III. leto. Štev. 39.
1916. Szeptember 24.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  3 K.
v Amerike    .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
Dobijo se	
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
sa naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma  2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Nehajte skrb.
„Ka se bojite, maloverni t* je pitao naš božanske Zveličiteo, kda so apoštolje prestrašeni od víhéra na morji zbtkdítí njega z sna.
Pa té rečí bi si mogeo vsaki krščenik globoko v 'Srcé zapisati.
Ne kralá, niti bogátca na sveti, ki ne bi meo skrbi. Velikášje Europe dnes menje spijo pa teškejši sen májo, kak mí eti domá. Nás samo naše živlenje pa naše imánje briga, njé pa skrbi živlenje i vrednošča celih držánj.
  Pa so oni rávno tak, kak mí. Što má med nami močno krščansko srcé, on prenáša vsa, ki ga pa neima, njemi je pa nájménša nevola tüdi neprenoslíva.
Ka pa te mámo včiniti, naj prenášati Známo denéšnje nevole ?
Prvo je to, ka kríž, Šteroga nam je Bog naložo z vüpanjom: krepko Vzemimo na ramo. Vnogo' lüdi prejde t nevoli samo zato, ár se pred časom prestráší. Takši lüdjé so spodobni deteti, štero pužá óvára pa prestra-šeno beži k materi se skriva! pred grozovítnimi roglámi siromaške stvári. Pa glej, či mati vzeme pužá pa ga deteti v roke dá, se njemi razvedrí obráz pa z veséljom čáka njegove roglé, ka bi ga drážilo.
Bodi ti tüdi tak. Glédaj nesreči v Oči. Ne stráši se prle, kak si skušao nad njov svojo moč. Kí se pred bremenom stári pa si zdíháva mesto toga, ka bi je zdigno i neseo, ali razdelo na dvoje, on nikdár ne príde z njim 'domo. »Dober je Bog, ki nikoga ne sküšáva više moči," nas vči sv. pismo. Záto se nam ne slobodno zosagatí prle, kak smo skušati, jeli premoremo. Vnogo lűdih ne plavalo nikdár pa kda so vu vodo spadnoli so se hitro návčíli. Skušaj premágati nevole pa de ti šlo.
Ob drügim prosi Bogá, naj on tüdi podrží roko pod tvoj teher. Cirenejski
Šimon je pomágao Jezuši kríž nositi pa od tistoga mao Jezuš vsem nam pomága naše kríže nositi, naj ga samo oprosimo: „Prosite pa se vam dá" pomoč, právi sam Jezuš. Ka pa te ka ga ne veš prositi. Zakaj so cérkve celi den odprle, zakaj prebiva Jezuš med nami v Olt. Svestvi, zakaj se zvoníjo vsaki dén k sv. meši, či ne, ka bi mi milošče iskali pri -njem i naišli. Či dvá neséta vküp teher, je vsikdár ležeši. Ka pa či je te drűgi, ki ga nositi pomága sam	Jezuš? Prosite	ga	v nevoli
pa nehajte	prázno skrb.
Ob trétjim, či si že skušao nevolo pa poproso Jezuša, se potoláží stem, ka na veke ne bo trpelo. Kak je že bio, tak páli príde dén vesélja. Dnes pa moreš trpeti. Bog zná, ka komi pošle. Vöri	so tüdi težila	potrebna,	či
Ščémo, ka	de dobro Šla	pa	Vnogi	je
že na léd plésat odišeo ino si je širo nogo, komi je jako dobro šlo. Ka pa či bi ti tüdi med tejmi bio brezi denéšnje nevole.
Ka ti Znáš, ka dobra ti ščé Bog dati za prenášanje denéšnje nevole. Jezuš je sam pravo, ka „je vreden težák nájema svojega.* Što je pa bóší težák, kak ki mirno trpi i nosi bremena svoja? Tbláži se, na veke ne bo trpelo.
Liki zgodi se včási zvün rédno, kak v naših dnévaj, ka príde na vnoge trplenje globoko, kak morje, temno, kak náj bole temna noč pa v tom trplenji nindri ni ednoga tráka Svetoga ne. Ka nam je te včiniti? »Bog moj, Bog moj, zakaj si me po vrgeo ?“ — so bilé Jezušove rečí v toj tem noj noči srcá i pámeti na krížnom drevi. Pravi za njim té rečí pa znaj, ka takša zvünrédna zavrženost ne trpi dugo, liki njéna vüra, či se podáš v božo volo, te z meseci i letami prinesé naprej v krščanskoj popunosti, záto v takšoj vöri tüdi to pravi: „Gospodne, tvoje stvorjenje sam, Či je na diko
tvojo, ti máš pravico sebi diko správlati nad menov, naj bo tvoja, pa ne moja vola.
Bojna.
