Šišenski »motor« dobro vleče...
Podatki o gospodarjenju so vedno aktualna tema večine razgovorov, saj je od gospodarstva odvisen pretežni del družbenega razvoja. To velja še pose-bej zdai, ko se soočamo s težavami, ki jih doslej nismo v taki meri občutili tudi na lastni kožt. Stabili-zacija že počasi prodira tudi v zavest delovnega človeka in občana, čeprav marsikdo pogosto ne-goduje, češ, saj nisem ničesar kriv, da ni tega in onega, da se vse draži in tako naprej. Takšno pre-pričanje je, širše vzeto, povsem napačno; ali gre dejansko za nepoznavaiije našega' družbenega in političnega sistema, ali pa za ignoriranje določene probtematike, ki jo posamezniki želijo naprtiti dru-gemu. Najlaže je reči, nisem kriv, naj težave rešujejo drugi. Pri tem pa pozabljamo. da smo posamezniki de! te družbe, da smo vpeti v sistem sarhouprav-nega mehanizma, da smo si izbrali zahtevno, težko in pdgovorno pot dogovananja o zahte^nejših prvi-nah življenja. Torej nam ne sme biti vseeno, kako gospodarijo tudi v sosedovemtozdu.
Tudi v gospodarstvu se rešujemo, kakor se kdo znajde; tisti, ki je pravočasno poskrbel za boljše cene, ni naseznamu izgubarjev. Tisti, ki se je zana-šal na svoj sozd ali na koga tretjega, pa pogosto že občuti pomanjkljivo gospodarjenje in se tudi že po-javlja na seznamu slabih gospodarjev. Res pa je, da se premalo zavedamo dviganja cen izdelkov, stori-tev, surovin, repromaterialov. . Pozabljamo, da bomo tudi sami med tistimi. ki se bomo sicer najprej pojavili kot prodajalci dražjih izdelkov, kasneje pa tudi kot kupci takih izdelkov. Tu je krog zaključen. Najprej je vtis z osebnega zornega kota pozitiven, nazadnje pa nas udari po glavi kot posledica ta-kega ravnanja. In prav tu smo. Nimamo izdelanega mehanizma v sistemu cen, čeprav imamo številna gradiva, ki pa so zgolj teoretično pisana in jih praksa sproti podira,. Vse preveč je ukrepov, kar daje slab vtis o urejenosti sistema. Po drugi strani pa še tiste zakone, ki nekako delujejo v sistemu cen, posku-šamo obiti.
Zato so precej smešne ugotovitve, da je npr. po-rast osebnih dohodkov v prvem prvem polletju 1983 odraz večje produktivnosti, boljše organiziranosti, ekonomičnosti... Vemo, da gre le za povečanje cen Izdelkov. Izredno redki so primeri, ko produktivnost tako poraste, da lahko vpliva na osebne dohodke. Šišensko gospodarstvo še kar »viečs« tudi v osmem mesecu 1983 odlične kazalce gospodarje-nja. Industrija je izdelala celo za 22.3% več kot v istem času lani (avgust). Julija smo sicer zabeležili manjši padec, vendar je btl količinski obseg proi-zvodnje v avgustu večji za 47,1 %. Industrijska proizvodnja v mesecu avgustu pa presega po-prečno lanskoletno proizvodnjo kar za 8,2 odstotka. V osmih mesecih letošnjega leta je bilo na konverti-bilno področje izvoženega blaga v vrednosti 4.351 milijonov din, kar predstavlja 60,5 odstotka vsega btagovnega izvoza. V primerjavi z julijem se je v av-gustu izvoz blaga na konvertibilno področje pove-čal za 12,8 odstotka.
Gospodarstvo pa le ugotavlja še vedno podobne težave kot v prvem polletju letos: pomanjkanje su-rovin in repromaterialov, težave v oskrbi z gorivi, pretiran porast stroškov energije in transporta. Šle-vilne organizacije združenega dela tarnajo nad dragimi krediti, obresti so že tako oderuške. da pri-haja do resnejših zastojev v plačilnem prometu kljub raznim varovalnim inštrumentorn. Poseben problfrn pa imajo organizacije združenega dela, ki izvažajo v Iran ali Irak in še nekatere druge dežele, ki sploh ne plačujejo dolgov. Tako se ozdi zadolžu-jejo, če hočejo poslovati še naprej. Sev8da so še vedno težko finančno breme in zaviralni element pozna plačila stimulacij izvoznikom, tečajne razlike, predvsem pa negotovost o bodočih pogojih go-spodarjenja.
