Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. maja 2019 - Leto XXIX, št. 18 stran 2 Od Ptujskega grada prek božjepotne cerkve do slovenske Toscane Dramatizacija pravljice »Zelo lačna gosenica« stran 5 Ške itak nema cajta za hobije stran 6 Če bi nej bilau ogradca pa televizije stran 8 2 Od Ptujskega grada prek božjepotne cerkve do slovenske Toscane Slovenska zveza vsakšo leto organizira za svoje delavce, kotrige predsedstva pa nadzorne komisije ekskurzijo v Slovenijo, da bi z njeno pomočjauv bole spoznali kakšen lejpi tau matičnoga rosaga. Letos smo se spoznavali s Ptujom pa okaulico (Ptujska Gora, Osluševci in Jeruzalem). 26. apriliša se je podalo na paut 14 najgir lidi. Pripravlali smo se na vročino, stero so nam obečavali meteorologi, zatok nas je fejst čüdivalo, gda so se zazrankoma zbirali kmični oblaki nad Porabjem pa Goričkim. Dapa dobre volé zatok nej falilo na avtobusi, sploj pa te nej, gda so naprej prišle male kupice pa tisto, ka je v nji valaun. Etak smo se brž pripelali na Ptuj, naša prva formo, grato je rezidenca. Za njimi so grad meli v svoji rokaj grofje Herbersteini, steri so ga Skupinski kejp na dvorišči Ptujskoga grada posedovali vse do leta 1945, gda njim ga je država krajvzela. Na ptujskom gradi ma Pokra- Lejpe tapiserije na stejni grada, stere so zatok gordejvali, ka je v gradi mrzlo bilau postaja je bil grad, gde nas je že čakala gospa, stera nam je pokazala zbirke na gradi, steri se zdigava nad varašom. Že v 11. stoletji je bila tü utrdba (erőd), tistoga ipa je cujslišala salzburški nadpüšpekiji. V zgodovini ptujskega grada so bile fontoške tri familije. Prvi so bili gospodi Ptujski, sterim so grad odali salzburški püšpeki. Oni so meli grad kauli 300 lejt, ustanovili so dominikanski pa minoritski klošter pa dali zozidati prauškarsko cerkev na Ptujski Gori. Za njimi je prišla familija Leslie, stera je grad mejla od leta 1656 do leta 1802. Družina Leslie je prišla s Škotskoga, v njinom časi je grad daubo gnešnjo, baročno V sobaj v gradi je pohištvo od 16. do 20. stoletja, največ falatov je iz zapuščine Herberste- inov, njini potomci (utodók) eške živejo v dosti mejstaj po svejti, dapa kak smo od naše vodnice zvedeli, nej so nazaj prosili tej dragocenosti. Navčili smo se, ka pomeni rejč turkerija. Tau so kejpi s turškimi (törskimi) motivi, največkrat so namalani lidgé, dapa té kejpe so namalali pa farbali evropski molarge. Zbirka turkerij na ptujskom gradi je najvekša takšna zbirka na svejti. Pri zbirki muzični škeri (majo kauli 300 falatov, od orgel do goslinov, trobent itd.) je ejkstra zanimiva bila dupliška rimska piščal ali tibia, stero so napravili iz čunte nikše živali ne fašenske maske, od oračov do kurentov. Kak smo zvedli, gnauksvejta so se v kurente leko oblekli samo neoženjeni mladi podje, zdaj je že malo ovak, v kurente se zravnajo mladi pa stari, oženjeni pa neoženjeni pa eške ženske tö. Pa če smo že pri fašenki, v okolici Ptuja je tö (bila) skurok takša navada kak pri nas borovo gostüvanje. Če so se dekle v vesi prej nej ženile, so podje za fašenek plojek vlekli kak simbol falosa, ženskam so odžagali en-en falat, ka če so prej pravoga nej dobile, naj majo lesenoga. Gda smo od ptujskoga grada slobaud djemali, je že sunce sijalo, etak je tiste tö nej zeblo, steri so se nej tak oblekli, kak se za norlavi mejsec apriliš šika. Po vauski ulicaj smo se šetali do mestne iže, vsepovsedik smo meli čütenje, ka srečüvlemo zgodovino. Meli smo eške malo časa do obö- živo tö poglednili ta prelejpi žunč (biser) gotske umetnosti, spejvali Mariji pa zmolili njeno molitev. Po prauškarski pauti (na stebre so zapisane skrivnosti vsej raužni vejncov) smo šli nazaj do busa in se odpelali v kraj Osluševci, gde so nas čakali člani Društva za ohranjaje dediščine, Prleški železničar. Oni dosta delajo na tem, ka naj se nej bi zgibilo nika od tistoga, kak se je gnauksvejta delalo na železnici. Zatok so v nekdenešnjem bagauni napravili železničarski muzej, na krakom filmi pa pokazali njino dejavnost. Slobaud smo vzeli od gostoljubni domanji lidi, steri so nas ponidili z domanjimi pokeraji pa žedni smo tö nej ostali, pa smo se že pelali do slovenske Toscane, med jeruzalemske gorice. Fanj smo se nasmejali, gda je naša sopotnica rekla, če je mala Toscana tak lejpa, te si mora ogledati Kurenti si fejst značilni za Ptuj pa okaulico En tau železničarskoga muzeja v vesnici Osluševci jinski muzej Ptuj-Ormož več zbirk, od nji smo si mi ogledali zbirko fevdalne stanovanjske kulture, zbirki orožja in glasbil pa eške tradicionalne pustne maske. (eške ne vejo, kakšne), pa je iz 2. ali 3. stoletja. Tau je velka rejdkost na svejti. Pa če smo že bili na Ptuji, smo nej smeli mimo fašenka, zato smo si pogledali tradicional- da, zatok smo se spreodili do Drave. Ništrni smo si ogledali razstavo Eke Alenke Vogelnik Od lutke do karikature, drugi so uživali na terasi pa pili kafej, tretji so občudovali reko (folyó) pa življenje na njej. Po obödi smo se odpelali na Ptujsko Goro, gde nas je čako film o tej prelepi cerkvi, kama so lidgé vsigdar odli (zvün, da je tau bilau prepovejdano) na božo paut, gde Marija milostivno razprostira svoj plašč nad vsejmi, steri želijo njeno obrambo. Po filmi smo si v Porabje, 2. maja 2019 pravo Toscano tö. Eške malo dobraut v Jeruzalemi (veter, steri nas je skur odneso z brejga, ne štem vcuj) pa je naš vören šofer Miran svoj bus obrno prauti domi. Ekskurzija je bila v zahvalo članom predsedstva in nadzorne komisije Zveze tö, steri so štiri leta opravlali svojo delo. (Kejp na 1. strani: En tau naše skupine na dravskom mausti, zar za nami Ptujski grad.) Marijana Sukič Foto: K. Holec 3 Aktivno vodstvo slovenski peznionistov Murska Sobota: Svetovni dan (in noč) knjige SLOVENCI BEREJO IN PIŠEJO KNJIGE, A JIH NE KUPUJEJO Svetovni dan poezije (21. marec), svetovni dan (in noč) knjige, Slovenski dnevi knjige kjer so imeli v gosteh Tadeja Goloba, ta čas enega popularnejših avtorjev v Sloveniji, z vidljiv položaj knjige, zlasti pa na zaskrbljujoč položaj založb in avtorjev. Osrednjo razpravo je organiziralo Društvo slovenskih pisateljev. Pri tem je zanimivo, da Slovenci radi in dosti berejo knjige, ki si jih izposojajo v knjižnicah (lani so v slovenskih knjižnicah našteli 10 milijonov obiskovalcev, ki so si sposodili 25 milijonov knjig), kupujejo pa jih vedno manj, čeprav vsako leto izide pri slovenS ta čas enim popularnejših in bolj branih avtorjev, Tadejem Golobom, se je v Pokrajinski in skih založbah in v saštudijski knjižnici ob čaju na večeru knjige pogovarjala Jedrt Jež Furlan mozaložbi okoli 200 (prihodnji mesec), Slovenski romanom Leninov park med romanov in toliko pesniških knjižni sejem, so dogodki, ki desetimi nominiranci za letoš- zbirk za odrasle in približno naj bi v vseh ozirih popularizi- njo knjižno nagrado kresnik, toliko knjig za najmlajše bralrali knjigo. Letos je generalna ki jo je prejel prvič leta 2010 za ce. Za državo z 2 milijona predirektorica Unesca (kjer je na- roman Svinjske nožice. Zad- bivalcev je to statistično zelo stala pobuda za svetovni dan nje čase se posveča pisanju visoka številka natisnjenih knjige) Audrey Azoulay v pos- predvsem detektivskih roma- del proze in poezije. Res pa je, lanici zapisala, da so »knji- nov. S Tadejem Golobom se je da Murska Sobota kot regioge okna v naša življenja, pogovarjala Jedrt Jež Furlan. nalno središče Pomurja nima obenem pa so tudi vrata, ki V Sloveniji so svetovni dan sodobne knjigarne, kot jo je odpirajo k spoštovanju in knjige, ki se nadaljuje v noč imela pred tridesetimi leti. razumevanju drugih ljudi knjige (23. april) počastili Izdati knjigo je postala moda, ne glede na razlike in meje«. letos šestič, bilo je prek 200 med avtorji pa so redki, ki s Svetovni dan knjige so počas- knjigi posvečenih dogodkov, pisanjem nadaljujejo. tili tudi v murskosoboški Po- hkrati pa so ob tem na različTekst in foto: E. Ružič krajinski in študijski knjižnici, nih ravneh opozorili na neza- Zmagali so mladi iz Murske Sobote Že štirinajstič je priredila Srednja strokovna šola Béla III. v Monoštru turnir v dvoranskem nogometu pod imenom Pokal király. Od glavnega organizatorja Tamása Dömötörja smo izvedeli, da so se turnirja ob monoštrskih in kermedinskih ekipah udeležili tudi mladi iz Murske Sobote. Pomerile so se 4 ženske in 4 moške ekipe. Med dekleti je zmagala ekipa monoštrske