Vütro bo obhajala Maticérkev god sv. Gerarda (Gellért), püšpeka i man-traika. On je naš svetnih Püšpek je bio v Csanád i, predtem vzgojiteo sv. Mirka kraljeviča, sinü sv. Štefana i toga tanačnik. Oba svetnika, očé i sinü, Štefana i Mirka sveto življenje pa blažene smrt je zadosten zrok, da skle-Damo na veliko .svetost njidva dühov-noga voditela, sv. Gerarda. Ali smrt njegova nam jo še V vekšo, v stálno, popolno svetlost postavi. Žitek je dao za vero svojo. Po smrti sv. Štefana so se poreberili proti katoličanskoj veri še ostali poganski Madjari pa so sv. Gerarda ž njegovimi tovariši vred pri Büdini vmorili. Te rojeni Talijan je postao prvi sveti mantrnik novo osta-novljenoga vogrskoga orsaga. Bog njemi je to državo odločo za domovino i posvet jo je z lastnov svojov krvjov pa postao njeni nebeski zagovornik. Milo nam kaže z svojim zgledom, naj včinimo vse, še merjém o radi z Ijübezni do Boga za svojo domovino, Štero nam je Bog dao. O prosimo sv. Gerarda pomoč, ka de njegov düh živo v naših vojákah, ka de je gonila lübezen do Jezuša v branitvi domovine, te zaistino veselo bo vmreti za njo, zato ka se nebeška te zaistino tüdi pred njimi odpre. — Poročila z bojišč so sledeča: Rusko bojišče. V Kárpátah srditi boji, v šterih so Rusi povsod odbiti. Mesto Halič smo spraznili. Rusom se nikak ne posreči na Vogrska tla stopiti.
V Macedoniji so sovražniki do rok dobili Malkanico, pri Vardar reki so pa odbiti. Srbi so na jug od Ostrovske jezere Bolgare premágali i za vzeli Nišjo Planino. — Bolgari so zavzeli grčko mesto Kavallo.
2.
NOVINE
1916. szeptember 24.
Francozko bojišče. Divji boji pri Somme reki, v šterih so Francozi nekaj malo napredüvali, vlovili više 2500 Nemcov i zaplenili 10 topov pa 40 strojnih pušk. — Pri • protinapadah so Nemci tüdi dobili zajetnike, strliva i nekaj zgübljene zemle nazaj.
Taljansko bojišče. Taljani so srdito začeli napadati med Vipavov i morjom. En mali del zemljé so tű dobili i eno gora v Tiroli. 500 Taljanov smo vlovili i S strojne puške zaplenili.
Romanske bojišče. V Dobrudži Bol-gari, Nemci i Türki so popolnoma premágali Ruse i Romane. V Erdély-skom pri Hátszegi smo odbili Rumune i pri Fogaras- i.
Pismo na bojišče.
Siromaški vjetuiki! Vlovili, zgrabili so je z sovražnica i ne milim srcom, odpelali so je med sovražne srca, kje zvün Boga nikomi ne morejo praviti: prijateo si mi. Še to najmenjše dete njim pravi. to so naši sovražniki, štere so naši vojaki zgrabili. Jeli, kak tužen, pomilüvanja vreden stan? Pa vse to bi še lehko prenesti, te najtrši žalož krűha v oči vrženoga bi z vese-lov zadovoljnostjov pojeli, če bi meli düševno tolažbo. Meše ne poznajo, spoved njim je tüja reč, svetke samo po imeni znajo, vse, kaj jih je dozdaj vesélite, je odišlo od njih, ostao njim je samo srce prebadajoči, tužen špomin. Ne potrebno tei siromačeki düševne pomoči, da ne obvüpajo? Jeli da. Ne pozabimo pa. da Bog milost svojo samo po molitvi da. Lehko do dva milijona je Nemcov i naših v Rusiji zgrábljenih, oj keliko se more moliti, da tei sto no stojezeri ostanejo pravi katoličanci, ne obvüpajo i ne zablodijo v krivo vero, štera je državna vera tam. Dragi vojaki, molite zasé, da ne zajdete kda v tužno zajetništvo, domačim pa • pišite pa li pišite, naj. molijo za tiste, ki so tam, da prido popolni možje nazaj, ne pa podivjani slabo — krivoverniki.
Od jetiko.
(Po spisi ministra za znotraj.)
Gobe jetike se kaj rade zdržávajo nadale v meši rožene živine. Govedina, teletina ma dostakrat na milijone takših pogübonosnih jetičnih klic v sebi. Kak zato ne bi nevarno bilo vživanje toga mesa ne da bi se spoklale te male starice. Kda se pa morijo te gobice? Samo tak, če je meso dobro skühano. Na pol skühano ali na pol pečeno meso vse šamri ešče od teh jetičnih gob. Kda smo doma, si lehko pomagamo; čakali mo tečas, dokeč se nam ne sküha ali ne speče popolnoma meso. Ka pa na poti? Ali ne jejmo mesa, če je pretrdo, ali je pa dajmo dobro pripraviti. Pol vüre, pa če vöro duže ráj počakajmo, kak bi se z smrtjov prerauov najeli pa to še za lastne peneze.
Dom i svet.