Tuji kupci pogosto izkoriščajo naše tečajne ra-zlike in izsiljujejo nižje cene ali pa grozijo s prekini-tvijo pčsla. Posamezne izvoznice v Jugoslaviji si med seboj konkurirajo in dobesedno odžirajo izvozne posle, in to žal za vsako ceno, za ceno ugleda države. Tu pa spet ne najdemo, načina, da
bi preprečili tako ravnanje na tujem trgu,
Sišenskemu gospodarstvu velja tudj pcosrnih meseEih največje priznanje za uspehe, s<3j te še vedno nad mestnim in republiškipn poprečjeirv kci pregledujemo devizne prilive oziroma odnos med ' prHivi in odlivi ali glede izpolnjevanja piiana izvoža.
Izvoz je edina rešitev ža-aravnovesenje gospo-tfarstva. !5eveda ne izvoz za všako.cepo, kot pogo-sto sKširno, ampak po ceni, ne pa da še prodajamo zarad: dsviz. Prepozno ugotavijamo, da bi moral vsak ozd tako gospodariti s svojimi sredstvi, kot da dela za izvoz (organizacija dela, produktivnost, kvaliteta izdelkov, poslovnost...), pa ne bi bilo težav, o katerih se vsepovsod pogovarjamo in po-skušamo najti najbolj ugodno rešitev.
Ozdi, ki so se pravočasno ali vsaj intenzivno usmerili v izvoz, v večini primerov uspešno poslu-jejo in se lahko pohvalijo tudi z boljštmi osebnimi dphodki. Po podatkih samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino — SISEOT — so na vrtiu šišenskega gospodarstva v izvozu spet iste organlzacije. Naj jih navedemo po višini preseganja plana za 8 mesecev 1983:
COLOR Medvode (258,1 %), RAŠICA TO-VARNA PLETENIN (243,9%), TUBA, Tovarna em-balaie (168,5%), SLOVENIJALES SORA, Med-vode (143%), KOT Tovarna kovinskega okovja, Tacen (141,9%), PIVOVARNA UNION (114,4%), DEKORATIVNA (111,4 %).
Pomemben kazalec poslovanja izvoznikov so tudi devizni prilivi. Tudi ti so nekoliko boljši kot v pre-teklih obdobjih. Spet so na vrhu znane organizacije združenega dela: ŠPORT OPREMA (274,9%), RAŠICA (268,9%), COLOR (208%), TUBA (194,9).   SLOVENIJA   AVTO   DO   AVTO-IMPEX
(186,9%), BAYER PHARMA (143,1 %) SLOVENI-JALES SORA (135,8%), TIKI (126%), DEKORA-TIVNA (124,7%) itd.
Od 194 organizacij združenega dela v naši občini ni med izvozniki le 47 ozdov, pa še toso npr. gostin-ci, gradbeniki inostali, ki setežje ali pa spioh ne mo-rejo vključiti v mednarodno delitev dela.
Ne smemo se uspavati ob zadovoljstvu. da smo spet nad osialimi (po nekaterih podatkih), saj go-spodarstveniki in statistiki na razne načine prikazu-jejo uspešnost poslovanja organizacij združenega dela. Vse preveč je prisotna bojazen, kako v bodo-če, ali bomo še dobili uspešne izvozne (jpsle, ali bomo dobili zadostne količine surovin, repromate-rialov, ali bo dovolj toka; nafte za naše trgovske za-stopnike, dovolj kamionov za prevoze blaga, kako bo S potrošniškimi krediti? Ali bodo tudi v bodoče le-ti tako nesmiselni kot so sedaj, ko le še malokdo ku-puje dražje potrebščine na kredit, ker je slednji pre-drag. Ali se bodo zaradi tega zopel začela polniti skladišča po tovarnah?
Delovni Ijudje so pripravljeni trdneje prijeti za delo, če vidijo ustrezen cilj tega napornejšega dela. Tudi odpovedati so se pripravljeni marsičemu, če le vidijo. do katere mere bodo potrebne žrtve za boljši jutri. Dokler je negotovost močnejša od zaupanja,pa imajo družbenopolitični delavci izredno veliko na-logo prepričati množice o pravilnosti stabilizacijskih poti, organizatorji dela v organizacijah združenega dela pa podobno možnost: dokazati svoje sposob-nosti v težkih časih. Šiškarji smo, vsaj po dosedanjih . podatkih, na najboljši poti, da dokažanrfč, da se da marsikaj napraviti. Če le hočemo
Tone Simončič