gimnazije Mihálya Vörösmartyja, med fanti pa ekipa Srednje poklicne in tehniške šole iz Murske Sobote. Pokale in diplome je zmagovalcem podelil ravnatelj šole Ferenc Korpič. LRH Vodstvo ali predsedstvo Drüštva porabski slovenski penzionistov je svoj djliejš melo 8. apriliša, gda je vsej 11 članov prišlo pa dva pomočnika. Tau je trno lepau! Baug plati! S tejm tü svedočimo, ka svojo delo, odgovornost do penzionistov našoga drüštva resno vzememo, se trüdimo redno opravlati, nji sprauti infor- mirati od vsej aktualni programov. Posaba smo leko pozdravili predsednico Nadzorne komisije/Ellenőrző Bizottság Andrejo Kovač pa člana Ferija Meggyesa, steri sprvajajo našo delo, zvüjn njija je eške za tau funkcijo Feri Bajzek tü, njega pa pá drügo paut pozovemo. Meli smo 5 dnevni redauv, najprvim sem kak predsednica drüštva taprajla pa cenila vse programe, delo drüštva, posaba sem račun dala od svojga administracijskoga dela tü. Najbola fontoško delo smo meli vse podraubnoma se zgončati, pripraviti Srečanje porabski slovenski penzionistov s sombotelskimi Slovenci v Monoštri. Za tretji dnevni red – Izlet v Prekmurje – smo se samo en tau leko zgončali, tau je ves Dolenci z Malim rajom, drügi tau je trno težko vküp sprajti tak, aj se vsejm vidi, zatau eške čas nücamo. Na konci smo se zgončali eške od mali programov. Členi vodstva so bili aktivni, so vcuj gončali, ta prajli svoje mišlenje, ka je ena najvekša pomauč pri deli ravnati drüštvo. S tejm, ka se nam je nej pršikalo na te den kreda pripraviti izlet v Prekmurje, smo vküp pozvali vodstvo na 6. majuš, gda do informirani eške od programov: paut v Sárvár pa srečanje s policaji, steri do nas malo včili, kak se moramo ponašati, na koj smo doužni mi saméj skrb meti z biciklini pa pejški, aj vö leko okraužimo kakšno nesrečo na potaj. Klara Fodor kejp: Anett Forján Porabje, 2. maja 2019 porabje.hu 4 PREKMURJE 100 let majoša V Prekmurji se v etom leti sveti dosta okrauglih obletnic, nej samo 100. obletnica priključitve Prekmurja matičnomi narodi. 100 let je minilo tüdi od te, ka so Martin Sabotin, Matija Kociper, Ivan Sraka, Martin Matko in Ivan Kuzma, pojdje, steri so srečno prišli domou iz prve svetovne bojne, v domanji vesnici Gančani na predvečer prvoga majuša v zahvalo Mariji postavili majoš, kak oni pravijo majpani. Gančki majoš ob pomauči sovaščanov vsakšo leto 30. aprila pripravijo mladi, steri v tistom leti dopunijo 18 let, pravijo pa njim lejtniki. Po vesnici cejlo popaudne nosijo smrekov vrejek, steroga prva okinčajo s papernatimi roužami (rediti jih začnejo že včasi po nauvom leti), prauti večeri pa na starom nogometnom igrišči postavijo majoš. In tak je bilou tüdi v etom leti, gda so lejtnikom, sterih je bilou samo osem (od toga dvej deklini), pri postavlanji majpana pomagali tüdi drügi domanji pojdje in moški. Ob tom viskom jubileji pa je v Gančanaj nej bilou veselo samo 30. aprila, liki tüdi malo prva, 27. aprila. Na té den so tak kak pred 100 leti postavili majoš, steri je biu okrašeni z brezovo krošnjo, vej pa so komaj po prvi peti lejtaj brezo vöminili s smreko. Pouleg toga so postavili spominski obeležji tistim pojbom, steri so postavili prvi majoš, pa ške duhovniki Marki Žižki. Flajsne ženske iz Turističnega društva Sodar so v bližnom gasilskon daumi pripravile razstavo, na steroj je notpokazano vse od priprave do postavitve majoša. Po spominski meši so predstavili ške knjigo z naslovom Stou lejt gančkoga majoša 1919-2019, stero so vödali ob tom viskom jubileji. Silva Eöry Nove knjige MARKO JESENŠEK ANALIZIRA PREKMURSKI IN Z devetimi samostojnimi jo v narečju. Književnost v svoje proučevanje Jesenšek. in narečjem. Zapiše oceno, da knjigami in številnimi članki prekmurščini utemeljuje od Spremno besedo sklene z »jezikovne razmere v Prekta čas spada redni profesor na Temlina do Kardoša, to je v navedkom: »Po vsej Evropi murju in Porabju kažejo, mariborski Filozofski fakul- cerkvenih in posvetnih tiskih se 800 milijonov Evropej- da je na slovenskem jezikovteti dr. Marko Jesenšek nem obrobju razkorak med vodilne jezikoslovce med knjižnim jezikom na Slovenskem. Za svoje in narečjem zelo velik delo je prejel več ugled... Prekmurci svoj jezik nih priznanj: Zoisovo in narečje „dojemajo nagrado za vrhunske zelo čustveno“ in so podosežke na področnosni „da gučijo“ v naju slovenskega jezika, rečju, nikakor pa tega Miklošičevo nagrado jezika ne razumejo več Univerzitetnega središča kot vzporedno ali druSavaria v Sombotelu go slovensko knjižno in bil leta 2017 sprejet normo.« v Slovensko akademijo Slovenski jezik v Porabznanosti in umetnosti. ju na Madžarskem je V mednarodni knjižni poglavje, ki se začenja s zbirki Zora je pred kratpodatki tudi o tem, zakaj Na predstavitvi knjige Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem v mariborski kim izšla njegova knjiga so kraji ob Rabi ločeni od Univerzitetni knjižnici se je z Markom Jesenškom pogovarjala Natalija Ulčnik Prekmurski jezik med Slovenije, in sicer poudaknjižno normo in nareč- prekmurskih protestantskih cev, ki živijo v 47 državah, ri, da je Trianonska pogodba jem, v kateri aktivno posega in katoliških piscev. Tako v članicah Sveta Evrope, spod- 4. junija 1920 zarisala nenav porabski jezikovni in narod- recenziji poudarja Matej Šek- buja k učenju več jezikov v ravno mejo med prekmurskinostno-politični prostor. li, ki je zagotovil, da gre za katerikoli starosti, v šoli ali mi Slovenci, kar je povzročilo, Avtor je razdelil vsebino na vrhunsko znanstveno delo izven nje. Svet Evrope po da se je slovenski jezik v Popetnajst poglavij, med kateri- našega najboljšega poznvalca celi Evropi spodbuja večje- rabju v madžarskem okolju mi izstopajo: Slovenščina jezikovnih razmer v Prekmur- zičnost v prepričanju, da osamil. v Prekmurju in Porabju – ju in Porabju. Druga recen- jezikovna raznolikost preds- »Novonastala država se za med knjižno normo in na- zentka Andreja Žele pa, da gre tavljapomembnoorodjezado- območje ob slovenski meji ni rečjem; Besede slovenskih zlasti za jezikovni in kulturni, seganje boljšepesmi Avgusta Pavla; Asbo- deloma tudi družbeni prikaz ga medkulturthova pisma Pavlu; Pavlova tega dela Slovenije, ki se zdi nega razumePrekmurska slovnica/Vend od središča po vsem najbolj vanja in hkrati nyelvtan med Janežič-Sketo- oddaljen. predstavlja klvo normo; Jezikoslovno delo »Gre za razprave, ki glede jučno sestavino Antona Vratuše in Srečanja na čas in vrstni red nadalju- bogate kulturne z akademikom Antonom jejo zgodbo o prekmurskem dediščine naše Vratušo. jeziku v moji knjigi Poglavja celine.« Povzeto Marko Jesenšek v novi znanst- iz zgodovine prekmurskega na dan evropveni monografiji predstavlja knjižnega jezika. Tam sem skih jezikov, današnje jezikovne razmere pokazal, da je imel slovens- 26. septembra v Prekmurju in Porabju, ko ne ki jezik dvojnični razvoj vse 2018. moremo več govoriti o poseb- do oblikovanja enotne slo- V prvem pognem prekmurskem knjižnem venske knjižne norme sre- lavju Marko jeziku, ampak o (ne)enot- di 19. stoletja. Prekmurski Jesenšek piše o nem prekmurskem narečju v (vzhodnoslovenski) jezik je vplivu biblijskih Prekmurju in Porabju, kjer se soobstajal ob kranjskem os- besedil na dvojpojavlja narečno leposlovje, v rednjeslovenskem v knjižni nični razvoj sloPorabju pa tudi v medijih t. i. obliki od Temlinovega Mal- venskega knjižnega jezika. V zanimala in je pustila, da je naddialekt, ki želi biti razum- ega katekizma (1715), trdno podpoglavju obravnava prek- Porabje zaostajalo na vseh ljiv in sprejemljiv v Porabju normo in izoblikovan knjiž- murski knjiižni jezik. Zapiše področjih ... Porabščina pa in Prekmurju. Avtor zavrača ni značaj, razlikovalno do tudi, da »knjižna norma ni je začela postajati za reziposkuse, da bi se ponovno panonske kajkavščine in dana enkrat za vselej, nor- janščino najbolj arhaično oblikovala vzporedna književ- alpske kranjščine, pa je do- ma se spreminja, tako kot slovensko narečje.« Avtor je na norma v Prekmurju. Loči bil v prvem slovenskem pre- se spreminjamo mi vsi«. V kritičen tudi do sedanjih razmed knjižno ustvarjalnostjo vodu svetega pisma iz gršči- naslednjem poglavju analizi- mer, čeprav je Madžarska pospred pomladjo narodov ne (Štefan Küzmič, Nouvi ra slovenščino v Prekmurju in kušala popraviti škodo, »ki jo in današnjo ustvarjalnost- Zakon, 1771)«, je označil Porabju – med knjižno normo je Slovencem v Porabju na- Porabje, 2. maja 2019 5 Dramatizacija pravljice »Zelo lačna gosenica« N PORABSKI JEZIK redila železna zavesa ... Zdi se, da slovenščina v Porabju še nikoli ni bila tako ogrožena, kot je prav danes ...