Grčko. 4-ti grčki armadni zbor, od 15 do 30 jezer vojakov, se je prekdao Nemcom pri Kavalli, ar so se nej šteli proti nam vojsküvati z četvéro — spo-razumom. Odpelani so kak gosti na Nemško z svojim orožjom vred. — Novi ministerski predsednik je Kolo-geropulos. — Odredjena je mobilizacija cele grčke vojske.
Hollandia. V Indiji hollandskoj so se podložniki poreberili proti državi. Vstaši so premaganL — Med Anglijov i Hol-landijov posta ne vozi. Zrok je brščas to, ka svet skoz Hollandije dosta Zvedi od pobilja naših sovražnikov, to ščejo zvediti zdaj Angleži.
Rusija. Sturmer, dozdajšnji ministerski predsednik odstopi pa prevzeme čast poslaništva angležkoga v Londoni. — Svetoga sinoda (spravišča) prednji oskrbiteo je postao Bajev Mikloš uradnik pudučnoga ministerstva. Z toga je razvidno, kak slabo more biti versko živlenje v Rusiji, da svecki vladar vodi Matercérkev i svecke ljüdi ime-nüje za njene pazitele.
Japonsko. Vlada zahteva od Khine, naj v Mandžuriji ustanovi žandare, šteri do hranili Japonce i naj pod kazen vzeme tiste, častnike, ki so nej pazili, ka so se kitajski i japonski vojaki v ednom mesti med sebom pra-skali.
Rim. Sv. Oča so v Beč za nuncija (njuv poslanik) imenüvali grofa Valfre di Bomo Teodora. V slüžbo svojo stopi novembra. Prvejši nuncij Scapinelli je imenüvan za kardinala i odhaja v Rim.
Pod orožje mero stopiti oktobra 2-ga, ki so rojeni v letah od 1866. do 1871. dec. 31.; v letah od 1872. do 1884. dec. 31. ali po tom leti rojeni i za vojake potrjeni pa oktobra 10 ga. Ki so po imeni oproščen! (felmentés) vojaške slüžbe, so ne dužni odhajati.
Iz pisem naših vojakov.
Preveliko veselje nad Novinami I Marijinim Listom. »Vsi Slovenci jih iz srca lepo pozdravimo. Naznanim jim, da sem Novine i Marijin List dobo. To slovensko čitenjé nam je vsem tak veliko veselje spravilo, da sem v tom žalostnom stani čide niednoga Slovenca tak veseloga ne vido. Od radosti so me suzé pobile, pa sem te lepi slovenski spis mogoči bio do rok dobiti. Zato se jaz i vsi moji, pajdaši iz globočíne srca zahvalimo na toj velikoj dobroti, štera nam tű v tom žalostnom stani najvekše veselje spravla. (Zadravec Štefan od Lipe, strelec 11. bat.)
Kak sladka je v tüjini materna reč. »Prosim blagoslov sv. Drüžine na njih i vse dühovnike, ka do mogli dale pisati Marijin List in Novine; po tom slovenskom čtenji se mi najbole Srcé potolážo kda je do rok dobim. Kda človek po svojem maternom jeziki dobi v te dalešnji kraj navuke, ne čüti nikšega trplenja. (Cigan Matjaš iz Žižkov, pogorski topničar 13. p.)
Po 20 mesecih prvič prišo z Slovencom vküp. „Že dvajseti mesec slü-žim v Dalmaciji i komaj zdaj marca 17-ga sem prišo prvič vküp z Slovencom. To se je pa tak zgodilo. Šo sem na veliki stran breg i kda bi tam dol zdevao svojo orožje, ovaram tam ednoga vojaka, šteri se mi je jako Znani vido. Ne sem mogo oči dol ž njega vzeti. Pitam ga: odket si? Vogrski Slovenec sem iz Železne Županije. — Pa jaz tak, právim. Žalost in radost naj je obišla, veselo sva si začela slovenski gučati i misliti na mili dom. Vküp sva zdaj tű Slovenca veselo z ednoga kraja i pošleva domo ljübim najnim domačim i vsem poznancom srčne pozdrave pa prosiva Ponizno molitve za bláženi mir." (Zelko Matjaš z Mačkovec i Pa-sičnjek Ludovik z Boreče, topničara.)
Veselje v strelnih jarkah. »Düšnavest mi ne da mira, ka bi njim dü-hovni oča nej naznano našega velikoga veselja, štero nas je Predkratkim nastalo. Aprila 11-ga so nas pohodili v naših jarkaj naš vojni dühovnik, pred šterim smo opravili sveto vüzemsko spoved, na drügi den v gojdno obdevetih je pa bila tű pod zemljov sveta meša, pri šteroj smo se okrepili z presvétim Telom Kristušovim. Čeravno je neprijátel samo pétsto sto-pájov oddaljen od nas, čeravno je ne bio na gmaji, nego cele roje granatov i šrapnel pošilao na nas, nieden nas je ne bio ranjen. Najbole nas je pa to genolo, ka smo vidili naše častnike tüdi pri spovedi i sv. obhajili i ka se je vnogo vojakov drüge vere iz povedi z pobožnostjov v deležilo naše prebla-žene svete meše." (Roth Ludovik, desetnik 83. pp.)
