Štev. 23. Maribor, dne 15. maia 1914. Le Naročnina listu: = Celo leto . . K 10'— Pol leta . . „ 5'— Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno . . „ 1* *— Zunaj Avstrije: = Celo leto . . K 15-— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Ins er ati ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrsto: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSlvo: Maribor KoroSka ulica 5. = Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Nova pota. (Iz učiteljskih krogov.) Na velikonočne praznike je imela Zveza štajerskih učiteljskih društev svoje zborovanje v Mariboru. Prostori Narodnega doma, kjer se je vršilo zborovanje, so bili še precej polni učiteljstva, toda nei-kaj se . je splošno opazilo — mlajših moči je bilo malo, zelo malo. Starci pa so se vpraševali v največjih skrbeh: Kje so naši mladi? Kam so šli? Zakaj ;so izostali? To je vendar čudno! Da, čudno je to! Velik preobrat' se je moral že zgoditi v mišljenju in naziranju našega mlajšega u-čitleljstva, ker je izostalo od takega zborovanja. Ali jim stara shojena pota ne zadostujejo več? Ali se je mladini močno zahotelo dela, dela za narod, za narodne svetinje? Ali hočejo kreniti na nova pota? Ali so postali siti večnega donkišotsfcega boja s klerikalnim zmajem in so konečno spoznali, da je ta strašni zmaj od znotraj votel, od zunaj pa ga ni? Mnogo u-čiteljev je že izprevidelo in vsak, kdor pošteno in pa trezno misli, je moral priti do spoznanjia, da :S0 ga samo strašili z nekim bavbiav. katerega ni in nikdar ne bo. Naš narod se je začel živo gibati In napreduje na vseh poljih. Narodna zavest se je zbudda in obupni glasovi v nemškem časnikarskem gozdu so živa priča, da stopa Slovan na dan. Vi tako resnih in velikih trenutkih se resni možje ne brigajo za malenkostne razpore, ampak močni gredo z močno armado v boj za višje ideale. In mnogoteri za narodno delo vneti učitelj, ki nima zavezanih oči, bi rad sodeloval pri nadaljnji vzgoji in izobrazbi našega nabodal Ker je na primer strokovnjak v sadjarstvu, se je nekoč osokolil in je predaval o tem predmetu pri gospodarskem sestanku, katerega pa žalibog nil skjjical liberalni advokat. Takoj je bil ogenj v stjrehi. Izdajalec si, Elijah, u-skok, klerikalec itd. In s težkim srcem se vphaša tak učitelj: Koga sem izdal? Zakaj sem Elijah? Mar zato, ker sem delal na, gospodarskem, narodnem in izobraževalnem polju? Ali sem zavoljo tega manj vreden, ker sem delal v prid naroda? Ali leži res le v brezdelnosti in Irazarstvu pravo, delo za narod? Izraziti, krepki značaji se seveda ne uklonijo več psovkam in terorizmu, ampak hodijo svoja lastna najrodna pota in le slabiči še omahujejo med svojim prepričanjem in med strahom pred votlimi napadi. Toda slabičev je vedno manj, krepkih, in samostojnih značajev vedno več. PODLISTEK. V deželi Faraonov. Dr. M. Slavič. (Dalje.) Da v ^kratkem času veliko opravim, sem uporabil vsa v to svrho služeča prometna sredstva. Zakaj bi Arabec dremal na avtomobilu, sem si mislil, ko je prilika, da me popelje na kolodvor Pont-Limun, od koder vsake pol ure vozi vlak v, stiari Hellopol, ali do sedanjega kraja Matarije, 10 km severno od Kaire. Deset minut od postaje Matarije je znamenito Marijino djevo. Ijz ceste se ne vidi pic kaj posebnega., Bliže došlemu odpre majhen arabski deček za mal bakišiš vratca nizke lesene ograje, ki obdaja Marijino drevo. To drevo je stara sikomora« vsajena bojda po letu 1672 po Kr. En vrh, precej že nagnjen proti zemlji, še zeleni, drugi vrh se je podrl 1. 1906. Na prostoru, kjer se je prej raztegoval zdaj podrti vrh, pa je vsajeno novo, mlado drevo. V bližini je vodnjak, pri katerem je stal Jelah in gledal svoja vola, ki sta v krogu vrtela pripravo, šakije, s katero se zajema voda in spušča po žlebih, da. namaka vrt blizu vodnjaka in ob drevesu. Pobožno izročilo nam) pripoveduje, da je pod drevesom na tem mestu (nekateri so mislili pod tem drevesom, ki še zdaj stoji) počivala šv. Družina na begu v Egiptu, in da je najstaj studenec na Jezusovo povelje, Voda tega studenca se namreč razlikuje od vode drugih studencev, ki jih napaja Nilova voda. Legenda še nam tudi ta vzrok ljubko pripoveduje. Marija je tu kopala svoje božje Dete; ko je vzela otroka iz vode, ni bila več solnata, ampak sladka, in na prostoru, kamor so padle vodne kaplje z božjega Deteta, tam so vzklila balzamova drevesa, ki jih pa ni več. Zemljičevo „Kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje“ nam pripoveduje enako o menda drugem drevesu in drugem studencu lepo-nežno tako-le: In ker ravno ti, najboljši, nimajo nobene medsebojne 'zveze in nobenega medsebojnega stika, da bi se tuintam sešli in pogovorili o važnih narodnih in stanovskih vprašanjih, zato bi bilo dobro in pau-mestno, ako bi se združili in ustanovili svoje učiteljsko društvo. Mogoče dozori to vprašanje do prihodnjih počitnic, kajti, da hoče naše pridno in delavno slovensko učiteljstvo kreniti na nova pota, to je sigurno dejstvo in vsa znamenja kažejo, da je nova organizacija samo še vprašanje kratkega časa. Premišljujmo — potem pa hajd na noge! Narod se prohuja, stopa na plap in tega važnega trenutka pa ne sme zaspati naše krščansko misleče, narodno zavedno učiteljstvo. Liahi v Italiji in Avstriji demonstriraj o. Pretiavstrijske demonstracije v Ankoni. Po vseh večjih mestih naše zaveznice Italije prireja vroča italijanska kri velikoobsežne proti-av-strijske demonstracije. Kakor je znano, je v Napolju demonstriralo 20.000 ljudi; pobila so se okna avstrijskega konzulata) in sežgala se je podoba našega cesarja, Grdi izgredi so se pred nekaj dnevi vršili še tudi v Ankoni. 400 do 500 oseb je krožilo po mestnih ulicah tri cele dni nepretrgoma in kričalo: „Doli z Avstrijo! Smrt cesarju! Smrt Nemcem in Slovanom! itd.“ Policija in vojaštvo je imela cel čas dovolj posla, da j© obvarovala pred vsem avstro-ogrski konzulat in avstrijske ladije, ki so se nahajale tiste dni v luki pred Ankono, pred besnostjo teh italijanskih band. Dva dni po vrsti so ti nestrpneži zažgali vsak dan po eno avstro-ogrsko trgovinsko zastavo. Pa to še ni vse. Ko je hotelo nekaj pasajžirjev iz T,rsta, ki so se vozili na avstrijski ladiji .jGrof Wurmbrand“, iti zopet na lađi jo, so jim ti besni demonstranti z vso silo zabranili vhod. Da, še več! Ziahitevaii so še od njih, da naj poljubijo italijansko zasitafvo (!) in z njimi vred kličejo „Doli z Avstrijo!“ in „Živela Italija.“ Ker so se pa ti potniki čisto naravno z vso pravico branili proti temu in jih niso hoteli ubogatil, so bili v veliki nevarnosti celo za svoje življenje. Se le polnoštevilno vojaštvo jih je konečno rešilo iz tega mučnega položaja iz rok besnih laških bandi. Nehote se moramo v očigled tem škandaloznim dejstvom vprašati: Mar nima Avstrija toliko moči, da bi po- kazala lašklemu svojemu zavezniku nedopustnost takega početja? Značilna ja še poleg tega, da se kljub „Nekoč posoda se jim stre, ki v njej je pitna voda bila, nikjer se nova ni dobila, in kamor se oko ozre, nikjer studenec ne izvira. Družina žeje zevat, vmira, in z njo živina omaguje, čim dalje v' pusti svet potuje. A svojih Bog ne zapusti. Glej, kmalu v širni tam dali avi v peščeni pusti goličavi zazrejo motne jim oči visoko senčnato drevo, in srce trudno koprneče z nevidno silo tje jih vleče. Kako radostno pač oko visi na palmi zeleneči! Kako pač v senci tej vabeči krdelo trudno si oočiva! Kako'pač travme bujna rast živini gre v prijetno slast, ki vsa upehana jo vživa ! Ko trudni tukaj vsi sede, počitek vživajo mjolče, v naročju Matere počiva nje Dete in nalajhno sniva. A kmalu ljubko se izvije z naročja Matere Marije, in kjer redkeje trava, rase, po zemlji s prsteki igra se. In čudo glej ! — privre na dan iz zemlje bister vir hladan, naprej se vije po ravnini, izginja daleč tam v dolini. Nad tem vsa družba ostrmi., Vsi skupaj hvalijo Boga, ki vse potrebe vseh pozna in svojih v; bedi ne pusti. Napije zdaj se vsa družina in tudi vtrnjena živina. vsem tem škandaloznim dogodkom ni v Ankoni izvršila niti ena aretacija. Lahi proti slovenski trobojnici. Ob priliki obiska angleških pomorskih častnikov v Portorose dne 10. t. m. so Slovenci, oziroma Hrvati, stanujoči po bližnjih gričih, razobesili narodne trobojnice. Ko so piranski Lahi to zvedeli, so takoj sklenili protidemonstrirajti in se peljali v Porto-rose in nagnali župana Fragiacoma, da izposluje, da bi morale izginiti slovanske trobojnice. Demonstranti pa so se v svoji zagrizenosti celo oborožili in tako stražili i svoje zastave. Med tem časom pa so prišli že angleški gostje z avstrijskimi častniki in damami. Ko so ti komaj zagledali hrvaške zastave, so jih že obkolili ti laški, zagrizeneži iz Pirana* razvili pred njimi laško zastavo in kričali, „Evviva l’Inghilterra.