« Porabje danes tone v globalno dvojezičnost, tako kot velik del Evropske zveze, »vendar to ni več madžarsko-slovenska dvojezičnost, marveč vse bolj madžarsko-angleška ali madžarsko-nemška. Madžarsko-slovenska dvojezičnost Slovenskega Porabja je tako le še resničnost zgrešene jezikovne politike v pokrajini, za to pa sta odgovorni tako slovenska kot madžarska stran«. Avtor tudi v nadaljevanju poudari, da je porabščina na Madžarskem ogrožen jezik. Sicer pa opiše, kako je z rabo porabskega narečja (mediji, literatura) in poglavje sklene z odlomkom iz pogovora Marijane Sukič v časopisu Družina, kjer sogovornica izpostavi: »Jezik porabske matere mora postati dragocena kategorija ne le za njene sinove, temveč tudi za madžarsko govorečo skupnost. Če tu ne bo korenitih sprememb v mišljenju, odnosu, spoštovanju, potem je odveč vsaka kulturna dejavnost društev s časopisom Porabje na čelu. Temelj je jezik, je slovenska beseda doma in v šoli, je tradicija narečja. Največja tragika je v tem, da naši ljudje ne znajo dovolj ceniti svojega jezika, s tem pa tudi časopisa, ki jim prinaša članke v obeh jezikih.« Ostala poglavja: (Mali) katekizem – kranjski in prekmurski prvotisk; Prekmurski jezik v Temlinovem in Kardoševem prevodu Malega katekizma (1715, 1837); Kardošev pomen za ohranitev prekmurskega jezika; Prekmurščina v prevodih svetopisemskih besedil; Manjšalnice v Marijikinem ogračku; Prekmurski jezik v Ivanocyjevi pridigi iz leta 1883 Na den sv. Floriana; Kolarjev prevod Male biblije z-kejpami; Besedje slovenskih pesmi Avgusta Pavla; Asbothova pisma Pavlu; Pavlova Prekmurska slovenska slovnica/Vend nyelvtan med Janežič-Sketovo in Breznikovo normo. Knjigo skleneta poglavji Jezikoslovno delo Antona Vratuše in Srečevanja z akademikom Antonom Vratušo. Jesenšek opomni, da jezikoslovna dejavnost Antona Vratuše doslej še ni bila celostno ocenjena. »Mogoče je razlog v tem, da je bil izrazito jezikovno usmerjen le v mladosti, takoj po študiju na ljubljanski univerzi in do začetka druge svetovne vojne, nato pa je svoje ustvarjalne in organizacijske smeri usmeril predvsem na področje družboslovja – čeprav je najprej doktoriral iz slavistike ...« Za razpravo Jezikovne razmere v severnem Prekmurju in Slovenskem Porabju je leta 1939 prejel svetosavsko nagrado. Iz tistega časa je še več razprav, ki so bile objavljene pozneje. Po po aktivnostih na drugih področjih je o poslanstvu na področju slovenskega jezika, literature in kulture spregovoril leta 2010 kot uvodničar na Slovenskem slavističnem kongresu v Lendavi, ko je napovedal »svoje nadaljnje obveznosti in raziskave na tem področju, zlasti v sodelovanju z Ustanovo dr. Šiftarjevo fundacijo, ki deluje v okviru Vrta spominov in tovarištva na Petranjcih«. Iz razprave lahko povzamemo, da se je Anton Vratuša kljub kratkemu času ukvarjal z zelo različnimi vprašanji jezika in kulture v Prekmurju. »Pogled, ki ga je dr. Vratuša leta 1980 usmeril v prihodnost, je danes sestavni del slovenske jezikovne politike, ki mora ob vseprisotnem globalnem jeziku zagotoviti pogoje za uspešen razvoj slovenskega jezika.« Ernest Ružič V sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem sva vzgojiteljici v porabskih vrtcih marca letos začeli izvajati poseben projekt, v okviru katerega se otroci pripravljajo na dramatizacijo čudovite pravljice Erica Carla z naslovom Zelo lačna gosenica. Projekt bo trajal vse do konca meseca maja in ob zaključku le-tega bomo v vsak vrtec posebej povabili vse, ki si želijo ogledati igrano predstavo otrok na temo pravljice. Le-to bomo skupaj z otroki spoznavali tri mesece. Pravljica s preprosto vsebino, ki jo spremljajo barvite ilustracije, je otroke zelo pritegnila. Izbrana sodobna pravljica spodbuja različna področja govorno-jezikovnega razvoja in se navezuje na več področij spoznavanja in učenja jezika. V ospredju spoznavanja pravljice je predvsem jezik, sledi še področje matematike, glasbe, plesne umetnosti in narave. Z uporabo konkretnega materiala in dramatizacijo slišane pravljice si otroci posamezne besede zelo hitro zapomnijo in jim ostanejo v spominu. Vsak otrok igra določeno vlogo in vsi otroci skupaj sestavljajo celoto igrane pravljice. Nekaj utrinkov spoznavanja in aktivnosti ob pravljici si lahko ogledate na fotografijah … Vzgojiteljici: Romana Trafela in Andreja Serdt Maučec Porabje, 2. maja 2019 ŽELEZNA ŽUPANIJA Menje lastvic, več švorcov Na konci marca, začetki aprila, gda je že bola toplo, se eden za drügim nazaj prinesejo tisti ftiči, steri se zavolo mrzle zime na jug odnesejo. Od tej ftičov lüstvo najbola samo lastvice (lastovke) pa štorklje pozna, dapa zvün nje še dosta pa dosta drügi ftičov odleti pa nazaj prileti k nam. Tak je tau v Železni županiji tö, gde dosta taši ftičov mamo, steri se samo tü najdejo. Žalostno, dapa strokovnjaki, steri statistiko delajo, ftiče vküpračunajo, so taprajli, ka od leta do leta menje ftičov pride nazaj. Najbola se je zmanjšala številka tisti ftičov, steri na njivaj, po ogradaj, sonžetaj majo gnejzda, pa v Afriko ali pod puščavo Sahara odletijo. Število se je najbola lastvicam pa črnoglavim prosnikom (Saxicola torquata) zmanjšalo. Dapa tistim ftičom, steri gnejzda v gauštji majo, pozimi pa pri Sredozemskom morji živejo, se je število povišalo, med tejmi so švorci. Vejn zavolo tauga, ka so vsigdar bole tople zime pa vrejmen se je tö fejst spremenilo, vsakšo leto se najdejo taši ftiči pri nas v Železni županiji, stere so dotejga mau sploj nej vidli pri nas. Taša je edna reca, stera se tak zove, ka kostanjevka (cigányréce) pa dotejga mau je samo na vzhodu pa na jugu rosaga živela, pri nas se je nikdar nej pokazala. Lani so v Železni županiji 224 štorkljovi gnejzd registrirali, od tej je 64 prazni ostalo. V 160 gnejzd so se vrnile štorklje, dapa v dvaujoj mesti je samo edna štorklja prišla nazaj, v drügi 158 so pa pari. Od nji so se v 80 % zlegle mlade štorklje. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Slovenija padla na 34. mesto Sovražnost proti novinarjem, ki jo izražajo politiki po svetu, resno ogroža medije, v svojem novem poročilu opozarja organizacija Novinarji brez meja. Slovenija se na indeksu medijske svobode uvršča na 34. mesto, tik za Francijo in Veliko Britanijo. Slovenija se je na novem indeksu medijske svobode, ki ga je v četrtek objavila organizacija Novinarji brez meja (RSF), uvrstila na 34. mesto, kar je dve mesti slabše kot leta 2018, ko je z 32. mestom dosegla najboljšo uvrstitev v zadnjih letih. Slovenija se je tokrat uvrstila tik pred Slovaško, kjer je bil lani umorjen novinar Jan Kuciak. Med sosednjimi državami se na najslabše, 87. mesto, uvršča Madžarska, Hrvaška je na 64. mestu, Italija na 43. mestu, Avstrija pa je pred Slovenijo na 16. mestu. Nova pokojninska zakonodaja Ministrstvo za delo je predstavilo novo pokojninsko zakonodajo, ki bo sicer že četrta sprememba pokojninskega sistema od razglasitve slovenske samostojnosti. Z novo spremembo pokojninske zakonodaje naj bi se postopoma zviševal odmerni odstotek, zato naj bi imeli tisti, ki bi se upokojili v letu 2025, osem odstotkov višje pokojnine, kot če bi se upokojili po obstoječih pogojih. Po obstoječi pokojninski zakonodaji pokojnina za 40 let delovne dobe brez dokupa znaša 57,25 odstotka neto plače, za ženske s 40 leti pokojninske dobe pa 60,25 odstotka. Če bo nova pokojninska zakonodaja dobila zeleno luč, se bo odmerni odstotek postopoma povečeval do višine 63 odstotkov. S podaljšanjem dela za tri leta pa bo moč ob polni plači in polovičnem izplačilu pokojnine (zdaj je mogoča le petina) na leto pridobiti dodatna dva odstotka pri dokončni odmeri pokojnine. Marjan Šiftar - pravnik in politik v penziji Ške itak nema cajta za hobije Kak smo že večkrat pisali, se v etom leti slavi 100-letnica priključitve Prekmurja matičnomi narodi. Ob toj priliki je biu ustanovljeni en posabni odbor (bizottság), steroga vodi prvi predsednik slovenskoga rosaga Milan Kučan, v njem pa sedi tüdi Marjan Šiftar. - Pojmo prva v vaša mlada leta. Vaš oča je biu dr. Vanek Šiftar, eričen človek, steri je dosta vsega v žitki delo. Biu je pravnik, politik, pa ške kaj drügoga. Brodim, ka ste ga zavolo toga kak dejte nej trno dosta vidli? »Morem prajti, ka sam meu lepo mladost. Mogauče bi rejsan leko bila ške lepša, vej pa, kak pravite sami, je oča dosta delo, tak ka sam ga nej dosta vido. Na žalost sva se tüdi sledkar nej dosta vidla, vej sam pa te ges dosta delo. Vseeno mam lepe spomine na svojoga očo. Tak sam se tüdi odlaučo, ka trbej stvari, stere je on začno, pelati naprej. Ena najbole fontoških je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, stere glavna briga je naš gračenek, Vrt spominov in tovarištva v Petanjcaj, pa ške dosta drügoga delamo.