Glási.
Primicija. Dnes tjeden je prikázao Vsegamogočnomi svojo prvo sv. mešo v Beltincih Forjan Florenc iz reda sv. Frančiška. Vnožino vrlih Slovencov se je potrüdilo k pobožnosti da bi se vdeležilo blagoslova novomešniškoga. Cela pobožnost i slovesnost je bila lepa j zgledi. Jako spodbüdljivo je bilo, da je mil. grofa Zichy Augustina drüžina tüdi Ponizno prosila za novomešniški blagoslov. Nevomešnika je pri sv. meši vodo preč. g. Bašia Ivan pl. iz Bogojine. On je bio tüdi slavnostni govornik. Govorio je jasno, Iepo, v srce sé-gajoče od r.dovniškoga siromaška, od te bogate zaročnice redovnikove. Pri sv. meši so pa dvorili redovüi bratje novomešnika : več. o. Apolliuar i č. br. Paulin pa Fulgentij. Sv. meše sta se vdeležila tüdi domači g. pleb. i kaplan. — Veséla je beltinska fara, ka je za rešenje düš znova zgojila dühovnika, namestnika božjega. _
Od naših vojakov. Banjenje: Küzma Jožef pioner z Tropovec; Horvat Matjaš z V. Polane, pešak 48. pp. je z dum-dum kroglov streljen v oko; naznanja Tratnjek Štefan. Mrtev je: Bašían Štefan z Brezovice i Zadravec Ivan z Renkovec, spadnola sta na Ve-
1916. szeptember 24.
NOVINE
3.
liko mešo i vküp sta zakopaniva, kak je pisao Tkalec Martin p. 48 pp. Trnja; Adamec Jožef z Gornjih Vidovec vrli slovenski mladenec, vreli častilec Bl. D. Marije i ljübiteo svoje mile materne reči, pešak 48 pp. je spadno 24-ga augusta, kak naznanja Koštric Štefan z D. Bistrice. — Vlovleni so: Kociper Štefan z Odranec, Jaklin Štefan z Mi-halovec, oba ranjeniva; naznanja Koštric Štefan z D. Bistrice; Litrop Martin z Gomilic, Kuhar Štefan z Lipovec, Černela Franc z Filovec, Vési Štefan z Strehovec vsi iz 48 pp., kak naznanja Tratnjek Štefan. — Vsem, ranjenim, pokojnim i zajetim naj se odpre sini-leno Srce Jezušovo.
Spadno je na severnom bojišči sa-peurski nadporočnik g. Takats Ladislav. V privatnom živlenji je bio inženir. On je delao načrt (plan) za sobočko cerkev. Jedini sin je bio, bivšega šoboč-koga vučitela i ravnitela na državnoj Šoli, Takáts Štefana, dober gospod, delaven, trèzen, po šteo, ki je z celoga srca živo ze svoje pozvanje. Molimo za njega. Marijini Listi meseca julija i augusta
so se začeli že pred dvema tjednoma razpošilati/ V Kratkom je vsi do rok dobijo. Priporačamo vsakoj düši, naj jiva dobro prečté. Jako lepi navuki se najde v njima, šteri sb pravi balzam na rane [vsékane od te krvave bojne. Spisao je te navuke Raduha Jožef, bogoslovce salezijanski iz Nedelice. Lista je potrdila poleg salezijanske drüžbe naša višešnja cerkvena oblast tüdi.
Glas od Sv. Bideilka. »Naše ženke i dekle jočič spitávlejo, kda že pride mir. 10-ga toga meseca, kda smo proščenje meli, se njim je joč stavo. Veselo so bile, ali nej Marijinomi imeni, nego plesi. Marijo častit so prišle dobre düše z precesijov. Kda bi pa trebelo domo iti, so ništerne dekle pa ništerne matere z hčerami vred z čislom ovite roke na krčmeno klüko položim pa šle plesat. Z tem so te prosite tisti mir, za šteroga so prle jokale. Ide to? Zvišavati se z novimi cipelami pa z novimi jankami pa še z molitvami pa tak prositi mir je ne to norca se napraviti z Boga? Zaistino. —F. Š.
    Vmrla je na Humi poleg Ormoža Sever M., trgovca žena, rojena Čahuk Eva iz naših Križevec. Zapüstila je sina in moža oba v vojski pa dve hčerka Pobožna in smilenoga srca blaga düša je bila Pokojna, štera je, čeravno 17 let vedno betežasta, v najlepšem dühi odgojila svojo deco. Vso skrb je hosila, naj njoj deca postane prav iz srca krščanská pa tüdi Slovenska. Čeravno so škodo trpeli včasi pri trgovci, ka so ne stopili k nekrščanskoj, liberalskoj stranki, vendar je ostala pri svojih sigurno katoličansko! nazo-rih pa v svojo hišo samo odkrito katoličanske liste püstila. Kaj rada je učitela tüdi naše Novine, štere je mela naročene. Zročimo pokojno v pobožne molitve naših naročnikov.