“ Nek avstrijski kontre-admiral se je nato podal k županu, ki baje o teh škandalih še ni nič vedel, in je protestiral proti tem nečuvlenim izzivanjem od laške strani. Italijansko zastaVo, ki jo je nosila laška mla-dež po cestah naokoli, so pritrdili na neko drevo, odkoder jo je proti večeru žandarmerija odstranila. Nove protiavstrljske demonstracije v Rimu. Ministrski predsednik Salandra je dne 13. maja v laškem parlamentu govorit o dijaških piou-av-strijskih izgredih ter je v zelo milih besedah obžaloval postopanje dijaštva. Izjavil je: VJada je odločena, da ne bo pripustila podobnih demonstracij in je prepričana, da bodo zmerni krogi vplivali na dijake, da se take demonstracije ne ponove. Kljub besedam ministrskega predsednika pa so se isti dan demonstracije proti Avstriji ponovile. Na vseučilišču so s» zbrali dijaki. Rektor, jih je nagovoril ter skušal pomirjevalno vplivati. Nacionalni dijaku pa so se kljub’ temu zbrali v savli in razobesili v črno zavito laško trikoloro. Razni govorniki so naglašali, da so itali-* janski dijaki vsak hip pripravljeni, korakati čez avb strijsko mejo na boj, da rešijo svoje neodrejšene brate, ki so zatirani od primorskega slovanstva. Pri tem so se italijanski dijaki med seboj stepli, ker so republikanci protestirali proti šovinističnemu postopanju nacionalistov. Sprejeta je bila končno resolucija, ki žaljivo protestira proti postopanju tržaških Slovencev. V hoj proti Avstriji. Italijanski listi pozdravljajo z navdušenjem — zvezo Nemcev in Italijanov na avstrijskem Primorju ter pišejo, da je treba skupne obra'mbe proti jugoslovanski nevarnosti. Sv. evangelij nam po apostolu Matevžu (2,13— 21) samo kratko naznania,, da je sv. Jože! „vstal in vzel dete in njegovo mater po noči in se uganil v Egipt, in bil ondi do Herodove smrti, da se je dopolnilo, kar je Gospod govoril po prproku, id pravi:: Iz Egipta sem poklical svojega sina.“ Nekaj staro-koptskih virov nam govori sicer o Marijinem studencu, vendar se resničnost ali vsaj verjetnost poročila o Marijinem drevesu in studencu ne da dokazati. (P. M Jullien S. J. v spisu „Der Muttergottesbaum in Matarieh“ sicer trdi, da je brezdvomno, da se je v tem studencu izkazala na nekak način božja vsemogočnost *) Pa ljubka je legenda in primeren je kraj za pot sv. Družine; saj je to kraj starega slavnega Heliopola in njegovega svetišča! Katoličani so dobili blizu Marijinega drevesa kos zemlje, ki so ga jezuit-je iz Kaire izpremenili v krasen orientalni vrt kot pristavo kairskega velikega zavoda. Na tem vrtu je pozidana lična cerkvica z lepimi slikami o sv. Družini na begu v Egiptu. Bolj ko pri Marijinem drevesu in studencu se romar tu pred najsvetejšim zakramentom lahko zamisli v skrivnosti tega bega in njegovega pomena ter se priporoča sv. Družini, da ga nrivede srečno nele v njeno zemeljsko domovino, Sv. * V citiranem „Mariiinem življenju“ se imenuje mesto, kjer je po teh virih 7 let (po primerjajoči kronologiji se določata za bivanje v Egiptu samo k veče-mu dve leti) prebivala sv. Družina „'Sotina“ ali („Sotine“: „Naposled pride vsa Družina do mesta, ki mu je Sotina bilo ime.“ Ime tfega kraja se ne da identificirati s kakim znanim krajem. V enem besedilu se mesto imenuje Splene, kjair je menda samo inačica imena Sotine. Drugi apokrifni evangeliji imenujejo to mesto Memfis ali Heliopolis, tudi Hermopolis. V tem se strinjajo vsi, daj imajo kraj bivališča ali v spodnjem ali srednjem Egiptu. Tfcti, ki se dajo razlagati o srednjem Egiptu, imajo v spodnjem Egiptu za sv.. Družino samo kraj počitka na poltu. Nekateri (P. M. 'Jullien S. J.) mislijo, da je Sotine drugo ime za Heliopolis. Iredentarske demonstracije v Poreču. V Poreču je v gledališču pri predstavljanju o-pere „Puritanci“ prišlo do iredentarske in protislo-vanske demonstracije, 'Množica je pela sramotilne pesmi proti Slovanom. Delegacije, V seji vojnega odseka avstrijske delegacije dne 11. t. m. je predlagal delegat Mastalka resolucijjo proti avstrijskim demonstracijam v Italiji, v kateri zahteva) avstrijska delegacija, da ministrstvo za zunanje zadeve energično nastopi pri italijanski vladi, in uredi, da se v bodoče ne bo več žalil najgloblji čut zaveznika- Grof Berchtolld pa je v popoldanski “seji odgovoril, da se je o tem natančno informiral vojni minister in zvedel, da se ni kršilo mednarodno pravo in da so se demonstracij udeleževali večinoma dijaki. Na vprajšanjii delegatov dr., Šušteršiča in dr. Korošca glede klasifikacije konj je odgovoril vojni minister Krobatin, da je določilo vojno ministrstvo sporazumno z deželnobrambnim ministrstvom, da se poslovnik in potovalni red dotične komisije v okrožju 3. voja še spremeni in da se določijo še novi klasifikacijski kraji. Glede odškodnine povodom vojaških vaj poškodovanih zemljišč omeni vojni minister, da bodo dobili posestniki vsestransko primerno odškodnino. Zadeve mornarice. Nato je prišel na vrsto še mornariški proračun — o katerem se je razpravljalo tudi v odseku. Po dolgem, skoro brezbarvnem govoru referenta je v torek govoril mornariški pdveljnik admiral Haus, Odgovoril je pred vsem izvajanjem delegata Leuthnerja in je zavračal njegovo očitanje, da se grade bojne ladije hitreje, kakor je potrebno, in kajkor, odgovarja potrebnemu številu bojnih ladij, to je 16, zaradi tega, ker oficijelno stanje bojnih ladij sploh še ni določeno. Njegov program, katerega je povdarjal že v poprejšnji delegaciji in ki odgovarja tudi svoječajsnim izvajanjem prejšnjega mornariškega poveljnika admirala grofa Montecuccoli, je ta, da naj bi znašalo potrebno stanje 16 bojnih ladij, ki odgovarjajo vsem modernim zahtevam. Ko dosežemo to stanje, bi' morali graditi vsakih pet let Štiri bojne ladije, da) nadomestimo pravočasno stare bojne ladije, katerih, starost je določena na 20 let. Sedanji Specijalni kredit, ki je porazdeljen na pet let, odgovarja teoretično popolnoma temu gradbenemu načrtu, namreč, da zgradimo vsakih pet let Štiri bojne ladije. Dalje je povidarjal admiral Haus, da je le priporočal 35 cm kaliberske topove in sicer zaradi tega, ker odgovarja ta kaliber najbolj našim razmeram in to z ozirom na velikost ladij, katere nameravamo še graditi, z ozirom na stroške1, in z ozirom na hitrost streljanja. Glede dreadnoughta („Viribus Unitis" pov-darja govornik, da je imela pri gradbi tega kolosa srečno roko in da so se posebno obnesli stoljpi spremi cevmi. Dalje govori admiral Hans o grajdbi naših ladij, o njih opremi, o stroških in o kjonkurenci z Anglijo in Nemčijo. Posebno povdarja potrebo mornarice in kaže glede tega na Turčijo in Grško za časa balkanske vojne. Govori tudi o vojaških hidroplanih in povdarja, da Ajvstrija sedal ni več odvi|sna od inozemstva razun glede motorjev, katere , pa naročajo že skoro : vse države na Francoskem. — Debata se nar daljuje. Pri glasovanju se je potem sprejel nespremenjeno vojni ordinarij. * * * Ostra obsodba zunanje politike. V pondeljek je zboroval tudi odsek za zunanje zadeve ogrske delegacije. Govorilo je več delegatov. Ostro je napadal v svojem govoru princ Lud. Win-dischgraetz zunanjega ministira. Dejal je, da cel -a-parat naše zunanje službe funkcijonira le po zastarelih pravilih in ne more konkurirati z drugimi aparati, ki temeljijo na moderni podlagi. Služi li to monarhiji v dobro, če se opažajo skoro na vseh njenih mejah iredentistična stremljenja. Kar se tiče Albanije in Jadranske obali, je on popolnoma prepričan, da spada vse to ozemlje v interesno, sfero naše monarhije, Ce hočemo tu gospodarsko prosperirati, ne smemo pasti zopet v tiste grehe, kot dosljpj. Naši organi v inozemstvu niso zmožni, da bi bili kos svojemu poklicu. Dalje kažejo izvajanja našega ministra za zunanje zadeve glede Albanije, da on apsolutno; ne pozna položaja. Današnja Albanija je že sama na sebi nezmožna življenja. Na Balkanu bi si zasigurali kak vspeh le z energičnimi koraki. V Albaniji nimamo še niti enega človeka, ki bi zastopal naše upravičene interese. Ako si želimo koristi v Albaniji, je pač prvi predpogoj, da pošljemo tja častnike im inženirje, da imamo tam sploh može, ki znajo organizirati. Bosanske železnice. V sredo, dne 13. t. m., popoldne, se je sešel bosanski odseK v navzočnosti ministrskega predsednika grofa Stiirgkhd in skupnega finančnega ministra pl. Bilinskega. Poročevalec dr. Korošec je stavil na finančnega ministra razna vprašanja. Prvi govornik Mastalka je razpravljal vprašanje zgradbe bosanskih železnic. Naglašal je, da