« - Kakšna pa je inači ške bila vaša mladost? »Tüdi ges sam nej meu dosta cajta, vej pa sam se pouleg šoule z več stvarmi spravlo. V glasbeni šauli, v stero sam odo vse do konca gimnazije, sam se včiu špilati na fude. biu sam tüdi tabornik, pa ške marsikaj drügoga sam delo.« - Za tau, ka déte študerat pravo, se pravi, ka se včite za fiškališa, je, brodim, biu »kriv« vaš oča? »Sigurno je vplivo (hatott) na mene, samo morem prajti, ka me je nikdar nej silo, ka naj dem po njegvi pouti. Pravo mi pa je, znaj pa, ka za svoje odločitve sam nosiš odgovornost. Tüdi za mene je fontoško tau, ka stariš ne vpliva na tau, po steri pouti de šlau njegovo dejte.« - V letošnjon leti sta dve okraugli obletnici, povezani z vašin očon. 26. maja te proslavili 100 let njegvoga rojstva, geseni pa te se spominali 20. obletnice njegve smrti. »Čiglij se je z dosta stvarmi spravlo, je najbole rad meu Marjan Šiftar svoje glavno, pedagoško delo. Biu je profesor na mariborski univerzi, tüdi eden od ustanovitelov pravne fakultete. Spravlo se je ške z raziskovalno-znanstvenim delom, piso pa je tüdi pesmi. Dosta je piso o Romaj, nej samo v Prekmurji in Sloveniji, tüdi šurše. Rad se je drüžo s pajdaši. Leko povem, ka sam tüdi zavolo njega že dugo dugo nazaj biu prvo pout v Porabji, pa tüdi v Modincaj, na mednarodnom simpoziji. Biu je trno dober pajdaš z Robertom Hajszanom, steri v gradiščanskom Pinkovci vodi Panonski inštitut. Za mene je bila velka čast, ka sam biu lani gost na praznovanji 25. obletnice toga inštituta, stero je bilou v Somboteli.« - Vrt spominov in tovarištva je grato po tistom, ka sta dva brata od vašoga očo nej prišla nazaj iz drüge svetovne bojne. Je tak? »Istina je. Prpovest toga gračenka se je začnila pisati včasi po konci bojne, gda se je moja stara mati pomirila s tem, ka njeni dvej sinauv, Franca in Jožeta, nede več nazaj. V njüni spomin je posadila dvej vrbi žalujki (szomorúfűz), te pa se je sredi 50-ti lejt preminaučoga stoletja njeni tretji sin, se pravi moj oča, odlaučo, ka začne zasajati nauva drejva. In tak zdaj na dvej hektaraj zemle že trno dosta spominskih drejv raste, največ iz dosta krajov, v sterih so nedužni lidge merali.« - V tom gračenki raste tüdi rast, steroga ste pred leti daubili v dar od Porabski Slovencov. »Rejsan je tak. Pouleg toga rasta, steroga je v imeni Slovenskezvezeposadopredsednik Jože Hirnök, sta tü ške dvej vogrski drejvi. Pred dvema letoma, gda sta v Prekmurji meli srečanje veteranski organizaciji iz Slovenije in Madžarske, so ob toj priliki vküper posadili eno drejvo kak simbolno, živo potrditev dobroga sodelovanja. Tretje drejvo pa je povezano z zgodovino toga gračenka. Toga so pred štirimi leti posadili predstavniki občine Sárvár, na čeli z njihovim županom, v spomin na tiste, steri so bili v v cajti bojne v njihovom varaši v taborišči.« - Dosta svojoga slüžbenoga cajta ste preživeli ob Milani Kučani. Kak je bilou biti šef njegvoga kabineta oziroma Porabje, 2. maja 2019 urada? »Z Milanom Kučanom, leko povem tüdi pajdašom Milanom Kučanom, se poznava že dugo let. Poznali so se že najini stariške. En kračiši cajt je celau biu moja varuška. Najino tesno sodelovanje je trpelo 12 let. Tau je biu cajt, gda je Slovenija šla na samostojno pout. Dosta vsega se je godilo in dosta zanimivoga sam doživo pouleg njega.« - Med letoma 2003 in 2007 pa ste te bili veleposlanik Republike Slovenije v Makedoniji. Kakšne spomine mate na tista lejta? »Leko povem, ka je Slovenija moja prva domovina, Makedonija pa drüga. Nej dugo toga nazaj sam biu na obiski, pa sam nej mogo gorziskati vsej pajdašov. Makedonci in Slovenci mamo podobno zgodovino, pa tüdi človeško in karakterno smo si trno blüzi.« - Zdaj ste že neka cajta v penziji. Brodim, ka vam je ške furt nej dugi cajt. »Na žalost nemam cajta, ka bi se začno spravlati s svojimi hobiji. V mladosti sam rad zbero znamke (bélyeg), pa si zdaj pravim, ka de mogauče prišo cajt, ka mo leko tau pa delo. Te bi ške rad več knjige šteu, pouleg toga pa me kolegi spodbujajo, naj zgotovim doktorski študij na ljubljanski pravni fakulteti. Ovači pa morem prajti, ka sam tüdi djager. Tau sam grato zavolo toga, ka je že moj stari oča biu djager. Prejk djagerstva, sam član Lovske družine Križevci, pa sam povezani tüdi z naravo.« (Kejp na 1. strani: Marjan Šiftar (prvi s prave) v drüžbi obiskovalcov gračenka.) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Marjana Šiftara 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 4. Ka je nikdar nej bilau pa nikdar nede Trgé bratke so se pelali po maurdji. Divdji vöter je grato ino jim raztresno šift. Bratke so splavali na brejg, šteri je vö z maurdja viso. Tam so najšli eden stüdenec, vlauvili so ribe z vodé ino ftiče v lesej. Depa tau jim je nika nej hasnilo: nej so meli odjna. Eden brat je splezdo na vreje bregá ino v daljini zagledno odjen. Bratke so bili veseli ino se včasik zgučali, ka tapošlejo najstarejšoga. Prvi brat se je rejsan napauto prejk bregá v drügo dolino, gde se je odjen blisketo. Tam je najšo kosmatoga, graubo veukoga možaka, šteri je v rokej držo soklato palco ino stražo odjen. »Ka bi rad, pojbiček?« je pito najstarejšoga brata. »Odjen,« ma je té pravo, »trgé bratke smo, radi bi kürili, depa nemamo odjna.« »Dam ti ga,« je pravo možak, »samo takšo mi moreš povödati, ka je nikdar nej bilau, ga nega zdaj pa ga nikdar nede.« Brat se je škrabo po glavej, sprobavo, pa je venak nej zavado, ka je kosmati zdigno soklato palco ino ga fejst namlato. Odjen pa je nej dau. Brat je djauko ino prišo nazaj. »Idi ti!« je pravo srejdnjoma brati. Té je üšo, depa djenau tak se je zgaudilo ž njim: s palcov je daubo po rbti, odjna pa nika. Najmlajši je biu malo tupasti, brata sta ma pravla: »Jaj, ka boš ti odo, norc nauri, če sva müva nika nej mogla dobiti, kak boš te ti kaj daubo!« Meli so pa furt vekšo silo, zatok sta ga donk začnila nagučavati: »Probaj, lekar boš srečo emo; vejpa pameti tak nemaš, tau znava.« Najmlajši brat je odišo k možaki, šteri je küro. »Ka bi rad, pojbiček?« ma je plücno. »Bi mi leko malo odjna dali?« »Dvej makoli sta že tü bili, ednoma sem nej dau, če boš ti baukši va- las dau, pa ga dobiš. Povej mi nika takšoga, ka je eške nikdar nej bilau, ga nega pa ga nikdar nede.« Najmlajši brat je špekolejro, špekolejro pa vözbrodo. »Včasik ti povejm,« je pravo možaki, šteri je odjen stražo, »samo me poslüšaj!« »Gnauk se je nekak z grajom sploj najo. Eden gra pa se je nej razküjo, liki je austo na pau sirauvi pa cejli. Želaudec tistoga človöka ga je zatok nej trpo, liki ga je vö s sébe dau. S tistoga graja je zrasla veuka, veuka drejva, štera je segnila do nébe. Na ednoj strani je mejla na gausti štucline kak liki polonje od lesnice. ’Ka bi bilau’, si je pravo tisti človek, šteri se je z grajom najo, ’ka bi bilau, če bi ge sausede pa babo pa mlajše pa té svejt zapüsto ino splezdo v nebesa po toj drejvi, štera je zrasla z mojoga graja. Nebesa so nebesa, svejt pa je samo svejt.’ Pa rejsan, tisti človek je po drejvi splezdo v nebesa. Dveri so nej bile cujzaprejte, malo je je potisno ino že biu v nebesaj. Bogá pa svetnike je nej vüdo. Peter je emo leseni maužar, sejdo je na stauci s trejmi nogačami ino tuko proso; pleve so vö na prčec letele, šteroga je nakle položo. ’Ka boš naredo, Peter? Pšeno?’ ga je pito. ’Kašo škém gesti,’ je pravo Peter, ’pa tü za dverami tučém ino zmejs čakam, ka kakša düša sé gor pride, depa že dugo ranč edne nega.’ Človek je malo dojseu, Peter pa je v maužari pšeno redo. Možaki je začno dugi cajt grtüvati v nebesaj pa si je želo nazaj na svejt priti. ’Ge dém domau k babi pa sausedom,’ je pravo Petri. ’Stani, padaš,’ je dau valas Peter, ’ti si prišo gor po drejvi, nej tak? Tiste drejve pa več nega; vejpa je ranč zdaj edna svinja vöskopala pa zejla tisti gra, s šteroga je zrasla. Vse je posenilo pa vküper spadnilo. Kak te zdaj škéš dojpriti?’ ’Tau nede dobro,’ je pravo človek, ’nemaš vauže ali kaj takšoga, ka bi se po nji na zemlau spüsto?’ ’Nika nemam,’ je pravo Peter. ’Daj mi, daj mi edno posanco plejv pa si s tistoga sam vau- že spletém.’ Peter ma je dau pleve, un pa je spleu vauže ino je privezo na nebeske dveri. Spiščavo se je po vaužaj prauti zemlej, depa prekratke so bile. Ka je včiniu? Splezdo je malo više, vrkaj odrezo en falat od vauž pa ga spodkar privezo. Tau je večkrat napravo ino tak prišo blüzi zemlé. Eške samo malo skočiti bi mogo. ’Nej je vrejdno, ka bi eške cüjvezo, raj skočim,’ je pravo ino skočo na zemlau. Biu pa je eške preveč visiko ino se je do šinjeka v zemlau pogrozno, pa je nej mogo vöpriti. ’Čakaj, čakaj,’ si je gučo, ’vejpa doma mam eden kramp, dém po njega pa vöskopam sebé.’ Odleto je domau, vzeu kramp ino se z zemlé vöskopo. ’Neškem, ka bi té kramp eške nekakoga vöskopo, zatok ga ličim v odjen,’ si je brodo tisti človek ino rejsan kramp v odjen lüčo. Ka se je zgaudilo? Železen kramp je zgoro, leseni štüu pa je v pepeli cejli austo. Tisti človek se je napauto domau ino med potjauv srečo botre, šteri so dejte k krstitkam nesli. ’Koga neséte?’ je je pito, ’čeno je tau dejte?’ ’Joj, tau so tvoj oča, ranč zdaj so se naraudili,’ so ma pravli botri.« Tak je pripovejdo najmlajši brat, šteroga so za tupaša meli, krepkoma možaki, šteri je na odjen skrb emo. »Dobro si povödo, dam ti odjen,« ma je pravo kosmati pa ma v ponvi dau žerdjavo vaugeldje. Bratke so küjali, pili pa geli, meni pa so nika nej dali. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Porabje, 2. maja 2019 ... DO MADŽARSKE Enajst strank in koalicij na evropskih volitvah Nacionalna volilna komisija je prejšnji teden določila vrstni red strank in strankarskih koalicij na listi evropskih parlamentarnih volitev, ki bodo 26. maja. Na listo se je uvrstilo 11 strank in koalicij, ki jim je uspelo zbrati najmanj 20 tisoč podpisov volivcev. Predhodno sta se najavili še dve stranki, ki pa nista izpolnili tega pogoja. Na listi so sedanje parlamentarne in tudi nekaj neparlamentarnih strank, med njimi je verjetno najbolj nenavadna stranka z imenom Pes z dvema repoma, ki je bila ustanovljena »malo za šalo, malo zares«, da bi na nenavaden način opozarjala na anomalije sedanje vlade. Med opozicijskimi parlamentarnimi strankami je na listi na 2. mestu stranka socialistov v koaliciji s stranko Párbeszéd (Dialog). Vladna stranka FIDESZ je na 5. mestu, pred njo je opozicijski Jobbik, Demokratični koaliciji, stranki Ferenca Gyurcsánya, je pripadlo 8. mesto. Na listi je tudi nekaj takih strank, ki do zdaj niso bile znane, med temi sta Enotna madžarska nacionalna ljudska stranka in Čajna stranka Madžarske (Tea párt Magyarország). Država razdvojena Po podatkih Centralnega statističnega urada za leto 2018 je bilo lani v državi zaposlenih 4 milijone 470 tisoč ljudi, kar je za 1,1 odstotka več kot leta 2017. Ob koncu leta 2018 je bilo uradno 80 tisoč prostih delovnih mest, toda stanovske organizacije menijo, da na Madžarskem primanjkuje kakih 200 tisoč strokovno usposobljenih delavcev. Uradno je delalo v državi kakih 40 tisoč tujih državljanov, največ srbskih in ukrajinskih. Rezervne delovne sile je bilo 281 tisoč. Če pogledamo teritorialne razlike, je očitna razlika med vzhodnim in zahodnim delom države. Medtem ko se v osrednjemadžarski in zahodni regiji srečujemo s pomanjkanjem delovne sile, je na vzhodu Madžarske – najbolj na severovzhodu – še zmeraj precejšnja brezposelnost. 8 Če bi nej bilau ogradca pa televizije Zdaj, ka smo dobili malo deža pa sonce že tü bola toplejše sije, tak nagnauk je vse zeleno gratalo. S tejm vred – kak na njivi tak v ogradci – se je začnilo delo, zdaj trbej vse tisto taposaditi, ka pripauvati škemo. Če Porabje gledamo, vekše njive že samo tü pa tam leko vidi, zato ka vsakši bola samo male ogradce dela. Nega nej krav pa pomalek svinj tü nej, te bi se pa zakoj mantrali z njivami. Dapa če bi steli, bi nej mogli, zato ka divjačina bi tak vse nanikoj djala. Tak te zdaj najprvin konca aprila lüstvo začne saditi lük, česnek, šalato, kromče, sledkar, gda že več nede mraza, pa vse drügo, ka trbej za domanji tau. Štotjin Iluš, po možej Terplan iz Števanovec, sami živejo pa sploj bi njim nej trbelo se z ogradcom mantrati, dapa kak so oni prajli, če bi nej bilau ogradca pa nej televizije, te bi njau že davnik pokopali. - Tetica Iluš, nej je malo rano že zdaj paradajs saditi, vejpa še leko, ka mrazi baudejo? »Dja tak mislim, ka nej je rano, moj sin Tibi je že pred dvöma tjednoma taposado paradajs. Tau je tak, če malo pozebe zato nej baja, vej se nazaj vtjüppobere. Tej prvi štirge paradajsi so taši, ka njim rušt trbej redti, ranč tak kak grauzdje, tak na visiko gorazrastejo. Stalno zato ne vejm, kakšni baudejo, zato ka zdaj nji mam prvo paut, tau semen sem töj v bauti tjöjpila. Drüdji paradajs tü visiko zraste, samo tistoma že dojde količ.« - Ka vse mate še posajeno? »Djagode so lejpe, že cvetejo, kromči že tü ženejo, dapa niši zamanski so, lük, česnek je že v zemlej, ranč tak petroš pa mrkavca, stera že žene. Spodkar, tam kak je tisti slog, ta mo pa gra sedila. Vejš, tau bi mena že nej trbelo, zato ka sem sama pa pomalek devetdeset lejt stara baudem, dapa če nika ne delam, te sem še bola betežna.« - Te cejli ogradec cejlak sami delate, vi ga kopate? »Sama delam vse, tau sem srečo mejla, ka sem ga djeseni goraskopala, zdaj je pa tak dobra zemla bila, ka je veseldje bilau delati.« - Tak vögleda, ka dež baude, vi pa zdaj polejvate, zaka? »Dostakrat pravijo, ka dež baude pa te edna kapla ne spadne. Velko srečo mam, ka v stüdenci mena voda nikdar tala sem se rejšila, odala sem ga. Ovak se je te gröjnt cejlak dola do gauštja vlejko, dočas ka je vküper bilau, je tau dva hektara bilau. Ne vejm, ka Štotjin Iluš bi delala, če bi zdaj taši velki falat mogla pucati. Dobro ka dvajsti, petdvajsti lejt nazaj smo si tak zmislili, ka grünt Iluš pravijo, ka je težko delavce dobiti, zatok so veseli, če njim sto pride kosit ne sfali, zato ka fejst krepka je vretina. Bilau je tak, ka sem pozabila pa cejlo nauč je üšla pumpa, dapa nej se je sprazno stüdenec, zaranka še itak bila voda.« - Kak daleč tadola je vaš grünt? »Tak kak je tam spodkar zagrajeno, dotistoga mau. Tau je velka sreča, ka vekšoga odamo, zato ka te smo ga še za lejpe pejneze leko odali. Tistoga reda smo pejnaze nutra v banko djali pa te so 16–17-procentne obresti bile na leto, par lejt pa smo dvakrat telko pejnez dobili nazaj, gda smo je vövzeli iz banke pa tadali sinej Tibini. Mena je nej trbelo, zato ka dja sem že tresti lejt v penziji pa mena penzija zavole dojde. On je tistoga reda rame zido pa te tak se ma leko malo pomagala.« - Gnauksvejta ste cejli te velki gröjnt dola do gauštje delali? »Nej samo te gröjnt, še tistoga tü, gde je Šumistji ram stau, cejlak dola do poštije. Bilau je tak, ka smo šest, sedem vozauv krompičov pripelali domau, dostakrat si zmišlavam, ka smo z njimi delali? Meli smo svinje pa še tak je dosta bilau. Nikdar ne pozabim, gnauk smo kukrco steli brati, dapa divje svinje so vse na nikoj djale. Te sem vküpzračunala, Čajta je nam orau, Šumistje Treža, Fera pa Nana pa še nekak je odo okapat. Za te pejneze, ka smo njim plačali, bi dvajsti mejterov kukrce leko tjöjpili. Pa te več smo nej sadili. Zdaj, če bi stejla saditi, bi nej mogla, zato ka gnesden že delavce ne najdeš. Ranč sem si mislila, če sin Tibi nede lado travo kositi, zaman mam tri kosilnice, lüstvo ne najdeš, še za pejneze nej. Zdaj, gda tak trava raste, če škeš, ka aj vse vredi baude, vsakši den maš delo.« - Vi ste cejli den vanej? »Nej, zato ka dja zaranka vöprejdem, malo delam, pa če kakšni takšni film je, te vse tak njam, pa dem tv gledat. Dje tak, ka na den pet, šest filmov poglednem, tak ka dostakrat odim vö pa nutra. Vejš, ka ti dja povejm, če bi nej bilau ogradca pa nej bialu televizije, te bi dja že mrla. Dja sem sploj dosta delala na placi, kak je cerkev, dapa zdaj, ka sem že skur devetdeset lejt stara, mena nazaj že ništje ne pomaga. Dja sem dosta odla indrik tü, dapa tašo v drüdji vasaj zato nega.« Porabje, 2. maja 2019 - Vi ste fejst paulak pod cerkvijo, vi dobro čüjete, gda zvonijo, nej? »Že sem se vcujvzela, dapa zato čüjem, večer, gda v ausmoj vöri, zaranka v šestoj vöri pa podne v dvanajstoj zvonijo, mena skur nej trbej vöro, vsigdar vejm, kelko je vöra, gda zvaun vdari.