Kak so bojijo naši vojaki Rumuia? Kda je izbruhnula bojna med nami i Rumunijov, je eden mladi slovenski
vojak Balažic Tašek z Beltinec, ki od začetka vojne slüži, te reči napisao svojoj materi: »Oglaso se nam je tű blüzi eden novi sovražnik. Rumun. Liki naj si samo dobro hlače zveže, ka je ne zgübi, kaj sta je več zgűbila Srb i Črnogorec. Ve njega ešče tüdi nalüplemo, to sem nej strah, zato ka so naše puške ešče točne i bajoneti še tüdi ostri pa sáble so se nam ešče tüdi nej zatopile. Hvala G. Bogi, ka ešče izda mamo Zdrava i junaška srca i po njih vreča krv teče za našega seroga svetloga krala i sveto vero i našo drago domovino i naše drage domače !-
Stari čas se nazaj vpela na konci toga mesca. Vsaki naj zato septembra 30-ga edno vüro nazaj porine svojo vüro večer, kda si dolleže.
Slovenski vojaki za naš dober slovenski tisk. »Srčno vas pozdravlamo slovenski vojaki iz žalostnoga bojišča pa vam Želemo milost božo i moč njegovo, da morete svojo plemenito slüžbo vu vsem popunoma opravlati. — Žalostno smo z Novin mogli čiteti milo prošnjo za podporo naših lepih špisov, štere bi vehnoti mogli. Najbole nas je pa žalostilo to, da smo je ne mogli podpirati mi, kini so na nepopisno tolažbo i pomoč v düši i teli v tom žalostnom časi, v našoj teškoj slüžbi. — Da se redkokda mamo priliko vdeležili svetih meš i drügih krščanskih pobožnosti!!, se nadomestijo naše zámüde po teh dobrih spisali. Zahvalimo se iz dna srca Božoj Previdnost!, ka nam je zbüdila lübeznive düše, štere nam v srce segajoče navuke pišejo, brez šterih bi Vnogi dober Slo-ven v svojoj slaboti obvüpati mogo pod temi nevolami. Zdaj pa, kda mamo té lübeznive spise v svojoj maternoj reči, ne čüti med nami Slovenci nikdar tisto grdo bogokletje, kak med drügimi. Oj kak bi drügim tüdi trbelo takše pobožne novine. — Z veselim srcom vam naznanim, — piše Šimon Števan, -— da vsi komaj Čakamo Novine i ka mi je podpore ne trebelo pobirati, po sili so mi jo dávali, naj, jo vzemem i odpošlem. Zaistino veseli glas. Srce se mi radüje, kda vidim tak živo vero med nami, posebno me veseli, ka smo vsi častilci Bl. D. Mari je, šteroj se jako dosta mamo zahvaliti, da nas je očividno z zvün Tednov maternov skrbjov bránila i vjunačila, ka smo vsi batrivno šli proti neprijateli. — Podporo odpošlema po našem Četovodji, Ficko Vendelin iz Boreče, ednom bis-troga razuma, pravičnom i junaškom vojaki, šteri nosi že tüdi srebrno svetinjo hrabrosti i šteroga zavolo njigo-vih dobrih laslnostih poštüjejo i ljübijo tak častniki kak prostaki. Nabrali smo 55 k. darüvali na podporo i sv. meše z radostnim srcom sledeči pešáki 83. pešpolka. Ficko Veüdel čtv, z Boreče 2*20, Bedek Ferenc 4, Šimon Štefan z Šülinec 3, Pondelek Štefan, evangeličance z Lucove 1, Bežan Ivan z Vančavési 1, Bokán Štefan z Ottovec 2, Bokán Andraš 2, Vučak Péter z Sala-menec 0*50, Kuhar Jožef z Martinja
040, Tőrök Šándor z Sela 0 60, Varga Ferenc z Krega 0*50, Kováč Karol z Ritkarovec 0-50, Korpič Janoš z Čö-pinec 0*50, Szép Jožef z Moravec 1, Császár Mikloš z Markovec 1, Vlaj Mihal z Koprivnika 1, Horvat Štefan z Štefanovec 1, Monjak Ignac slovak iz trenčenske županije z Zgorhje Zub-rice O'80, Šerüga Mihal od Sv, Sebe št-jana 4, Horvat Ferenc 2, Kološa Jožef od Lipe 4, Vrečič Alojz z Vidonec 6, Cör Jürij z Ottovec 4, Sinic Janoš z Petanec 2, Fujs Ferenc z Radovec 2, Kofjač Ludovik z Krajne 2, Gomboc Jožef 2, Vogrinčič Jožef z Vančavési 2, Šinko Alojz z M, Petrovec 2 koroni. — Pošlemo njim z temi dari i vsem našim tužnim domačim srčne pozdrave i je prosimo, da bi molili za tak žel-jeni mir, da bi se mogli v našoj lepoj Slovenskoj domovini v bláženom miri, z pokornim življenjom vküp veseliti. — Bog Iepo plati vsem. Blagodejna rosa ne kaplje tak gosto na žejne rožice, kak de Jezus rosio svoje milosti pri mnogih svetih mešah na vas, dragi vojaki. Vüpajte se! — Vrednik.