je bil radi § 14 državni zbor onemogočen, da bi spremenil bosansko predlogo in izvršil delegacijski sklep, ki je predlagal normaliziranje proge Split čez Bosno do srbske meje. Govornik je omenil tudi zvezo bosanskih železnic z avstrijskimi lokalnimi železnicami in vprašal, zakaj je zgradba železnic v Bosni,tako draga in pozdravljal dejstvo, da se odgovorni krogi že približujejo misli, da se more avstrijski promet obrniti v jadranske luke in ne v Solun. Nato je govoril ministrski predsednik grof Stiirgkh in konšla,tiral, da,še prideta glede bosanskih železnic dive točki v poštev. Prvič krajevno gospodarsko stališče Bosne in Hercegovine, v kaki meri naj se izpe,je proga Bihač—-Novi, proga, ki se bo gradila popolnoma na stroške Bosne in Hercegovine, kakor tudi takozvana posavi-na železnica, ki naj bi olajšala eksport v enem med najroidovitnejših delov Bosne, Druga (točka je pa splošno gospodarska, kakor za Bosno in Hercegovino, tako tudi za ekonomične interese obeh državnih polovic. V očigled raznim zaprekam govornik z zadovoljstvom! pozdravlja, da se bo to veliko' delo pro-metno-politične koristi v Bosni in Hercegovini vdejst-vilo. Osobito pa pomeni gradba velike transverzalne proge od srbske meje do Splita izpolriitejv želje, ki se je gojila že desetletja v korist Bosne in cele mot-narhije. Govornik priznava, da ima tudi- Ogrska od novih železnic velik dobiček, ker bo proga Samac— D oboi1 pot v Sarajevo skrajšala za 40 kilometrov in ker se bosta progi Doboj—Sarajevo in Doboj— (Tuzla normalizirali Pa tudi Avstrija bo imela koristi in u- poštevati je tudi treba še vojaškohstrategičen interes. * * * Seja bosanskega odseka se je nadaljevala v četrtek, dne 1,5. t. m. Skupni finančni minister pl. Bi-linski je odgovoril tekom debate na razna nanj stavljena vprašanja in izjavil, da odpade na progo Jaj-ja v laškem parlamentu, govoril o dijaških proti-av-ce—Banjaluka,, ki je ena izmed najtežavnejših železnic, 410.000 K na en kilometer, pri progi Samac— Doboj pa pride le 225.000 K na en kilometer. Tekom prihodnjih let bo Bosna v gospodarskem in kulture,1-nem oziru popolnoma predrugačena. Posrečilo se je rešiti vprašanje notranje službe pri deželnih železnicah čisto v smislu opravičenih želj vojne uprave. A važno vprašanje, katero mora rešiti bosanski deželni zbor, je zadeva, bosanskih kmetov in njihove gospodarske samostojnosti. Po sklepni besedi poročevalca delegata dr. Korošca je bil proračun skupnega fin. ministrstva brez spremembe sprejet. Nova izpraševalca komisija za slovenski jezik na Štajerskem? Med zadnjimi imenovanji učiteljstva po c. kr. deželnem šolskem svetu je bilo čitati, da je dobil stalno mestu v Marbegu (Marenberg) tamkajšnji u-čitelj Mord. Ta gospod nas malo briga, pač je pa za postopanje c. kr. deželnega šolskega sveta štajersket-ga nad vse značilno ravno to imenovanje. Stvar je namreč ta-le: C. kr. deželni šolski svet je določil kot najviše ja državna šolska oblast v deželi z odlokom dne 2. januarja 1896, št., 7749, da se poučuje na šoli v Marbegu v 3. in 4. razredu kot predmet slovenščina. Da so Marbežani ta odlok prikrojili svoji modrosti in pa svojemu nacijonalnemu prepričanju primerno ter nar pravili neki zasilen prostovoljen tečaj vid v torbici — pobožnost, pridnost, pokorščino, molitev in, zmernost. Med slovesno sv. mažo, Katero so darovali Prevzvišeni za bogoslovce, so ti vsi pristopili k sv. obhajilu- Po končani službi božji pa so še nam podelili po naročilu sv. očeta apostolski blagoslov. Številni pevski zbor pa je ves čas popeval tope in umetne skladbe. 8. in 1(L majnik nam pač ostaneta gotovo vsem v nepozabnem spominu! Politicai pregled. Avstrija in Srbija. Srbska vlada je imenovala tajnika srbskega poslaništva na Dunaju dr. Di mitri jeviča za generalnega konzula na novo ustanovljenem dunajskem generalnem konzulatu. Dr. Djimftrijevtič, se baje vpdno zavzema za dobre odnošaje med Srbijo in Avstro-O-grsko, kakor tudi za gojitev skupnih trgovskih interesov. — Rafzven na Dunaju namerava Srbija ustanoviti svoje generalne konzulate še v BeroHnu in v Bukareštu, in konzulate v Pragi, Budimpešti in pa v Trstu. Vprašanje orijentskih železnic. Listi poročajo, da pride glede orijentskih železnic vendarle do sporazuma s Srbijo. Srbija ponuja Avstriji za odkup železnic 34 milijonov kron, do-čim zahteva družba 54 milijonov kron. Smatrati pa je, da se najde med obema strankama zahtevanai — srednja pot. Volitve na Francoskem. Končan je volilni boj na Francoskem. Glasom izdane Statistike je bilo izvoljenih: 81 konservativcev, 59'naprednjakov, 81 pristašev leVipe, 60 republikancev levice, 236 radikalcev in socijaiiisti/čnih radikalcev, med temi je 188 združenih, 30 socijaHstjčnih republikancev, 102 združenih socijalistov in 1 divjak. S pomočjo združenega bloka ( radikalcev, radikalnih socijaHstov in združenih socijalistov sf je še tokrat francoska radikalna vlada z velikanskim naporom priborila večino, toda; le numerično večino v francoski zbornici. Nikakor pa se ne more govoriti o kaki zmagi vlade ali še celo o zmagi vladajočih radikalcev. Najmarkantnejlše, kar pajde po tej takozvani zmagii v oči, je dejstvo, da je poskočilo število združenih socijalistov od 70 mandatov v prejšnji zbornici kar na 102 mandata^ V celem radikalnem bloku so tedaj socijalni demokratje prav za prav zmagovialei, in to tem. bolj, ker so se s/tonili v tesno falango. Toda. kaj pa naj pomeni blok iz tajkih elementov za. bodočnost Francije? Bržkone se bodo združeni socijalisti in revolucijonarci zaidovoljilli s tem, da bodo oni gonilna,sila v francoski zbornici in je skoraj izključeno, da bi stopili kak socijalni demokrat v francoski kabinet. Na vsak način jie pa zašla, sedanja radikalna francoska vlada v jarem socijalne de- mokraći je, iz katerega se pod danimi razmerami ne bo mogla gladkim potom izviti. Socijalna- demokracija bo delala na vse kriplje, da se upei,e na Francoskem proporc pri volitvah, ona ne, bo za nobeno ceno odnehala, od te svoje glavne zahteve. Upeljava proporca na Francoskem bi pa ne pomenila nič drugega, kakor strmoglavljenje vladajočega radikalizma na Francoskem in nesrečna Francija bi prišla izpod kapa — na dež. Mehika in Severna Amerika. Razmerje med Zedinjenimi državami in Mehiko je še sila nejasno. Z ene strani se poroča, da se pripravljajo Zedinjene države na pravo vojno proti Mehiki, drugi listi pa zopet veldo povedati, da so Člani kabineta po dolgi konferenci s predsednikom Zedini jenih držav WdJsonom prišli do prepričanja, da bo imelo posredovanje južnoameriških držav vspeh in da bo preprečilo naidaljne težke zapìetljaSe. — V mesto Mehiki vlada sicer mir, ! toda izseljujejo se kar cele družine ven na. deželo, ker so prepričani, da bo Mehika v kratkem pozorijšče krvavih dogodkov. V. okolici se nadaljujejo praske s pristaši generala Zar pate vsak dan, tako da so bolnišnice prenapolnjene % ranjenci. Najnovejše vesti se f|lase, so ^ vs^a^ zopet osvojili Tampico in vdrli v sredino mesta, koder se je na glavnem trgu vršil jatko vroč boj. Cete Zedinjenih držav se umikajo. Iz Washingtona se poroča, da je mornariško ministrstvo Združenih držav, odredilo blokado luk Puerto Plata, Monte Christo in San Domingo, ki so v rokah vstaš^v. šviiia pred por ato. V sredo, dne 13. t. m., se je pričel pred praškim porotnim sodiščem proces bivšega poslanca in načelnika češke narodno-socijalne stranke di'. Karola Svihe proti odgovornemu uredniku „Narodnih Listov, dr. Servajcu Heller. Dr. Sviha je prišel k razpravi v spremstvu svojega zastopnika, hebskega advokata dr. Rudolfa Travba. Obtožnica se opira na § 488 in 493 kaz zak. in krivi odgovornega urednika „Narodnih Listov“, dr. Servaca Heiler, da je s tem, da je priobčil v štev. 61 omenjenega lista z dne 8. marca t. 1. na uvodnem mestu članek z napisom: .„Vodja narodnih socijaicev v službi policije“, prestopek proti varnosti časiti ter je kažnjiv po omenjenih kazenskih zakonih. V razlogih obtožnice se navaja, da je dolžil v omenjenem Članku odgovorni urednik državnega in deželnega poslanca dr. Sviho, ki je tudi načelnik na-rodno-socijalnega kluba državnih poslancev, ceš, ua je kot tak zlorabljal za plačilo vohunsko službo v prid policije. V omenjenem članku se trdi, da je izdajal dr. Sviha vladi vse podrobnosti iz važnih posvetovanj. .Tako na primer je dobila vlada za časa Bienerthovega ministrstva že naslednji dan, ko so se volitve obrnile proti Bienerthovemu sistemu, popolnoma podrobna poročila, o dogovorih med mla£točeš,ko in češko narodnq)socijalno stranko ter o vseh pogajanjih med agrarei in narodnimi socijaM. Za časa balkanskih homatij so sklenili narod-no-socijajni poslanci, da potujejo korporativno v Belgrad in že takoj drugi dan je vlada vprašala mlado-češke poslance, če se bodo tudi oni udeležili tega •potovanja. Za nekaj časa potem je vlada pridržala v Zzmunu poslanca'Klofača ter ga ni pustila dalje potovati. Tudi je zunanje ministrstvo naprosilo ogrsko vlado, naj ona pridrži v Zemunu one narodno-social-ne poslance, ki bi bili namenjeni v Belgrad. Sicer ni prišlo do potovanja narodno-socijalnih poslancev, a vendar to povelje ni bilo preklicano in poslanca Klo-fača so pridržali v Zemunu. Nadajlje navaja obtožnica ncKo objavo iz zapuščine urednika Anyza, ki bi naj osvetlila to zadevo in v kateri je bil odgovor na vprašanje, kdo je bil vohun, v. tern smislu, da je bil dr. Sviha, načelnik narodno-socijabnega kluba, vohun v službi policije, da je dobival za vohunstvo mesečno 800 K, torej letno 9600 K plače, da je nadalje prejemal še posebne nagrade, kakor tudi 3000 K za volilne namene od organa Bienerthove vlade, iz česar sledi, da je bil dr. Sviha dragocena moč poHoi-je. H koncu pravi omenjeni članek, da se ni čuditi, če postane v očigled brezprogramnosti narodno-socijalne stranke njen načelnik policijski vohun. Že v zgodnjih jutranjih urah je stala na stotine ljudi broječa množica občinstva pred sođnijsko hišo ter zahtevala vstop v sodno dvorano, toda že vse vstopnice so bito davno razprodane. Ko se je pripe1-ljal dr. Sviha s svojo soprogo pred sodno poslopje, ni bilo nobenih demonstracij. V dvorani za poslušalce je bilo več državnih poslancev, med njimi še tudi bivši minister dr. Fiedler. Po prečitanju obtožnice se je izjavil obtoženi urednik dr. Heller za nekrivega. Izvajal je, da je vedoma priobčil inkriminirani članek v .„Narodnih Listih“, ker ga je prejel od verodostojne strani', opremljenega s prilogami in dokazili. (Objavil je članek po skrbnem prevdarku v interesu češkega naroda. Predsednik sodišča je zahteval, da se mu predloži korespondenca iz zapuščine bivšega, urednika Anyza, na katero se opira dotični članek v „Narodnih Listih “Zagovornik dr. Hektorja, dr. Razin, jo takoj predloži. Nato se je pričelo čitanje te korespondence. Zatem je zahteval zastopnik dr. Svihe, da se zaslišijo tudi poslanci dr. Kramar, dr. Fiedler in pa Klofač, nadalje policijski komisar dr. Klima, s katerim je bil baje dr. Sviha v zelo tesni zvezi, na. kar je predsednik izjavil, da je itak za danes povabil več oseb, med temi predsednika tajnega narodnega senata, ki je izrekel v aferi dr. Svihe krivdorek, ter še več drugih prič. Kot prva priča je bil zaslišan generalni tajnik mladočeške stranke Franc Siz, ki je izpovedal: Na sestanku zaupnikov je dala na zapisnik gospa Wol-dan sledeče: Dne 1. julija je ona prišla v službo državne policije. ITam so jo porabili za narekovanje tajnih pisem in je imela v kratkem vpogled v vse tajnosti na državni policiji. Septembra meseca lanskega leta j(e slišala večkrat imenovati ime „Wiener“, na katero ime je večkrat pisala pobotnice čez 400 K. Po denar je prišel dr. Sviha; osebno na policijo. Tudi telefonski pogovori med policijskim komisarjem in dr. Sviho so se vršili pod imenom ^Wiener.“ Ni torej nobenega dvoma in je dokazano, da je prejemal dr. Sviha od državne policije visoke denarne svote, za katere ji je moral izdajati važne itajnosti strank. — Zastopnik dr. Svihe, odvetnik) dr. Boucek, je predlagal, da se kot priča zasliši gospa Woldan. Sodni dvor je pa odklonil ta predlog. Nadalje je bil zaslišan kot. priča dr. Kramar, kii je izpovedal, da je dobil iz neke brzojavke, katero mu je pokazal bivši u-rednik Anyz, ter iz neke dopisnice, prepričanje, da je dr. Sviha vohunil v prid policije. Zaslišanih je bi-lo na to še več drugih prič. Med dolgo vrsto prič je bil zaslišan tudi posl. Klofač, ki je izjavil, da se je zelo začudil, ko je prišel sum o Svihovem vohunstvu v javnost.; Sviha je proti njemu vedno odločno branil svojo nedolžnost.' Kot priča je tudi nastopil profesor Masaryk. Nastopila je tudi soproga dr. Svihe, ki je izpovedala, da njen mož ni živel Čez svoje premoženjske razmere in da je o nedolžnosti svojega moža absolutno prepričana. Danes se je obravnava pričela ob %9. uri dopoldne. Zasliši se dr. Sviha sam, potem upajo, da bo pozno na večer cel proces končan. Raznoterosti. Imenovanje. Preč. gospod kanonik in ravnatelj bogoslovnice dr. Martin Matek je imenovan za pro-direktorja kn.-škof. bogoslovnega učilišča (rektor je ekscelenca knezoškof dr, Mihael Napotnik), Preč. g. kanonik Jakob Kavčič pa jie imenovan za kn.šk. komisarja pri čč. šolskih sestrah v Mariboru. Duhovniška vest. Velečastifi gospod provincial kapucinskega reda o. Edvard Bervar je zelo nevarno obolel in se zdravi v bolnišnici1 usmiljenih bratov v Gradcu. Župnijo Olimje je dobil Č, g. Janez Lorbek, župnik pri Sv. Primožu na Pohorju, Iz finančne službe. Finančni svetnik Ernest pl. Jettner v Mariboru je imenovan za finančnega nad-svetnika istotam. Iz politične službe. Namestniški koncipist v Celju dr. Marko Michel je imenovan za okrajnega komisarja. Okrajni glavar v Slovenj gradcu, dr. Ernst Poiger, je na lastno prošnjo premeščen k namestništvu v Gradec Naimestniški tajnik baron dr. Stefan Neugebauer v Mariboru pride za vodjo okr. glavarstva v Slovenjgradec. jSfa.mestniŠki tajnik in vodja politične ekspoziture v Mozirju, dr. Pavel Hohl, je imenovan za vodjo okr. glavarstva v Konjicah. Iz poštne službe. Poštni oficijal v Mariboru A. Mišan je premeščen v, Trst; iz iTrsta pa pride v Maribor poštni pristav Ernest Jagrič. Iz učiteljske službe. Na dvorazrednij ljudski Šoli pri Sv. Kungoti na Pohorju, drugi plačilni razred, je razpisano mesto nadučitelja; prošnje do dne 10. junija. Iz južne železnice. ' Josip Mohorko, revident v Zidanem mostu, je imenovan za postajnega načelnika na Ponikvi. Prestavljeni so: nadrevident in postajni načelnik v Brežicah Karol Drossy kot postajni načelnik v Wildon; Jurij Žugčič, revident in postajni načelnik v Laškfem trgu, kot postajni načelnik v Brežice; Jožef TaŠek, revident in postajni načelnik, V Laški trg; revident Jakob Prek iz Hrastnika v Litijo; adjunkt Anton Nejedlyi iz Litije v Hrastnik; provizorični aisistent Friderik Punčuh iz Spodnjega Dravograda v Zidani most; provizorični asistent F. Žekar iz Marenberga v Bruck na Muri; uradniški aspirant Stefan Jarc iz Sežane v Rače; Gabi Pirk-maier iz Litije v Hrastnik; prestavljeni so asistenti Jožef Sterba iz Maribora na Dunaj, Leon Graf iz Maribora v Lienc, in Norbert Watzger iz Lienca v Maribor. Nove meščanske šole na Štajerskem. Cesar je z naj višjim odlokom z dne 6. t. m. potrdil zakonski sklep dež. zbora štajerskega^ . zaideviajoč ustanovitev nove deške, meščanske Šole v, Žalcu. Osebna vest. Dvorni in sodni odvetnik na Dunaju dr. Stanislav Lapajne je imenovan za tolmača slovenščine pri dunajskem dež. nadsodišču. Vladarjevo zdravje. Zadnja dneva sta po zatrdilu najbližje monarhove okolice še najboljša izmed vseh njegovih bolnih dni. Včeraj, dne 14. t. m-., je bilo razpoloženje njegovo cel dan konstantno dobro. Ekspektoracija je zopet ugodna. Zdravnika izjavljata, da je vladarjevo ozdravljenje sicer počasno, toda vedno napredujoče. Vatroslav Holz f. V) soboto, dne 9. majjnikai, po noči je umrl v 70. letu svoje starosti slovenski pisatelj Vatroslav Holz, bivši potovalni uradnik banke „Slavije“ v Ljubljani. Rojen je bil v Verjanah v Slovenskih goricah ter se je leta 1866 udeležili tudi pomorske bitke pri Visu. Sodeloval je pri raznih listih kot pisatelj pod imenom: Prostoslav Kretanov, Naj v miru počiva! Predsednik graškega hadsodišča dr. Avgust vitjez Pitreich je židovskega pokolenja, kakor že tudi njegovo ime kaže, Ta okolnost nam marsikaj razloži. Vojaška uprava se je znala otresti židovskega vpliva njegovega sorodnika, ki je bil vojni minister, naša justična uprava pa še mora nadalje trpeti ta tuj element v svoji sredini. Schnapskultur. „Marburger Zeitung“ je zatrobentala zoper šnops, pa ne zavoljo tega, ker smatra šnops za ljudskega škodljivca, temveč zato, ker se šnops pije na Ruskem. In ta šnops, ki se v tolikih množinah pije na Ruskem in ki je baje na slovesni dan treznosti v samem Petrogradu nad 2000 ljudem tako zmešal možgane in noge(, da so kar obležali, — smatra „Marburgerca“ za znak slovanske kulture. Nemški jezikavi tetki povemo na uho, da ji ni treba pogledati v Petrograd, če hoče videti od šnopsa pk jane ljudi. Naj svoje hinavske oči malo natančneje obrača po mariborskih in ptujskih ulicah in po drugih spodnještajerskih nemškutarskih gnezdih. Ne bo ji nikdar zmanjkalo takih, ki so šnopsa /„[živalsko pijani.“ In kdo je tisti, ki producira in pa prodaja to „kulturo“ ne samo na fraklne, ampak na litjhe in sode? To je nemški in nemš-kutarski fabrikant in prodajalec. In to je, ljuba JMarburgerea“, znak ne slovanske, temveč nemškuta/rske kulture. Značilno pa je za logiko „Marburgerce“ to-le: Nemškutar kuha in prodaja šnops Slovencem in jih upijanja, potem pa kliče: .„Glejte, Slovence, kako so šnopsa pijani!“, a sam pa shranjuje težko prislužen slovenski denar! Prvi Slovenec v deželnem železniškem svetu. V zadnji seji osrednjega odbora Štajerske kmetijske družbe je bil izvoljen poslanec dr, Verstovšek za člana v štajerski železniški svet. Hrvatje na delu. Slušatelji zagrebške univerze so priredili preteklo nedeljo zaupno zborovanje, kjer so sklenili energično ■ protestirajte proti laškemu početju napram slovenskemu prebivalstvu v Trstu in Dalmaciji. Splitskemu magistratu so poslali brzojavko : Hrvaška mladina se priključuje smotrenemu boju za narodne pravice, pozdravljajoč z navdušenjem bojevanje Jugoslovanov v Primorju, pozdravljajoč osobito hrabro splitsko občino v hrvaškem obrambnem boju. 21. svetovni mirovni kongres se bo vršil letos od dne 15. do dne 19. kimovca na Dunaju. Smrt v Lurdu. C. g. Franc Rožič, vpokojen župnik graške škofije, je umrl kot udeleženec avstr/, lurškega romanja v Lurdu dne 12. t. m. v 57. letu svoje starosti. Stoletnica zopetne ustanovitve družba Jezusove. Dne 7. avgusta bo minilo ravno sto let, odkar se je zopet ustanovila Jezusova družba, in sicer po papežu Piju VII- Vsi nekdanji gojenci avstrijskih jezuitskih kolegijev bodo praznovali ta za ves kulturni svet slavnosten dogodek na dan sv,. Stanislava dne 13. nov. t. 1. na Dunaju. Proti alkoholu. Četrti avstrijski antialkoholični kongres se. bo vršil letos v Brnu od dne 3ÖI. maja do dne 1. junija. Db enem se bo vršilo tudi zborovanje društva zclravnikov-abstinentov iz cele Avstrije. S kongresom bo združena razstava an ti alkoholični h listov in brezalkoholičnih pijač, kakor tudi razstava porcelanske in rezbarske robe, izdelane v zavodu za zdravljenje pijancev v Velikem Kunšiču.: Zvišanje cen tobaka ni vplivalo na konsum. — Splošno se čujejo pritožbe o veliki draginji m vsled tega bi marsikdo menil, da se je vsled podraženja smodk, svalčic in tobaka za kajenje zmanjšala uporaba teh predmetov. Pa je ravno naisprotno. Iz /„statističnega izvestja o avstrijskem tobačn m monopolu“ za 1913 se vidi, da se je vkljub zvišan fu cene pomnožila množina pokajenega blaga in da so se tudi znatno zvišali skupički. Skupnih prejemkov je imela uprava tobačnega monopola 339.18 milijonov kron, v primeri z letom 1911 (311.65 milijonov kron) za 27.53 milijonov kron = 8.80% več. Vzrok leži v povečanem konzumu tuzemstva, ki je znašal 326.74 mil. K proti (300.51) = 26.23 milijonov Kron ali 8.72%. Izvoz se je zvišal od 5.41 milijonov kron na. 7,51 milijonov kron ali za 1.1 milijonov kron = 17,16%' več. Seveda so se tudi izdatki zvišali in sicer za 13 mijlijonov K,; znašali so 123.03 milijonov kron. Vzrok leži v predčasnem nakupu turškega tobaka, ker se je bala avstrijska režija, da bo balkanska vojna na tobačno režijo neugodno vplivala, dalje v zvišanih mezdah in večjih fabrikaeijskih stroških. Dobička je bilo 216.15 mik K ali v primeri z letom 1911 za 147,7 milijonov K več. Preračunati se mora temu dobičku pa tudi zvišanje imovine 13.41 milijonov kron, tako da znaša čisti dobiček leta 1913 prav za prav 229.56 milijonov kron in prirastek 23,4 milijonov kron = 11.3 %. Skrb za certifikatiste. (V prvem četrtletju tega leta je dobilo od bivših podčastnikov 49 uradniške službe, 105 pa je bilo nastavljenih iza sluge. Nove certifikate za uradniška mesta je dobilo letos v prvih treh mesecih 87 podčastnikov, za mjesta sjug pa TOO čez vojaško dobo služečih podčastnikov. Vsa slovenska županstva naj v jubilejnem letu slovenske kmečke veljave, bo je slovenski kmet še pred 500 leti umeščal na Gosposvetskem polju svoje vojvode, manifestirajo s tem, da se vsako slovensko županstvo z rednim letnim doneskom uvrsti med podpornike Slovenske Straže, Posnemajte slovenska županstva: Bloke, Begunje pri Lescah,, Blagovica, S. Jurij pri Grosupljem, Jurjeviča pri Ribnici, Kojsko, Dolnji Logatec, Litija, Moste pri Ljubljani, Prečna, Selca, Št, Vid pri Vipavi, ki so letos že darovala. — Slovenska županstva, pokažite s tem, da se pridružite Slovenski Straži, da ste prva poklicana braniti slovensko veljavo! Občinski možje po celi Sloveniji, pridružite! se temu klicu! SVaša narodna zavednost bo v čast domovini. Konec šolskega leta na srednjih šolah. Naučni minister je odredil, da se konča šolski pouk na srednjih in njim enakopravnih šolah dne 4, julija z zahvalno službo božjo in razdelitvijo spričeval. Za Slovensko Stražo je daroval g. M. Golob v Gornji Polskavi okrog 4000 obrabljenih pošt. znamk. Hvala lepa! — Za Slovensko Stražo se je nabralo pri veselem godovanju v Zibiki 15 K, — Gosp. Fran Prajndl v Gornji Radgoni je daroval 2 K za Slov. Stražo. Živeli posnemovalci! Opozarjamo na prilogo današnje številke, ličen cenik ur mariborskega narodnega urarja in zlatni-narja g. Frana Bureš. Moža toplo priporočamo. Centralin je najvspešnejše in najcenejše redilno sredstvo za . hitro in cenena opitanje vseh domačih živalij. Natančneje v inseratnem delu našega lista. feii&jerskö* Mariborske novice. Rodoljubni Slovenci in Slovenka. Jutri, v soboto', dne . 16. maja, zvečer ob pol 8 uri, ima mariborska podružnica Slovenske Straže v Zadružni Zvezi svoj občni zbor. Vsak, kdor čuti slovensko in katoliško, naj se sigurno udeleži tega občnega zbora-! • Smrtna kosa. V nedeljo, dne 10. t. m., je umrl vpokojeni podmaršal Adolf vitez Lafjpr-er v 79. letu svoje starosti. Cez noč postal milijonar. jNodavno tega se je mudil tukajšnji odvetnik dr. Mravlag pri nekem tovarnarju na Dunaju, ko jie v njegovi navzočnosti ponujal nek - izumitelj tovarnarju nek svoj patent/za nov način izdelovanja kos. Ponujal je sv,oj patent za ma? lenkostno ceno. Toda tovarnar je ponudbo jrratkbma-lo odklonil. Dr. Mravlag se je pa interesiral za ta izum, stopil z izumiteljem v stik ter je kupil od njega dotični patent. Nato je ponudil dr. Mravlag ta-le patent nekemu večjemu tovarnarju kos, ki mu ga je odkupil za en milijon kron. Od te svote mu je tovarnar znesek 700.000 K takoj odštel, za Ostali znesek je pa prevzel dr. Mra|vlag delnice. Sliši se, da se bodo vsled te iznajdbe cene kos znatno znižale. Puijsk* novice Naseljevanje, otrok iz nemških sirotišnic Nemški Schulverein je izdal oklic, da namerava naseliti v našem mestu več nemških otrok iz dunajskih in iz drugih nemških sirotišnic. V dotičnem oklicu se ob-ljubuje, da plačajo sirotišnice za vsakega otroka mesečno znesek po 16 K ter sklepčno pozivlje nemško meščanstvo, da se temu odzove kar v največjem številu. Toda glej spaka! Naši purgarji ne kažejo prav. nobenega veselja do teh otrok, ki so navadno v vzgoji zanemarjeni in so v šoli domačim učencem in pa tudi učiteljem v pravo nadlogo. Neki tukajšnji nemški purgar se je baje celo izrazil, da bi raje prevzel v oskrbo otroka kakega Bototuda ali Hotentota, kot pa otroka iz kakega nemškega zavoda! Vse pa kaže, da tudi ta način umetnega vzdrževanja našega nemštva ne bo mogel rešiti posilinemšlfvo našega mesta. ■Celjske novice Iz porotnega sodišča. Za drugo porotno zasedanje je še imenovan za predsednikovega namestnika višjesodni svetnik dr. Adolf Boschek, Je vendar res! Opetovano smo javno bičali naše zavoženo občinsko gospodarstvo ter naglašali, kako brezvestno naši mestni očetje izmetavajo denar davkoplačevalcev za razne nepotrebne društvene in druge bojne namene, za dobrobit mesta in davkoplačevalcev pa nimajo nobenega denarja. Da je ta naša trditev resnična,- dokazuje tudi zadnja občinska seja, v kateri se je med drugimi tudi razpravljalo o prošnji mestnega cerkvenega predstojništva, da bi mestna občina prevzela ostanek stroškov za popravo Marijine cerkve. Poročevalec, občinski svetnik Danijel Rakuseh (potomec Rakušev, iz Dolenjskega) je predlagal, da se ne ugodi prošnji, češ, financijelne razmere mesta tega ne dopuste. To je pač drago priznanje in huda samoobtožba zai vladajočo magistra-tov-sko kliko, ki sama priznava, da je njena občinska blagajna prazna. Za kultureine in dobrodelne namene, ki bi bili v prid mestnih davkoplačevalcev, nimajo denarja, pač pa pumpajo in pumpajo, kadar je treba podpirati Südmarko, Schulverein, razne nemške turnarske Gautage in razne druge nemškonacio-nalne prireditve v Celju. Davkoplačevalci!,, skrajni čas bi že bil, da bi odklenkjalo vladajoči magistra^ tovski kliki! Za Šulverein si trgajo podplate v mestu trgovec Daniel Rakuš, gostilničar Franc Rebevšek in trgovec Jelenc, v, Gaberju pa jurist Korošec z gostilničarjem Pečuhom. Prvi slovenski ilustrovani cenik pisalnih in rh salnih potrebščin, papirja, papirnega blaga in tiskovin je izdala tvrdka Goričar in Leskovfšek v Celju, ki ima glavno trgovino v Graški cesti št. 7, ter dve podružnici, v, Celju v Rotovški ulici št. 2 in v Gabe- rju pri Celju. Tak cenik se je že dolgo pogrešal, in marsikdo ni vedel), da se dobi blago, ki ga je naročeval pri tujih, nemških tvrdkah, tudi pri domačinu. Gospoda Goričar in Leskovšek sta vsled svojega več kakor 251etnega delovanja v tej stroki v položaju, nuditi najboljše blago po nizkih cenah. Zato pravita v ceniku, da ne zahtevata, da bi pri njima morali le kupovati samo iz narodnega prepričanja, ampak ker bo vsak odjemalec uvidel, da dobi pri njima boljše;, ali vsaj tako dobro blago, kot pri drugih tvrdkah po istih ali večkrat nižjih cenah, ker lahko konkurirata z vsajko nemško tvrdko na SpodnjerStajerskem kot največje slovansko podjetje te stroke na celem avstrijskem jugu. V zadnjem Času sta upeljala prodajo Šolskih knjig, umetnin in muzikalij. Drugi kraji. Slov. Bistrica. V našem mestu se je nastanil spreten slovenski zdravnik dr. Feliks Lebar; ordinira v hiši gospe Stepišnik, 'Tržaška cesta. Ljutomer. Vi Cezanjevcih je umrl g. 'V. Kosi po dolgi in mučni bolezni v 63. letu svoje starosti. Rajni je bil ugleden kmet, mnogoleten občinski odbornik, ustanovnik bralnega in gasilnega društva ter večletni predsednik bralnega društva v Cezanjevcih. Sveti mu naj večna luč! Sv. Jurij ob Ščavnici. Kmetijska podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici priredi v nedeljo, dne 17, maja trojno gospodarsko zborovanje in sicer: po rani maši pri Sv, Juriju v šoli; predava g. A;. Pirstinger, o poletnem delu v vinogradih. Popoldan ijsti dan ob dveh zborovanje v Grabonoškem vrhu pri g. Kreftu z istim sporedom. Ravno ta dan po rani maši zborovanje v šoli pri Kapeli. Predava g. tajnik Holc o pasmah in mlečnosti goveđe, mlekarstvu in svinjereji, predavanje o dohodninskem davku. Kmetovalci pridite mnogobrojno ! Ormož. Dne 5. in 6, t. m. so se vršili v 'Ormožu vojaški nabori. K istim je bilo klicatnih 295 fantov, potrjenih pa je 114. Samo iz humske občine jih je od 12 poklicanih 9 potrjenih. Naši slovenski fantje so res pravi korenjaki. Radovedni smo, kaki pa bodejo rezultati v nemških krajih. No, dejstvo je tudi, da v našem okraju ljudstvo še ni preveč udano alkoholu ter raznim, telesnemu razvitku škodujočim stvarem. Podatkov o ptujskih naborih še nimamo v, rokah, a gotovo je, da ljudstvo tamkaj niti do polovice ni tako telesno čvrsto in duševno zdravo, kot pri nas. Vzrok so pač tam razni Huterji, Strascinili in Comp. Slovensko ljudstvo, varuj se alkohola in bodi zmerno in trezno! Sv. Miklavž pri Ormožu. Pri nas vse spi, ker ni slišati nobenega glasa iz našega zatišja, si misli marsikdo, mogoče tudi gospod urednik. Vendar pa ni tako, govorimo in pišemo sicer malo, za to pa mislimo več. Novic imamo kar celi koš, Samo da ne pridemo do tega, jih razpečati med svet. Imeli smo občinske volitve, županski stolen smo prenesli vi Vuz-metince ter izročili žezlo občinske uprave gospodu Jožeku Tomažiču v nadi, da bo odslej takozvani t— „ Amtsschimmel“ malo hitreje stopal. Upravičeno upamo, da se bo kar najhitreje žalosten stan naših cest spremenil na bolje. Urediti treba še to in ono, kar smo do sedaj zanemarili. Naša liberalno-nemška posojilnica. tudi spi in že komaj čaka izpremem.be _ v svoji notranji upravi. Ziadružniki, domjačinit-kmetje, se vprašujejo, kako to, da še ima vedno graški Verband prvo besedo. Denar je venkar naš, jamčimo pa z vsem premoženjem, za koga seveda ne vemo, ker vložen in odvišen denar se pošilja v Gradec nemškemu Verbandu, kadar ga pa zmanjka, pa se pritisne na dolžnike in domačini si naj iščejo drugod posojila. Pa še eno in drugo se govori o tej vzorni posojilnici. Sv. Bolfenk pri Središču. Iz občine Vodranci je šlo 14 fantov k naboru v Ormož in izmed teh jih je „ostalo“ deset. Gotovo izredno in častno število, — Orle so vse vzeli. Oplotnica. Ljudska posojilnica v Oplotnici, oz. v Cadramu, je imela dne 10, t. m. svoj občni zbor, pri katerem se je poročalo, da ima 280 Članov in je imela leta 1913 144.726 K 39 v prejemkov in 137.306 K 66 v izdatkov, tedaj 282.033 K 05 v prometa._ Vloge so se obrestovale po 5Vo, £>d posojil se je tirjalo 5K%. Gotovine je bilo dne 31. dec- 19*13 144.726 K 39 vin. Čistega dobjčka je bilo v tem ljetu samo 441.52 K, ker se je nakupilo več uradnih knjig in listin. Rezervni zaklad znaša z vsem 10,049 K 61 v. Ako bi vsi, ki imajo svoj denar v nemški konjiški hranilnici naložen, domačemu zaVodu zaupali, moral bi biti rezervni zaklad veliko večji. Slednjič so vsi navzoči člani načelniku g. Antonu Leskovar in njegovemu namestniku g. Janezu Kruhar z drugimi odborniki vred izrekli svoje zaupanje in iste soglasno zopet izvolili. Dobrna pri Celju. Radi nepričakovanih »'•vir se bode vršilo podučno zborovanje tukajšnje kmetijske podružnice šele v nedeljo, dne 24. maja. Na sporedu je med drugim tudi velevažno predavanje g. Belleta o vinogradih, 'amerikanskih nasadih in o deželni, o-ziroma državni pomoči pri novih vinogradih. Povabljeni so vsi člani in pa tudi nečlani. Ker bo predavanje zelo podučno, je pričakovati prav obilne u-deležbe. Dobje pri Planini. Tu so bile dne 29. februarja 1913 občinske volitve. Ugovor, kateri je bil vložen proti tej volitvi, je' zavrnjen in dne 8» t. m. so bili 'izvoljeni: za župana Jožef Gračner, posestnik v Ra- vnem; za svetovalce pa Anton Hrastnik, Anton Teržan in Jožef Zalokar, Samo naši možje. Iz laškega okraja. C, kr, davčni urad v Laškem trgu ne pozna zakona o ravnopravnosti slovenskega jezika, sicer bi ne pritiskal na pismene kuverte za iztirjevanje davka samonemškega št ambii a: „Tfiller“ in bi ne pisal kmetom nemških naslovov. Naši davkoplačniki store najbolje, Če takih pisem ne odprejo, marveč naj na nje zapišejo: „Ker ni vse tiskano in pisano v slovenščini, ne sprejmem!“ — „Nazaj v Laški trg!“ in naj jih vrnejo po pošti ter ni treba v ta namen nobene poštne znömke gori devati. Gospodje v tem uradu so slovenskemu jeziku tako nasprotni, 'da napisujejo vsem strankam na doposlane položnice vse po nemško, lcar bi morale stranke same pisati, ker se bojijo, da bi stranke to v slovenskem jeziku napisale. Tako hočejo oni naše ljudstvo navaditi, naj rabi nemščino, svoj materni slovenski jezik pa naj prezira. Drugi davčni uradi menda ne ravnajo tako Slovenci, če ste pismo sprejeli ter ga niste vrnili, temveč odprli, potem vam ne preostaja 'drugega, nego iti takoj k občinskemu uradu, naj vrne to nemško spisano položnico davčnemu uradu z zahtevo, naj se vsem občanom 'dopošiljajo slovensko tiskane in slovensko spisane položnice, zamore jo pa tudi vsak sam vrniti davčnemu uradu, kko se davčni urad ne bo hotel udati, potem se naj ali vsak posamezno ali pa občinski urad v imenu vseh pritoži pri c. kr, finančnem ministrstvu na Dunaju. Taka pritožba se sme poslati tudi kateremu državnemu poslancu, — Slovenci, čuvajmo si pravice svojega jerika ter ne dovolimo, da bi nas uradniki, ki žive med nami, prezirali Mi plačujemo državi davek in jej dajemo tudi sinove v vojake; zato morajo njeni uradniki naše pravice upoštevati, Sam vladar jim je velel, da se morajo ravnati po zakonu, a državni zakon priznava slovenskemu jeziku vse pravice v vseh državnih u-radih, torej tudi pri davčnem uradu v Laškem trgu ln na vseh poštah. Sv. Krištof nad Laškim trgom. .Pretečeno nedeljo, dne IO., t. m. je bila vi iobčini Sv. Krištof volitev župana. Izvoljen je bil zopet prejšnji župan A. Petek in steer že tretjikrajt, znamenje, da vživa zaupanje svojih soobčanov, (Vi ogromni večini je zbrana občina Sv. Krištof pod zastavjo S. K. Z. Le nekaj odpadnikov je rogovililo na dan volitve. Najhujši je bil neki M., ki se je izrazil pri) ljudskem štetju: Ich bin ein deutscher Bauer ! Seveda zajema on vso svojo nemško učenost iz „Štajerca“1, kateri mu je bolj pri srcu, kakor sv. pismo. Na dan volitve je res-nahrulil nekega pristaša S. K. Z. in ga obkladal z i-mehi, ki jih je le kak štajerčijanec, zmožen. Pri sodniji je pa bil podučen od dveh odvetnikov in od sodnika, da ni dobro, izliti vso svojo jezo na pristaše S. K. Z, Za ta poduk je tudi bilo treba plačila. Šmarje pri Jelšah, Umrl je v soboto, dne 5. t, m., pri Sv. Križu na Vipavskem naiš rojak kapucin P. Gotfrid Novak. Revež se je prehladil in to ga je spravilo v prerani grob. Bil je zelo priljubljen, posebno kot spovednik. Rojaki, molite zanj! R, I. P.! Smarjeta pri Rimskin toplicah. Naša posojilnica je bila nekaj časa članica liberalne Zadružne Zveze v Celju, katera je prva leta na občnih zborih sklenila, da obrestuje deleže posojilnicam, zadnja leta je seveda obrestovanje opustila. Ko smo izstopili iz liberalne Zadružne Zveze, smo odpovedali delež in samo ob sebi umevno tudi iz prvih let nam v dobro pisane obresti; gospodje liberalci, kateri ne morejo dovolj povdarjati svojega dela za blagostanje kmečkega stanu, so nam delež izplačali, ne pa obresti z izgovorom, da so iste — zastarele. Dolžnost liberalne Zadružne Zveze bi bila), nam izplačati obresti, ne pa istih pustiti v naši bilanci izkazovati in čakati, da iste — zastarajo. Ce je to zadružno In v prid naši kmečki organizaciji, naj odkrito povedo liberalni zadrugarji. Pisarjenje v („Narodnem Listu“ pa ni nič drugega, kakor slepilo za nerazsodne bralce, Ce, se gospodje sklicujejo na ljubljansko Zadružno Zvezo, naj povefdo, da ista res ne-obrestuje deležev, ne zahteva pa nobenih upravnih prispevkov, bočim plačujejo celjski Zadružni Zvezi male posojilnice 50—100 in še več kron na leto, povedali bi naj, da zahteva ljubljanska Zadružna Zveza za kredit le 5Vi\, celjska pa 7—71/2%. Toliko v odgovor. Ponovno pa nujno priporočamo, da vse posojilnice,\ katere so še sedaj pri celjski Zadružni Zvezi, takoj zahtevajo izplačilo obresti deležev, sicer — jtih ne bodo dobile, ker potom („zastaranja“1 si zna celjska liberalna Ziadružna Zveza pridobiti sredstva za svoj obstoj. Naša posojilnica bo brez teh obresti izhajala,' imamo pa prijetno zavest in ponos, da smo z našimi [„zastaranimi“ obrestmi z drugimi zavodi vred za nekaj Časa podaljšali življenje celjski Zvezi. Petrovče. Gledališka predstava „jJhmaška deklica“ je uspela bolje kot smo pričakovali. Starejše i-gralke so nastopile prav dobro, mlajše za prvokrat v splošno zadovoljnost, Srčkfano-milih glasov tamburice smo sicer morali pogrešati, a svirala je palmed odmori prav okusno grižka godba vesele in žalostne komade, kakor je ravno sodilo k posameznim dejanjem. Kljub slabemu vremenu je bilo veliko občinstva od blizu in daleč. Vsem, ki so pripomogli k dobro u-speli igri: Bog povrni! Petrovče. Dne 24. maja, popoldne ob %4. uri, se bode vprizorila dramatska pripovedka v petih dejanjih: „{Martin Krpan.“ Igralci se že skrbno na to pripravljajo. /Zadnje dni pred 24. mačjem pride režiser iz Ljubljane, da bode tudi tlehnična stran igre dobro uspela. Sv. Frančišek na Stražah. Tukajšnje bralno in izobraževalno društvo je priredilo v nedeljo, dne 10. t. m. dve gledališki predstavi, ki sta se dobro obnesli. Pa saj poznate naše diletante, kakor so : Puš-nakov Janez, Jamnikov, Matija in Primožen oanko. So pač res ustvarjeni za take prireditve, Pohvalno moramo pa tudi omeniti naša dekleta, ki so v vsakem oziru svoje vloge častno rešile. Zato se bo na splošno željo občinstva ta prireditev ponovila na Križevo, dne 21. t. m., z istim sporedom in ob istem času. Domačini in sosedje, prihitite v obilnem Številu na ta dan v naš prijazni kraj! Sv. Frančišek na Stražah. Kar se tiče dopisa v našem listu dne 11. majnika, izjavljamo, da ga ni pisal ne Marko Blekač, ne M. Natlačen. Našemu v dotičnjem dopisu navedenemu somišljeniku pa sporočimo svoj pozdrav. — Uredništvo ,„[Straže.“ Slovenjgradec. V nedeljo, dne 17. majnika 1.1. se vrši slavnostna otvoritev okrajnega pašnika za mlada goveda (telice in bičke) marijadvorske pasme na Graški gori pri Slovenjgradcu po sledečem vspo-redu: 1, Ob 'Ali. uri dopoldne pozdrav došlih gostov na Graški gori. 2. Ob 11. uri dopoldne slovesna o-tvoritev parnika s sv, mašo na prostem. 3. Obhod pašnika, kjer se bodo že nahajala mlada goveda, potem pa po&epčanje. Z ozirom na to, da je pašnik izvrstno urejen in kot tak za plemenska goveda prvi na Spodnjem-Stajerskem, vabijo se vsi živinorejci in prijatelji domače govedoreje prav uljudno k slavnostni otvoritvi. Izlet na Graško goro, odkoder je pri lepem vremenu krasen razgled po sosednji Koroški in Kranjski), ostal bo gotovo vsakemu udeležencu v najprijetnejšem spominu. Slovenjgradec. Nedavno tega nas je zapustil c. kr. sodnik dr. Drobnitsch (Drobnič);. Čeravno rojen Slovenec, ni bil prijatelj Slovencev. Zato pa tudi po njem malokdo žaluje, razun morda advokat dr. Kiesewetter, s kojim sta si bila debela prijatelja. Ni čuda, saj je bil c., kr. sodnik toliko večerov gost ocLvetv-nika. Zunanji izraz prijateljstva je bila zlata ura. — Naslednik dr. Drobnitscha kot c. kr. sodnik je dr. Luckmann. Nismo preroki, zato ne vemo, ali bo tuoi tega gospoda vezalo z advokatom dr, Kiesewettrom enako prijateljsko razmerje. Brežice. Železniško ministrstvo je dovolilo pre-mogokopni družbi v Brežicah, da sme začeti s tehničnimi preddeli za izključno le tovorno železnico nižje vrste od postaje Brežice do Globokega, Kapele pri Brežicah. Gospod državni in deželni poslanec dr. Fr. Jankovič je imel tukaj zadnjo nedeljo, dne 10. t. m., Številno obiskani in dobro uspeli shod. Zborovalci, med njimi večina pristašev Nar. stranke, so vzeli z odobravanjem na znanje plodonosno delovanje poslancev Slovenske Kmečke Zveze in se ni niti en glas vzdignil v obrambo tukaj dobro znanega dr. Kukovca, ko je gospod govornik krepko šibal njegovo delovanje, Istotako so bile enoglasno sprejete resolucije glede naših koroških bratov, katerim se izreka simpatija, potem glede regulacije reke Sotle in železnice ob njej. Ko so še nekateri izrazili razne zelje krajevnega pomena, je gospod poslanec obljubil svojo pomoč, na kar je gospod predsednik, domači župan gospod Fr. Vogrinc, zaključil dve uri trajajoči shod, s katerim je lahko Kmečke Zveza prav zadovoljna. Kapele pri Brežicah. V soboto, dne 9 t. m., je bila pokopana stara mamica Ana Sevnik, rojena U-rek, iz odlične Sečnikove hiše v Župelevcu, Pokojnica je bila vzor delavne in bogoljubne žene, od vseh spoštovana in ljubljena, kar se je prav lepo pokazalo ob pogrebu v dolgi procesiji žalujočih. Dobri Bog je poplačal deloma že tukaj svojo zvesto služabnico, da ji je dal učakati visoko starost 85 let. Imela je do zadnjega trenutka zavest in zdrave, dobre oči. Citala je namreč ka. uri dopoldne zanimiva avtomobilska nesreča. Neka družba še je peljala v treh avtomobilih k priljubljeni restavraciji Sandwirt. Naenkrat se je zadel avtomobil privatnika, Zupana iz Celovca ob železno cestno ograjo,, jo prelomil in padel v globočino 80 metrov, pri čemur sè je petkrat prevrnil. V avtomobilu sta bila poleg lastnika še kapelnik Kohler in operetna subretka Vesta, ki pa so vsi kakor po čudežu le neznatno ranjeni. Novo narkotično sredstvo. V new-yorškem Rockefellerjevem zavodu so nedavno prei,skusili nov nar čin iiarkotiziranja. Raziskovalca Meitzer in Auer sta bila namreč opazila, da vbrizganje magnezijevih soli • ri živalih povzroča neko brezčutno stanje, podobno ■arkozi. To stanje samo od sebe tekom nekaj ur popolnoma preide, ne da bi povzročilo kakoršnekoli škodljive posledice. Od poizkusov na živalih so prešli na ljudi, o č'emer so postopanje z magnezijem še kombinirali z drugim sredstvom: etrom,. Ako se novi način narkotiziranja brezhibno obnese, bo to za kirurgijo velikega pomena, zlasti v onih slučajih, kjer e radi srčne napake, pijanosti itd. dosedanja sploš-narkoza izključena. Pilili Billi III lili i II III Hilli UMIH—Hilli H5M Litijsko mlečno tulio I s konjičkom I iz tovarne Bergnunna & Go , v Dečinu «n Libi § je 'in «siane sveprekr njivo v m: cnoneiuem negov- o u ; « h- re r» pogrmt’. To nepob tpu drkA.ujpjo v-ak d o m s » p nana pmn-a Komad 80 vin. in se «obi ;s đ v ubah po 70 vinarjev. » . ,, . "É fi: '' ' j Kadi inventare velika prodaja ostankov po globoko znižanih cenah, pri Karolu lfanič, Celje, ftarodni tloiii«. P £*»■«0^. I«— wn . _» *» olajšuje in ozdravlja bolezni na prsih, kašelj, JUIJJ^AIaJI Močne katar, influence in nednho. mmm V izvirnih zabojčkih po K 4-— se dobi v vseh lekarnah. Sprejmem 2 trgovska pomočnika katera imata najmanj 3—5letno izpričevalo od ene tvrdke, razven učne dobe. Vojaščineprosti imajo prednost. Iv.Ravnikar :: Celje. Dr. Fe ks Lebar zdravnik v Slov. Riistrici naznanja, da ordinira od 1. maja v hiši gospe Stepišnik, Tržaška cesta. Priporoča se Vam za nakup O) u p 0) X V) S7 N »H O O U D« f W V) 44- 3 M M» O < ■d s » Rafael Salmič Celje Nar. dom to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto. Svetovna tvrdka. Na tisoče zahval. Absolutno zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vma. Kmetijsko društvo v Vipavi. A.Weslak, Maribor „Pri železnici** Glavni trg. vogal Stolne ulice Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah. T rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom. Franc Kolenc Pristno domače detelj no seme vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti ter vedno sveže špecerijsko blago dobito po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno. pletenin lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako Brenabor vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni. Bzdelovatelj pletenin A. PRAH BMBaHbor, Tegetthoffstraße 21. ličimo boljšega vpokoienca, ki M se nastanil v krasnem kraju, če le mogoče duhovnika. Dotičnik dobi mnogo ugodnosti. Pojasnila daje Slovenska Straža v Ljubljani. Pisalne potrebščine kupite najugodnejše ceno ,in dobro v veletrgovini s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami Goričar & Leskovšek C !! Zahtevajte brezplačno prvi ilustrovani cenik !! Knjigarna, umetnine in muzikalije elje Pekovski učenec se sprejme takoj pri g. Vaupotič Franc, Maribor, Tegetthoffova ul. 53. 447 Poljskimalec (gips) priporoča M. Berdajs, Maribor. 453 Na prodaj hiša s starodavno gostilno v sredini mesta, ker bi posestnik rad šel v pokoj. Eje, izve sa v Stolni ulici 8 v Mariboru. Pozor Proda se ali da v najem v bližini Slov. Bistrice lepa, velika zidana hiša z .zemljiščem vred, v prav veselem kraju pri okrajni cesti, pri cerkvi, pošti in blizu kolodvora. V hiši je vodovod, 6 sob, dve kuhinji, pripravno za gostilno, trgovino in pekarijo. Več se izve pri upravništvu pod „Pripravna hiša“ štev. 450. M. Dobravc, : slikar in pleskar v Celju : Gosposka ulica šl. 5 prevzame vsa dela dekoracijske in pleskarske stroke, katera izvršuje vestno in po naj nižjih cenah. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah. Čisto posebno pa še opozarja na sortiment-n& fina vina v buteljkah. Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajo! Obiščite naše kleti! Gostilničarji ! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov. °*“ Ure za birmo M veliki izbiri in po nizkih cenah. Srebrne nre z» fante od Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3‘60 Zla ,e damske ure od 26 K Za vsako uro se jamči. Precizij8ke ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne. Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla. Franio Bureš Maribor urar, zlatomer in očalar, Tegetthofova cesta 39. Pni urar od glav. kolodvora. Velika narodna trgovina KiMVanič,Celje Narodni dom priporoča bogato zalogo mamifakturnega ln modnega blaga, posebno krasno novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago Pohištvo razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6. Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago. Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bnkovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni odde'ek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva. Sloboden nakup. Slóbodno na ogled. Unstrovani ceniki brezplačno! i. KOVAČIČ, Radgona, Dolga uUOO' steklenega (glaženega) in porcelanastega V eilKa ZalOga blaga, svetiljke, podobe, okvirje, ogledala. Steklarsko dela. Točna postrežba! Najnižje cene! Krojaž ali čevljar, Ki bi imel veselje tudi do organizacije, dobi v večjem kraju, kjer je velika slovenska naselbina, jako ugodno stališče. VpraSanja in ponudbe na Slov. Stražo v Ljubljani. Prva gorenjska razpnžiljalna Iv. Savnik Kranj 16B je s svojim I in crevom \ f nezadovoljen 'jemlje naj redno nekaj časa DFmedTrauba želodčni prašek Samo 10 K najboljše: sukno, vol-neno blago, kambrike, , parhate, platno, hlače- vino, podloge, zastore, preproge, linolej, odeje, prte, perilo, potovalne kovčeke, ročne torbice, denarnice, harmonike, igrače, papir, britve, otročje vožičke, nagrobne vence, čevlje, obleke, klobuke, predpasnike in srajce iz lastne iz-delovalnice itd. Župnik Kneipp, plemeniti ilovekpliub stane 4 in pol metra volnenega blaga za eno fino žensko obleko, poljubne barve, 1 zelo fini robec za na glavo, 3 lepi žepni robci iz Sifona, 2 para močnih ženskih nogavic, 1 svilnat pas in še več drugih različnih stvari za povrh. Ista množina še boljše vrste 15 K Ista množina najboljše vrste 20 K. n moške obleke ! meseca avgusta izide bogato ilu-strovirani cenik. Učinek preseneteljiv Jobi se» vseh apotekah, Velika spetlja stane 3 Kr. GLAVNAZALOGA: , Sternapoteka. Dunaj, IV. L Favori Umi strasse 25. ^ & Prospekti gratis io franco^ m» Zdravniki dobe za Žk poskušajo GastridnHF le spojil svoje ime s Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo, ker je Kažltrečnerieva okusna, zdrava in resnično ljudska kavina pijača. Solidno, vgledno domače podjetje 1 ^ brezplačni- w V Mariboru se dobi v lekarnah: Fr. Prullja, E. Taborskya nasi. Wolf, Al. Sirak-a, V. Savost-a in V. König-a. Pozor ob Sei dragimi s Že 23 äet vedno enako poceni ser ni v ceni nikoli poskočila! (Zakonito zajamčeno' štev, 53644.) Najboljši, najizdatnejši, tedaj najcenejši % Prašek za hitro opitanj e vseh domačih živali, s P° katerem živina rada žre. ÌAaI *y\ H Vsem poljedelcem in živinorejcem se toplo priporoča.— in /r J J! P*®** j® na plombo ini varstveno znamko. Z izvrstnim izpriče- liI val°m °d analitično kemičnega zaveda c kr. poljedelske visoke šole, o i prof. M. pl Schmidt-a ter od c. kr. priv. presknševal-nega zavoda za živila društva lekarnarjev na Dnnaja IX'2. EQ0L1N LINIMENT (zakonito zajamčeno št. 1678), kot izborno 86 obneslo in najnovejšo mašilo za konje z . per pretit inizpsbnenje udor, zaokrepčanje udor itd. SATOL, neprekosljiro in najboljše mečslo s* setve, za varnost vseh setev pred raznovrstnimi snetirostmi, gnilobo, osobito pred živalskimi škodljivci. Bolj priročno, boljše in ceneje kakor bakrena galica in formalin. Patent štev. (186007). Zahtevajte prospekte in oce“e. Vodko priporočilnih pisem! Iščejo se zastopniki. — Ponudbe na glavno zastopstvo (dopisuje se slovensko) Centralin-tovarne Angeljeve lekarne Novi Jiéin (Neutitschein) Moravsko. Generalno zastopstvo za Jnž. Avstrijo Fr. Krepek, Maribor* Kathreiner jev savo j za 10 vinarjev di 20 skodelic. Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke I Mustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 18'— Kuhinjska ura K 4-— Budilka, niklasta K 3 — Poročni prstani K 2‘— 8rebrne verižice K 2'— Večletna jamstva, Nasi. Dietinger Na znanje! Zvišanje inrIiško-o«lednih pristojbin. Z ozirom na razglas mestnega sveta v Mariboru z dne 17, aprila 1914, zadevajoč zvišanje mrliško-oglednih pristojbin, nas naproša mestni pogrebni zavod, da javimo, da v slučaju, če se naroči Omenjeni zavod za pogrebe, nosi zavod vse odviše stroš« ke, M se pa ne zaračunajo strankam. Vsled tega sklepa upravnega sveta mestnega pogrebnega zavoda se niso njegovi tarifi prav nič spremenili in občinstvu pri izvedbi pogrebov povodom zvišanja mrliško-oglednih pristojbin ne narastejo nobeni odvišni stroški, kar je vsekako le pozdraviti. 463 urar in Očalar Maribor, Sospoeka ulica 26 Kupujem zlatnino in srebro. Darujte za Slov. Stražo! Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva — Tfeovsho-obrtna kreditna zadruga v Celju sprejema vloge nagknji-žice od vsakega In jih obrestuje po 3M£~ otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in objavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulaninejših pogojih. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovina zadruga z neom. zavezo Obrestuje hranilne vloge po 1 0| 12 lO od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama. 4 Daje posolilo na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike, - v lastni hiti (Hotel .Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr. Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru r.*. z n, z. HfTtTliltn? VlflffO se SP16!®?18!).0 od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4Vi%, proti trimesečni odpovedi po 4Y.7». Obresti se pripisujejo h hiM« * Vzt/y V 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obres to vanje kaj priklatiš Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. 80 dnlzliO ^® klanom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5na vknjižbo sploh po «v.0/- na vknjižbo in poroštvo p. * vöVJUa ölt uajajU 5*/*% in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih savedih prevzame posojilnica v svojo.last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kelke. UrädnC ni*6 80 ysa^° s.re^° *n četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši prašnike. V uradnih arah se sprejeasa Pojasnila S6 dajajo 'n P10^® Pr®j®majo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. ' 1 ■* PC* Posojilnica Ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).