« - Tau je vaš rojstni ram bejo, gde zdaj živete? »Nej, te ram je od moža starišov bejo, dapa s tej ramom smo lagvo zopodli, zato ka dvakrat smo ga vöplačali. Zavolo tauga, ka pulonja je mlašečo bilau, pulonja pa tasta. Gda smo ga vöplačali, potistim smo ga vsigdar obnavlali, dapa vejš, kak je tau, zato je nikdar nej bejo nauvi. Moja mati so tak fejst prauto bili tauma, ka smo mi te ram tjöjpili, vsigdar so prajli, aj bola nauvoga zidamo. Nika ne morem prajti, ovak je dober, dapa zato dosta trbej ga pucati, zato ka s stejne vapno dolalatej, dvanajset oken pa dvanajset dver trbej pucati, ka je nej malo delo. Tak ka če vanej nega dela, znautra še zato mam zavolé. Dapa parvica je tau, ka dja dosta bola rada delam vanej v ogradci, kak ka bi znautra pucala. Tjöjati mi tak nej trbej, samo po sobotaj pa nadelaj, zato ka mi vozijo. Mena je nej vrejdno tjöjati, drügo pa tau, ka zavolé dobro tjöjajo.« - Zdaj je že dobro, ka vanej leko delate, zima je za vas mantranje, nej? »Mena frizerka večkrat pravi, ka vi ste pozimi vsigdar betežni, dapa gda pride sprtolejt, te vsigdar ozdravite. Pa tau je rejsan tak, kak sem pravla, če bi nej bilau ogradca pa televizije, te bi name že davnik pokopali.« Karči Holec 9 Tropski cvejti pa vretina - vse za oči Biu je eden tisti sunčni zrankov, šteri je v preminaučoj zimi tak dosta bilau. S padašom sva stela vöponücati, ka so za tisti den vremenari o malo toplejšom cajti pripovejdali, pa sva premišlavala od edne kračiše poti. Tistoga ipa so bili na ednom küpi rojstni dnevi, imena dnevi pa oblejtnice, zatok sva se odlaučila, ka gorpoiškeva eričen farm orhidej v prekmurskom Dobrovniki, pa za žlato küpiva en par lejpi tropski cvejtov. Prejk telefona sva zvödala, ka je veuka »fabrika orhidej« vsakši den oprejta, cuj pa si leko eške pogledneva tropski gračenek. Na recepciji so nama tanačivali, aj s Sombotela prejk Lendave prideva. Nut sva sedla v avto pa se napautila prejk Kermedina prauti Zalalövőni. Gda sva prišla do Rédicsa na madžarsko-slovenskoj grajnci, naja je na najvišišom bregej nad Lendavov že pozdravlo törem »Vinarium«, šteri med vzeti. Zavolo toga so vörnicke v njenom centri, pri cerkvi naj- dojšla za rauže. Med orhideje tropskoga gračenka. hvaležni bili, držina Gludovac demo prve informacijske table zvünešnjo lüstvo ne smej stau- S padašom sva se povrnaula v pa je nad varašom postavila za farm orhidej. piti, vej bi pa leko bakterije pa Dobrovnik, depa mela sva eške tau malo kapejlo. S toga punk- Po kratkom blaudenji zvün drüge betege nutodneslo. Tau malo cajta. S par kilomejterov ta se ranč tak opéra čüdovitni vesi najdemo graubo veuki bi leko sploj brž na nikoj djalo pelanja po malo slabšoj poštiji pogled na Lendavske gorice, šator z malim parkplacom. vse cvejte. pridemo na Bukovniško jezero, dosta lidi pa malo cerkev Tropske rauže majo tri štero so napravili z akumulacigorpoiške zavolo mumicajte v žitki: oprvin jim jov potoka Bukovnica. Domaje v njej. napravijo »vrauče leto«, nji se sploj dosta trüdijo za tau, Müva s padašom sva se z ka bi pognale nauve lis- ka aj bi lejpo vodau srejdi lesá nikim nej zgučala, zatok te, te je prejk v »zimau«, gorpoiskalo s kem več turistov. sva nej mogla pogledniti na 10-15 fokov dejejo, Kauli jezera najdemo »energijmrtvo tejlo kapetana Migde »šok« doživejo pa ske točke«, punkte, pri šteraj se haela Hadika. Té sodak si poženejo cvejte. Na konci leko napunimo ino zdravimo je v bitki s Törki pobanse morejo cujvzeti sobnoj svoje betege - od naug prejk tivo glavau, depa je donk temperaturi, na šteroj kis- želaudca do glavé. Depa na zavolo srčne kapi mrau. nej pri küpcaj živejo. mlajše pa batrivne vözraščene Mrtveca so v grobnico Toplino na farmi pa mok- so ranč tak brodili: nej daleč od pod kapejlo položili, zarauto v lufti regulerajo parkplaca geste v gauški eden volo vapnaste zemlé pa mašinge. Če trbej, po adrenalinski park, gde leko po dobroga luftanja pa je cejvaj kraužijo toplo vo- vaužaj pa leseni stubaj plezdinjegvo tejlo nej vrazmo dau, goropréjo okne ali mo - ali spadnemo. spadnilo. Tau čüdo našprickajo vodau v praji. Donk pa je najlepše, če se po ture eške gnesneden ne Tau je tak v tropskom maloj poštiji v lesej napautimo razmijo djenau. Kapejla svetoga Trojstva stogi na bregej v Lendavski gračenki tö, zatok se ne prauti kapejli svetoga Vida. Že V Lendavske gorice se pričüdivajmo, če malo mo- ime »Vid« povej, ka má tau svegoricaj de po dvej potaj. Kračiša, kri gratamo. to mesto opraviti z očami. Nej s centra, je sploj strma pa vaus- Gda nutstaupimo, na recepciji V tistoj »maloj gaušči« leko vi- daleč od male kapejle je vretika, tak more biti pravi majster gučijo slovenski, madžarski, dimo takše žive rastlike, sade na, s štere prej najbaukša voda engliški, nemški pa eške kak pa začimbe (fűszerek), štere v cejloj krajini vötečé. Depa tau ovak. Farm ima dva tala: v ovak samo na policaj baut je nej samo vretina za piti: če »fabriki cvejtja«, v šatori na 14 gezero kvadratni mejterov rasté više dva miljauna orhidej, tau je edna sama takša firma v cejloj Srejdnoj Evropi; tropski gračenek pa na 1500 kvadrataj čaka najgir lüstvo s 400 féle rejdkimi rastlinami. Tau se vej, ka geste eške edna veuka bauta tö, gde leko küpimo orhideje, od prausne najmenjše, do veuke »stubaste« s 7-8 cvejtami. Vsefelé farbe najdemo: od bež V tropskom gračenki v Dobrovniki več stau féle eksotični rastlik rasté prejk redeče do lila, depa skrb Vretina svetoga Vida pomaga betežnikom na očaj goricami tak vövidi kak eden šofer, šteri cejli bus turistov na mejmo, ništerne bejle orhideje vinski štücek. Ali edna pletena razgledni törem pela. Paut so so samo pofarbane tak, ka v košara. nej mogli ovak napraviti, vejpa njine korenjé farbo nutšpric- najdemo. Ne falijo ananas, si mujemo oči ž njauv, ta voda S padašom sva pri najnovejšoj z bejdvej strani poštije včasik kajo. Gda takše rauže drügič papaja, mango, avokado, depa čüdo napravi z našimi očami. lendavskoj atrakciji, s štere se vinske zamanice stogijo. cvetejo, majo že bejle cvejte. na drejvaj vidimo rasti male Za lübitele nature je Bukovnišvidi kaulivrat v štiri rosage, že Drüga paut je malo dukša, pa Cvejtke na farm pripelajo z banane tö. Leko vidimo fajfer, ko jezero pravi Paradičom, tam bila, zatok sva na bregej mes- pripela pautnika doj v Dugo laboratorija s Holandskoga, kafej, mento, mimozo ali pa se leko vandriva, lejče, picikléra to lejve na pravo pelala. Na vés. Tam že tabla kaže, v šterom gda so stari edno leto pa majo vanilijo - od štere samo malo ali iške grbanje. Na tom čüdoviednom menjšom vreji, pauleg pravci trbej prauti Dobrovniki samo dva lista. Ižo z glažojn so lidi vej, ka je edna fajta orhide- tnom kraji se leko vsikši malo maloga cintora, med visikimi titi. Dólinska krajina je sploj tak postavili, ka vsikša streja je. Depa leko spoznamo rauže vöpočiné pa si naberé naudrejvami stogi kapejla svetoga ravna, poštija pela skauz male na gnako stran gleda, zvün zi- z naši sob tö: filodendrone, ve energije. Müva s padašom Trojstva. vesi, v šteraj eške gnesden dosta dine pa v ednom sploj veukom palme pa flamingone. Če pride sva se tö bole veseliva povrnauInda svejta se je na tom mesti Madžarov živé. Občina Dobrov- škafi zberajo dežino vodau, vekša skupina, recepcionistke la domau, istina, ka je poštija zdigavala sodačka zidina, štero nik je ranč tak dvojezična, ves- s šterov polejvajo. Tá voda je turistom rade vaule sploj dos- prejk Kobilja malo dročkala. so Törki nikdar nej mogli prejk- nico vogrski Dobronak zovéjo, do tega mau skoro vsikšo leto ta pripovejdajo od orhidej pa -dm- Porabje, 2. maja 2019 10 Mlajši pa starejši smo se vküper pripravlali VELIKONOČNI ZAJČEK POMLAD ZAJČEK SKAČE PO LIVADI, ZAJČEK SMEJE SE SPOMLADI. EJ, POMLAD, SI TOPLA, ZLATA, SPET CVETE NAM SONČNA TRATA. Sreda pred veliko nočjo je bila za otroke v Vrtcu Gornji Senik prav poseben dan, kajti obiskal jih je velikonočni zaj- zajčka. Poleg tega pa je otroke čakalo presenečenje, na katerega so že komaj čakali. Veselili so se skrivnega obis- Pred vhodom v naš vrtec nam je velikonočni zajček nastavil papirnate korenčke, v katerih nas je pričakalo sladko presenečnje ček in jim nastavil v travo na ka velikonočnega zajčka, ki otroško igrišče pisane pirhe, jih je razveselil s skrivanjem čokoladna jajčka