Pravica Polákom. Nemška Vlada je dovolila, da se smejo v Nemčiji živeča polske deca v spodnjih razredah po svojem maternom jeziki včiti Verenavuk, kaj je' predtem strahovito krivično bilo prepovedano.
Slovo vzemejo: Para Jožef, Hári Anton z Krašič, Sukič Jožef z Domajinci Gomboc Ferenc z Kroga, Novak Ferenc z Bakovec, Idič Ludovik z To-polovec, pešáki 26 pp>, 18 let stari' vojaki od starišov, bratov, sestér, sose-dov i od te lepe Slovenske krajine, v šteroj so tak veselo i brezskrbno živeli, kak ptički na vekah. Z Bogom pravijo vsem i naj se ne jočejo, nego molijo za nje, ve oni so se že tüdi z vüpanjom zročili v obrambo BL D. Marije i Srca Jezušovoga pa veselo stopijo na svojo morebit zadnjopot proti neprijateli. — Sobočan Matjaš z Trnja, Skle-dar Štefan od Lipe, topničari 5. gor-skoga topničarskoga polka od našega urednika, Slovenske krajine, od slovenskih cerkvic, posebno farne, dühovnikov, očé, matere, sestér, šterim želeta, naj ostanejo čiste Marijine hčeri; od rodbine, sosedov, botrine, prijatlov i paj-dašov, ki so še doma. Srčno se zahvalo dühovnikom na danih navuka h i je prosila, naj jiva sklenjavajo v sv. meše, milo njima pri srci, ka starišam na stare dni ne sta mogočiva pomagati. Vsem se zročila v molitev, vitežko ščeta braniti domovino, iz ljübezni do Boga sta tüdi pri pravniva vmreti za njo, ve se vüpali, ka jih va bo, pod-pirala z svojim Svetim Smem Bl. D. Marija, šteroj sta se zročila; ŽokšJanoš, domobranec 18 dpp., ki že štrtipot ide na bojišče, od žene, decé, očé, matere, od gračke fare, tretjerednikov, od rož-novenskih bratov, svojih dühovnikov, svoje vési, botrine i scsedov. Prosi vseh molitve, za mir; zahvali se z pajdaši za List in Novine in prosi na novo njuvo dopoši-latev, zato ka je nastano novi na prijateo i trebe njim novo moč proti njemi.
4.
NOVINE
1916. szeptember 24.
Goriški i istrski Slovenci pa Horvati so dobili svoje pravite. — Imena italijans-kih mest do se pisala odsehmao slovenski i horvacki, to je po maternom jeziki prebivalcov. Obečane je tüdi, da vulični napis! v Gorici bodo tüdi slovenski.
Pozdráv pošilajo: Gašpar Štefan i njegovi pajdaši slevenski, domobranci 15. dpp., jako želejo Šteli Novine i Marijine Liste, čeravno stare i je zato prosijo pa naznanijo, ka veselo branijo svojo vogrsko domovino i milo slovensko domašijo, kam naaaj priti Srčno želejo; EdHd Jožef, pešak 26 pp. z Gederevec; prosi molitve zasé, naj ga i nadale občina Bl. D, Marija i rabi posvetne Slovenske i Slovenee na Krvávo bojišče, da bi tam poglednola, keliko jih mira brez tolážbe i pomoči vsaka vüro; oj nači, nači do včasi živeli; Gomboši Janoš, pionier z Salamanec; veseli se Novinam i šele, da bi se dngo vre-jfivüle vojakom na tolažbo; Držanič Mihal dom. 18 dpp., želno čaka Novine za vole na-vukov, nad šterimi se vojakom srce razkuzi; Fajilar Jcšef z Petanee, pešak 83. pp., se zühvali na posla nora iteaji; kda je od Mari, je čteo, je včasi leiej prenášao težave bojn-ske; poiteni Slovenje vküp držijo, si navuke v srce jemlejo i molijo za tiste blodmke šteri preklinjajo okoli njih; Stessl Mikloš vojni pek; piše, da komaj čaka vsako nedelo večer Seslo vüro, kda njemi pošto redno novine prinesé; pri njih je že smeg spadno, ali štüki so zato ii veseli i radi pozdravlajo Talijane; Vörös Viktor četovodja 64. pp. z Beltinec, prostorov. sami med Romani je, zato njemi je teško, ka ne čüje Slovenske reči; iz srca prosi Slovenske Novine, vse Slovence' i prijatel slrv. Novin pa dü bi molili za njega; Lük Janoš z Domajinec, vojni delavec; naznanja, da njemi vsako vöro prido na pnmet naše Novine i njemi'düšnavest ne da mira, da jih ne bi proso; Bokán Štefan domobr. 31 dpp. z pajdaši vred; srčno je veselijo v maternom jeziki pisane Novine, so preveč veseli pri njih čtenji; Sipos Janoš, topničar, z Beltinec; veselijo ga Novine pa njegovoga slovenskoga pajdaša pa »šče Slováki je radi pošilajo ; aug. 31-go je Rus veliki napad na nje napravo, a' krvavo je bio odbit; Kolar Ferenc, Sukič Anton z Martinje, domobranca 18 dpp, svojim starišom, celoj Slovenskoj krajioi i sinički fari; prosila molitve vseh, da njidva večkrat samo misliti moreta na Boga i Bl. D. Marijo, ka ta znali, prinaško obrániti, kak tüdi šče ta, milo domovino: Bokán Štefan domob. 31- dpp. starižim, sestram, dühovnomi oči, bratom, sosedam i rodi; zahvali se Bogi, ka ga je edno leto od vse nesreče občuvao.
Na podpore Marijinoga Lista i Nsvin
so darüvali: Sarjaš Štefan 40 fil., Horvat Mark# 30 t, Horvat Martin 30 t, Lehko Martin 20 f.r Cipot Andráš 40 t, Sobočan Bara 30 t, Sobočan Jožef 50 L, Kolenko Mária 60 i., Hozjan Štefan 80 t, Hozjan Marko 40 t, Koiarič Mihal 20 t, Sarjaš Štefan 20 t, Stanko Mária 50 t, Lebar Ivan 40 t, Ritlop Martin 40 t, Vuk Štefan 60 {., Sobočan Martin 30 t, Hozjan Jožef 40 í., Gabor Ivan 40 t, Deuša Matjaš 20 t, Deuša Peter 40 i., Horvat Anton 20 i. — Z Trnja: Tkalec Martin 2 kor., Špilak Marija 1 kor., Tkalec Ana 2 k., Kolarič Treza 2 k., Kolarič Martin 2 k., Horvat Štefan 2 k., Sümen Marija 1 k., Horvat Marija 2 k., Horvat Treza 1 k., Stanko Verona 1 kor., Tibaut Ana 2 k., Hozjan Marija 2 k., Kecet Treza 2 k., Cvetko. Ana 2 k., Zadravec Jožef 40 f., Kocet Magda ‘ 1 k., Zadravec Ana 1 k., Sobočan Aga 2 k., Zadravec Treza 2 k., Hozjan Treza 3 k., Horvat Katá 1 k., Peterec kata 1 kor., Pete-ree Matjaš 60 t, Horvat Jožef 4 k., Horvat Marija 2 k., Kováč Bara 2 k., Legénj Ana 2 k., Sabotin Marija 2 k., Farkaš Ivan 1 k., Horvat Jožef 3 k., Sobočan Štefan 2 k,, Brnjak Marija 2 k., Legénj Marija 20 t, Horvat Štefan 60 t, Kolarič Ana 60 t, Deuša Ivan
50 t,SobočanJočef BOL, Sobočan Ivan 401, Nerad Jožef 20 t, Hozjan Ivan 30 t, Horvat Marha 30 L, Sobočan Ana 50 t, Dominko Treza 10 i., Krampač Treza 1 kor., Stanko Ivan 201, Tkalec Štefani k., Sobočan Štefan 20 f., Sarjaš Ana l-20 k., Krampač Štefan 80 fil., Cvetko Ana 1 k., Raščan Marija 1 k., Hozjan Marija 20 t, Horvat Bara 1 k., Horvat Treza 40 f., Doreučec Marija 30 f., Do-reučec Kata l-20 k., Žalig Štefan 30 f., Sarjaš Štefan 1 k., Horvat Marko 1 k., Cipot Matjaš 1 k., Bohnee Jožef 1 k., Hanc Mária 1 kor., Hozjan Štefan 1 k., Dama Jožef l k., Žerdin Štefan 1 k., Kosija Tamaž 1 k., Bedenik Ivan 1 k., Dominko Verona 1 k., Kolenko Ivan 1 60 kor., Stanko Jožef 1 kor., Denša Jožef 1 k., Reus Magda 1 kor., Matja-šea Štefan 50 f., Sobočan Jočef 50 f., Krampač Ivan 20 t, Hozjan Martin 60 f., Horvat Jožef 40 Zsoldos Martin 20 L, Zsoldos Štefan 40 t, Zadravec Štefan SO f., Jantel Štefan 60 L, Hozjan Martin 50 t., Prša Kata 20 f., Lebar Jožef 50 í., Sarjaš Ivan 40 t, Sarjaš Martin 50 í., Sarjaš Andraš 20 i., Horvat Marija 20 t, Sarjaš Kata 50 f.
(Dale.)
Točen človek pride t živlenji naprej, če tak vredi svoj šas, ka ne izgübi nikaj časa. Na žalost je jako mnogo netočni lüdi, tami kriva je dostakrat slabo idoči žepna vüra. Dobre in uanesljive so znane ivicarske vüre, te se pa dobivajo se od 4'40 K naprej v sve-
tovnoj razpošiljalnici H. Suttner; ta ima sama lastno protokolirano tovarno vür v Švici in glavno zastopstvo tvorniee vür „ZENITH" in more brez preküpovalcev sama odavali. Takša šviearska vüra trpi düši kak 3 cene bazareke vüre in ide vsikdar točno. Sto koče vüre ali zlatnino i srebrnino küpiti naj zahteva zasfonj krasen cenik od H. Suttnera v Ljubljani št. 945.
Najnovejše.
Naši so v slednje bitkah više 4000 rusov zgrabili.
Pošta.
Kola Šnidee. G. Purkla. Podpore dozdaj ne sem še dobo; julija je ne prišla; naslov sem spremeno. Kerčmar JannŠ z Kriievec. Maggaróvár. Zavolo prediva i pozderja se Zglasite v Budapest na Kenderközpont. Pri vsakom netarinši zvedite naslov g popien, cene i vse drügo potrebno za odaje. To se pa ve, da od hiši do hiša nišše ne de šo,., nego ljüdstvo naj svoja kodila zvaga, vküp znosi, na železnico da i dobi peneze, kak nikdar prle nej. Kalman Ana. Gerlinci. Pošlite mi moža naslov kje i kda rojen, kda premino i v šterom polki (regimenti) je slüžo.
Darovi, šteri trajno veselijo,
pa šteri napravijo čast deroviiki, se küptjcjc v svetovnoj tvrdki Suttner, šteroga jjgjj	blago viivlc svetovni glas. Ste küpüvle dara
v si kaj vred üih bazaraj, en da iarevaaci sam-nevolo, sebe pa postávla v slab špomin. Za bo tarajte na dopisnici
veliki
Cenik
s jezermi*! alib de zobston i frank o-
Št. 115 double zlüli ovratnik — K 2-35 845 14 karatna zlata verižica „ 32*— 96 double zlata verižica za vüro „	7’—
2318 srebro! masivni lanček— „	5*50
2706 srebrno ceevo (sv. podobica) „	2-30-
25 pozlačeni srebrni krivec „	2'70
328 double zlata narokvica— ,,	2‘70
1142 srebra* igla pribadača — „	2 50
28S erebmi privesek ;— — „	1-—
282 emajlirano srebrno cecvo ,	1*10
470 double zlato eeevo — „	1*29
1565 14 kar. zlat! vflhani — .18'— 1677 srebrni vühani — — „	1 —
1241 dalnogled — — — „ 13*— 259 srebrna' jedilne orodje za
12 oseb — —	— — „ 19’—
211 srebrni prstan s kamnom „ —*90 1063 pozlačeni srebrni prstan „	2-70
182 14 knrntni zlati prstan „ 125Ü
Št. 1316 lepa pendel vüra	—	-—K	10*50
1326 pendel vüra hodi	14 dni	,	20 —
1360 lepa stenska vüra	—	—	„	4*80
1376 Iepa vüra kukoviea	—	—	„	17-—
1203 dobra vüra büdilka— — „ 3*50 1204 vüra büdilka, štera kaže dneve ,, 6-— 1216 Ana vüra büdilka — — „ 7-80 410 roskop žepna vüra aiklastü „ 4‘10 513 tula niklasta vüra z dvema
pokrivaloma	-t-	—	—	„	9‘80
1512 ,,Zenith" niklasta vüra s 15
rubini •	— — — —„ 16*25
781 srebrna fula vüra z dvema
pekrivalema	—	—	—	.21'—
1546 koznata narokvica z vürov „ 17.— 916 srebrna masivna verižica „ 3‘20 989 srebrni masivni onvesek— „ 1-50 1022 srebrno čislo — — — n 5-70 113 zlbta duble verižica sa okoli
šinjeki —	—	—	—	,	5*80
463 double zlati križee	—	—	„	1-50
212 srebrni prstan z lepim kamnom 1-20
Krasne čem! k zobston 1 frank«.
Počila
po povzetji ali pa či se penezi naprej pošlejo.
Zlate vüre leko dobi vsaki küpec zobston, Več se Zvedi v krasnom ceniki.
Ka se ne vidi, se zameni.
Vsaka vüra je točno vrejena, namazana, pa se zapira brezi prašenja. Vso zlato pa srebrno blago je slüžbeno označeno.
Lastna vürna tovaraa aa Švicarski.
Na jezere priznalnih pisem
dobi trvdka!
Edne zmed njih se glasi:
Nadlgcjena samo zavolo točnoga debavlanjal
. .najbole me je nsdignolo, ka ste mi Vi ene dara za mojih 19 vnükov tak točno« poslali pred Božičom 1“
Klanjec.	Hermina Fleegel,,
vdove zemlomerca.
V ceniki najdete primaeren starim vsake prilike.
Lastna zeamka ,,IKO" je svetevnega glasa.
H. SUTTNER
samo
v
   Ljubljani št. 945 (Laibach).
Nema potirttžol. e.	Krščanska Svetovna rsEpeillniea.	Nema »oárflža.re.
  Nyomatott az Egyházmegye Konyvnyamda gyorassatsjan,           Szombathelyen.