in papirnate jajčk v travo. Igralnico v vrtcu korenčke, v katerih se je skri- smo ob tej priložnosti okrasili valo presenečenje. Da bi priklicali velikonočnega zajčka, so otroci pokazali, kaj vse so se v času priprave na velikonočne praznike naučili v vrtcu. Povedali so, da smo se v vrtcu pogovarjali o domačih živalih, ki živijo na kmetiji. Otroci so znali povedati, katera je njihova najljubša žival in jo opisali. V vrtcu smo se tudi pogovarjali o zajčku. Povedali smo, kakšen Zajček je skočil na drevo in tukaj skril čokoladico je zajček, kaj zajček dela in kaj rad je. Plesali in z najrazličnejšimi otroškimi rajali smo ob pesmicah o izdelki. Tako so otroci začutizajčku. Igrali smo se igro Didl li praznično vzdušje v vrtcu. didl dajčka mi imamo zajčka, Povedali smo še, katere veliplesali in rajali smo ob pe- konočne jedi nesemo k blagosmici Zajček dolgoušček ter slovu na velikonočno soboto z zajčkom zaplesali v paru ob in kako doma pripravimo vepesmici Pleši z mano, zajček. likonočni zajtrk. Naučili smo se besedne igre o zajčku. Naredili smo si zajčke Zapisala in fotografirala: iz papirja in se vživeli v vlogo Andreja Serdt Maučec Slovenski penzionisti letos tü mamo v plani dva tašiva programa, gda se vküper leko pripravlamo na velke svetke starejši pa mlajši. Tau je fejs lejpo, gda babice s svojimi vnuki vküper delajo lepau mirno, v lejpom porazmenji. Zvöjn toga, ka furt kaj nauvoga ustvaurimo, se skaus včéjmo dosta vse drügo tü, poštüvati enoga drügoga, nej pijtanja v slovenskoj rejči se pogučavati, aj pozna deca, kama se drži, ka vse vej naš narod, kak se leko gora drži slovenstvo. Za vüzemsko delo smo si odabrali gorejnjeseničke šaulare zdaj že tretjo leto, 16. apriliša, prejšnji den, kak so se njim začnile vüzemske počitnice. Nika drügo, nika nauvoga smo njim steli ponidéjti. Zatau smo se že djeseni obrnauli na ravnateljico šaule v Kuzmi Jasminko Krpič, če nam leko vodi od njij stera učiteljica tau delo. Učiteljica Jožica Fükaš se je vzela z dobre volé, dosta se je brigala pa tröjdila s tejm, ka je vözmislila pa vse pripravila, zvekšoma vse potrejbno delo s seov prinesla tü za našo vüzemsko rokodelsko delavnico. S seov je pripelala tri mlajše tü, aj nam oni tü pomagajo pa se malo drüžijo s seničkimi je učiteljica iz lesa vözrejzane forme z daumi prinesla, so njej prej dosta pomogli stariške mlajšov petoga klasa, zakoj so vse hvale vrejdni. mlajši. Ravnateljica seničke šaule Ildiko Treiber je sprvodila 8 mlajšov, steri so flajsno, z dobro volauv delali. Z nauvo tehniko smo se navčili farbati plastične remenke, na djajca iz hungarocela/stiropora smo pa gora zbadali z malo iglov drauvne okraske, na podlago iz brezovoga lesa vövrejzano, smo na brdinje gora zatjélili v prazne luščinja male piščance iz vune, iz lesa vözrejzane zavce smo kinčali. Pri tejm, ka Na konci nam je čas skur sfalijo, kakoli flajsni smo bili vsi vküper. Medgeneracijsko srečanje smo zaprli z djüžinov, tau je djajcova pašteta, prešana šunka, kokusovi pa škipkovi kruglinge, stere smo penzionistke (Micka Časar, Eržika Dravecz, Eva Lazar) pripravile dočas, ka so prišli mlajši. Hvala lejpa vsejm vküper! Tekst pa kejp: Klara Fodor, predsednica DU Vüzemski sveti dnevi Na najvekšom krščanskom svetki so se v Porabji verniki s križnov pautjov, s slovenskov svetov mešov pa s posvéča- njom vüzemskoga gestija in svejče spominali smrti in odičenoga goristanenja Jezuša Kristuša. Porabje, 2. maja 2019 Na velki petek so v Sakalovci po štacijaj držali bogoslužje, pri sterom so Pasijon spejvali člani pevskoga zbora sv. Cecilije z Gornjega Senika in števanovskega cerkvenoga zbora Slovenske zveze pod vodstvom kantora Gábora Sebestyéna. Glavne vloge so spejvali: Ferenc Sütő, Attila Bartakovič, Gábor Sebestyén in Marijana Fodor. Na velko soboto so vsepovsedi posvečali vüzemske jedi, v Slovenski vesi v okviri dvojezične meše, gde so na vüzemski pondejlek posvečali svejče tö. V varaškoj baročnoj cerkvi je na vüzemsko nedelo bila slovenska sveta meša, stero je darüvo Franc Režonja, vikar soboške püšpekije, odgovoren za narodnosti. LRH 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 03.05.2019, I. spored TVS 6.25 Dnevnikov izbor, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Alpe-Donava-Jadran, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Banditenkinder-slovenskemu narodu ukradeni otroci, dokumentarni film, 15.10 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.45 TV-izložba, 16.15 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Frfra in Cufek: Izdelovalnik želeja, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Koncert Ansambla Saša Avsenika, 21.30 Glasbeni pozdrav, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Boljši časi, angleški film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info kanal PETEK, 03.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.15 Videotrak, 11.00 Slastna kuhinja: Mineštra, 11.15 Dobro jutro, 13.25 Prisluhnimo tišini: Najboljši gluhi športniki, 14.10 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.45 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.20 Hokej - svetovno prvenstvo, skupina I A: Madžarska : Slovenija, 17.45 Čarokuhinja pri atu: Mavricij, 18.00 Durrellovi (II.), britanska nadaljevanka, 18.55 Čist zares: Notranje oblikovanje, 19.20 Videotrak, 20.00 Rokomet - liga NLB: Celje P. L. : Koper, 6. kolo končnice, 22.05 Devet krogov, dokumentarni film, 23.35 Zadnja beseda!, 0.25 Videotrak, 1.00 Zabavni kanal SOBOTA, 04.05.2019, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 9.35 Male sive celice, 10.15 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.30 Osvežilna fronta: Lenoba, oddaja za mladostnike, 11.00 Meja je samo nebo, 11.25 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas!: dr. Tanja Petrović, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! – izbor, 15.05 Človeški laboratorij, britanska dokumentarna serija, 15.55 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.25 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Blagor ženskam, 17.35 Slovenski magazin, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Reaktivčki: Rio de Janeiro, Brazilija, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Koncert Ansambla Saša Avsenika, 21.10 Tujca, britanska nadaljevanka, 22.05 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Divje zgodbe, argentinsko-španski film, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.00 Info kanal SOBOTA, 04.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.25 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.30 Slastna kuhinja: Mineštra, 10.00 Dosje: Televizija 3, 11.15 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.), glasbeno-dokumentarna serija, 12.20 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.): Božič v Londonu, glasbeno-dokumentarna serija, 13.20 Princ na belem konju, družinski film, 15.15 Koncert Ansambla Saša Avsenika, 16.45 Zaklad Sierra Madre, ameriški film, 18.55 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.25 Videotrak, 20.05 Dobrodošli, gospod Chance, italijansko-ameriški film, 22.15 Koncert skupine Niet - Bil je maj, 23.40 Videotrak, 0.10 Zabavni kanal NEDELJA, 05.05.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.15 Govoreči Tom in prijatelji: Vzporedno vesolje, risanka, 9.25 Špasni učitelj: Semenj, nizozemska otroška nanizanka, 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Križevci, 11.00 Ob 100. obletnici slovenskega baleta, 11.25 Ozare, 11.30 Sluh svetosti, dokumentarni film, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Koncert Ansambla Saša Avsenika, 14.35 TV-izložba, 14.50 Bum bum bis, kratki igrani film, 15.10 Sabljač, koprodukcijski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Zvezdne želje, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 20.35 Intervju: Marjan Sturm, 21.25 XXV. Generacije znanosti ZRC SAZU, 21.55 Šport – nogomet, 22.05 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Tek je svoboda, belgijsko-švicarski dokumentarni film, 0.10 Paquito D'Rivera in Big band RTV Slovenija, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, 1.10 Politično s Tanjo Gobec, 1.20 Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.50 Info kanal NEDELJA, 05.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.30 Videotrak, 7.05 Duhovni utrip: Blagor ženskam, 7.20 Glasbena matineja, 8.20 Hokej - svetovno prvenstvo, skupina I A: Slovenija : Litva, 10.55 Športno plezanje - svetovni pokal: balvansko plezanje, 14.35 Slastna kuhinja, 14.45 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.): Ustvarjanje čarobnosti, glasbeno-dokumentarna serija, 15.40 Čarokuhinja pri atu: Mavricij, 16.00 Nogomet - državno prvenstvo: Gorica : Maribor, 31. kolo, 18.25 Pot na SP v nogometu (Ž), magazinska oddaja, 18.55 Megabiti energije: Sončne sanje, dokumentarna oddaja, 19.20 Ambienti, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Vesoljske smeti, francoska dokumentarna oddaja, 21.05 Whitney: Smem biti, kar sem?, ameriško-britanski dokumentarni film, 22.55 Vikend paket, 0.15 Videotrak, 0.50 Hokej - svetovno prvenstvo, skupina I A: Slovenija : Litva, 2.55 Zabavni kanal PONEDELJEK, 06.05.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Sluh svetosti, dokumentarni film, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 XXV. Generacije znanosti ZRC SAZU, 14.05 Pogled na ... Pilonov portret skladatelja Marija Kogoja, 14.20 TV-izložba, 14.30 S-prehodi: Marko Sosič, režiser in pisatelj, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 TV-izložba, 16.00 Otroški program: Op! 16.20 Osvežilna fronta: Lenoba, oddaja za mladostnike, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.10 Bacek Jon: Nadležni traktor, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Platforma, 23.30 Glasbeni večer, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info kanal PONEDELJEK, 06.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 9.40 Videotrak, 10.15 Otroški program: Op! 11.00 Slastna kuhinja, 11.10 Dobro jutro, 13.50 Dober dan, 14.40 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.): Poroka, glasbeno-dokumentarna serija, 15.30 Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dokumentarni portret, 17.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.55 Durrellovi (II.), britanska nadaljevanka, 18.50 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska oddaja, 19.20 Videotrak, 20.00 Noč v muzeju, glasbena oddaja, 20.55 Dnevnik Mone Lize, francoska dokumentarna oddaja, 21.55 Ustava Republike Hrvaške, koprodukcijski film, 23.35 Pobeg, kratki igrani film AGRFT, 0.15 Videotrak, 0.50 Zabavni kanal TOREK, 07.05.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Platforma, 12.30 Zlata dekleta (V.): Trojna igra, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 TV-izložba, 14.35 Duhovni utrip: Blagor ženskam, 14.50 TV-izložba, 15.25 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Ernest in Celestinca: Bonton, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nadaljevanka, 20.50 Bog obvaruj Rusijo, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini: Nada Tarman, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info kanal TOREK, 07.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.10 Videotrak, 11.00 Slastna kuhinja, 11.10 Do- Porabje, 2. maja 2019 OD 3. maja DO 9. maja bro jutro, 14.00 Dober dan, 14.50 Noč v muzeju, glasbena oddaja, 15.45 Slovenski magazin, 16.30 Koncert Ansambla Saša Avsenika, 17.55 Durrellovi (II.), britanska nadaljevanka, 18.50 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.25 Videotrak, 20.05 Oče in sin v svetu disleksije, britanska dokumentarna oddaja, 21.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Tanja Ribič, 22.00 Prevara (III.), ameriška nadaljevanka, 23.05 NaGlas!: dr. Tanja Petrović, 23.20 Zadnja beseda!, 0.15 Videotrak, 0.50 Zabavni kanal SREDA, 08.05.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Koda, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: Marjan Sturm, 14.20 TV-izložba, 14.30 Platforma, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.30 TV-izložba, 16.05 Male sive celice: OŠ Elvire Vatovec Prade in OŠ Hudinja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebne zgodbe: (Pre)zgodaj odrasli, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Janko Kersnik: Kmetske slike, 18.00 Trobka in Skok: Divja dirka, risanka, 18.10 Jurij in Pavel: Robot, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Daphne, angleški film, 21.30 Ljubezen na strehi sveta, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Sveto in svet, 23.50 Posebne zgodbe: (Pre)zgodaj odrasli, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info kanal SREDA, 08.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.00 Videotrak, 10.30 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 11.00 Slastna kuhinja, 11.10 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, 15.30 Čarokuhinja pri atu: Mavricij, 15.50 Ambienti, 16.20 Vikend paket, 17.45 Durrellovi (III.), britanska nadaljevanka, 18.40 Ribič Pepe: Kdo ima daljinca, mozaična oddaja za otroke, 19.05 Vetrnica: Paglavčeva preobrazba, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Ob 100. obletnici slovenskega baleta: Lok – Izročilo in sporočilo, Pia in Pino Mlakar, plesno baletni esej, 20.50 Moje mnenje, 21.50 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.), glasbeno-dokumentarna serija, 22.40 Vžgano v spominih, dokumentarni film, 0.00 Videotrak, 0.30 Zabavni kanal ČETRTEK, 09.05.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Posebne zgodbe: (Pre)zgodaj odrasli, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.05 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Kraljica začimb vanilija, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Kohezija, 18.05 Balončkovo: Strašna tema, risanka, 18.10 Mišo in Robi: Taborjenje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Evropske volitve 2019: Soočenje parlamentarnih strank, 21.10 Globus, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Odstrta mesta: Neapelj, britanska dokumentarna serija, 0.30 Ugriznimo znanost: Kraljica začimb vanilija, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info kanal ČETRTEK, 09.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.10 Videotrak, 11.00 Slastna kuhinja: Delfinka, 11.10 Dobro jutro, 14.00 Dober dan, 14.50 Mojster in njegov Gašper, portret, 15.40 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Tanja Ribič, 16.40 Koncert Ansambla Saša Avsenika, 17.55 Durrellovi (III.), britanska nadaljevanka, 18.50 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Avtomobilnost, 20.50 Nogomet - evropska liga: polfinale, povratna tekma, 23.00 Pot na SP v nogometu (Ž), magazinska oddaja, 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci povratnih polfinalnih tekem, 0.00 Ambienti, 0.35 Slovenska jazz scena: MareziJazz 2014: Jazz Punt Big band, 1.15 Videotrak, 1.50 Zabavni kanal KONCERT V Markovcaj so po meši blagoslovili traktore glasbene etno skupine GORIČKI KLANTOŠ v gledališki dvorani v Monoštru, bo v nedeljo, 12. maja, ob 14. uri. Murskosoboški škof Peter Štumpf je na vüzemski pondejlek darüvo sveto mešo v Markovcaj in po njoj v spremstvi domanjo- Sodelujoči: Sombotelske spominčice, Foklorna skupina Moravče. Prisrčno vabljeni! Vstopnine ni, zaželeni so prostovoljni prispevki. Organizator: Društvo porabskih slovenskih upokojencev, ob podpori Ministrstva za človeške vire in Občine Monošter. Meše in blagoslova se je udeležil senički župnik Tibor Tóth tö. Na kejpi v družbi markovskoga župnika, soboškoga škofa pa križevskoga evangeličanskoga pastora ga župnika Dejana Horvata in drügih duhovnikov blagoslovo traktore, stere je na Goričko pripelalo okauli 100 lastnikov, eni tüdi iz Porabja. Pri meši je bila s svojo držino tüdi slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, stera je na začetki pozdravila gospo- Traktore in traktoriste je blagoslavlo soboški škof Peter Štumpf KONCERT uda škofa in vse župnike, steri redno odijo v Porabje mašüvat v slovenskom geziki. Pouleg toga je prosila rojake na drügi strani granice, aj naj ške naprej pomagajo pri ohranjanji slovenskoga gezika in kulture v Porabji. a muravidéki GORIČKI KLANTOŠ népzenei együttessel Szentgotthárdon a Színházban, melyre 2019. május 12.-én, 14.00 órától kerül sor. Közreműködik: a Szombathelyi Nefelejcs népdalkör és Moravče Néptánccsoportja. Mindenkit szeretettel várunk! Belépődíj: nincs, önkéntes adományt szívesen fogadunk. Szervező: a Rába-vidéki Szlovén Nyugdíjas Egyesület A koncert támogatója: az EMMI és Szentgotthárd Város Önkormányzata. www.radiomonoster.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB