Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (2/18 0C), soboto (3/17 0C) in nedeljo (4/19 0C) bo pretežno sončno. Četrtek, 5. novembra 2015 številka 44 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € Praznika v spomin in opomin Minuli vikend je bil prazničen. Dva državna praznika - dan reformacije, ko se Slovenci zavemo korenin in pomena slovenskega knjižnega jezika, in dan spomina na mrtve - si sledita vsako leto. In vsako leto znova imata posebno sporočilo. Prvi nas v času, ko se Evropa sooča z begunsko krizo, v kateri je Slovenija postala ozko grlo, opominja, kako hitro lahko človek izgubi domovino. Drugi pa nas vedno znova spomni ne le na naše najdražje, ki jih ni več med nami, ampak tudi na vse, ki so življenje dali, ker so verjeli v domovino in lepšo prihodnost. Obema praznikoma so se poklonili v vseh treh šaleških občinah tudi borci s prapori krajevnih organizacij. V spomin in opomin! ■ bš Ogenj popolnoma uničil ostrešje -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o Šmartno ob Paki, 4. novembra - V noči iz torka na sredo, malo po drugi uri zjutraj, je šofer tovornjaka med vožnjo skozi Šmartno ob Paki opazil, da se iz hiše v središču kraja, ki stoji tik ob cesti, vije gost dim. O tem je obvestil gasilce, ki so hitro odhiteli na pomoč. Poleg gasilcev iz PGD Šmartno ob Paki in PGD Paška vas so z avto-lestvi-jo na pomoč pohiteli tudi člani poklicne enote PGD Velenje. S hitro intervencijo jim je uspelo obvarovati objekte ob goreči hi- ši, žal pa je bil ogenj premočan, da bi obvarovali tudi ostrešje, ki je popolnoma uničeno. Po prvih predvidevanjih naj bi bil za požar kriv dimnik v hiši, preiskava pa še poteka. a bš TAKO mislim Mogoče bo vsaj malo ogrelo naše srce Mira Zakošek Begunska reka se še naprej vije v Slovenijo, stiske ljudi pa so z vse ostrejšim zimskim mrazom vsako noč večje. Prizori, ki smo jih do nedavnega videvali zgolj na televiziji, so postali mnogim vsakdanjik. Težko se je sprijazniti z bedo, ki se ta čas dogaja na slovenskih tleh. Sama nikakor ne morem razumeti, da je ne moremo omiliti, še manj pa to, da skušajo mnogi stisko teh ljudi, ki bežijo pred vojno, izkoristiti za protipropagando in razraščanje nestrpnosti. Prav tako ne razumem, da je vsa ta množica ljudi odvisna zgolj od dobre volje prostovoljcev, policije, vojske in ljudi, ki so pripravljeni prostovoljno prispevati obleko, odeje, hrano, zdravila ... Kako je sploh mogoče, da Evropa toliko nalaga naši mali Sloveniji (in tudi vsem državam do nje), ki mora zaradi šengenskega reda zadrževati ljudi na meji, ki si želijo zgolj naprej. Še porodnic ni mogoče zadržati v bolnišnici, takoj po porodu želijo oditi naprej. To velja tudi za vse ostale, ki zadrževanja nikakor ne razumejo in zato včasih tudi arogantno odreagirajo. Sama ob različnih komentarjih, ki potem letijo na njihovo obnašanje, pomislim, kaj bi naredila sama, če bi več dni pešačila, neustrezno oblečena za ta letni čas, brez primerne hrane, brez spanca... Že po eni neprespani noči mi gredo vsi na živce! Le kako se v takšnem stanju počuti mati z otrokom, ki je povrhu vsega še na smrt prestraše-na?Da o higienskih razmerah sploh ne govorim. Še stranišč ni, kaj kopalnic . potem pa nekateri namerno kažejo, kakšno svinjarijo begunci puščajo za sabo. Pripombe pri nas potem letijo na begunce, v tujini na Slovenijo! Hudo pretresla me je tudi informacija, ki sem jo prebrala pred dnevi: beguncem na območju Brežic so lahko zagotavljali le po en obrok dnevno sestavljen iz kruha, konzerve, jabolka in vode, otroci pa so bili upravičeni še do mleka. Si predstavljate, kaj ob vsem tem doživljajo tudi prostovoljci, ko ne morejo ustreči prose-čim pogledom in iztegnjenim rokam. Tudi njim pojenjajo moči. Breme, ki ga je Evropa naložila Sloveniji, je vsekakor preveliko, stiske ljudi nedopustne. Mlini, ki o vsem tem odločajo, pa mnogo prepočasni. Tudi napovedi, ki jih v Nemčiji že uresničujejo, da vse, ki ne izpolnjujejo kriterijev begunca, vračajo nazaj, so grozljive. Jih ne bi bilo mogoče ustaviti kje prej bolj na začetku njihove poti? Jim ne bi bilo mogoče prej pojasniti, da ni obljubljene dežele, ne pa, da tisoče kilometrov premagujejo z lažnim upanjem? In še z zadnjim denarjem, ki ga zmorejo. Ne bodo morda prav oni jutri stopili med borce poteptanih in ponižanih? Vojne in begunska kriza, ki so jih za našimi hrbti zakuhali v svoj prav prepričani, od ljudstva povsem odmaknjeni politiki, bodo vir novih tisočletnih zamer. In kaj lahko naredimo mi? Pobrskajmo po omarah in podarimo kaj toplega, mogoče bo vsaj malo ogrelo naše in begunsko srce. S hitro intervencijo je gasilcem uspelo obvarovati okoliške hiše, za ostrešje goreče hiše pa je bilo žal prepozno. (foto: tp) Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA »»^AS 5. novembra 2015 (T. LOKALNE novice Namenu predali zadnji odsek Namesto Slemenška Žuntarjeva? Šmartno ob Paki - Po nenadni smrti člana sveta Občine Šmartno ob Paki Jožeta Slemenška v tamkajšnjem okolju ne manjka ugibanj, kdo bo novi svetnik iz stranke SDS v svetu. Glede na vložene kandidature in rezultate na lanskih lokalnih volitvah naj bi Slemenška zamenjala Cvetka Žunter iz Gorenja. Ali se bo to zgodilo, pa naj bi bilo znano na decembrski seji občinskega sveta. Če ji bodo na njej potrdili mandat svetnice, bodo morali v lokalni skupnosti iskati nadomestnega člana nadzornega odbora, katerega članica je sedaj Žuntarjeva. Stranka SDS ima v šmarškem občinskem svetu tri svetnike. ■ tp Ukinili brezplačno pravno pomoč Šoštanj - 1. novembra je Občina Šoštanj ukinila brezplačno pravno pomoč, kot razlog za to pa je navedla preobremenjenost občinske pravne službe. Mirko Brložnik, občinski pravnik, je povedal, da je brezplačno pravno pomoč izvajal od leta 2010, na teden pa je obravnaval enega do dva primera. Številčno to ni bilo veliko, so pa bile zadeve tistih, ki so se oglasili, kompleksnejše, kar je zahtevalo veliko truda in časa. Najpogosteje so občani iskali pravno pomoč pri dedovanju, glede izvršb, v primerih razvez ali drugih premoženjskih situacij ter prekrškov. a Tp Razpis za izjemne dosežke in uspehe študentov Šoštanj - Občina Šoštanj je prejšnji teden prvič objavila razpis za dodelitev nagrad za izjemne dosežke in uspehe študentov v izobraževanju, umetnosti, športu in drugih strokovnih področjih. Rok za oddajo prijave je 20. november, v občinskem proračunu pa je za to na voljo 5.000 evrov. Prispele vloge bo pregledala posebna komisija, ki jo je imenoval župan Darko Menih. Podelili bodo 6 nagrad, merilo pa bo število doseženih točk. Višina nagrade za študente 1. letnika bo enaka znesku minimalne plače, za študente višjih letnikov pa 110 odstotkov minimalne plače. Neto nagrado bodo izplačali v enkratnem znesku. a tp Občankam in občanom Občine Šmartno ob Paki čestitamo za praznik. Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj Popravek Vinska Gora, 31. oktobra - V soboto so namenu predali še zadnji odsek letos obnovljenih cest v Vinski Gori. Ta leži na Janškovem selu, dolga je 570 metrov. Cesta vodi proti domačiji Žohar. Izvajalec del je bil Franc Sever. Otvoritev je pripravila krajevna skupnost skupaj s krajani zaselka, ki so pripravili tudi bogato pogostitev in kulturni program. Cesto je pomagal krajanom odpreti velenjski podžupan Srečko Korošec, blagoslovil pa jo je tudi krajevni župnik Tone Krašovec. a bš Vse ceste, ki sodijo pod koncesijo med MOV in podjetjem PUP, so v Vinski Gori že dobile novo podobo. Zadnja vodi proti domačiji Žoha r. Državo pozivamo k izvajanju Konvencije proti nasilju nad ženskami. Brezplačna pomoč za žrtve nasilja po vsej Sloveniji. Programi za storilce nasilja po vsej Sloveniji. Podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja. Spremstvo žrtev na institucije. Kaznivo dejanje zalezovanja. Zaščitni ukrepi na sodišču. Sankcije za kršitev ukrepov. Pomagajmo beguncem Velenje, 28. oktobra - Kot ena prvih občin je Mestna občina Velenje na pobudo župana Bojana Kontiča že septembra skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Velenje začela humanitarno akcijo zbiranja pomoči za begunce. Ker je v zadnjem času meje naše države prestopilo večje število beguncev, so se odločili, da akcijo zbiranja pomoči nadaljujejo in jo še razširijo. Na oktobrski seji sveta MO Velenje je župan seznanil svetnike in svetnice, da so iz občinskega proračuna namenili 10 tisoč evrov za nakup nujne opreme, hrane in ostalih pripomočkov, ki jih begunci potrebujejo v zbirnih centrih. Polovico zneska so nakazali Škofijski Karitas Celje, polovico pa območnemu združenju Rdečega križa Velenje za izvajanje programov pomoči za begunce. Nekaj dodatnih sredstev bodo namenili tudi za nakup najnujnejših zdravil in medicinskih pripomočkov. Zbiranje pomoči za begunce se nadaljuje tudi v Domu borcev in mladine na Kopališki cesti 3. Zbirajo najnujnejše življenjske potrebščine, kot so odeje, spalne vreče, ležalne podloge, osnovne higienske potrebščine, vodo v plastenkah in živila v konzervah. Ker se zima hitro bliža, so začeli zbirati tudi topla oblačila in obutev za otroke ter odrasle. Zbiranje pomoči poteka vsak četrtek in petek med 12. in 17. uro. a bš Konvencija proti nasilju nad ženskami društvo ■savn sns QB H ^T jI Sekcija za varne hiše, V^^ materinske domove in druge sorodne organizacije SOCIALNA ZBORNICA zbornjcj Slovenije SLOVENIJE Kampanjo podpirajo: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI Mestna občina Ljubljana Pri poročanju z oktobrske seje sveta MO Velenje sem napačno navedla, da je Vid Glinšek član stranke SLS. Res je, da je bil izvoljen na listi te stranke, a je iz nje izstopil, zato sedaj deluje kot neodvisni svetnik. Za napako se opravičujem. a Bojana Špegel Savinjsko-šaleška naveza Dva obraza slovenskega lica O ospredju in ozadju - Potres in pretresi - Ljubeznive sestre - Direktor odšel, uspehi ostali - Vitanjčanom ure Nič se še ni spremenilo: Slovenija je še vedno prehodna država. Ne na prehodu iz nerazvitosti v razvitost (čeprav tudi to), prehodna je še vedno za številne migrante, ki tudi prehajajo iz nerazvitih in uničenih krajev v razviti svet. Zato tudi ne ostajajo pri nas. Ob tem naša deželica kaže dva obraza. Prvi, na srečo številčnejši, je mig-rantom in beguncem pripravljen pomagati, drugi - tviteraški in podobni, v njih vidi le najslabše, ker da nas na različne načine ogrožajo. Res pa je, da kolon prebežnikov vse manj srečujemo, ker jih zadnji čas končno le na primernejši način z vlaki pospremimo od hrvaške do avstrijske meje. Tako imamo z njimi manj dela, »oni« pa so deležni vsaj malo večjega udobja. In manj žrtev v raznih oblikah. A zaradi obravnavanja migrantov oziroma očitkov o nepripravljenosti na sprejem nekateri z desne zahtevajo žrtve pri nas. Tudi »glavo« naše obrambne ministrice Andreje Katič. Čeprav nas je begunska problematika precej »okupirala«, življenje pri nas vseeno mora teči dalje. Nadaljujejo se pogajanja o spremenjeni minimalni plači, v katerih so sindikati in delavci z minimalci še vedno na eni strani, delodajalci pa na drugi. Ne le naši, tudi nekateri tuji, pri katerih vsi vsem zaposlenim ne režejo debelega kosa kruha. Razdeljeni smo tudi pri »ocenjevanju« dogajanj v slabi banki. Ob tem pa je zadnji čas v ospredju kadrovanje v Slovenskem državnem holdingu, kjer je pogosto vprašanje, kaj ali kdo je v ozadju. Različnih pretresov pri nas ne manjka, v nedeljo pa je dobršen del države tudi dobesedno potreslo. Potres, ki je imel žarišče v Cerkljah ob Krki, je v neposredni okolici predvsem na starejših objektih povzročil tudi precej škode. Mnogi so bili zaskrbljeni tudi, ker je v bližini naša nuklearna elektrarna. To, da je na potresnem območju, pogosto vzbuja skrb; ne le pri nas, tudi pri severnih sosedih. V nuk-learki pa zagotavljajo, da je grajena varno in varno tudi deluje. Ne pretres ali potres, ampak pomirjenje pa se je zgodilo v Radečah. Tamkajšnjemu domu za prevzgojo mladih je grozil »izgon« oziro- ma selitev iz prostorov, ki so v lasti Družbe hčera krščanske ljubezni svetega Vincencija Pavelskega. Kot možni prostor, kamor bi preselili mlade, so omenjali tudi celjske zapore. Vendar so sestre pokazale milost in ljubeznivost in se odločile podaljšati najemno pogodbo. Ne toliko ljubeznivost do države, predvsem do zaposlenih domačinov, ki bi v primeru selitve ostali v večjem številu brez dela. Skupaj so ponovno »trdno« stopile spodnjesavinjske občine. »Tik pred zdajci« je vseh šest občin podpisalo najemno pogodbo z JKP Žalec. To namreč bdi nad celotno komunalno infrastrukturo. Zadnje mesece, potem ko je prejšnja pogodba potekla, so zadevo reševali z aneksom. Kot zanimivost nekateri omenjajo, da je pogodbo zadnja potrdila »domača«, žalska občina. Za to dolgotrajno usklajevanje pa naj ne bi bile krive le posamezne občine, tudi nekatere zahteve oziroma nejasnosti na državni ravni. Čeprav v naših naravnih zdraviliščih pravijo, da ne poznajo sezone, saj ta poteka vse leto, vseeno opravljajo »inventure« opravljenega dela po koncu poletne sezone. V Rogaški Slatini sicer tarnajo zaradi manjšega števila gostov iz Rusije, v glavnem pa so s sezono vsi bolj ali manj zadovoljni. Tudi v Podčetrtku, kjer Terme Olimia tudi brez dolgoletnega direktorja Zdravka Počivalška dosegajo dobre rezultate. Več so imeli obiskovalcev, dosegli so višje prihodke, pridobili tudi več gostov iz nekaterih »novih« držav. Izredno lepo poletje pa jim je navrglo rekordno število kopalcev. V termalnem parku Aqu-aluna kar pol več kot lani. Zelo uspešna je bila tudi njihova »hčerka« na hrvaški strani, Terme Tuhelj. Kot smo že pisali, so Terme Olimia pred prenovo nekaterih objektov, za kar bodo v naslednjih dveh letih porabili 8 milijonov evrov. Na tem koncu pa se tudi povezujejo. Do pomladi naj bi občina Podčetrtek zgradila še zadnji odsek kolesarske steze ob cesti proti Šmarju pri Jelšah in tako bosta ti občini končno povezani s kolesarsko stezo. Zdaj manjka še 750 metrov med Pristavo pri Mestinju in mejo s sosednjo občino. Pa še to: v občini Vitanje bodo občanom podelili ure. To ne bo kakšno praznično darilo pred novim letom. Podarili jim bodo parkirne ure, saj bodo tudi tu uvedli modro cono! a k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CM K, stran 3 5. novembra 2015 PROSLAVE 3 »Spomin na mrtve je spomin na našo zgodovino« Osrednja slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve tudi letos pri spomeniku Onemele puške - Rože tudi k Titovemu spomeniku Bojana Špegel Velenje, 29. oktobra - Za nami je praznični vikend. Mestna občina Velenje je že v četrtek pripravila osrednji občinski slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve in dnevu reformacije. Pri spomeniku Onemele puške se je zbralo veliko ljudi. Primeren program, prepleten s pesmijo, glasbo in besedami, so ob osrednji komemoraciji pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Šalek, zbrane pa je nagovoril župan Mestne občine Velenje in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Bojan Kontič. Skupaj s poslancem v državnem zboru Janom Škober-netom in sekretarko Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Marjano Koren je položil venec k osrednjemu spomeniku žrtvam fašističnega nasilja v Šaleški dolini. Častni pozdrav so ob tem pripravili praporščaki vseh šaleških krajevnih borčevskih organizacij. Mladi forum SD pa je cvetje položil tudi k spomeniku Josipa Broza Tita. Bojan Kontič je ob letošnjem dnevu spomina na vse, ki jih ni več med nami, poudaril: »Zbrani smo na prostoru, ki je vse leto namenjen spominu. Spominu na dogodke in spominu na vse tiste, ki so v preteklosti skupaj z nami - ali pa brez nas -soustvarjali zgodovino. 1. november je priložnost, da se zazremo nazaj, na prehojeno pot in ocenimo tudi svoje današnje delovanje. Stojimo ob spomeni- Slavnostni govornik Bojan Kontič je o dnevu spomina razmišljal s pieteto do vseh, ki so dali življenje za to, da danes živimo v samostojni državi. ku ljudem, ki so bili poklicani v bran svoji domovini, svojemu jeziku in ne nazadnje, kot se je pokazalo leta 1990, tudi svoji državi. Zato je prav, da se v času, ko se spominjamo svojcev in prijateljev, ki jih ni več, spomni- mo tudi na vse, ki so darovali življenja za to, da mi živimo v samostojni državi.« Ob tem je poudaril, da žal danes ponovno v svetu rožlja orožje, zato je tudi Evropa polna ljudi, ki se umikajo nasilju. »Karkoli si že kdo misli o beguncih, je situacija, v kateri so se znašli, težka. Zato je prav, da jim po svojih močeh pomagamo,« je med drugim dejal slavnostni govornik, ki je še poudaril, da se moramo vsi tudi zato ozreti v prihodnost in ne pogrevati razprtij preteklih desetletij in stoletij. »Razmišljati moramo, kakšen svet bomo zapustili svojim zanamcem.« ■ »Časi za patetiko so mimo« O tem je prepričan književnik Ivo Stropnik, slavnostni govornik na osrednji občinski slovesnosti ob dnevu reformacije Bojana Špegel Velenje, 29. oktobra - V preddverju velenjske Knjižnice se je uro za osrednjo občinsko slovesnostjo ob dnevu spomina na mrtve začela osrednja proslava ob dnevu reformacije. Kulturni program, prepleten z glasbo in spomini na čas Primoža Trubarja, so pripravili učenci in učitelji osnovne šole Gustava Šiliha. Slavnostni govornik na proslavi pa je bil glavni in odgovorni urednik ustanove Velenjska knjižna fundacija Ivo Stropnik, ki je praznik povezal s slovensko knjigo in besedo in bil pri tem tudi 'simpatično' ciničen. Ivo Stropnik je v uvodu izrekel svoj poklon slovenski reformaciji sredi 16. stoletja - okvirno pred 450 leti - »ko je bilo izobraženih ljudi, ki so znali brati, bore malo, knjige pa še zelo zelo redke, saj so jih prepisovali na roke in v latinskem jeziku; ko je bil naš človek v slovenskih deželah povečini nepismen, a je slovenski jezik uporabljal v vsakdanjem govoru, si v njem pel in pripovedoval zgodbe, ni pa bil ta jezik zapisan. In nekdo je moral temu jeziku najprej vdihniti knjižno podobo.« In prav to je storil Primož Trubar, menda odličen pridigar, vendar zelo kritičnega duha, zato je bil izgnan iz slovenskih dežel, a je čutil dolžnost pisati knjige v jeziku svojega naroda. Zato je utemeljitelj ali oče slovenske- ga knjižnega jezika. Ob tem je slavnostni govornik razmišljal: »Danes, ko je slovenski knjižni jezik stanoviten in z vrhunskimi leposlovnimi ter znanstvenimi deli ob boku z najrazvitejšimi svetovnimi jeziki, so problemi s slovenščino in slovensko knjigo seveda povsem druge vrste kot protestantsko-reformacijski v 16. stoletju. Praznovanje dneva reformacije zastavlja vrsto sodobnih vprašanj o današnjem položaju slovenskega jezika ter aktualnih vprašanjih slovenske »Naj se skozi naša življenja, tudi v Velenju, zvrsti čim več dogodkov s knjigami,«je »lubim Slovencem« zaželel slavnostni govornik Ivo Stropnik. knjige in njenih ustvarjalcev ...« Bil je kritičen do večkrat nelogično vodene slovenske kulturne politike, »ki enkrat zatava v strategijo ukinitve ministrstva za kulturo, v narodu, ki ga določa ravno kultura, in to navzven pomeni skoraj tako, kot bi država želela ukiniti lastni narod.« Poudaril je, da aktualno slovensko kulturno ministrstvo nakazuje domačijsko prioriteto trem stebrom slovenske kulture: slovenskemu jeziku, kulturni dediščini in ljubiteljski kulturi. Medtem pa slovenskega ustvarjalca vse bolj vraščajo v druge kulture in druge jezike. Zlasti angleščino in nemščino. »Današnji odnos do slovenščine, materinščine, pa seveda ne sme biti domoljubno patetičen. Časi za patetiko so mimo. Slovenski jezik z globalizacijo ni prehudo ogrožen,« je poudaril. Zaključil je z željo: »Naj se skozi naša življenja, tudi v Velenju, zvrsti čim več dogodkov s knjigami, ki tako ali drugače odstirajo, plemenitijo in ohranjajo smisel našega bivanja.« In poudaril, da 31. oktobra Slovenci praznujemo dan reformacije in ne noči čarovnic oz. v najnovejšem slovenskem jeziku žal »lepše« slišano »halloween«. 4. Mednarodni kongres o lovstvu in divjadi Velenje, 5. novembra - V Velenju bo med 5. in 7. novembrom potekal 4. mednarodni kongres o lovstvu in upravljanju divjadi. Gre za že osmi mednarodni strokovno-znanstveni dogodek, ki ga v Velenju vsako jesen po letu 2007 organizira velenjski Inštitut za ekološke raziskave ERICo ob soorgani-zaciji Gozdarskega inštituta Slovenije, Visoke šole za varstvo okolja, Lovske zveze Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije in Muzeja Velenje, tokrat tudi ob sodelovanju društva Balkan Wildlife Scientific Society ter Univerze v Novem Sadu, Univerze v Beogradu in Univerze v Skopju. Na dogodku bodo raziskovalci iz 15. držav predstavili skoraj 50 zanimivih prispevkov, v katerih bodo podrobno predstavili najnovejša dognanja o prostoživečih parkljarjih, mali divjadi in velikih zvereh, ki so pomembna za učinkovito trajnostno naravnano upravljanje teh vrst. Slavnostna otvoritev dogodka bo danes ob 9. uri v Hotelu Paka. Ta dan bodo na dogodek vabljeni tudi domači stro- kovnjaki iz prakse, resornih ministrstev in drugih institucij - pričakujejo, da se ga bo udeležilo okrog 150 udeležencev. a bš Vloge za stanovanja do konca novembra Velenje, 28. oktobra - Mestna občina Velenje je objavila javni razpis za dodelitev in zamenjavo ne-profitnih stanovanj v najem. Vloge bodo sprejemali v glavni pisarni Mestne občine Velenje do vključno 30. novembra letos. Zadnji razpis, na osnovi katerega je bila oblikovana veljavna prednostna lista, ki je že skoraj izčrpana, je bil objavljen v letu 2012. Letos so v Velenju neprofitna stanovanja zagotovili že 130 družinam, večini v novem Poslovno-stano-vanjskem objektu Gorica. V razpisu je poseben poudarek namenjen reševanju stanovanjskega vprašanja mladih družin, oblikovani pa bosta dve ločeni prednostni listi. Na listi A bodo socialno šibkejši prosilci, na listi B pa socialno močnejši. Slednji bodo morali plačati tudi lastno udeležbo, ki se bo po dodelitvi stanovanja obračunala kot najemnina. a bš Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CM K, stran 4 4 PROSLAVE «»^AS 5. novembra 2015 Za ohranjanje miru in svobode Živeti tako, da izboljšamo življenje sebi in zanamcem Šoštanj - Pred spomenikom padlim borcem na prenovljenem Trgu svobode v Šoštanju je bila osrednja občinska komemo-racija. Zbrane je nagovoril župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je med drugim povedal, da je dan spomina na mrtve čas, ko se lahko nekoliko umirimo in se spomnimo ljudi, ki jih ni več med nami. Med njimi je tudi 97.500 državljanov, ki je na Slovenskem umrlo med 2. svetovno vojno in in neposredno po njej. Na območju občine Šoštanj je 17 spominskih obeležij žrtev NOB, gre za kulturne spomenike lokalnega pomena, za njihovo vzdrževanje in obnovo pa skrbi Občina Šoštanj. Osrednji spomenik NOB na Trgu svobode v Šoštanju je bil odkrit leta 1953 v spomin na več kot 200 padlih borcev, aktivistov, talcev in žrtev fašističnega nasilja iz Šoštanja, Gaberk, Raven, Zavodnja, Topolšice, Belih Vod, Florjana in Lokovice. Župan je še dodal, da generacije, ki niso občutile vojnih strahot, dojemajo mir in svobodo kot nekaj povsem samoumevnega. Pa ni tako. V imenu Krajevne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB je spregovorila Bojana Žnider, ki je med drugim dejala, da danes smo, kar smo, zaradi dejanj, ki so jih zmogli naši predniki. Tudi zato mora vsak posameznik živeti tako, da bo izboljšal življenje nam in našim zanamcem. Predstavniki ZZB NOB so položili cvetje k spomeniku, kulturni program pa so pripravili Pihalni orkester Zarja, učenci OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj in oktet Zavodnje. Treba je vedeti in nikoli pozabiti Skorno, 31. oktobra - V občini Šmartno ob Paki je bila osrednja spominska svečanost v počastitev dneva reformacije in spomina na mrtve pri lovskem domu v Skornem. Pripravila jo je Krajevna organizacija ZB za ohranjanje vrednot NOB Šmartno ob Paki. Predsednik organizacije Jože Aristovnik je delo primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in Sebastjana Krelja uvrstil med civilizacijske dosežke našega naroda. Hvaležen spomin na več kot 220 žrtev fašističnega nasilja iz občine Šmartno ob Paki pa je - po njegovih besedah - nekaj, kar je treba vedeti, a nikoli pozabiti. »Vas Skorno je plačala daleč največji davek rodoljubnosti in domovinski zavesti svojih krajanov, saj je bilo za svobodo žrtvovanih kar 24 odstotkov njegovih takratnih vašča-nov. Če našemu glavnemu mestu pripada častni naziv mesto heroj, bi povsem upravičeno naše zavedno Skorno poimenovali vas heroj.« Po Aristovnikovih besedah so ob dolžni pieteti do prezgodaj umrlih za ideale slovenstva še kako potrebna prizadevanja za ohranitev miru in med- sebojnega spoštovanja. Prav tako krepitev opomina med sedanjimi generacijami, da se grozodejstva 2. svetovne vojne ne smejo nikoli več ponoviti. Še posebej želijo to poudariti letos, ko mineva 70 nekdo, ki bi jo lahko preprečil, odločil drugače. »Zato čas miru ni le čas, ko ni vojne, temveč tudi čas, ko se zavestno trudimo odpraviti razloge zanjo.« Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali silja v občini. Priložnostni kulturni program so popestrili godbeniki Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj, pevci šmarškega moškega pevskega zbora Franca Klančnika ter čla- let od konca 2. svetovne vojne, ki je bila tako strašna, da je zarosi-la pogled na tragično zapuščino prve. Vojna, je še dodal Aristov-nik, se ne začne zato, ker je neizogibna, ampak zato, ker se je pri pripravi in izvedbi spominske svečanosti, ter pozval občane, naj se kdaj s sorodniki, prijatelji in znanci podajo na Pot spominov, na kateri je 21 spominskih obeležij žrtvam fašističnega na- S spominske slovesnosti nici Kulturnega društva Gorenje Barbara Trebižan in Marjana Boruta. ■ Tp Obisk ameriškega veleposlanika Veleposlanik Združenih držav Amerike Brent Robert Hartley navdušen nad Muzejem premogovništva - O možnostih za nadaljnje meddržavno sodelovanje Tina Felicijan Velenje, 27. oktober - Mestno občino Velenje je obiskal ameriški veleposlanik Brent R. Hartley. Ogledal si je Muzej premogovništva Slovenije, na Visoki šoli za varstvo okolja se je srečal z bivšo Fulbri-ghtovo štipendistko dr. Ireno Mrak, obiskal je tudi podjetje Gorenje in se srečal z vodstvom, obisk pa je zaključil s pogovorom pri županu Mestne občine Velenje Bojanu Kontiču, ki je veleposlanika seznanil z željami občine po prihodnjem sodelovanju. »Za nas je vsekakor pomembno, da izkoristimo možnost povezav, ki jih veleposlanik ZDA v Sloveniji, ki je lahko tudi prijatelj Slovenije v ZDA, vzpostavi. V prihodnje si želimo tujih investicij, sodelovanja, priložnosti in večjega kosa pogače za največjega slovenskega izvoznika - Gorenje Velenje,« je dejal po srečanju. »Upam, da bomo našli priložnosti za nadaljnji pogovor in raziskovanje specifičnih področij sodelovanja,« je po prvem obisku MOV povedal ameriški veleposlanik Brent R. Hartley. Veleposlanik je zelo užival ob obisku Muzeja premogovništva in visoke šole, imel je zelo dobre pogovore v Gorenju, kjer so raziskovali možnosti za tesnejše poslovne vezi, na srečanju z županom pa se je naučil veliko o mestu. »Imel pa sem tudi priložnost za pojasnilo svojih temeljnih ciljev kot ambasador v Sloveniji,« je povedal, ti pa so krepitev sodelovanja med Slovenijo in ZDA, delovanje na področjih varnosti in gospodarstva ter promocija ZDA v Sloveniji. Še posebej je izpostavil velik pomen poenotenja standardov z Evropo, kar bi olajšalo tudi trgovsko menjavo. Čeprav je skozi Velenje že potoval, predvsem kadar je šel na po-hodniške izlete, je bila to njegova prva priložnost za pogovor z županom in drugimi. Čeprav ni našel ničesar specifičnega, pravi, da je bil obisk zelo uporaben in upa, »da bomo dalje sodelovali pri varnostnih zadevah in nadaljnjem gospodarskem razvoju, še posebej pa upam, da bomo povečali trgovino med našima državama. Glede na gospodarske temelje v Velenju upam, da bomo našli možnosti, a to zahteva nekoliko več dela,« je povedal veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent R. Hartley, ki ga država, v kateri je osem mesecev, vedno znova navdušuje. Čeprav jo šele spoznava, povsod, kamor gre, najde predanost izobraževanju, delu visoke kakovosti, socialni blaginji »in mislim, da je to res pozitivno,« je sklenil. ■ Poklon zamolčanim žrtvam V Šoštanju devet in v Velenju eno prikrito grobišče V soboto, 31. oktobra, je delegacija Ženskega odbora, Kluba seniork in seniorjev MO SDS Velenje in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Velenje - Šaleška, počastila spomin na zamolčane žrtve komunistične revolucije 1945 v prikritem grobišču pod hribom Koželj v Velenju in na Gorici v Šoštanju, kjer so položili svečke in cvetje. Komisija za evidentiranje in označitev prikritih grobišč, ki jo je imenoval svet Občine Šoštanj leta 2002, predsednik je bil Anton Skornšek, je leta 2007 zaključila delo. Po podatkih iz uradnega sondiranja, evidentiranja in označbe prikritih grobišč je komisija ugotovila, da je na območju občine Šoštanj devet pri- kritih grobišč in eno v Velenju. Delegacija se je s polaganjem sveč pri spomeniku »Braniteljem slovenske samostojnosti 1991« v Kajuhovem parku v Šoštanju tudi simbolno poklonila v spomin vsem, ki so v osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991 pre-lili kri za slovensko domovino in opomin generacijam, ki prihajajo za nami, da se kaj takega nikoli več ne bi ponovilo. ■ Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CM K, stran 5 5. novembra 2015 Zavedamo se, da je vedno mogoče storiti več in bolje Čas od lanskega do letošnjega praznika zaznamovali dve veliki naložbi - Nekaj se bo dogajalo, dela bo več kot preveč Tatjana Podgoršek Tudi za Občino Šmartno ob Paki je letošnje leto jubilejno. Beleži 20-letnico samostojnosti, hkrati pa se v teh dneh na območju spodnjega toka reke Pake pripravljajo na praznovanje občinskega praznika. »Z opravljenim smo zadovoljni, hkrati pa se zavedamo, da je vedno mogoče narediti več in bolje,« je samokritičen šmarški župan Janko Kopušar, ki pravi, da si bo čas od lanskega do letošnjega praznika najbolj zapomnil po dveh velikih naložbah in po dobrem razpoloženju občanov na prireditvi ob njuni otvoritvi, po zasaditvi potomke najstarejše vinske trte, »... marsikaj prijetnega se je zgodilo tudi v naših javnih zavodih, kot so Mladinski center, šola, vrtec. Bilo je še veliko drobnih pozitivnih dogodkov, na katerih pa lokalna skupnost ni bila toliko prisotna.« Kopušar je v prazničnem pogovoru takole odgovoril na naša vprašanja. Letos ste končali največjo naložbo v 20-letni zgodovini samostojne občine. Lepo darilo za jubilej. »Res je. Namenu smo predali vse objekte kohezijskega projekta Celovite oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini. V okviru tega smo pridobili povezovalni vodovod in s tem zagotovili našim gospodinjstvom nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo - po Bojana Špegel Velenje, 27. oktobra - Ker je bila 20. oktobra redna seja velenjskega mestnega sveta po dolgih poletnih počitnicah, smo pričakovali veliko vprašanj in pobud svetnikov. Pričakovanja so se uresničila, kar nekaj vprašanj pa je odgovore dobilo že na seji. Svetnik SDS mag. Albin Vra-bič je opozoril na razbrazdane površine ne velenjski promenadi. Eno so že popravili, zanimalo ga je, kdaj bodo ostale, ker so te za pešce ne le neprijetne, ampak tudi nevarne. Njegov strankarski kolega Anton De Costa je nanizal kup vprašanj; zanimalo ga je, kako je Velenje pripravljeno, če pride do tega, da Avstrija in Nemčija zapreta meje za begunce in jih večje število ostane v Sloveniji. Prepričan je bil, da jih bodo po mestih razporedili po sistemu kvot. Med drugim ga moji oceni - za nadaljnjih 50 let. Vrednost našega deleža pri tem kohezijskem projektu je znašal več kot 4 milijone evrov, od tega smo iz občinskega proračuna zagotovili slab milijon evrov. Poleg omenjenega projekta je zadnje leto zaznamovala še izgradnja kanalizacije v Paški vasi. Vlaganja so presegla 500 tisoč evrov, saj smo poleg izgradnje omrežja posodobili še ostalo komunal- je zanimalo tudi, kaj se dogaja s 3. razvojno osjo in traso hitre ceste do Velenja. Župan Bojan Kontič je povedal, da po njegovih informacijah aktivnosti niso zastale. »Pristojna ministrstva se pogovarjajo z Občino Šmartno ob Paki, da razrešijo vprašanja, povezana s traso v tej občini. Po mojih informacijah postopek teče, trasa Šentrupert-Velenje je še vedno aktualna, vlada pa naj bi o tem odločala na začetku leta 2016.« Na seji je župan mestni svet seznanil, da bodo 10 tisoč proračunskih evrov namenili za pomoč beguncem. Polovico zneska so nakazali Škofijski Karitas Celje, polovico pa območnemu združenju Rdečega križa Velenje. Nekaj dodatnih sredstev so namenili tudi za nakup najnujnejših zdravil in medicinskih pripomočkov. Te so že dostavili v nastanitveni center beguncev v Celje, kamor so odpeljali tudi no infrastrukturo, cesto, uredili pločnik. Obe naložbi sta bili za občino velika zalogaja.« So razvoj lokalne skupnosti zaznamovala še kakšna vlaganja? »Še. Uredili smo krajši meteorni in fekalni kanal v Slatinah, pešpot v Logu, v sklopu varnih prehodov preko železniških prog smo ukinili še 2 železniška prehoda, ki sta bila za nas najtrša, in poskrbeli za nadomestne ceste. S 276 kilogramov toplih oblačil, ki so jih zbrali na Kopališki 3, kjer poteka akcija zbiranja pomoči beguncem. Kar se nastanitve beguncev tiče, pa rešitve v Velenju še nimajo. O zebrah, cestah in poslovnem centru Franc Sever je predlagal, da ceste, kjer trenutno v Vinski Gori gradijo vodovod in kanalizacijo, čez zimo preplastijo le z grobim asfaltom, da spomladi ne bo popravil. Predlagal pa je tudi, da od pešpoti iz Gorice proti avtobusni postaji ob delu, kjer do križišča Šaleške in Kidričeve ni pločnika za pešce, le-tega zgradijo. Tako ne bi bil potreben prehod za pešce tam, kjer se pešpot konča, kar je predlagal De Costa. »Zebre na vsakih nekaj metrov niso rešitev, je dodal Sever. Matej Jenko pa je predlagal, da prehod za pešce uredijo na Aškerčevi ce- tem in z izgradnjo dveh krajših odsekov pločnikov smo bistveno prispevali k večji varnosti. Pred prostori občine in knjižnice smo uredili ploščad. Prizadevni krajani v naselju Tajna so sami pripravili podlago za cesto, občina je prispevala za asfaltno prevleko. V celoti je posodobljena cesta od lovskega doma do kmetije Župan v Skornem. Skupaj z Lekarno Velenje smo preuredili prostore bivše pošte in vanje preselili lekarno. S tem smo rešili prostorsko stisko zdravstvene postaje in omogočili ureditev pediatrične ambulante. V naslednjih dneh bomo ob regionalnih cestah postavili turistično informacijske table. Letos smo veliko delali za pridobitev potrebne dokumentacije za vrtec, šolo, pripravljali projekte za izgradnjo kanalizacije v vaških skupnostih Rečica ob Paki in Mali Vrh ter za energetsko sanacijo vrtca. Uredili smo še nekaj manjših zadev. Letos zaključujemo intenzivna vlaganja, ki so bila močno podprta z evropskim denarjem. Zato nas skrbi prihodnost, saj naslednja finančna perspektiva podeželju in vlaganjem v kanalizacijska omrežja, kjer imamo v občini še zelo veliko potreb, ni naklonjena.« Ponosni ste na pestro društveno dejavnost. Glede na odziv ob raznih akcijah pa bi sklepali, da zavzeto deluje le peščica med njimi. »V občini je več kot 25 društev, njihova dejavnost je zelo razve- sti, da bo prehod do vile Rožle, kjer je novi dom MZPM Velenje, za otroke varnejši. Mihael Letonje (SLS) je ob pohvali poletnega dogajanja na velenjski plaži vprašal, kako se bo območje razvijalo naprej, Vid Glinšek (neodvisni svetnik) pa je prepričan, da je bila uvedba plačljivega parkiranja ob plaži napaka, ki je napolnila vsa bližnja parkirišča, tudi pri nakupovalnih centrih. Letonje je opozoril na invalidom neprijazno urejen prehod na pešpot v Šaleku, zanimalo pa ga je tudi, ali je rok za izgradnjo malih čistilnih naprav res podaljšan. Župan je že med sejo potrdil, da to drži. Ne bo jih treba zgraditi do konca leta 2017, ampak do leta 2020, država pa naj bi tudi omilila zahteve, saj si po prejšnjih marsikatera družina kljub subvenciji ni zmogla privoščiti postavitve naprave. Suzano Kavaš (SDS) je zanimalo, ali je imel Podjetniški center Standard na dan otvoritve veljavno uporabno dovoljenje, Matej Jenko pa je za isti center menil, da je napaka, ker so v njem le pisarne, ne pa tudi prostori, namenjeni proizvodnji. Želel je tudi, da pripravijo 5-letni načrt razvoja tega poslovnega centra, da bodo lahko spremljali njegov razvoj. ■ POLITIKA jana. Je pa res, da se velikokrat srečujemo na prireditvah eni in isti ljudje, ker mnogi delujejo v različnih klubih, zato morda občutek o peščici. Vendar vsa društva opravljajo poslanstvo vsako na svojem področju. Težimo k temu, da se med sabo povezujejo, sodelujejo pri dogodkih v lokalni skupnosti. Na splošno jih lahko pohvalimo.« Država nalaga lokalnim skupnostim vse več obveznosti, po drugi stani jim reže finančna krila. Boste lahko uresničili napoved o vlaganjih vsaj milijona evrov na leto, od tega kar nekaj iz lastnih virov? »To je bil moj cilj na začetku županovanja pred 3 leti in še vedno ostaja. V letih od 2013 do 2015 je bilo tega krepko več. Če bi se trend iz minule finančne perspektive nadaljeval, ne bi bilo težav. Tako pa bo težje toliko vlagati, ker so razpisi za pridobitev evropskega denarja osredotočeni na področja, ki za podeželje niso toliko zanimiva. Kot kaže, se bo tudi razkorak med lastno udeležbo in denarjem, pridobljenim na razpisih, povečal. Sedaj je znašal delež sofinanciranja blizu 80, po podatkih - konkretneje za energetsko sanacijo - pa naj bi bil le 5 25-odstoten. Pri pripravi proračuna za leto 2016 bomo poskušali vseeno zagotoviti ustrezna investicijska sredstva.« Kateri bodo prednostni projekti do naslednjega občinskega praznika? »Prva prioriteta bo nadaljevanje izgradnje kanalizacije, druga energetska sanacija javnih stavb. Pri tem smo se odločili za vrtec, ki je po vseh podatkih energetsko najbolj potraten. Vse ostale naloge želimo izvajati v približno enakem obsegu kot doslej. Vemo za težave na cestah, nekaj gospodinjstev bo treba še priključiti na vodovodno in kanalizacijsko omrežje ... Nekaj se bo dogajalo, dela do naslednjega občinskega praznika bo več kot preveč.« Vaše sporočilo občanom ob prazniku? »Letošnje leto je bilo v vseh pogledih dobro leto. Z rezultati opravljenega smo zadovoljni. Zato z veseljem nazdravimo, se po-veselimo in z optimizmom zremo naprej. Vsem občanom iskreno čestitam, želim prijetno praznovanje ter jih vabim, da skupaj nadaljujemo in izvajamo zadane aktivnosti. ■ Dobitniki priznanj Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo na sam dan praznika 11. novembra. Na slavnostni seji občinskega sveta, ta bo ob 18. uri v dvorani šmarškega kulturnega doma, bodo podelili nekaterim najzaslužnejšim občanom priznanja in nagrade. Grb občine bo za dolgoletno prizadevno delo pri razvoju kraja ter aktivno delo v društvih prejel Frančišek Berdnik. Dobitnika plakete občine bosta Marjan Knez in Franc Tajnšek. Knez jo bo prejel za viden prispevek k razvoju in promociji lokalne skupnosti ter za aktivno delo v turističnem društvu, Tajnšek pa za dolgoletno delo v Društvu upokojencev Šmartno ob Paki. Priznanje župana bodo prejeli: Diana Podgoršek za izjemen šolski uspeh, Društvo tabornikov rod Hudi potok Šmartno ob Paki za aktivnosti pri animaciji mladih in prispevek k društvenemu delovanju ter Kmetijska zadruga Šaleška dolina ob 60-letnici delovanja in za prispevek k razvoju ter ugledu občine. Zakaj je Jenko izstopil iz stranke SMC? Velenje, 27. oktobra - Poročali smo že, da je iz Stranke modernega centra (SMC) in iz svetniške skupine stranke v velenjskem mestnem svetu izstopil Matej Jenko. Uradno so mestni svet s tem seznanili na oktobrski seji, nas pa je zanimalo, zakaj se je Jenko, ki je pomagal ustanoviti velenjski odbor SMC, poleg tega pa je bil njihov kandidat za župana, odločil za to potezo. »Iz stranke SMC sem izstopil iz več razlogov, pretehtalo pa je to, da je izvršni odbor stranke deloval v nasprotju s pravicami, ki so mi zagotovljene z ustavo. Zato menim, da v taki stranki ne morem več ostati.« To nam ni zadoščalo, zato smo želeli izvedeti več. Zato je dodatno pojasnil: »Drži, da sem od vsega začetka sodeloval s predsednikom stranke, saj sem z njim delal že nekaj let pred ustanovitvijo stranke. Drži tudi, da sem v tem okolju postavil odbor z vsemi strukturami. Vodil sem tudi svetniško skupino stranke v svetu MO Velenje, dolgo smo dobro sodelovali. Ko pa se interesi, ki jih zastopa podžupanja Breda Kolar, ne usklajujejo več z interesi, ki sem jih sam zagovarjal, se moraš odločiti, kako naprej. Zgodilo se je, da smo se v svetniški skupini odločili za enoten nastop na seji, pa je potem Ko-larjeva glasovala drugače. To se mi je zdel dovolj močan razlog, da lahko mirne vesti odidem iz stranke in svetniške skupine. Sploh, ker je Kolarjeva brez vednosti lokalnega odbora SMC poslala na sedež stranke obtožbe zoper mene, s katerimi nisem bil seznanjen, zato tudi nisem mogel odgovoriti nanje.« Jenko ostaja član sveta MO Velenje. Povezal se je z Vidom Gin-škom, Andrejem Kuzmanom in Mihaelom Letonjem v novo svetniško skupino. a bš >n v Matej Jenko ostaja član sveta MO Velenje, v stranki SMC pa ga ni več. Kaj so predlagali in kaj spraševali? Na oktobrski seji veliko vprašanj o beguncih, infrastrukturnih rešitvah, turizmu - Aktivnosti na 3. razvojni osi menda niso zastale - Rok za izdelavo malih čistilnih naprav res podaljšan Janko Kopušar:»Letos smo najmanj dve vaški skupnosti dobro »obdelali« - Paško vas in Skorno.« Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA »»^AS 5. novembra 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 28.oktobra Predstavniki Radia Študent so v Državni zbor vložili več kot tri tisoč podpisov državljanov za začetek zbiranja podpisov pod zahtevo za referendum o dopolnitvi zakona o obrambi in s tem vojakom za zdaj onemogočili delovanje s policijskimi pooblastili. Z vložitvijo podpisov so predstavniki Radia Študent ustavili dodelitev policijskih pooblastil vojakom. Predsednik DZ Milan Brglez se je pred prazniki poklonil žrtvam v Hudi Jami. V predsedniški palači je potekalo posvetovanje glede izbora kandidatov za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Mediji so prešteli, da je v našo državo ta dan do 18. ure vstopilo le nekaj manj kot sedem tisoč prebežnikov. Turška policija je s solzivcem in vodnim topom vdrla na sedež medijske skupine Koza-Ipek, ki je kritična do vlade. ZDA so razmišljale o okrepitvi ofenzive proti Islamski državi v Siriji in Iraku, tudi s kopensko ofenzivo. Rusija je ob tem dodala, da je to dokaz uspešnosti njihovega boja proti terorizmu v Siriji. Četrtek, 29. oktobra Milan Brglez se je odzval na prihajajoča referenduma; v nobenem primeru pozitivno. Okrcal je ustavno sodišče zaradi dopustitve referenduma o zakonski zvezi, prav tako pa tudi pobudnike referenduma o obrambi. Nepalski parlament je prvič v zgodovini za predsednico države izvolil žensko, in sicer poslanko Bidhjo Devi Bhandari. Na Dunaju so se začeli pogovori o politični rešitvi za sirsko vojno. Petek, 30.oktobra Na večer pred dnevom reformacije je Milan Brglez dejal, da smo lahko Slovenci hvaležni Primožu Trubarju, ker nas je postavil na zemljevid evropskih narodov, tako Trubar kot Martin Luter pa sta nam lahko v teh težkih časih za vzgled, da ne izgubimo zaupanja in sočutja do sočloveka. Odbor za obrambo in komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb sta odločila, da podpirata postavitev ograje na meji s Hrvaško. Policijski sindikat je za 18. november napovedal stavko. Policijski sindikat Slovenije je 18. novembra napovedal stavko svojih članov, zaposlenih v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve, če z vlado ne bodo sklenili dogovora o uresničitvi danih zavez. Vlada je medtem razmišljala o ukrepih za obvladovanje pre-bežniške krize. Seznanili so se tudi z možnostjo postavitve tehničnih ovir oziroma ograj. Kitajske oblasti so sporočile, da opuščajo politiko enega otroka in kitajskim parom odslej dovoljujejo dva. Za primer, če bi Nemčija in Avstrija zaostrili prehode prek meje, smo tudi mi razmišljali o ograji. Koalicija Za otroke gre! je v državni zbor vložila zahtevo za razpis referenduma o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in jo podprla z nekaj več kot 48 tisoč overjenimi podpisi državljanov. V Nemčiji je bilo zoper kan-clerko Angelo Merkel podanih skoraj 400 kazenskih ovadb zaradi veleizdaje, težave kancler-ke pa so se vrstile tudi znotraj koalicije. Ameriški senatorji so dosegli dogovor o proračunu, ki predvideva povišanje porabe, in tako preložili grožnjo bankrota na marec 2017. Sobota, 31. oktobra Evangeličanski škof Geza Filo je ob prazniku reformacije poudaril, da je krščanska reformacija 16. stoletja vsebovala močan impulz k svobodi in razvoju mišljenja, ki je za vedno spremenil versko podobo Evrope. Prihod prebežnikov se še ni ustavil. Tega dne so jih našteli nekaj manj kot 5500, od teh so jih del pospremili proti Šentilju, del pa v Petišovce in Dolgo vas. Nad Sinajem je strmoglavilo rusko letalo z 224 potniki in člani posadke. Nesreče ni preživel nihče, pojavilo pa se je več različnih teorij o vzroku strmogla-vljenja. Koalicija kurdskih milic in uporniških skupin, ki jih podpirajo ZDA, je izvedla prvo skupno operacijo proti džihadistom Islamske države na severovzhodu Sirije v provinci Hasaka. V Parizu se je več tisoč ljudi udeležilo pohoda dostojanstva, na katerem so se spomnili nemirov v predmestjih tamkajšnjih mest pred desetletjem, in izrazili nasprotovanje policijskemu nasilju, rasizmu in ponižanjem. V Združenih narodih so pritegnili pozornost, ko so štiri ljudi odpustili zaradi otroške pornografije na službenih računalnikih, enega zaradi prevažanja marihuane v vozilu ZN in enega zaradi grožnje s smrtjo. Nedelja, 1. novembra Zaznamovali smo dan spomina na mrtve. Predsednik državnega zbora je dejal, da nas ta praznik napotuje k premišljevanju o naši vlogi na tem svetu in k premišljevanju o naši minljivosti. Nesreče strmoglavljenja ni preživel nihče. Milan Brglez: »Praznik nas napotuje k premišljevanju o naši vlogi na tem svetu in premišljevanju o naši minljivosti.« Slovenijo je nekaj minut pred 9. uro stresel potresni sunek, ki je imel po podatkih urada za se-izmologijo in geologijo magnitu-do 4,2 in se ga je čutilo po vsej državi. Žarišče potresa je bilo v bližini Cerkelj ob Krki. Na železniško postajo v Dobo-vi je pripeljalo sedem vlakov, v katerih je bilo več kot šest tisoč prebežnikov. Sestala se je nemška koalicija, a ni dosegla dogovora o tem, kako v prihodnje ravnati z množičnim prihajanjem prebežnikov v državo. Obračali so le številke in drug drugega opominjali, da naj bi v Nemčijo samo letos prišlo več kot 800 tisoč ljudi. Na turških predčasnih parlamentarnih volitvah je prepričljivo zmagala stranka AKP, ki je po prvih rezultatih osvojila skoraj 50 odstotkov glasov. Ponedeljek, 2. novembra Na notranjem ministrstvu so ocenili, da se je odločitev za novi peron v Šentilju izkazala za zelo dobro in modro tako z vidika varnosti občanov kot tudi nekoliko manjše obremenjenosti policije. Prebežniki so medtem še vedno vstopali v našo državo in iz nje tudi izstopali. Našo mejo je pomagalo varovati tudi nekaj več kot 30 tujih policistov. Mediji sporočajo, da nas prihodnji referendum čaka 10. januarja. Mediji so v gradivu za sejo državnega zbora odkrili podatek, da bo datum za izvedbo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predlagan 10. januar prihodnje leto. Avstrija je sporočila, da se je odločila zaostriti azilno zakonodajo. Spremembe predvidevajo tudi časovno omejen azil in ostrejše pogoje za združevanje družin. V Rusiji je pristalo letalo s trupli 144 ljudi v Egiptu ponesrečenega ruskega letala. Južna Koreja in ZDA so bile jasne: »ne bodo dopuščale kakršne koli agresije ali vojaške provoka-cije Severne Koreje,« zato bodo okrepile skupno obrambo. Torek, 3. novembra Tokrat je bil premier Cerar tisti, ki je stopil pred predstavnike sedme veje oblasti in zatrdil, da bo Slovenija, če se tok prebežni-kov v Evropo ne bo zmanjšal, okrepila nadzor na schengenski meji, tudi s tehničnimi ovirami, »če bo treba tudi z ograjo«. Manj odločen je bil premier pri vprašanjih o spornem imenovanju prvega moža SDH dan pred tem. Mediji so namreč razkrivali, da se imenovanje Marka Jazbeca zapleta v zanimivo gospodarsko hobotnico zelo znanih imen - a ne Cerar ne vlada o očitkih niso želeli slišati ničesar. Je imenovanje Marka Jazbeca potekalo po pravilih? V Ljubljani so se zbrali predstavniki Alternativne akademije in Odbora za pravično in solidarno družbo in naše politike pozvali, naj obsodijo sovražni govor. Nadaljevala se je afera Volkswagen: po ugotovitvah ameriške zvezne Agencije za varstvo okolja naj bi v podjetju namreč vgradili računalniške programe za zavajanje na izpušnih testih tudi v močnejše avtomobile. Nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da bi zaprtje nemške meje lahko izzvalo vojaški konflikt na Balkanu, a je že istega dne hrvaški premier Mila-novic odgovoril, da na Balkanu ne bo vojaških spopadov. Jure Trampuš Žabja perspektiva O normalnosti ZLOvenije Sicer pričakovan, a povsem nedopusten odvod begunske krize so bili nedojemljivi komentarji, ki so jih sleherniki, anonimneži, opremljeni s sliko svojih otrok, naši sosedi, ki nas prijazno pozdravijo in starejšim pridržijo vrata, in oni, s katerimi tu in tam spijemo kavo v uličnem lokalu, puščali na spletnih omrežjih. Pisalo se je o požigih, Auschwitzu, neandertal-cih, živalih, ki napadajo Slovenijo, pri čemer namenoma ne omenjam najbolj gnusnih primerjav, pisalo se je o hordah zla, kot da internet ne bi bil javen prostor. To, kar se je nekoč šepetalo za gostilniškimi mizami, je te dni na internetu izbruhnilo v kričeči banalnosti. V tako opevani Nemčiji bi zaradi takšnih besed na vrata potrkala policija, pri nas pa je nestrpnost in sovraštvo postal običajen del internetnega diskur-za, branjen s parolami o svobodi govora. Kar je perverzno, nobena svoboda ni absolutna, celo pri nas obstaja kazenski zakonik, ki sankcionira javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnost. Internet je javen prostor. Da bi opozorila na vse te stvari, je skupina aktivistov naredila umetniški poseg, zbrala je najbolj nestrpne izjave s Facebooka in jih objavila skupaj s slikami avtorjev. Slike in izjave so bile vzete iz njihovih javnih internetnih profilov, tako da si lahko občudoval podobo družinske sreče, pod katero je človek iz te podobe ljudi pošiljal v Auschwitz. Diskrepanca med besedami in podobami družinske idile je bila ogromna. »Ta stran seveda ne bi smela obstajati,« so zapisali avtorji. A je obstajala, vsak dan je bilo objav več. Prav težko je bilo brati, kaj vse bi ljudje naredili beguncem, hkrati pa gledati fotografije sreče. Po nekaj dneh je stran prenehala objavljati fotografije, odšla je v mirovanje, bilo je dovolj, nekateri so začeli groziti s tožbami, drugi so jih obtoževali sestavljanja spiskov, več se je govorilo o strani kot o diskurzu nasilja. Vendar je bil prvi namen avtorjev dosežen, nekaj ljudi se je opravičilo, nekaj jih je spremenilo svoje mnenje, nekateri so se izgovarjali na alkohol, drugi na nepremišljen strah, nekateri so se iskreno pokesali. Zlo se vedno kopiči počasi, neopazno, tiho se plazi naokoli in se zajeda v prestrašene ljudi. Jonathan Littell v romanu Sojenice piše, da »bi bila brez Hössov, Eichmannov, Goglidzejev, Višinskih, a tudi kretničarjev, izdelovalcev betona in računovodij na ministrstvih Stalin ali Hitler samo navaden meh, poln sovraštva in nemočnih strahov. Ugotavljanje, da izvajalci programa iztrebljanja v veliki meri niso bili sadisti ali abnormalni, je dandanes odveč, skoraj puhlica.« Ker je zlo banalno, so nevarni čisto običajni ljudje, prijazni sosedi, »navadni ljudje, iz katerih je - posebno v negotovih časih - sestavljena država, ti so prava nevarnost. Prava nevarnost za človeštvo sva jaz in vi.« Največje o banalnosti zla pisala filozofinja Hanna Arendt, ko je poročala s procesa zoper Echimana, zlo holokavsta je tako nedoje-mljivo in vseobsegajoče, da je edini pravi odgovor na njegov pojav ta, da za zločinska dejanja niso potrebne zveri. Največje zlo v zgodovini so povzročili navadni ljudje, ki niso razmišljali o tem, kajpo-menijo njihova dejanja, preprosti ljudje, ki ubogajo ukaze in se ne sprašujejo niti o posledicah svojih dejanj niti moralnih temeljih. O banalnosti zla smo brali tudi v Ameriškem psihu, o zlu je pisal Kocbek, še mnogi ... Ta normalizacija nepredstavljivega se je dogajala tudi v Sloveniji, med drugo svetovno vojno in po njej. Zlo biva v vsakem od nas, »kakor seme v plodu in kakor plod v semenu«. In ravno zato je tako pomembno, da se nanj opozori, da se ga obsodi, da se ga poimenuje s pravim imenom. Ko sem prebiral zapise na ZLOveniji, me je bilo sram, da živi v tej državi. Alzheimer cafe tudi v Velenju Velenje, 5. novembra - Nocoj ob 19.19 bo v Mestni knjižnici Velenje prvo srečanje Alzheimer Cafe v Šaleški dolini. Organizator je Center starejših Zimzelen v sodelovanju s Spominčico, slovenskim združenjem za pomoč pri demenci. Gostja bo predsednica Spominčice Štefanija Lukič Zlobec, ki bo predstavila, kaj je demenca in kako jo prepoznati. Aktivnosti Spominčice so namenjene izboljšanju kakovosti življenja ljudi z demenco in njihovih družinskih članov. Organizirajo izobraževalne programe za svojce oseb z demenco, predavanja za javnost, sodelujejo z mediji. Ena od aktivnosti Spominčice so tudi srečanja Alzheimer cafe po različnih slovenskih krajih, kjer spregovorijo o demenci strokovnjaki, obiskovalci imajo v sproščenem vzdušju možnost pogovora z njimi, strokovnega svetovanja, hkrati pa izmenjujejo izkušnje ter pridejo do novih in potrebnih informacij o različnih težavah v različnih fazah bolezni. ■ ■ Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CM K, stran 7 5. novembra 2015 GOSPODARSTVO 7 Farma polžev - podjetniški izziv za nogometne prijatelje Če se bo izcimilo kaj, bodo »ukrepali« - Letos vložili 100 kilogramov, ob primernih pogojih prihodnje leto pričakujejo vsaj tono pridelka Tatjana Podgoršek Anže Podgoršek, brata Mitja in Leon Ločičnik ter Jopis Lu-kenda iz Rečice ob Paki so vrstniki, prijatelji, ki so zaznali, da jih poleg nogometa lahko druži tudi podjetniški izziv - farma polžev. Uredili so jo letos spomladi, pred šestimi meseci pa jo še naselili. Za začetek blizu 12 tisoč polžev »Že pred časom smo razmišljali o podjetništvu, ob ogledu TV oddaje Prava ideja pa prešli od besed k dejanju. Ustanovili smo podjetje Heli - natur, tržno priložnost pa zaznali v vzreji polžev. Na to odločitev so v precejšnji meri vplivali pogoji za vzrejo. Doma imamo na pol opuščeno kmetijo, hlev, travnik, zemljo. Eden od osnovnih pogojev za farmo se je ponujal tako kar sam,« je pojasnil direktor omenjenega podjetja Anže Podgoršek. Fantje so zavihali rokave in farmo polžev uredili na travniku v Podgori. 2.000 kvadratnih metrov veliko parcelo so ogradili s pocinkanimi ploščami, jo opremili z namakalnim sistemom, površino pa razdelili na dve gredici v izmeri 600 kvadratnih metrov ter ju zasadili z zelenjavo, ki Sluz polža je cenjena v farmaciji. Med drugim jo uporabljajo v zdravilih za vezivno tkivo v sklepih, prva tako je sestavni del mnogih mazil in krem za odpravljanje težav na koži, tudi brazgotin. Že od nekdaj jo uporabljajo v kozmetiki, za glajenje gub. Cherasco. Z njim smo podpisali pogodbo o zagotovitvi matične črede ter odkupu vzrejenih polžev po borzni ceni. Dobili smo približno 12 tisoč polžev ali blizu 100 kilogramov ter certifikat, ki nam omogoča uradno prodajo.« Že prvi pridelek Kot je ugotavljal sogovornik, je bila letošnja letina dobra. Po izračunih se je na enega odraslega polža razvilo 100 mladih. Čez slabih 14 dni bodo tiste, ki so dosegli določeno velikost, lah- Po nekaterih informacijah se na globalnem trgu poje približno 500 tisoč ton polžev na leto. Največ jih pojedo Francozi, sledijo Italijani, Španci, Grki, polža v kulinariki poznajo tudi na Kitajskem in Japonskem. jo najdemo na vrtu: solato, zel-nice, oljno repico, radič; za do-hranjevanje pa jim omogočajo priboljške v obliki buč, korenčka, sončnic. Pri sonaravni vzreji nekatere rastline služijo polžem poleg hrane tudi za to, da se skrije- Leon Ločičnik, Jopis Lukenda, Anže Podgoršek in Mitja Ločičnik (z leve) so mladi podjetniki - polžerejci. Za zdaj gojijo polže na približno 600 kvadratnih metrov veliki parceli. jo pred opoldansko vročino in za odlaganje jajčec. Vlaganja so jih stala blizu 15 tisoč evrov. »Seveda se nismo zadeve lotili 'na pamet'. Še pred ustanovitvijo podjetja smo pridobili potrebne informacije ter se s pomočjo mentorja iz Slovenj Gradca povezali z mednarodnim inštitutom za rejo polžev v italijanskem mestu Polži so težje prebavljivi in jih ni priporočljivo jesti v velikih količinah. Običajno jih ponudijo za predjed. Sicer pa je meso polžev skoraj brez maščob, polno beljakovin, vsebuje tudi vitamine, natrij, magnezij, zato jih uvrščajo med zdrave jedi. ko tržili. Ne bo jih veliko, dodaja sogovornik, nekaj pa. Ostale že pobirajo ročno in jih »selijo« v za to prirejen hlev, v katerem morajo zagotoviti pogoje o temperaturi in vlagi. Tako so se odločili na osnovi izkušenj ostalih polžerejcev (v Sloveniji je že 45 polžjih farm), s katerimi se povezujejo v posebnem združenju, ki je nastalo lani. »Ker se polži niso zarili dovolj globoko v zemljo, so slabo prezimili. Ti, ki jih gojimo, sodijo med mediteranske in so vajeni toplejšega podnebja, zato je ukrep logičen. Za to vrsto polža pa smo se odločili zato, ker je na trgu po njih povpraševanje največje in so tudi najbolj cenjeni v gurmanskem svetu.« Kakšno letino pričakujejo? Če jim bo prezimovanje uspelo, če ne bo kakšnih drugih presenečenj, lahko oktobra prihodnje leto upamo na več kot tono polžev, primernih za prodajo. Za zdaj se nihče od mladih podjetnikov ni odločil, da bo vzreja polžev zanj glavni vir prihodkov. Za začetek je za vse popoldanska dejavnost. »Če se bo iz tega izcimilo kaj več, bomo ukrepali. Za zdaj pa vsi menimo, da o odhodu iz službe ne smemo razmišljati.« So polže tudi že poskusili? So, še preden so jih dobili, se je odzval Anže Podgoršek. Kupili so jih v trgovini in si jih pripravili doma. Sogovornik priznava, da je bil obrok malo drugačen, a okusen. »Kdor še ni poskusil, naj se znebi predsodkov. Dobro pripravljeni polži so lahko odlična popestritev nedeljskega kosila,« je sklenil pogovor Anže Podgoršek. ■ Tatjana Podgoršek Tudi letos je Mestna občina Velenje objavila razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj podeželja ter nanj prejela 51 prijav. Med njimi je bila kmetija Klančnik iz Vinske Gore, kjer se že 40 let ukvarjajo s pridelavo zelenjave, s katero vsak dan oskrbujejo tudi gospodinje na tržnici v Velenju. Denar iz občinskega proračuna za posodobitev »Prijavljamo se, ker se na razpise države ne moremo, ker ne izpolnjujejo pogojev predvsem glede velikosti kmetije (4 hektarje obdelovalne zemlje, od tega 1000 kvadratnih metrov pokritih površin). Zelo cenimo takšno spodbudo lokalne skupnosti, saj nam z njo pomaga k izboljšanju možnosti pridelave. Z denarjem iz občinskega proračuna proizvodnjo na kmetiji posodabljamo, si s tem olajšamo delo in ne nazadnje zmanjšujemo stroške,« je povedala Alenka Klančnik, ki je skupaj z možem Slavkom in otroki prevzela kmetijo pred 20 leti. Kot je še pojasnila, je mlada družina ni prevzela zgolj zato, da bi nadaljevala tradicijo Alenkine mame, ampak iz potrebe. V podjetju, kjer je delala, je postala tehnološki višek, zaposlitev ni bilo. Nadaljevanje dejavnosti pridelave hrane je bila zanjo hkrati priložnost in nuja. Glede na razmere v državi je zadovoljna, da ima doma delovno mesto, da dela, kolikor zmore, in da lahko to tudi proda. Priznava pa, da bi bilo včasih bolje imeti redno zaposlitev, pri kateri nisi toliko odvisen od vremen- skih nevšečnosti in tržnih nihanj. »Ne bi si upala živeti samo od tega, kar pridelamo in prodamo na kmetiji. Zato pa mož še hodi v službo.« Delovno intenzivna panoga Pridelava zelenjave je po besedah sogovornice delovno intenzivna panoga. Sploh zanje, saj jo pridelujejo integrirano, okolju prijazno - brez herbicidov, ple- vel odstranjujejo ročno ... S certifikatom zagotavljajo potrošniku, da njihova zelenjava ustreza višjim standardom kakovosti. Alenko veseli, da so tako starejši kot mlajši kupci osveščeni o prednosti hrane, pridelane po določenih zahtevah streljaj od mesta, da je sveže nabrana in naložena na stojnico na tržnici. Pridelki s kmetije, dodaja, niso tako lepi in lepo zapakirani, »so pa sveži in upam si trditi bolj kakovostni kot hrana, ki je pripeljana od daleč. Zato sem toliko bolj slabe volje ob misli, da bi je lahko prodali več, če bi bili proizvajalci bolje organizirani. S tem bi omogočili kupcem tudi lažji dostop do nje. Vsi namreč ne morejo na tržnico takrat, ko ta obratuje.« In kdo naj bi poskrbel za boljšo organiziranost? Po Alenkinem mnenju bi morali stopiti skupaj proizvajalci, naproti pa bi jim morala tudi država. Vsaj z razpisi, pisanimi bolj na kožo malim kmetom. Svetovalne službe za to skorajda ne moremo več obremenjevati. Ta nam pomaga z nasveti, tudi pri oskrbi vrtcev in šol z zelenjavo.« Ohranitev kakovosti pridelkov V prihodnje na kmetiji ne načrtujejo povečanja proizvodnje, ampak nameravajo še več pozornosti nameniti kakovosti pridelane zelenjave. »Od otrok za zdaj nihče ne kaže zanimanja za nadaljevanje tradicije. Če sem poštena, jim privoščim lažje delo in boljše življenje,« je sklenila pogovor Alenka Klančnik. ■ Ne bi si upala živeti samo od tega Pri Klančnikovih v Vinski Gori pridelujejo zelenjavo okolju prijazno že vsaj 20 let -Pridelovalci preslabo organizirani Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 8 8 GOSPODARSTVO «»^AS 5. novembra 2015 Ukrep ni dosegel večine pomoči potrebnih Največ predlogov za odpis dolga do Komunalnega podjetja Velenje, finančne uprave, vrtcev in osnovnih šol Tatjana Podgoršek Minulo soboto se je iztekel rok za oddajo vlog za enkraten odpis dolga v projektu pomoči socialno najšibkejšim ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. K sporazumu o izvedbi odpusta dolgov je pristopilo 214 podpisnikov (več kot 90 podjetij in več kot 110 občin, med njimi tudi občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki). Računali so, da bi lahko ukrep olajšal stisko 100 tisoč ljudem, a se zdi, da ga ne bo niti desetini teh. Podpisniki sporazuma odkrito priznavajo, da so pričakovali več prošenj. Dogovori za odpis morajo biti sklenjeni do konca januarja prihodnje leto. Za enkraten odpis dolgov so lahko zaprosili dolžniki, ki so bili kadarkoli v času od 1. januarja do 30. junija letos prejemniki denarne socialne pomoči, var- stvenega, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz 1. in 2. dohodkovnega razreda in ob določenih pogojih še tretjega razreda. Dolg pa je nastal pred 30. decembrom 2013. Blizu 150 oseb Lidija Hartman Koletnik, direktorica Centra za socialno de- lo Velenje, je povedala, da se je prvi teden ob uvedbi ukrepa na center obrnilo 78 oseb, ki so iskale informacije v zvezi z odpisom dolga, do konca oktobra pa - ocenjujejo - blizu 150. Največ občanov je navajalo dolg do Komunalnega podjetja Velenje, Finančne uprave RS, dolgove, nastale zaradi bančnih storitev, ne- Koliko občanov iz Šaleške doline je zaprosilo za odpis dolga, smo preverjali na Finančni upravi RS. Njena služba za odnose z javnostmi je sporočila, da imajo za zdaj le podatke za celotno Slovenijo. Prav tako so še pripisali, da finančna uprava lahko odpiše le neplačane davčne obveznosti do državnega proračuna, ki so na dan 31. december 2014 zapadle za več kot 12 mesecev in če skupaj ne presegajo 50 evrov (seštevek glavnice, obresti in morebitnih stroškov izterjave). Do minulega petka je uprava prejela 1025 vlog za izredni odpis, ugodno jih je rešila 108. Odpisan znesek znaša nekaj manj kot 3.340 evrov ali v povprečju 30,90 evra na zavezanca. V Vrtcu Velenje so povedali, da so prejeli 15 vlog za dopis dolgov z zelo različnimi zneski. Na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj niso prejeli nobene vloge za odpis dolgov, v velenjskih osnovnih šolah pa 4. Na Komunalnem podjetju Velenje bodo obravnavali 90 vlog. Neomajna volja, pozitivne vrednote in dejanja se odražajo v vseh pridobitvah v teh 20-ih letih naše male občine velikih razsežnosti in zanimivosti. S pomočjo sleherne občanke in občana stopamo po pravi poti v pravo smer. Hvala za skupno prehojeno pot. Z optimističnim pogledom naprej Vi* •• • •• • želimo vsem prijazno in prijetno praznovanje. Župan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki Šmartno ob Paki 69 | T:03 898 49 50 | www.smartnoobpaki.si plačila položnic vrtca in šolske prehrane. Po mnenju sogovornice je veliko občanov oddalo vloge za odpis dolga direktno na podjetja, kjer ga imajo. »Ocenjujemo, da ukrep ni dosegel vseh pomoči potrebnih. Na centru se je namreč oglasilo kar nekaj upokojencev z dolgovi do podjetij, ker pa niso izpolnjevali pogojev, do odpusta dolga niso bili upravičeni. Do tega niso bili upravičeni tudi ljudje v osebnem stečaju, ki so se prav tako oglasili na centru.« Ob tem je Hartman Koletnikova še deja- la, da se število prejemnikov denarne socialne pomoči v Šaleški dolini povečuje. Junija letos jo je prejemalo 1561 občanov. Pomoč pri odplačilu dolgov že pred ukrepom Na centru so sicer posameznikom ali družinam, pri katerih so socialne razmere dobro poznali, že pred sprejetjem projekta pomoči predlagali obročno odplačilo dolga oziroma delni odpis tega. Prav tako so se pri reševanju njihovih materialnih stisk povezo- vali z lokalnimi skupnostmi, Območnim združenjem RK Velenje, Karitas, Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. »Paket pomoči, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS je gotovo eden od ukrepov za lajšanje socialnih stisk, a prava rešitev je okrepitev gospodarstva, ustvarjanje pogojev za delo in plače, ki jim bodo omogočile preživetje in plačilo položnic,« je še menila Lidija Hartman Koletnik. Za vsak evro je trda Mesarstvo in gostinstvo Križnik iz Gaberk zaman išče dobrega kuharja že tri leta - Birokracija ovira razvoj Tatjana Podgoršek Metka in Andrej Križnik sta obrtnika že skoraj 25 let. Na to pot sta stopila na Vranskem, kjer sta odprla mesnico, pred slabimi 20 leti sta v Gaberkah odprla gostilno, pred štirimi leti sta postavila mesomat pri starem kinu v Velenju, pred letom dni pa dejavnost dopolnila še s potujočo mesnico. »Vse odločitve so odziv na potrebe potrošnikov in razmer na trgu. Kriza se pozna, saj je kupna moč padla. Precej bolj so posledice te vidne na Vranskem, kjer je drugačna struktura ljudi kot v Šaleški dolini,« pravita obrtnika, ki v teh dneh z nekoliko večjim zadovoljstvom zreta na prostor ob gostilni v Gaberkah. Tu pripravljajo večje gradbišče, kjer bodo, ko pridobijo vsa potrebna dovoljenja, uredili mesnico in predelovalnico mesa. Tudi ta naložba je odziv na potrebe potrošnikov, z njo pa želita še zmanjšati predvsem logistične stroške. »Seveda bomo predelovali meso slovenskega porekla, saj že danes tega za mesne izdelke nabavljava pri slovenskih kmetih. Upava, da bova predelo-valnico in mesnico predala svojemu namenu konec leta.« V tem trenutku zaposlujeta 10 delavcev, že tri leta pa zaman iščeta dobrega kuharja. Iskala sta ga tudi s pomočjo zavoda za zaposlovanje, a brez uspeha. Dobrih kuharjev, pravita, ni na trgu, tisti, ki so se zanimali za delo, pa niso želeli sprejeti odgovornosti. »Lažje je biti kuhar v večjih restavracijah. V takšni gostilni, kot je naša, pa se je treba izpostaviti. Sami vsega ne zmoremo, za vsak evro pa se je treba truditi.« kom, ki predstavljajo glavnino slovenskega gospodarstva. Tako kot mnogi drugi tudi Križnikova menita, da bi jim precej olajšala poslovanje z zmanjšanjem birokracije in davkov, z boljšo ureditvijo trga dela. »Uvedba davčnih blagajn naju ne moti, bolj to, da niso izpolnjeni vsi tehnični pogoji. Povsod tam, recimo, kjer imamo mobilne prodajalne, ni Metka in Andrej Križnik: »Kriza se pozna, a so njene posledice večje na Vranskem kot v Šaleški dolini.« Da je družba doslej premalo cenila delo kuharjev, se kaže v preskromnem zanimanju za poklic. Očitno gre tudi država, razmišljata sogovornika, premalo naproti obrtnikom in podjetni- urejenih telekomunikacij ali pa so te slabe,« sta sklenila pogovor Metka in Andrej Križnik. U UOAVJNALNO fr-^fc+E ¡¿gA? V E i. E N J E 080 80 34 i 11J plj £ mi tliv.i t. ■ ■ Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 15 12. novembra 2015 »»WAS KULTURA 9 Svetlana Kiyashchenko Dopoldan je žena in mamica, popoldan učiteljica klasičnega plesa Tatjana Podgoršek Pretresljivi posnetki o beguncih večine med nami ne pustijo ravnoduših. Kaj vse so pripravljeni premagati za to, da si rešijo življenje, da otrokom, družini omogočijo lepše. Je bilo tako zamenjal izraz sočutja. Nato pa: »Da, skupna nam je le želja po čem lepšem.« Življenjska pot jo je pripeljala v Slovenijo pred 13 leti. Najprej v Velenje, nato v Šmartno ob Paki, kjer živi in kjer že nekaj časa uči baletnih korakov deklice razredne, z novim šolskim letom učiteljico plesa in organizatorko kulturnih prireditev pripeljalo v deželo na sončni strani Alp tudi »... videti še kaj več. Sem ustvarjalno dekle, željna novih izzivov, znanja, izkušenj. Te sem takrat sicer že imela, prav tako diplomo, dodala sem še upanje. S prijatelji- tudi s Svetlano?, so se spraševali nekateri v Šmartnem ob Paki ob simpatični Ukrajinki, ki vodi skupino deklet klasičnega plesa. »Vsi hočejo nekaj boljšega, a žal vsem ne bo uspelo,« je dejala Svetlana Kiyashchenko in pri tem povesila oči ter glavo. Nasmeh na njenem koščenem obrazu je pa tudi nižje stopnje. Še pred nedavnim se je odločila za samostojno podjetnico in vodi plesne delavnice še v Šoštanju, dve skupini deklic v Slovenj Gradcu, od letošnjega septembra še v osnovni šoli v Rogaški Slatini. Poleg že omenjene želje po boljšem kosu kruha je takrat 22-letno co sva prispeli v Velenje, ker je tu imela ona že svoje prijateljice,« je pripovedovala na srečanju v prostorih Hiše mladih v Šmartnem ob Paki, kjer je čakala na svoje »lepotičke«. Tako namreč imenuje 12 deklet, ki se v tem času zavzeto pripravljajo na nov nastop. Doslej so občinstvo znale očarati, saj vedno prav žarijo v lepih kostumih. Mimogrede - Svetlana jih kroji in šiva sama. Ponosna je na dekleta, one so vesele snidenja s svojo učiteljico, česar na srečanju ni bilo mogoče prezreti. Kako doživlja Slovence in tukajšnje ljudi? Po krajšem pomisleku sem izvedela, da se v okolju počuti bolj domače kot v Ukrajini. Življenje, meni, je tu lažje, tujec pa ostajaš ne glede na to, da se prilagajaš, spoštuješ pravila, sprejmeš kulturo, se naučiš jezika. Kaj pa upanje, s katerim se je podala v svet? »Vsa pričakovanja so sprva padla v vodo. Nisem našla dela, nihče mi ni povedal, da bi morala nostrificirati diplomo, se takoj naučiti jezika. Čas pa je tekel. Posvetila sem se bolj družini. Iz Velenja smo se preselili v Šmartno ob Paki, kjer sem spoznala nove ljudi, razširila krog prijateljev. Ti so mi svetovali, me usmerjali. Počasi sem začela verjeti v stvari, v katere prej nisem več.« Danes je dopoldan mamica in žena, popoldan učiteljica klasičnega plesa. Kot pravi, je to njeno življenje. Mama je bila prav tako učiteljica plesa. Na »treninge« vodi mlajšo hčer. »Morda bo sledila mojim stopinjam,« je razmišljala glasno. Že kar nekaj let je preteklo od zadnjega obiska Ukrajine. Raje povabi v Slovenijo mamo in sestro. Naslednje leto ju namerava znova. Morda jima bo že lahko povedala, da vztrajno stopa po začrtani poti. »Moram svoje otroke pripeljati na kakšen oder v Ljubljano. Z vsakim treningom smo bližje temu,« je sklenila pogovor Svetlana in odhitela, saj so jo njene lepotičke že nestrpno pričakovale. Pet vrhunskih glasbenih večerov Abonmajski cikel Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje -Konec novembra steče jubilejna, deseta sezona Velenje, 2. novembra - Pred pragom je jubilejna, deseta sezona abonmajskega cikla Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Tudi tokrat so pripravili zanimiv, raznovrsten, predvsem pa kakovosten program, ki bo obiskovalce popeljal na glasbeno potovanje čez pet vrhunskih koncertnih večerov. Abonmajsko sezono bodo začeli v soboto, 28. novembra, v družbi Pihalnega orkestra Or- chestra di Fiati »Val Isonzo«. Orkester združuje študente glasbene akademije, konservatorija in okoliških glasbenih šol province Gorica-Videm. Na tradicionalnem prednovole-tnem koncertu Simfonikov celjske glasbene šole bodo zazvenele slovite Slike z razstave ruskega skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega. Sloviti klavirski koncert norveškega skladatelja Edvarda Griega bo z orkestrom poustvaril komaj 12-letni Mak Muni Mihevc, mladi pianist, ki je dobitnik številnih nagrad. Koncert bo 19. decembra. 16. januarja bodo pripravili že tradicionalni Novoletni koncert z vokalnim tercetom CASTA DIVA, ki ga sestavljajo operne pevke Gordana Hleb, Urška Ar-lič Gololičič in Martina Burger. Kot solista se bosta orkestru pridružila dobitnica lavreata in posebne nagrade mednarodnega tekmovanja »Svirel« flavtistka Irena Birsa in mladi domači klarinetist, dobitnik več nagrad David Gregorc. 13. februarja bo koncert pripravila vokalna zasedba Katrinas, ki jo sestavljajo Katarina Habe, Sanja Mlinar Marin in Neža Drob-nič Bogataj. Tokratno abonmajsko sezono bodo končali 16. aprila s Spomladanskim koncertom Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Vpisovanje abonmajev bo v prostorih orkestra v glasbeni šoli Frana Korana Koželjskega Velenje od 14. do 28. novembra. m Foto: Ivo Hans Avberšek Velenjčani pod arkadami Umetniško-dokumentarni film Toma Čonkaša premierno prikazali v Kinu Velenje Velenje, 20. oktobra - Muzej Velenje je v sodelovanju s Studiem Mozaik v veliki dvorani Hotela Paka pripravil še zadnjo od številnih prireditev, ki so bile posvečene letošnjemu prazniku Mestne občine Velenje. Obiskovalci so si lahko mesec dni po prazniku premierno ogledali umetniško-dokumentarni film Toma Čonkaša Velenjčani pod arkadami, katerega nastanek je podprla MO Velenje. Po koncu filma je kustodinja velenjskega muzeja Tanja Verboten na oder povabila avtorja filma Toma Čonkaša in ustvarjalca Klepetov pod arkadami Aco Poles in Damijana Kljajiča. Njihov klepet je bil nadvse zanimiv. (Foto: Jurij Vižintin) Film Velenjčani pod arkadami je nastal s pomočjo bogatega dokumentarnega filmskega in slikovnega gradiva, ki ga hrani Muzej Velenje, temelji pa predvsem na posnetkih pogovornih večerov, poimenovanih Klepeti pod arkadami, ki jih v Muzeju Velenje pripravljajo že vse od leta 2003. V dvanajstih letih sta Aca Poles in Damijan Klja-jič na Velenjskem gradu gostila že več kot štirideset prepoznavnih Velenjčank in Velenjčanov, Tomo Čonkaš pa je, z izjemo prvih, vse te pogovore posnel. Zdaj je v 52-minutno filmsko pripoved povezal odlomke 39 Klepetov pod arkadami, ki jih je izvirno prepletel z arhivskimi in sodobnimi posnetki Velenja. Film je izdan na DVD-ju in je naprodaj v Muzeju Velenje in pri avtorju. Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki. n L J= LEKARNA VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si Dobrodošli v novih prostorih Lekarne Šmartno ob Paki! Lekarne Center 898 18 80 | Kersnikova 897 05 70 Cankarjeva 897 63 80 | Trebuša Velenje 897 03 78 Šoštanj 897 26 10 | Šmartno ob Paki 891 51 30 stranka ■ ■ Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 5. novembra 2015 Predstava, ki združuje tri narode Nocoj premiera plesnega projekta Balkan Dance Project vol. 1 -Že jutri ustvarjalci odhajajo na turnejo v Makedonijo in Srbijo Velenje, 5. novembra - Nocoj ob 19.30 bo v domu kulture Velenje premiera mednarodnega plesnega projekta Balkan Dance Project vol. 1. Dober mesec je nastajal v Velenju. Delo združuje dva priznana koreografa mlajše generacije, Igorja Kirova iz Makedonije in Aleksandra Saša Ilica iz Srbije, ki v plesnem jeziku razvijeta vsak svojo koreografijo in jo združita v skupno zgodbo na temo izkušnje bivanja na Zahodnem Balkanu. Obe koreografiji vsebujeta prvine neoklasične-ga baleta z gledališkimi intervencijami in sodobni ples, pomešan z elementi modernega plesa ter hip-ho-pa. Na odru bodo svojo energijo in čustva s plesnimi gibi izrazile Mojca Majcen, Adrijana Danče- vska, Katarina Stojkovic in Mio-na Petrovič, ki prav tako prihajajo iz dežel zahodnega Balkana. S predstavo bodo v Festivalu Velenje začeli niz dogodkov, ki jih bodo v novembru posvetili 55-le-tnici doma kulture. Kot nebo in zemlja Edina Slovenka v ekipi ustvarjalcev je Celjanka Mojca Maj- Plesalka Mojca Majcen je edina Slovenka v ekipi ustvarjalcev predstave, kije dober mesec nastajala pod »streho« doma kulture in Festivala Velenje, ki ga vodi Barbara Pokorny. cen, ki smo jo spoznali že pred dvema letoma, ko je v Velenju nastal uspešen plesni projekt He He Helium. »Delati smo začeli 28. septembra, za nami je dober mesec intenzivnega dela. Vsak od koreografov je postavil 20-minutno plesno miniaturo. Časa res ni bilo veliko,« nam pove. Ker je plesni svet majhen, se večina pozna med sabo, ne glede na to, od kod prihajajo. Tako so se vezali tudi za ta projekt. »Igor Kirov je najprepoznavnejši in večkrat nagrajeni koreograf mlade generacije v Makedoniji. Njegova koreografija je eksperimentalna zgodba štirih žensk, ki živijo, sobivajo na majhnem omejenem mestu. Srb Aleksandar Saša Ilic je prav tako mlad perspektiven koreograf, pesnik in plesalec. Njegova koreografija temelji na slavnem romanu Thomasa Manna Smrt v Benetkah. Fizično je izjemno naporna, drugačna. Ko-reografa sta popolnoma različna, kot nebo in zemlja.« Mojca pohvali Festival Velenje, ki je izvršni producent predstave, ko-producenta pa sta makedonska Direkcija za umetnost in kulturo ter Srbsko združenje profesionalnih baletnih umetnikov in pedagogov ter Hiša kulture Celje. Direktorica Festivala Barbara Po-krony nam pove, da je letošnji projekt začetek zgodbe, ki naj bi v prihodnjih letih dobil še nadaljevanja. »To, da delamo veliko produkcije v plesni kulturi, ni naključje. Nacionalni program kulture daje temu področju poseben poudarek. Vesela sem, da predstava ne bo odplesana le enkrat, saj že jutri »letimo« v Makedonijo. Potem gostujemo še v Srbiji, tudi na manjših odrih in ne le v plesnih institucijah,« še izvemo. ALTIERMATOR Že 40 let jih druži petje Iskrena želja po druženju in prepevanju, več vzponov in padcev, predvsem pa vztrajanje in sledenje svojemu srcu. To je bi- lo vseskozi glavno vodilo pevcev moškega pevskega zbora Ravne, ki so minulo nedeljo, 25. oktobra, praznovali 40. obletnico de- lovanja zbora. Petindvajset ubranih moških glasov pod taktirko zborovodje Teje Plazl se je na koncertu pred- stavilo z 12 pesmimi, od tega so dve zapeli z gostjami - ŽPZ Planike. Predstavili so se z raznolikimi pesmimi, kot je raznolik njihov repertoar - vse od partizanskih, ljudskih do sodobnih. Na zabaven način so prikazali, kako potekajo njihove vaje, in prenesli delček čarobne atmosfere ponedeljkovih pevskih vaj v dvorano REKS-a med obiskovalce jubilejnega koncerta. Nekaj pevcev je prejelo Gallusove značke za uspešno sodelovanje v zboru. Premiero so predstavili zgoščenko, ki je ugledala luč sveta posebej ob tej priložnosti in na katero so prav vsi pevci zelo ponosni. Pevci so prejeli stoječe ovacije, veliko čestitk in spodbudnih besed. Po koncertu je sledilo druženje pevcev s krajani ob dobri kapljici in slastnih dobrotah, na ogled je bila tudi fotografska razstava, ki je popeljala obiskovalce skozi zgodovino zbora in obudila marsikateri spomin. a Nastja S. Naveršnik Foto: Lucija Stropnik Spoznajte Rožleta Velenje, 5. novembra - Medobčinska zveza prijateljev mladine se je med jesenskimi počitnicami preselila v vilo Rožle v Sončnem parku. Da bi jih mladi čim bolj spoznali in sprejeli njihovo novo lokacijo, bodo v novembru pripravili veliko dogodkov zanje. Danes ob 17. uri pripravljajo še zadnje srečanje v nizu dogodkov Mlado Velenje bere. Gost bo velenjski kantavtor Simon Gorišek, pogovarjali pa se bodo o najljubših knjigah. Jutri med 16.30 in 18. uro bodo pripravili vodene oglede Vile Rožle, ki je postala tudi prvo slovensko razstavišče mladih kiparjev, saj je v njej razstava kipov osnovnošolcev iz več kot 40 Malih Napotnikovih kiparskih kolonij. Prireditve, namenjene mladim, bodo pripravljali tudi vse popoldneve priho- dnji teden. V ponedeljek med 16.30 in 18. uro vabijo na Zmenek s knjigo, ki ga bo vodila Vesna Mihelak, v torek na ustvarjalne delavnice z Andrejo Zelenik, v sredo na jesensko ustvarjalnico, v četrtek pa na kuharsko delavnico s Tino Jan. a bš Za vsak okus nekaj Šmartno ob Paki - Kulturno društvo Šmartno ob Paki je tudi za sezono 2015/2016 pripravilo kulturni abonma. Predsednik društva Jože Robida je povedal, da so ga zasnovali nekoliko drugače kot v zadnjih nekaj letih. Ljubitelje kulturne ustvarjalnosti v domačem okolju in širše bodo povabili na pet kakovostnih dogodkov različnih zvrsti. Na odru pa bodo nastopili nepoklicni, tokrat pa tu- di poklicni igralci. »Menimo, da bo za vsak okus nekaj.« V okviru abonmaja se bo najprej predstavil na koncertu Pihalni orkester Zarja Šoštanj, sredi decembra bo nastopila skupina Kulturnega društva Brce iz Gabrovice pri Komnu. Tretjič bodo januarja prihodnje leto v šmarški dvorani nastopili gledališčniki Gledališkega združenja Koroški deželni teater iz Slovenj Gradca. Februarska prireditev bo v kulturnem domu v Gorenju, na njej pa bosta nastopila slovenski igralec, režiser in pevec Gojmir Lešnjak - Gojc ter virtuoz na kitari Igor Leonardi. Abonmajsko sezono pa bo sklenila Folklorna skupina Iskraeme-co iz Kranja. Jože Robida je še dejal, da bo leto 2016 za šmarško kulturo leto visokih obletnic, zato bodo aprila povabili v goste odlično operno in koncertno pevko Manco Izmajlovo ter njenega moža Benjamina Izmajlova. a tp An ban pet podgan Črn miš in beli vran, ti si ta, ti greš stran. Nataša Tajnik Stupar Prelepe barve, ki so oblile gozdove in polja, so naselile mir v mojih očeh. Hodila sem po gozdu in frcala listje pod nogami. Jasno nebo je kot leča delalo kontrast na horizontu in vsi odtenki med rumeno, rjavo, rdečo, olivno zeleno so slikali prelepo krajino, ki je ne moreš uloviti na platno. Tišina in samo šelestenje. Potem še neprekinjen tok misli, neustavljiv. Lepota je spet prišla v naše kraje, lepota zunaj in lepota znotraj. Po otvoritvi razstave sem še malo ostala in kramljala s svojim mlajšim kolegom. Rekel je, da njega nič drugega ne zanima kot on sam. Da ga briga za vse ostalo in tudi popolnoma nesmiselno se mu zdi, da bi skrbeli, kaj bo ostalo za nami. Dolgi samo-govori o teoriji in filozofiji umetnosti brez repa in glave so me res začudili. Kako zaslužiti 300 evrov brez dela? Hmm. Veš, to mi celo včasih uspe, mislim, da bom s svojo umetnostjo nesmisla prišel daleč. Potem še dolg teoretični pojasnjevalec. Zakaj bi nekaj počel, če lahko po najmanjši liniji napora. Potem še ta navdih, ki ga ni in ki ga lahko čakam celo leto, vsak dan spim do enajstih dopoldne, imam skuhano, zlikano. Veš, to si moraš tako naredit, to je cel projekt, mi je pojasnil. Mogoče je bil kakšen kozarec vina preveč, ki pa je po drugi strani razkril resnico mlajšega kolega. Odšla sem domov. Nisem bila žalostna. Tudi presenečena ne. Risali smo osnovna geometrijska telesa. Da bi bilo bolj razumljivo, smo si predstavljali steklene ravnine, ki so gradile oglata geometrijska telesa. »Pa veš, on se je tako ubogega delal, potem se je na koncu, ko se je kamera odmaknila, videlo, kako se je za-režal, mislil je, da ga ne snemajo več.« Popravljala sem risbe, da bi bile čim bolj pravilne in da bi si čim bolj lahko predstavljali preprost ustroj našega sveta, geometrije osnovnih geometrijskih teles. »Ali bi pomagali?« »Ne, mi ne bomo pomagali.« »Mogoče bom pomagala, ampak če bo to res potrebno.« Razmišljala sem o svojem otroštvu. O moji učiteljici iz 3. b razreda in vzgoji, ki sem je bila deležna. Sporočilo svojega otroštva prenašam dalje. Geometrijska telesa so zahtevna za začetne risarje. Vse bi moralo biti pravilno. Jezijo se, ker jim ne gre. Dopovedujem jim, da vaja dela mojstra. In da kolikor vložiš, toliko dobiš. Spodbujam jih, da vztrajajo pri natančnosti. Vedno znova. Spet hodim. Skozi mesto. Listje pleše z vetrom. Sije sonce. Gruča otrok priteče mimo, smejijo se in tekmujejo, kdo bo prvi. Lepa bela pot skozi mesto in veliko ljudi, ki hitijo po svojih opravkih. V špecerijo, knjižnico, lasbeno šolo. Razmišljam o Pi-cassovi Guernici, v bistvu nočem razmišljati o tej sliki, vendar se mi prikrade vedno znova zadnje dni. Potem raje razmišljam o Poletju Ivane Kobilice, o svetlobi, ki je v tej prelepi sliki in si poizkušam predstavljati, kako bi bilo naslikati prelepo jesen kot žanrski figuralni motiv. Enako kot Kobilca, da bi ženska sedela na klopi in otroci z njo in da bi bila jesen. Le kaj so se pogovarjali? Koga briga to, pa saj to so neumnosti. Potem pridem do ateljeja. Pripravila sem skice, ki jih nesem zvite pod pazduho. Figure, gruča figur in na sredini stoji ženska z majhnim otrokom v naročju. Ko jih razprem, se spomnim na postavitev Venezuele z letošnjega Beneškega bienala. Ne, ta slika bo drugačna. S sodelavko narediva načrt, kako bi pritegnili in motivirali otroke, da bi čimbolj razmišljali. Izkustveno doživetje. Šelestenje jesenskega listja pod nogami. Lepota krajine. Sprehod po beli poti skozi naše mesto. Skiciranje zunaj, mraz, malo nas bo zeblo v roke. Malo poetike na poti po špecerijo. Oglašujte na Pokličite 03 898 17 ■ a Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CM K, stran 11 5. novembra 2015 "«WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Srednješolska Desetka V novem šolskem letu smo v program Radia Velenje uvrstili še eno oddajo za mlade po letih in po srcu - Srednješolska Desetka. Na sporedu je ob ponedeljkih ob 18. uri, pripravljajo pa jo dijaki in dijakinje Šole za rudarstvo in varstvo okolja ter Strojne šole Šolskega centra Velenje. »Desetka zato, ker poročamo o desetih aktualnih dogodkih srednješolcev. Desetka zato, ker našemu cenjenemu gostu dijaki zastavijo deset vprašanj. Ne nazadnje Desetka tudi zato, ker poskušamo poslušalcem zaupati in povedati tisto najboljše, to, kar je za oceno 5 + 5,« je poja- snila mentorica oddaje Bernarda Lenko in dodala, da to vlogo opravlja bolj iz ozadja. Oddaja je namreč oddaja dijakov in priložnost zanje, da povedo tisto, kar želijo, da za njihove ideje, dogajanje izvedo poleg srednješolcev, ostalih mladih še njihovi starši in druga javnost. »Skratka, vsebino spletnih strani lahko »prenesejo« na radijske valove.« Oddajo so ustvarjalci razdelili na dva dela: v prvem dajejo prednost aktualnim temam, povezanim z dejavnostjo dijakov omenjenih šol, v drugem pa gostu - človeku, ki je na svoji izobraževalni poti končal srednjo rudarsko ali strojno šolo, danes pa je znana osebnost, vpliven, uspešen član naše družbe. Tako so v oddaji že gostili direktorja Šolskega centra Velenje Ivana Kotnika, ravnatelja strojne šole Janka Pogorelčnika, v zadnji oddaji pa so se pogovarjali z direktorjem Premogovnika Velenje Ludvikom Golobom. Ustvarjalci oddaje - Veronika Basal, Mojca Kotnik, Jan Grli in Jure Koželj - ocenjujejo, da je Srednješolska Desetka odlična priložnost za promocijo njihovih šol. Zato se bodo potrudili, da bodo privabili medse večje število tistih, ki se odločajo, kam po končani osnovni šoli. ■ Tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. KLAPA RIŠPET - Samo njoj cu pivat 2. JUSTIN BIEBER - What do you mean 3. GAL GJURIN - Povej, kaj ljubezen je Splitska klapa Rišpet, ena najmlajših hrvaških klap, ki je v rekordnem času osvojila srca poslušalcev, je po uspešnicah Kad je pošla ca in Mislin samo na te ter duetih z Mišem Kovačem in Jeleno Rozgo pripravila novo glasbeno presenečenje. Tokrat je to vesela skladba Samo njoj cu pivat, ki zveni zelo neobičajno za klapo, žanru pa pravijo kar dalmatinski reggae. LESTVICA domače glasbe Vračajo se Leteči potepuhi Petnajst let je minilo od zadnjega nastopa skupine Leteči potepuhi, ki je občinstvo osvojila s skladbami Bicikl, Življenje je kot kurja lojtra, Ko ti vse narobe gre in drugimi. Večina članov je po razhodu skupine od leta 2008 delovala v zasedbi Mestni postopači, katere ustanovni član je pevec, avtor in kitarist Dejan Došlo. Spomladi leta 2014 se je Dejan bolj posvetil avtorstvu, spremljevalnemu vokalu in igranju akustične kitare, k sodelovanju pa so spet povabili prvotnega pevca Klemna Tičarja. Tudi ime so hitro spremenili nazaj v Leteči potepuhi in se kmalu odpravili v studio, kjer nastaja nov album, ki naj bi predvidoma izšel v začetku leta 2016. Alenka Godec s čustveno balado Alenka Godec predstavlja novo skladbo z aktualnega albuma S kotički ust navzgor. Gre za čustveno in pozitivno ljubezensko balado z naslovom Jaz te pač zdaj že poznam. Prav take pesmi so Alenki najljubše. Avtorja skladbe sta Jani Hace, ki je napisal glasbo, in Andrej Šifrer, ki je prispeval besedilo. Alenka Godec je lansko leto izdala album S kotički ust navzgor in z njega doslej predstavila dve skladbi oziroma singla: Kličem te in Nežna pesem. Phil Collins tudi uradno ni več v pokoju 64-letni britanski glasbenik Phil Collins zdaj tudi uradno ni več v pokoju. Pravi, da ga bomo lahko spet redno videvali na glasbenih odrih, s katerih se je leta 2011 umaknil, da bi se posvetil svojima sinovoma. Collins, po glasbenem poklicu bobnar, je zaslovel kot frontman skupine Genesis. Vzporedno je leta 1981 začel graditi tudi uspešno samostojno kariero, v času katere so nastali zelo uspešni albumi, kot so Hello, I Must Be Going in No Jacket Required. Glasbenik je znan po vrsti uspešnic, kot so One More Night, Against All Odds in A Groovy Kind of Love, v karieri pa je prodal več kot 100 milijonov izvodov samostojnih albumov in 150 milijonov izvodov albumov, ki jih je posnel z Genesis. Zadnji avtorski album z naslovom Testify je Collins izdal leta 2002, nato se je posvetil drugim projektom. Black Sabbath bodo podaljšali zadnjo turnejo Britanski pionirji hard rocka in heavy metala Black Sabbath se nikakor ne morejo posloviti od rokerskega življenja. Pred kratim so napovedali podaljšanje turneje, za katero sicer zatrjujejo, da bo njihova zadnja. Nanjo se bodo odpravili v začetku prihodnjega leta. Turnejo, ki naj bi jo po prvih napovedih zaključili aprila, bodo podaljšali še čez poletje. Zadnji koncert je zaenkrat napovedan za 21. september prihodnje leto v Phoenixu v ZDA. V skupini, ki se podaja na turnejo, so sicer trije od štirih članov prvotne zasedbe, in sicer basist Geezer Butler, kitarist Tony Iommi in seveda nezamenljivi frontman Ozzy Os-bourne. Kot so pojasnili, so nove koncertne datume dodali zaradi izjemnega zanimanja, še vedno pa vztrajajo, da bo to njihova zadnja turneja. Ansambel Šepet predstavlja svojo prvo zgoščenko Pred kakšnima dvema letoma je ansambel Šepet v narodnozabavno preobleko odel pesem Kako sva si različna, ki jo v originalu prepevata Neca Falk in Alfi Nipič. Od takrat se je rodilo še nekaj podobnih priredb slovenskih zimzelenih pesmi, ki so jih letos jeseni skupaj z avtorskimi zbrali na svoji prvi samostojni zgoščenki. Njen izid bo ansambel praznoval s prvim večjim samostojnim koncertom, ki bo v velenjskem kulturnem domu v nedeljo, 8. novembra ob 16.30. V svojo družbo so povabili glasbene goste, s katerimi bodo prepevali svoje in njihove viže. Na odru bodo poleg njih še ansambli Smeh, Golte, Slovenski zvoki, Naveza, Pogum, Orkester glasbene šole Goličnik in drugi. Ansambel Šepet sestavlja pet članov. Zadnji se je zasedbi pridružil Robert Goličnik, ki sicer uspešno vodi glasbeno šolo Goličnik s sedežem v Škalah pri Velenju. Leta je bil mentor skupine in njihov glasbeni učitelj, sedaj pa v njej deluje kot pevec in seveda harmonikar. V zasedbi je še Goličnikov18-letni sin Aljaž, kitarist Nace Gradnik in harmonikar Rok Sedov-nik. Najmlajša članica in edina predstavnica nežnejšega spola je 17-letna pevka Lara Voler. Prav z njenim prihodom pred dvema letoma je ansambel začel delovati bolj resno. Udeležili so se tekmovanja Mlade zvezde Rakete na Planet TV, nastopili na festivalu Števerjan, dvakrat pa so gostovali tudi v mestu Vienne v Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Svetlin - Ti si kriva deklica 2. Ansambel Pajdaši - Nekje je kraj 3. Fantje z vseh vetrov - Si rekla da ne smem 4. Ansambel Roka Žlindre - Mi ga pa žlindramo 5. Ansambel Zaka' pa ne - Jaz hočem blondinko 6. Ansambel Žargon - Imela je upanje 7. Brkinski trio & Orkester Nika Polesa - Dišali so tvoji lasje 8. Družinski trio Pogladič - Dani, vsi smo s tabo zbrani 9. KGB Kvintet - Muzika naše veselje 10. Topliška pomlad - Domov www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO Franciji. Pred dvema letoma je začela nastajati tudi njihova prva zgoščenka, ki jo bodo predstavili v nedeljo v velenjskem kulturnem domu. JAN PLESTENJAK Jutri, v petek, 6. novembra, bo priljubljeni slovenski glasbenik razveselil svoje privržence z novim, že trinajstim studijskim albumom Dvigni krila. Album je napovedal s plesno uspešnico Stara dobra, ki v enem mesecu od objave videospota na Youtubeu beleži že več kot četrt milijona ogledov. JERNEJ ZORAN Jernej Zoran je novomeški kitarist, ki je spomladi izdal svoj tretji samostojni album Romeo, Julija in tatovi sonca. Tokrat predstavlja novo pesem s te plošče, skladbo z naslovom Bruseljski predpražniki. Kot daje slutiti naslov, gre za družbenopolitično angažirano pesem. ANDREJ IKICA Andrej se predstavlja z novim singlom Blues tega mesta, ki ga je posnel v sodelovanju s producentom Martinom Štibernikom, s katerim je sodeloval že pri singlih Luči, Sivo nebo in Povej naglas. Poleg Andreja, ki je odpel vokal ter odigral električne kitare in klaviature, so pri snemanju sodelovali še Robert Pikl (akustična kitara), Anže Langus Petrovič (bas) ter Jure Rozman (bobni). ZUCCHERO Prihodnje leto se v Slovenijo vrača italijanski glasbenik Zucchero. 8. oktobra naj bi nastopil v dvorani Stožice. Do takrat je še daleč, upajmo, da njegov ljubljanski koncert ne bo doživel podobne usode kot koncert njegovega rojaka Jovanottija, ki je bil odpovedan. JARIDER Skupina Jardier je izdala prvenec, na katerem sta med drugimi tudi že znani radijski skladbi Pieces in Sailor. Ob izidu albuma skupina predstavlja tretji single z naslovom Core, katerega izid so pospremili tudi s svojim prvim videospotom. Videospot je nastal v režiji priznanega fotografa Primoža Luke-žiča. ■ Naš čas, 12. 11. 2015, barve: CM K, stran 12 12 a a Velenjčanka Loreta Vlahovič je direktorica Gaia kluba, ki zdru-^^ žuje številne agronomske strokovnjake. Tudi sama je velika vrtnarska strokovnjakinja. Ponosna je, da živi v najlepšem mestu v Sloveniji. Ko je nagovorila tiste, ki imajo v Velenju najlepše urejene okolice hiš, balkone in terase, prave zelene oaze torej, je bila še posebej prepričljiva tudi zato, ker je bila v stilu. Ja, tudi njena obleka je bila zelena. k k Redko kdo ima v življenju priložnost, da lahko v roke prime takooo veli-rr ko srce. Jožef Kandolf ga je v rokah držal prvi. Ker je vedel, da je v njem darilo, ki rešuje življenje, je bil še posebej pazljiv. V rdečem srcu je namreč skrit defibrilator, ki ga sedaj hranijo v novih prostorih KS Gorica. »Ne le, da ga bomo čuvali, tudi uporabljati se ga bomo naučili,« je komentiral predsednik KS Gorica. Le kje so trije Prislanovi fantje dobili tako velike kuhalnice? Stricu Marjanu, Urošu in njegovemu sinu se je v ekipi Turističnega društva Velenje pridružil še en Šilc, ki je v prostem času tudi amaterski igralec. Vsi pa so dokazali, da se znajo igrati tudi z velikimi kuhalnicami. Sploh, če z njihovo igro postaja krompir, ki so ga restali, iz minute v minuto bolj dober. Najstarejši med njimi, stric Marjan, je fante poučil: »Če v tem krompirju ni ocvirkov, ni taprav. Mi pa bomo dodali še suhe češplje. In potem bo več kot taprav.« ZANIMIVOSTI Prestal nepredstavljive vzdržljivosti Pred dobrim tednom je 41-letni Kogen Kamahori, eden od tako imenovanih maratonskih menihov, postal eden od le trinajstih, ki so od konca svetovne vojne pa do danes prestali preizkušnjo nepredstavljive vzdržljivosti. Kogen je na- mreč devet dni prestal brez hrane, pijače, spanca ali sploh ležanja. V tem času je stotisočkrat ponovil mantro budističnega božanstva Acale in tako uradno postal njegovo utelešenje - utelešenje mogočnega bojevnika, ki varuje vernike, včasih tudi z gorečim mečem. Da bi zares postal maratonski menih oziroma tendai-šu, pa mora Ka-mahori vendar prestati še precej: preizkus, ki traja sedem let, vključuje hojo na razdalji, primerljivi s pohodom okoli sveta oziroma vsoti tisočih maratonov. Cvetoča puščava Četudi je El Nino znan kot uničujoč vremenski pojav, je čilski puščavi Atacamo nadvse dobro del; eno najbolj suhih puščav na svetu so namreč prekrile rdeče, rumene, vijoličaste, bele in druge rože. Čudež narave, ki se sicer zgodi na od štiri do pet let, je letos dosegel intenzivnost, ki je ne pomnijo niti najstarejši. Raul Cespedes, strokovnjak za puščave na univerzi Atacama, je dejal, da je letošnje leto posebno, ker so velike količine padavin omogočile morda najbolj spektaku-laren dogodek v zadnjih 40 ali 50 letih. El Nino je povzročil, da so speči gomolji in korenike rož začeli pospešeno kaliti in se obdržali v tem suhem okolju (v Atacami je tudi sedaj okoli 40 stopinj Celzija). Izreden pojav je privabil množico turistov - od začetka cvetenja rož je število turistov naraslo za 40 odstotkov. Veliko odkritje Ameriški arheologi so v Grčiji odkrili grob bojevnika, ki je skupaj z ogromnim zakladom mirno počival več kot 3500 let. Leseno krsto neznanega bojevnika so našli na območju Nestorjeve palače na Peloponezu. Odkritje kaže, da so bojevnika k večnemu po- čitku položili z ogromno zbirko več kot tisoč artefaktov, vključno z zlatimi in srebrnimi čašami, zlatimi pečatnimi prstani, bronastim mečem z držalom iz zlata in slonovine, srebrnimi vazami in glavniki iz slonovine. Po besedah ekipe arheologov grob pripada moškemu, ki je umrl v starosti od 30 do 35 let, najverjetneje je šlo za premožnega mikenskega bojevnika in pomembno osebnost. Prvega otroka poimenovala Lucifer Rusa Natalija Menšikova in njen partner Konstantin se opredeljujeta kot satanista. Ko sta lansko leto dobila prvega sina, sta ga poimenovala Lucifer. Sprva mu je Natalija sicer želela dati ime Lucijan, a njen partner ni bil za to. »Porod je bil izredno naporen. Zato sem se zaprisegla, da dam otroku, če bo preživel, ime Lucifer. Vse se je dobro izšlo, zato sem svojo obljubo držala,« pripoveduje 25-letna Rusinja. Zaposleni na matičnem uradu so mlada starša sicer skušali prepričati, naj dečka poimenujeta kako drugače, čeprav pravne podlage za zavrnitev registracije otrokovega neobičajnega imena niso imeli. Natalija je torej dosegla svoje pri uradnikih, drugače pa je bilo doma. Konstantin se je zapletal v orgije, preveč pil in premalo delal. »Pitje alkohola in udeležba ter organiziranje orgij so sicer del najinih verskih prepričanj, a je moja strpnost, ko sem sama doma skrbela za Luciferja, hitro pošla,« je povedala Natalija. Vendarle sta se s Konstantinom odločila poskusi- ti še enkrat. Ko je znova zanosila, je Konstantin predlagal, da otroka poimenujeta Lestat po liku iz filma Intervju z vampirjem, a ga je Natalija zavrnila - in sicer zato, da bi ga kaznovala za njegove pretekle prekrške. Izbrala je ime Vol-demar, ki velja za čisto običajno rusko ime. S pomočjo carskega reza je deček že ugledal luč sveta. Mačke so takšne in drugačne Američani so se lotili zanimive raziskave, katere rezultati razkri- vajo, da barva mačje dlake vpliva na njeno agresivnost oziroma mirnost. Skupina veterinarjev iz kalifornijske univerze Davis je zbirala odgovore na spletni vprašalnik. Odzvalo se je nekaj več kot tisoč lastnikov mačk, od katerih so zahtevali naslednje podatke: barvo mačje dlake, njihovo mnenje o agresivnosti mačke do ljudi in drugih mačk, kako mačke izražajo svojo borbenost, ko so v stiku z ljudmi in drugimi mačkami, in kako se njihove mačke odzivajo v veterinarskih ambulantah. Agresivnost so ocenili na številčni lestvici. Raziskava je razkrila, da so mačje samice z oranžno, črno-belo in sivo-belo dlako bolj agresivne do ljudi med vsakodnevno interakcijo, pri rokovanju z njimi in med obiskom veterinarske klinike. Najbolj mirne so mačke s sivo, črno, belo in tigrasto dlako. Znanstveniki ob tem poudarjajo, da čeprav obstaja povezava med barvo dlake in agresivnostjo mačk, pa to ne pomeni nujno, da agresivnost sproži prav barva dlake ali obratno, da je agresivnost odvisna od barve dlake. 5. novembra 2015 frkanje » Levo & desno « Dve ceni Pravijo, da ima Premogovnik glede uporabe premoga dve ceni: električno in toplotno. Slednja, kije nižja, ne greje le Šalečanov, pogreva tudi nekatere druge drugje. Tako in drugače Poleti smo negodovali, ker so turisti iz Nemčije proti Hrvaški drveli mimo, ne da bi se ustavljali pri nas. Zdaj bi mnogi želeli, da se migranti, ki potujejo iz Hrvaške v Nemčijo, ne bi ustavljali pri nas. Kaj nam preostane ... Ob dnevu varčevanja smo prebrali podatke, da smo Slovenci nadpovprečno varčni. Kaj nam pa preostane drugega!? Plus in minus Velik državni plus pri koncesijah za uporabo termalne vode naj bi »vrgel« v minus naša naravna zdravilišča. Med tistimi, ki so proti, naj bi bil tudi minister Počivalšek. Prav »njegovim« Termam Olimia naj bi koncesnina najbolj poskočila. Preveč sveč Tudi letos smo v spomin na mrtve prižgali zelo veliko sveč. Tudi na grobovih, ki sicer samevajo vse leto. Pri nekaterih pač le ob dnevu mrtvih oživijo spomini. Le kako? Le kako naj se čim hitreje postavimo na trdne temelje, če pa je naše gradbeništvo še vedno tako šibko. Maščevanje velikih Večji so, bolj so maščevalni. Velenjski nogometaši so na pokalni tekmi doma premagali Mariborčane. Ti se jim niso maščevali le na domači povratni pokalni tekmi, še bolj so se nad njimi znesli na zadnji prvenstveni. Celjani pa so v pokalu izločili Ljubljančane, ti pa so jih potopili na dno lestvice na prvenstveni tekmi sredi Celja. Buče in buče Na raznih prireditvah ob dnevu čarovnic so z njivskimi bučami preganjali, kar je slabo. Mnoge drugačne mestne buče pogosto preganjajo tudi, kar je dobro. Druženje Ne le tržnice, tudi trgi vse bolj zbližujejo in združujejo ljudi. Še posebno, če so lepo urejeni. Trgi in ljudje. Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CM K, stran 13 5. novembra 2015 «»SÜAS POČITNICE IB Poštenost, vztrajnost, do konca To je bil moto Spiritovih počitnic podjetnosti, ki se jih je udeležilo več kot 30 dijakov iz vse Slovenije, pa tudi zamejstva ni podjetnik. »Zdi se mi super, Ni nujno, da so vsi podjetniki. da smo na tem taboru usvojili Lahko so kuharji. Ampak mo-znanje, ki ga bomo lahko dejan- rajo znati svoje znanje postaviti Tina Felicijan Velenje, 26.-29. oktober - Na brezplačnih počitnicah podjetnosti, ki jih je za Javno agencijo SPIRIT Slovenija izvedel Ustvar-jalnik, prvi mladinski podjetniški peskovnik, ki že šest let razvija mladinsko podjetništvo, so se dijaki učili načrtovanja, razvijanja in izvajanja svoje poslovne ideje, opremili pa so se tudi z drugim, za vse življenje uporabnim znanjem, pravi poslovna direktorica Ustvarjalnika Anuša Gaši. »Najprej smo jih naučili iskati poslovne ideje - presejati mnoštvo idej v eno samo, tisto izvedljivo, uresničljivo. Naučili smo jih napisati enostransko motivacijsko pismo, orodje za vzpostavitev prvega stika s poslovnim partnerjem. Usvojili pa so tudi veščine javnega nastopanja.« Poleg teoretskega znanja so nabirali predvsem praktične izkušnje, ko so svoje ideje testirali na trgu, pri tem pa bili eni bolj, drugi manj uspešni. »To se nam zdi najbolj pomembno v življenju - da dojameš, da nekaj zmoreš. Tudi tisto, kar se zdi nemogoče, je osvojljivo,« pojasnjuje Anuša. sko uporabili,« pravi in dodaja, da je bil najbolj koristen stik z izkušenim mentorjem, s katerim se je lahko takoj posvetoval o neki težavi, ta pa mu jo je pomagal rešiti na osnovi svoje izkušnje. Kaji Deutschbauer in Tadeju Jezerniku seje najbolj vtisnil nauk o vztrajnosti, samozaupanju in delavnosti. »Ni važno, če ti enkrat ne uspe. Poskusiš vedno znova, upaš na bolje, vztrajaš v sebi in svoji ideji,« pravi Kaja. Neposredni stik z mentorjem 'Krompirjeve počitnice' sta v podjetniškem duhu preživela tudi Velenjčanka Kaja Deutschbauer in Tadej Jezernik s Ponikve pri Žalcu, ki sta si zamislila aplikacijo, imenovano Space Odyssey. »Namenjena je učenju, zabavi in raziskovanju. Njena posebnost je, da lahko potuješ po vesolju in izbiraš, kam greš, kaj počneš in kaj želiš raziskovati. Ima namreč štiri stopnje - naše osončje, naša galaksija, vesolje zunaj nje ter novi svet, ki je plod čiste domišljije. Ciljni kupci pa so ljubitelji znanstvene fantastike, vesolja in astronomije ter mladostniki,« je pojasnila Kaja, ki se je že na osnovnošolskem krožku naučila osnov podjetništva, samozavesti in nastopanja pred javnostjo, počitnice podjetnosti pa so ji dale veliko več bolj uporabnega znanja. Predvsem pa to, »da tudi če ti nekaj ne uspe, lahko odpreš novo pot. Nikoli ne veš, kam te zanese življenje.« Zanimive počitnice Šmartno ob Paki, od 26. do 30. oktobra - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je v dvorani Marof pripravil jesenske počitnice. »Tako pestrih in zanimivih počitnic pa že dolgo ne,« je povedala programska vodja javnega zavoda Andreja Urnaut in dodala, da se jim je vsak dan pridružilo blizu 20 otrok. Ti so s pomočjo animatork ustvarjali, in sicer prva dva dni na temo jesen, ko so izdelali jesenske ''lovilce sanj'', pa slike iz jesenskih listov, lesene magnetke, okrašene z različnimi semeni, jesenska stojala za svinčnike, živali iz divjega kostanja in želodov ... Minulo sredo in četrtek so se pripravljali na petkovo Utrinek iz ustvarjalne delavnice (foto: Mladinski center) čarovniško zabavo in si izdelali različne ''strašne'' maske, čarov-niška ogrinjala, čarovniške svečnike . Aktivnosti so sklenili s petkovo strašno čarovniško zabavo, na kateri so se naučili dva plesa, prepevali na karaokah, se sladkali z različnimi čarovniški-mi sladicami in kuhano koruzo ter seveda povsem po čarovniško tudi zarajali. ■ Tp Lokovica, 24. oktobra - Igrišče v Lokovici je po dolgem času spet zaživelo. Društvo prijateljev mladine, je v soboto, 24. oktobra, priredilo kostanjev piknik s coprnico Mico. Poleg sonca so otroci uživali v kratki igrici o buči, ki jo je rešila coprnica. Sladkali so se s penicami, pečenimi na tabornem ognju, sladkim jabolč-nikom in kostanjem. Manjkale niso niti delavnice, v katerih so izdelovali čarovniške klobuke, napitke, živali iz listja in strašne buče. Tadej, ki prej ni imel podobne izkušnje, se je prijavil ravno zato, da bi dobil novo izkušnjo in razširil svoje znanje, ker bo mogoče tudi on kdaj pristal kot samostoj- Podjetniško znanje še ni del splošne izobrazbe Čeprav tudi Evropska komisija na področju izobraževanja usmerja h krepitvi podjetniških znanj med mladimi, ta še niso v šolskih kurikulih. Se pa vse več šol odloča za podjetniške krožke. Ustvarjalnik jih letos izvaja na približno 80 šolah po Sloveniji in tujini. Samo na Šolskem centru Velenje jih bo sedem. »Vsi, ki gredo skozi naše programe, se naučijo postaviti na lastne noge. na trg. In tega se zlasti v šolah premalo zavedamo,« trdi Anuša Gaši. Tudi Kaja meni, da bi podjetništvo moralo biti v šolskem programu, »če ne kot predmet, pa vsaj kot krožek, da bi tisti, ki želijo ta znanja, lahko odnesli največ.« Tadeju pa se ne zdi prav, da bi podjetništvo bilo obvezni predmet, saj vsakogar ne zanima. »Moje mnenje je, da bi se podjetništvo izvajalo kot krožek, da ima vsak svobodno izbiro in se prijavi, če ga zanima,« je sklenil. Vsi pa se strinjajo, da je za posameznikov ka-rierni uspeh podjetniško znanje s celotnim spektrom raznovrstnih veščin še kako priročno. »Na počitnice podjetnosti smo jih povabili, da jih pripravimo do razmisleka o tem, kaj bi radi počeli v prihodnosti. Ne, na katero fakulteto se bodo vpisali, kak poklic bi radi opravljali, ampak kaj bi radi počeli. Zato so se naši pogovori ves čas gibali okrog njihovih hobijev - početij, ki jih navdajajo s strastjo, srečo - in iskali načine, kako to prevesti v poklicno odločitev,« pojasnjuje Anuša Gaši. Jesensko druženje ob Toplici Dolgotrajno deževje sredi oktobra je naznanilo, da je v deželo nepreklicno stopila jesen. Narava se je odela v škrlatne barve in nam nasula sladkih dobrot. Precej sramežljivo je otroke, njihove vzgojiteljice, starše, stare starše in otroške razigranosti željne mimoidoče z zadnjimi toplimi sončnimi žarki zvabila v sredo, 21. oktobra, v topolški park ob Toplici na veselo jesensko druženje, ki je že tradicionalna oblika medgeneracijskega sobivanja v Vrtcu Urška Topolšica. Na skrbno pripravljenem srečanju, kjer smo znanje, dobro voljo ter pripravljenost sodelovati in osrečevati naše cicibane, združili tako starši kot strokovne delavke vrtca, je minilo še eno nepozabno popoldne. Po obilici družabnih in športnih iger, zdrave tekmovalnosti, smeha ter sladkanja s sadjem, pečenim kostanjem in drugimi jesenskimi dobrotami, ki so jih v slast pripravile mamice in babice, smo se vrnili domov polni lepih vtisov in novih doživetij. Iskrena hvala vsem za pomoč pri pripravi srečanja ter vzgojiteljicam za skrbno izdelana darila - strašila, ki so postala del jesenske okrasitve naših toplih domov ob zavedanju, da drobne pozornosti in prijazni nameni pričarajo nasmeh in prižgejo iskrico sreče v otroških očeh. ■ Danica Sovič, foto: Silvija V. Goršek Aktivne počitnice Tudi letošnje krompirjeve počitnice so otroci lahko preživljali zabavno in hkrati aktivno. Na Spiritovih počitnicah podjetnosti se je izobraževalo več kot 30 dijakov iz vse Slovenije, brezplačno vodenje po razstavah in delavnice Muzeja Velenje je obiskalo okoli deset otrok, v športnem taboru Zmaga Koštruna pa jih je bilo 52. Ujeli smo jih ravno pri atletski preizkušnji in jih povprašali, katere športe imajo najraje in kje jim je ljubše - v šoli, doma ali med novimi prijatelji. Marlon Kavcl, 5 let: »Na spor-tnem taboru igramo tenis, se zabavamo, skupaj preživljamo čas s prijatelji in spoznavamo nove, tako da se imamo fajn. Od športov mi je najbolj všeč tenis, ker se naučiš igrati z loparjem in lahko potem greš na tekmovanja v igrah z loparji. Tu je bolje kot v vrtcu, ker imamo vedno veliko časa za igranje in preživljanje časa s prijatelji.« Vid Krenker, 7 let: »Zelo fajn se imam. Še posebno všeč sta mi plavanje in tenis. Tu imam tudi prijatelje z nogometa in se zabavamo. Bolje je kot v šoli, ker imamo tu veliko športa in zabave.« Žan Lukas Grosman, 8 let: »Na počitnicah v športnem taboru se imam fajn, bolje je kot v šoli. Še posebej všeč mi je bilo plavanje ter igranje tenisa in bad-mintona. Sicer pa je moj najljubši šport boks. Fajn je bilo tudi na atletiki in ni bilo naporno.« Adin Jusič, 8 let: »Dobro se zabavamo in fajn se imamo. Veliko je novih prijateljev, s katerimi se imamo lepo. To je bolje kot sam doma in stokrat bolje kot v vrtcu. Moj najljubši šport je plavanje, všeč mi je bila tudi atletika, ni pa bila naporna.« Luka Kajtna, 6 let, pa je z očkom Alešem obiskal Muzej Velenje: »Med počitnicami sem malo gledal risanke in se igral. Šel sem v muzej na ogled razstav in delavnic. Bilo mi je všeč, še posebej pa orožje. Všeč mi je bilo doma in v muzeju.« ■ Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE "^AS 5. novembra 2015 MU p , K ■ ~ ■ ^fl L/HHf^Bt.J/ # JJ H^jSn "^liii JiUii- i E' IHHKWP^- I V Tí ta^^Hfc 1 ■K 1WJ Obdan ii z Di J i» VáA T TYáTTl likovci L ■■ ^ ■ »H J Završe, 24. oktobra - Na sončno petkovo popoldne so se taborniki rodu Lilijski grič Pesje ter rodu Topli Vrelec Topolšica odpravili na je-senovanje v Završe. Letošnje je bilo v znamenju Dizneyjevih zlikovcev. V zabavnih igrah so se taborniki seznanili z zastavljeno temo. Ena od iger je bila tudi pantomima, v kateri so morali ugibati zlikovce iz znanih risank. Po večerji so se odpravili na lov za zlikovci, pri tem so jih čakale zanimive naloge. Vrnili so se polni vtisov, tam pa jih je čakalo novo presenečenje. Imeli so pravo kino predstavo, na kateri so si ogledali risanko o Minionih. Nasmejani, vendar tudi utrujeni so zlezli v tople spalne vreče. Hladno jutro jih ni ustavilo, da ne bi odšli na jutranjo telovadbo. Pred delavnicami so odšli še do makete gradu in cerkvice, igrali razne igre, nato pa odhiteli na delavnice, na katerih so izdelovali duhce iz gline, okostnjake, pajke ter netopirje. Po zaključku jesenovanja je organizatorka Pija Verbič povedala: »Letošnje jesenovanje se je odvijalo po načrtu. Presenečena sem bila nad udeležbo, saj so tudi mlajši gg-ji pokazali zanimanje za akcijo. Vodniki so se ob tem zelo izkazali.« a Rok Srša Petdeset let od vpisa v šolo Prejšnji teden se je v gostilni Verdelj v Šaleku pri Velenju zbrala druščina, ki je slavila petdeset let od vpisa v osnovno šolo Gustava Šiliha v Velenju in druščina, ki je hkrati slavila tudi dvainštirideset let od konca šolanja na tej šoli. Spominjali so se v glavnem prijetnih dogodkov, vmes pa je prišel tudi kakšen bolj žalosten, saj je kar ne- kaj učencev te šole že pokojnih. Nazadnje se je ta generacija zbrala leta 1999, nato pa nekako ni našla pravega termina za ponovno snidenje. A konec prejšnjega tedna se je zbralo več kot pol nekdanjih učencev, ki so si obljubili, da se ponovno srečajo prej kot pa v šestnajstih letih. a Dak Pustolovščina, ujeta v izlet V torek, 20. oktobra, smo se tisti učenci iz šole MPT Velenje, ki imamo radi minerale, kamne, nove informacije in muzeje, odpravili na izlet v ljubljanski muzej na razstavo Svetloba ujeta v kamen. V Ljubljani smo se razdelili v dve skupini. V naši smo imeli najprej predstavitev in potem delavnice. Začeli smo z vprašanjem 'od kod prihaja svetloba?' Svetloba namreč prihaja iz vesolja, v našem osončju od Sonca. Malo smo se pogovarjali o meteoritih, si jih ogledali, poslušali njihov zvok in enega celo potežkali. Pogovarjali smo se o naravni in umetni svetlobi, o genijih, ki so preučevali svetlobo, o kamnih dvolomcih, o nakitu iz dragih kamnov, ogledali smo si posebne kamne pod UV svetlobo, ogledali Cestitamoob prazniku . občine Šmartno obPaki ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje smo si Zoisov diamant in se dotaknili njegove povečane replike. Izvedeli smo tudi, da so v Sloveniji včasih iz Save in Drave dobivali zlato. To smo poskusili tudi mi. Ker je bil tam tudi kip fotoaparata, smo se zelo zabavali z navideznimi slikami. Malo kasneje smo odšli v sobo za ustvarjanje, kjer smo najprej ponovili, kar smo se na razstavi naučili. Pogovorili smo se o izdelku in ga začeli izdelovati. Izdelali smo neverjetne črke z lepljivim plastelinom in lepimi diamantki. Ker nam je ostalo še malo časa, smo si lahko ogledali še ostale prostore, v katerih so razstavljene živali, fosili, školjke in okostja. Na koncu so se učiteljice odločile, da si bomo ogledali še zanimivo predstavitev o oblikovanju žlahtne kovine. Gospod, ki je to pokazal, je naredil prelep bakren list, in čeprav je bil proces glasen in dolg, je bil izdelek tega vreden. Na izletu sem zelo uživala. a A. Božiček, 6. a Zlata Stanka in Anzek Kolšek V Andražu nad Polzelo v zaselku Jajče sta praznovala zlato poroko Ivan Kolšek - Anzek in Doroteja Stanka Kolšek. Obred civilne poroke je bil v Gradu Komenda na Polzeli, opravil ga je župan Polzele Jože Kužnik, cerkvenega pa v domači cerkvi sv. Nikolaja v Andražu nad Polzelo župnik Jože Kovačec. Ivan Kolšek - Anzek se je rodil leta 1934 na Polzeli. Bil je eden od treh Kolškovih otrok, po domače Martinekovih. Osnovno šolo je obiskoval na Polzeli, srednjo kmetijsko šolo pa je zaključil ob delu. Bil je zelo napreden in vedoželjen fant. Veselje do strojev ga je vodilo, da je imel konec petdesetih let že svoj motor, v začetku 60. let pa tudi avto. Njegova prva služba je bila v Kmetijski zadrugi na Polzeli. Vse do upokojitve je bil vodja strojnega parka in pospeševalec kmetijstva. V 35 letih službovanja v KZ Polzela si je v Savinjski dolini nabral veliko izkušenj, poznanstev in prijateljev. Doroteja - Stanka (rojena Potočnik) se je rodila 1945 v Škalah pri Velenju enemu prvih rudarjev velenjskega premogovnika. Tako kot njena sestra je osnovno šolo zaključila v Velenju. V letih njenega odraščanja je bilo na nekaterih kmetijah v Šaleški dolini življenje precej kruto. Premogovništvo je pustilo posledice in posestvo Stankinega dedka v Škalah (po domače pri Vagu) je pogoltnilo Škalsko jezero. V zameno za potopljeno kmetijo so dobili nadomestno v Andražu nad Polzelo, kamor se je Stanka preselila leta 1962 in kot mladenka prevzemala rada poskrbela, da so se pri hiši vsi dobro počutili in od hiše odhajali zadovoljni, siti ter srečni. To tradicijo nadaljujeta Tomaž in njegova žena Barbara s hčerama. Zlatoporočno slavje, na katerem Z obreda cerkvene poroke, ki jo je opravil župnik Jože Kovačec. delo na njej. Stanka in Anzek sta se spoznala v Andražu leta 1963 in se leta 1965 poročila. Rodila sta se jima sin Tomaž in hči Polona, ki sta poskrbela, da imata kot babica in dedek veselje s tremi vnuki. Kmetijo sta pridno posodabljala in potomce učila življenjskih modrosti. Njuna hiša je bila vedno polna obiskovalcev. Na Vagovi kmetiji so bili vedno vsi dobrodošli. Stanka in Anzek sta so se zbrali številni svatje, je bilo v gostilni Cizej in se je zavleklo v večerne ure. Vzdušje so prevevale najlepše želje, da bi Anzek in Stanka še dolgo uživala skupaj s svojimi toplo zavetje svojega doma. Slavljencema so tudi andraški gasilci izkazali pozornost s curkome-tom, saj je Anzek njihov ustanovni član in donator. a T. Tavčar Popestrili dan starejšim krajanom Velenje, 17. oktobra - V soboto smo imeli na OŠ Gorica goste. Krajevna skupnost Gorica je v naši avli organizirala občni zbor starejših krajanov KS Gorica. Učenci šole so za uvod v njihovo druženje pripravili kratko kulturno popestritev pod vodstvom učiteljic Katarine Podbornik in Mojce Zagožen. Najstnik Pavel je kar na odru pisal seminarsko nalogo z naslovom Igre nekoč in danes, medtem pa je pazil na svojo mlajšo sestrico. Njeni prijatelji so ji prišli delat družbo. Z njo so se igrali najrazličnejše stare in sodobne igre, peli, plesali, zato Pavel ni imel miru. Kmalu je opazil, da se lahko iz nji- hovih iger tudi kaj nauči. Ob koncu so vsi skupaj s Pavlom zapeli pesem Sreča na vrvici in se poslovili od starejših krajanov, besedo pa predali predsedniku krajevne skupnosti Gorica Jožefu Kandolfu. V nadaljevanju so naši kuharji starejšim krajanom postregli s kosilom, po občnem zbo- ru pa je sledilo druženje. Tako so starejši krajani v prostorih naše šole preživeli pester dan, vsi skupaj pa smo bogatejši za še eno novo med-generacijsko izkušnjo. a Mojca Zagožen Mnenja in odmevi »Manj denarja, manj investicij« Pod tem naslovom je novinarka Bojana Špegel v Našem času z 29. oktobra objavila prispevek o poteku 8. seje na Mestnem svetu občine Velenje, ki je potekla 27. 10. Na pretekla poročanja o sejah v Mestnem svetu občine Velenje se nisem odzivala, kljub temu, da so se obrazložitve glasu, ki sem jih podajala na seji kot svetnica SDS, ignorirale. Iz objave v Našem Času je razvidno, da je Stanovanjski razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj že objavljen, ker so svetniki potrdili besedilo razpisa. Z besedo ni omenjeno, da smo svetniki SDS opozorili na pasti, ki jih razpis v takem besedilu prinaša. Še enkrat bi želela opozoriti na problematiko besedila v razpisu, ki je bil sprejet. Posebej sem opozorila, da gre za dodelitev neprofitnih stanovanj, za ljudi, ki so se najverjetneje znašli v socialni stiski, zato je več kot nespremenljivo, da kot lastnik občina Velenje od njih zahteva še imenovanje porokov, od katerih se lahko zahteva plačilo vseh stanovanjskih stroškov, v kolikor to ne zmore sam najemnik. »Najemna pogodba bo vsebovala »poroke«, ti poroki pa so soodgovorni za plačilo vseh stanovanjskih stroškov«, je razvidno iz Zapisnika 3. seje Sveta za varstvo pravic najemnimov stanovanj z dne 21. 10., ki je potekala na Mestni občini Velenje. Od nekaterih občanov sem bila obveščena, da zaradi tega pogoja odklanjajo najem neprofitnih stanovanj. Razumljivo je, da je potrebno vgraditi varovalke za primer neplačevanja najemnine in obratovalnih stroškov, vendar zato obstajajo drugačni načini. Solidarno poroštvo je skrajni ukrep, ki je za najemnika in njegove poroke v primeru zamude s plačilom še dodatno stopnjevanje pritiska, povezano z dodatnimi stroški in z življenjem v strahu, v kolikor bi s plačevanjem najemnine in obratovalnih stroškov malo zamujali. V primeru reševanja resnejših težav zaradi neplačevanja najemnine in obratovalnih stroškov obstaja pravna praksa, zato smatram, da je imenovanje porokov v najemni pogodbi škodljiv ukrep za dobro počutje najemnikov v neprofitnih stanovanjih. a Suzana Kavaš, mestna svetnica SDS Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CM K, stran 15 5. novembra 2015 «»SÜAS KRAJI IN LJUDJE 15 Pridobitev za sedanjost in prihodnost Posodobljena cesta v Skornem zadnji prepotreben odsek -Denar za naložbo v celoti iz občinskega proračuna Tatjana Podgoršek Skorno, 31. oktobra - Krajani vaške skupnosti Skorno v občini Šmartno ob Paki so imeli minulo soboto tehten razlog za praznovanje. Svojemu namenu so predali blizu 1,2 kilometra dolg posodobljen cestni odsek od lovskega doma do kmetije Župan. Naložba je bila vredna približno 250 tisoč evrov, v celoti pa jih je zagotovila lokalna skupnost iz proračuna. »Posodobljen cestni odsek predstavlja sedanjost in prihodnost« je na otvoritveni slovesnosti menil šmarški župan Janko Kopušar. Pojasnil je, da gre za povezovalno cesto med občinama Šmartno ob Paki in Šoštanj, po njej opravljajo šolske li kamniti zid in z njim oskrbeli manjši plaz. »To je bil zadnji odsek s seznama prednostnih cestnih naložb.« Ob tej priložnosti se je Kopušar zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi projekta, uporabnikom ceste pa zaželel, da se po njej vozijo razumno. Predsednik vaške skupnosti Skorno Žiga Gorjup je med dru- Cestni odsek so predali svojemu namenu (z leve): Žiga Gorjup, najstarejša krajanka Marija Polak in Janko Kopušar Boštjan Hrastnik o pomenu posodobljenega cestnega odseka: »Za nas krajane je to velika pridobitev. Glede na vrednost naložbe in stanje v občinskem proračunu nekateri niso verjeli, da se bo to res zgodilo. Rešene so težave mobilnosti, varnosti, obnovljeno imamo komunalno infrastrukturo. Nekateri smo si lahko ob tej priložnosti uredili še dovozne poti in dvorišča.« prevoze. Prvotno so načrtovali posodobitev v dveh fazah, a so se v soglasju z občinskim svetom odločili, da bodo vsa načrtovana dela opravili letos. »Zalogaj je bil velik, zato sem vesel, da nam je skupaj z vami krajani to uspelo. S tem smo tudi dokazali, da so za lokalno skupnost pomembni vsi občani ne glede na to, kje živijo.« Cesta je danes širša, pod asfaltno prevleko je obnovljena komunalna infrastruktura - električno, vodovodno in kabelsko omrežje, uredili so še internetne povezave, odvodnjavanje, zgradi- gim povedal, da so pridobitve zelo veseli. Cesta je bila zgrajena v 80. letih prejšnjega stoletja in jo je pošteno načel zob časa. Ponekod je bila že nevarna, tudi mobilnost se je v kraju močno povečala. »Dobili nismo le asfalta, ampak še veliko več. V Skornem nas živi več kot 200 in skoraj pri vsaki hiši je več kot en avtomobil. Prav tako cesto uporabljajo občani občine Šoštanj.« Blagoslovitveni obred je opravil šmarški župnik in dekan De-kanije Braslovče Ivan Napret. Ustvarjanje robotkov in risb Velenje, 5. novembra - Danes bo v Galeriji Velenje potekala kreativna delavnica z mladim umetnikom Mihom Cojhtrom. Udeleženci bodo sestavili ro- botke, ki rišejo. Uporabljali bodo odpadni material iz podjetja Gorenje. Delavnica bo potekala v prostorih Galerije Velenje od 17. do 20. ure. Primerna je za otroke starejše od 6 let in je brezplačna. Organizatorji si želijo, da udeležence predhodno prijavite po elektronski pošti. Mini velenjski oktoberfest Velenje, 24. oktobra - V Pivnici Zoro so obiskovalcem pred dnevi pripravili čar pravega Oktoberfesta. Kot je povedala direktorica Preste Prestiž, d. o. o., (katerega del je tudi Pivnica Zoro) Zala Ročnik, so Oktoberfest v Pivnici Zoro pripravili prvič. Ob domači glasbi in bogati ponudbi jedi, ki sodijo na Oktoberfest, so skladno s tradicijo točili pivo in gostom ponudili tudi prave bavarske preste. Oktoberfest so zaključili s »ta pravo« zabavo ob tekmovanju v pitju piva z bogatimi nagradami za najboljše pivce. Voziček društvu Šoštanj, Gaberke, 25. oktobra - Člani Kulturnice Gaberke so minulo nedeljo predali namenu invalidski voziček za prevoz članov Društva na srcu operiranih. Predaja vozička je bila na domu predsednika društva Franca Šteharnika, ki je bil tudi pobudnik te humane akcije. Tudi sam je član Društva na srcu operiranih in član upravnega odbora, zato se je tudi odločil za nakup s pomočjo društva Kulturnica, ki je dalo večji del sredstev, nekaj pa je primaknil tudi Sanolabor. Vrednost vozička je bila okoli tristo evrov. Gesta, ki je vsekakor vredna pohvale, se je realizirala in voziček je prevzel Bojan Petek, predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije. Zahvalil se je sponzorjem in seveda pobudniku dejanja, z zagotovilom, da se bo voziček zagotovo uporabljal v prave namene. Društvo na srcu operiranih Slovenije je sicer organizacija, ki po- maga srčnim bolnikom, da bodo znali zdravo živeti, in tudi zdravim, da ne bi zboleli. ■ MBK Foto Aleksander Grudnik ■ ■ ■ Ave, Slovenija! Velika glasbena turneja po Južni Ameriki (4) Buenos Aires, 1. november, ob 23.56. Na ulicah je pravi karneval, kajti domača Boca je danes zmagala in postala državni nogometni prvak. Staro, mlado, otroci in dojenčki nosijo modro-rumene drese in zastave. Tudi mi smo zmagali, turneje je konec, čez 18 ur poleti letalo proti Brniku. Skoraj štiri tedne je trajala naša pot. Čas za obračun? Statistika kaže 43 000 po zraku in zemlji prevoženih kilometrov, obkrožili bi lahko zemljo. Enajstkrat vkrcavanje v letalo, enajstkrat iz njega, pa še vkrcavanja v avtobuse, kom-bije in taksije. Vedno s prtljago, po navadi z opremo. Pa prenašanja v hotel, iz hotela, v dvorane, iz dvoran. Čakanje na letališčih, avtobusnih postajah, hotelih, osem nastopov, nekaj neformalnih glasbenih druženj, približno 90 ur posnetega filmskega gradiva, kakšnih 6000 uradnih fotografskih posnetkov, neugotovljivo število popitih sodčkov piva, kakšnih tri do pet kilogramov pridobljene teže na osebo ... Je potem še sploh ostalo kaj časa za spoznavanje narave in znamenitosti. Bolj malo, pa kdaj tudi volje. Le površno smo se dotikali. Pa saj pravijo, da še rojeni buenosairčani svojega sedem-najstmilijonskega mesta nikoli ne spoznajo v celoti. Več smo doživljali med našimi ljudmi v krajih, ki jih od nekod poznamo. Recimo mesto Parana, kamor so prišli prvi Slovenci že ob koncu 19. stoletja. Tja je pred mnogimi leti odšel Lukec iz Bevkove zgodbe in s sabo odnesel škorca. In petdeset let po tem, ko prebereš zgodbo, stojiš natanko tam. In se pogovarjaš z ljudmi, ki so se znašli v tujem svetu. Ne glede na to, kdo je kriv ali kdo ni kriv, na novo zaživeti v tuji deželi ni lah- ko. Zato so nas rojaki, četudi že mešane krvi in pomanjkljivega znanja materinščine, sprejemali z odprtimi rokami. Poslušali smo njihove zgodbe, zgodbe potomcev treh valov priseljencev. Živih prvonaseljencev skorajda ni več, njihovi potomci govorijo o njihovih usodah, velika večina brez grenkobe, bolj o hrepenenju in težkih začetkih novega življenja. Tudi otroci političnih izgnancev po drugi vojni se pogovarjajo o domovini, skoraj nihče o politiki, nihče o krivdi. Zaradi olike do gostov ali pa morda zato, ker to ni več pomembno. Važna je domača beseda in pesem, četudi je to Avsenikova Tam, kjer murke cveto (... v to dolino zeleno, s krvjo prepojeno ...). In ni samo eden takratnih izseljenskih otrok povedal, da so takrat, maja 1945. leta, zavezali cunje, vpregli vozove, privezali krave in »odšli v Avstrijo, le za en mesec ali dva, ker potem bodo Američani in Angleži tako in tako uničili Titovo vojsko in se bomo vrnili«. Mnogo je bilo različnih zgodb, trpkih usod, pa tudi zgodb o uspehu. Slovence v Argentini cenijo - kot gradbince, sodarje, vinarje usnjarje ... Menda se na njih v latinskem, počasnejšem svetu, lahko zaneseš. Imajo veliko otrok, najmanj po tri, skrbijo za njihovo izobrazbo in prihodnost. Kakor koli že, pri tem ima cerkev močno povezovalno vlogo, kamorkoli se ozreš, v slovenskih domovih zagledaš križ in svete podobe, molitev pred skupnim kosilom je običajna. Prav zabavno je bilo gledati udeležence naše karavane: zelo redki so znali moliti, nekaj jih je v zadregi nekaj po svoje žebralo in se nespretno po-križalo tudi ob nepravem času, večina je modro strmela v vabljivo pečenko na mizi, le s snemalcem Bojanom s svojim ateizmom nisva imela zadrege, saj sva v rokah držala kamero in fotoaparat. Ampak vere nam ni vsiljeval nihče. Kdor hoče, hoče, kdor noče, noče . Na koncu koncev je statistika čisto nepomembna. V Južno Ameriko smo odšli, da bi dajali. Po odzivu naših novih prijateljev in njihovi gostoljubnosti sodeč nam je to uspelo. In to šteje. In ne da se meriti v porabljenem času, denarju, kilometrih, energiji. In če smo da- jali, smo tudi prejemali. Vsak zase ve, kaj in koliko. In tako odhajamo domov vsaj malček drugačni. Ne samo zaradi kilogramov, ki smo jih skorajda brez izjeme pridobili z neredno, v nočnih urah preobilno hrano in kupicami piva. O hrani bi lahko govorili posebej, pa le to, da je bilo mesa veko, veliko pa tudi pic, ki so bile najboljši izhod v sili, največkrat v poznem večeru. Večerja oziroma pozno kosilo ob dvanajstih ponoči za Argentince pač ni kaj posebnega. Tudi tega se navadiš. Pa kozarček ali več piva povrhu in dekagrami se pospešeno nabirajo. a Vlado Vrbič Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT 5. novembra 2015 Prejeli krepko zaušnico Rudar v tretji novembrski tekmi z Mariborom povedel, nato doživel pravi stres - V soboto (ob 17.45) ob jezeru Olimpija V šestnajstem prvenstvenem krogu so ljubitelju nogometa na dveh tekmah videli pravo golija-do. Nogometaše Rudarja je Maribor na svojem igrišču potopil s 7 : 1, Olimpija pa je bila v celjski Areni Petrol proti domačemu moštvu nekoliko manj deroča. Zmagala je s 4 : 0 in domače spet potisnila na zadnje mesto. S tem se jim je vsaj delno maščevala, ker so jo izločili iz nadaljnjega pokalnega tekmovanja. Na prvi v Ljubljani je bilo 2 : 2, na povratni v Celju pa 4 : 0 za goste. Na preostalih treh dvobojih so bili strelci skromnejši. Krško, novinec v ligi, je nepričakovano premagalo Gorico z 1 : 0. Samo en gol so videli gledalci tudi v Domžalah, kjer je gostoval Zavrč. Dosegli so ga gostje. Luka Koper je gostila Krko. Tekma se je končala z najbolj nepriljubljenim izidom 0 : 0. Po zmagi rudarjev v prvem če-trtfinalnem dvoboju slovenskega pokala in tudi po njihovem porazu z 0 : 3 na povratnem najbrž niti največji pesimisti niso pričakovali, da jih bodo aktualni prvaki nadigrali v vseh elementih nogometne igre. Še zlasti, ker je bil začetek 'knapov' sijajen. Že v drugi minuti jih je Damjan Tri-fkovic popeljal v vodstvo z 1 : 0. Nato je sledil stres v obliki sedmih golov v mreži vratarja Mateja Radana, ki pa je bil vendarle zaslužen, da za njegov hrbet ni zašla še kakšna žoga več. Kot da bi vodstvo Velenjčanov, ki so tokrat igrali namesto v zeleno-čr-nih dresih v belo-črnih, podžgalo vijoličaste k šampionski igri, sami pa so bili v nadaljevanju kot neko drugorazredno moštvo. Kako so igrali, priča tudi statistika. Streli v okvir gola 14 : 3, mimo 6 : 3, torej skupaj 20 : 6; koti 9 : 2. Ob takšnem porazu nekega moštva je odgovor običajno znan: nismo imeli svojega dne. Nismo bili pravi. Z zadnji- mi tremi besedami bi se strinjali, očitno niso bili ustrezno psihično pa tudi telesno pripravljeni, še zlasti, ker je bil za njimi naporen ritem tekem. V soboto bo v Velenju gostovala vodilna Olimpija. Pred rudarji je priložnost, da z dobro igro smo prejeli naivne in prelahke gole, ker pač nismo bili zmožni spremljati ritma Maribora, ki je igral vrhunsko. Tudi v pokalni, ki smo jo izgubili z 0 : 3, je bila njegova igra na evropski ravni.« V soboto bo v Velenju gostovala vodilna Olimpija, ki ima v Stjepan Babic in Damjan Trifkovič (z leve), kije s hitrim golom 'razjezil' prvake pokažejo, da so imeli v soboto resnično samo slab dan. Spasoje Bulajic, športni direktor kluba: »Prejeli smo krepko zaušnico. To nas mora spodbuditi k še bolj zavzetemu delu.« Jernej Javornik je šok, ki je sledil po njihovem vodstvu, pojasnil: »To je bila za nas peta tekma v štirinajstih dneh. Sredina povratna pokalna tekma je pustila na igralcih posledice, saj so se fizično in psihično izpraznili. Maribor je bil na boljšem, saj je imel prost dan, ker niso igrali derbija z Olimpijo. Dejstvo je, da je v naletu. Mi smo želeli igrati prsi v prsi, se z njim nadigravati, toda tokrat tega nismo bili sposobni in končalo se je, kot se je. Začetek je bil odličen, nato pa Andražu Šporarju trenutno tudi najboljšega strelca lige. Proti Mariboru je bil štirikratni strelec: »Olimpija bo nedvomno tudi proti nam favorit. Skupaj z Mariborom je trenutno zgodba zase v slovenskem nogometu. Kljub temu se mi seveda ne predajamo vnaprej. Na domačem terenu smo nevarni, verjamem, da bomo tudi v soboto. Kljub visokemu porazu v Mariboru pričakujem, da bo dober obisk gledalcev, in računam na njihovo veliko podporo. Potrebovali jo bomo, mi pa bomo storili vse, da točke vendarle ostanejo doma. Bo pa vse, razen našega poraza, za nas uspeh.« a S. Vovk Tudi Celjani 'dočakali' prvi poraz Maribor zaustavil aktualne prvake - Gorenje z zbrano igro visoko premagalo Kope V prvi slovenski rokometni sceni ni več moštva brez poraza. V 9. krogu so prvega doživeli tudi rokometaši celjske Pivovarne Laško na gostovanju v Mariboru. Domači so zmagali z 29 : 27, po prvem delu pa so gostje vodili za gol. To je bil prvi poraz aktualnih prvakov po 59 zaporednih zmagah. Očitno je trener, Celjan Slavko Ivezič, dvignil samozavest svojemu novemu moštvu, ki je prvenstvo začelo zelo slabo. V uvodnih treh tekmah so si priigrali prvo točko šele v tretjem krogu v tekmi s Krko (31 : 31). Blede predstave so bile tudi vzrok, da so se po porazu v 5. krogu v Velenju poslovili od prejšnjega trenerja Borisa Denica. Rokometaši Gorenja so gostili Koper. Vse čas so igrali zelo zavzeto, bili so veliko boljši in zmagali s trinajstimi goli razlike (35 : 22). Glavno prednost so si priigrali že v prvem polčasu, ki so ga dobili z razliko desetih golov. Drugi poraz je doživel Jeruzalem Ormož, ki pa je v Novem mestu nastopil brez nekaterih ključnih igralcev. To je seveda olajšalo delo igralcem Krke, ki je bila boljša z 28 : 21. Prvo zmago si je priigral Slovan. Gostoval je pri zadnji Sevnici ter zmagal s 25 : 23, vendar je kljub temu ostal na predzadnjem mestu. S točkami (oboji imajo po tri) pa se je izenačil s predzadnjo Dobovo, ki je doma s Trimom izgubila z najmanjšo možno razliko (23 : 24). Kot gostje so slavili še Škofjelo- čani. V Ribnici so bili od domačih boljši z 29 : 26. Tekmo med Izolo in Slovenj Gradcem pa so preložili na 2. december. V naslednjem krogu bo Gorenje gostovalo pri Slovanu. Tekme 10. kroga bodo igrali šele prihodnje konec tedna (14. 11.), vmes, od 6. do 8. novembra, bo ljani v finalnem dvoboju premagali Velenjčane, bodo tokrat gostitelji. Vse tekme bodo predvidoma na sporedu 9. decembra. ''Tokrat se bosta srečali dve ekipi, ki sta se lansko leto pomerili v samem vrhu tekmovanja, v finalu. Nekakšen čar tega pokala je prav v tem, da se tudi favoriti Nejc Cehte (z leve) še vsaj eno sezono v Gorenju, pred tem je enako storil tudi vratar Klemen Ferlin, po nekaj sezonah pa so se sporazumno razšli z Markom Dujmovičem. Petica Prašnikarjeve Rudarke z zavzeto igro napolnile mrežo Ankarančank - V nedeljo s Krimovkami Po tritedenskem odmoru, ki so ga ekipe izkoristile za nabiranje novih moči in odpravljanje dosedanjih napak, so v ženski nogometni ligi s tekmami 8. kroga spet oživele zelenice. V njem je bilo v središču pozornosti srečanje v Radomljah, kjer so pri drugih domačinkah gostovale vodilne igralke Teleing Pomurja iz Beltincev. Gostje niso dovolile presenečenja. Zmagale so sicer tesno, s 3 : 2, a zmaga je zmaga. Še vedno so edine s polno bero točk. Drugi derbi je bil v Mariboru, kjer je gostovala Olimpija, novinka v ligi. Tekma seveda ni pritegnila toliko gledalcev, kot jih zvabijo ob igrišče dvoboji med moškima istoimenskima tekmecema. Novinke v ligi so ga dobile z 2 : 0. Krimovke so v Novem mestu proti Krki slavile s 3 : 1. Igralke Velesova so bile od Ajdovk boljše s 7 : 2, največ golov pa je bilo doseženih v Velenju, kjer so pri nogometnih namreč reprezentanca nastopila na močnem mednarodnem turnirju v Nemčiji. Poleg gostiteljev Nemcev bodo na njem nastopile še najboljše izbrane vrste Brazilije in Srbije. Celje, Gorenje - kdo brez osmine? Na sedežu rokometne zveze so v začetku tedna izžrebali pare šestnajstine finala pokala Slovenije. Kroglice niso bile naklonjene že nekaj let najboljšima slovenskima moštvoma Celju Pivovarni Laško in velenjskemu Gorenju, pomerila se bosta že na tekmi za uvrstitev v osmino finala. Še nekaj zanimivejših parov: Drava Ptuj - Slovenj Gradec 2011, Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož. V šestnajstini finala bo o napredovanju odločala le ena tekma. Ker so v prejšnji sezoni Ce- ozirom boljše ekipe lahko srečajo že pred samo končnico," se je z žrebom sprijaznil Gorenjev trener Gregor Cvijic in dodal: »Do pokala je še dolgo, vmes moramo odigrati še veliko tekem, tako v domači ligi kot tudi v ligi Evropske rokometne zveze. Šele decembra se bomo zares začeli ukvarjati s tem pokalnim dvobojem.« Čeprav so v športu napovedi nehvaležne, si upamo trditi, da bo po šestnajstini finala to pokalno tekmovanje brez Celjanov ali Velenjčanov vendarle manj zanimivo. Celjani so doslej osvojili 18 pokalnih naslovov, Koper (tedaj Cimos Koper) tri, po enkrat pa so bili najboljši rokome-taši Gorenja (pokalni prvaki leta 2003, pod vodstvom Ivana Vaj-dla), nekdanji Mobitel Prule 67 ter Gold Club Hrpelje. a S. Vovk rudarkah gostovale igralke Ankarana Hrva-tinov. Domače so zmagale z 8 : 0. Ne da bi podcenjevali gostje, je bil za gostiteljice to le nekoliko bolj zahteven trening. Njihova zmaga bi bila lahko še višja. Prve tri gole so dosegle v uvodnih petindvajsetih minutah, nato so do konca prvega polčasa igrale bolj sproščeno, v drugem pa so spet dvignile ritem igre. Strelsko je blestela najboljša domača igralka Lara Prašnikar, ki je bila neustavljiva s svojim 'vijuganjem' proti vratom gostij. Kar petkrat je premagala gostujočo vratar-ko. Slednja kljub tolikšnim zadetkom ni bila najslabša v svoji ekipi. Nasprotno, z nekaterimi obrambami je celo preprečila še višjo domačo zmago. Ob Prašnikarjevi so se med strelke vpisale še Ines Pijuko-vič, Sanja Malinič in Marijana Jev-tič. Vratarka Jadranka Zilic je na dosedanjih osmih krogih prejela le sedem golov. Le v mreži Pomurk je bilo v tem času manj žog, samo štiri. Po tekmi je z nasmehom povedala: »Zelo vesela sem, če punce igrajo tako dobro, da sem brez dela oziroma da žoga ne zleti za moj hrbet. Danes nam je to tudi uspelo. Vadimo zelo zavzeto, naporno, zato sem prepričana, da nas čakajo boljši časi in da bomo kmalu povsem pod vrhom prvenstvene lestvice. V naslednjem krogu gostujemo pri Krimovkah, ki so novinke v ligi. Gre za zelo mlado ekipo. Pričakujemo zmago, seveda pa jih ne bomo in ne smemo podcenjevati.« a S. Vovk Končali z igralcem manj V 11. krogu 3. lige - sever so si najvišjo zmago priigrali nogometaši celjskega Šampiona. Na gostovanju v Šmartnem ob Paki so bili od domačih boljši s 5 : 1. Edini gol zanje je dosegel Staš Maze, in to v 87. minuti, ko so gostje vodili že s 5 : 0. V prvem polčasu so Šmarčani dobro kljubovali gostom, saj so svojo mrežo ohranili nedotaknjeno. Takoj na začetku drugega (47.) so Celjani povedli z 1 : 0. Najbrž pa domači ne bi dobili petarde, če se ne bi zgodila 60. minuta. Tedaj so ostali z igralcem manj, saj je moral zaradi drugega rumenega kartona z igrišča Nejc Za-bukovnik. Številčno prednost so gostje 'obogatili' še s štirimi goli. Po že šestem porazu so si Šmarčani v primerjavi s prejšnjim krogom še za mesto poslabšali svoj položaj na letvici. S prejšnjega enajstega mesta so zdrknili na dvanajsto. Šampi-on pa je z dosedanjega petega mesta napredoval na četrto. V vodstvu je še vedno kljub tekmi manj drugo moštvo Maribora. Gostilo je predzadnje Radlje, ki jih je presenetilo z vodstvom z 1 : 0. Na koncu pa se je po pričakovanju dvoboj končan sicer s skromno zmago domačih s 3 : 1. V soboto bodo nogometaši Šmartnega gostovali pri vodilnem Mariboru. a vos Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CM K, stran 17 5. novembra 2015 Igrivi treningi aikida V društvu Bushin se uri okrog 40 otrok, ki so se na treningu med krompirjevimi počitnicami prvič srečali z odraslimi Na prvem skupnem treningu so male aikidoke starejše občudovale pri izvajanju mojstrskih tehnik, ti pa so se od malih učili igrivosti. ŠPORT 17 Gezi v spomin V. Nenadoma nas je zapustil dolgoletni član KK Šoštanj Geza Šinkec. Geza je bil član kluba začetka, saj je bil eden od njegovih ustanoviteljev. Kot tekmovalec je dosegal odlične rezultate in se udeleževal državnih prvenstev, tako posamezno kot v dvojicah. Številne poškodbe so bile vzrok, da je krogle pospravil v kot in svoje mesto prepustil mlajšim tekmovalcem, ki so sledili njegovim nasvetom in postali enako dobri tekmovalci, kot je bil sam. Znal je svetovati, umirjati in nas spodbujati pred vsakim tekmovanjem, ob uspehu pa se je poveselil z nami. Kadar smo bili zaradi neuspeha slabe volje ali v težavah, nam je vedno znal prisluhniti. Letos, ko je klub praznoval 50-le-tnico, je bil med prejemniki priznanj za dolgoletno članstvo in aktivno delovanje ter za popularizacijo kegljaškega športa v Šaleški dolini. Geza ostaja v našem spominu kot neizmerno dober in priljubljen član, pripravljen pomagati in delati v dobro vseh. Za njim ostajajo sledi, ki ne bodo nikoli izbrisane. Geza, pogrešali te bomo. a Kegljaški klub Šoštanj Tina Felicijan V osmih letih delovanja Športnega društva Bushin Velenje je skozenj šlo več kot 200 ljudi, ki so spoznavali tehnike aikida. Danes to miroljubno japonsko borilno veščino, edino, ki je izključno samoobrambna, dvakrat tedensko trenira deset aikidok, mojstri pa se srečujejo vsako prvo nedeljo v mesecu, da vzdržu- V Kanalu ob Soči se je v nedeljo, 25. oktobra, zaključila zadnja (tretja) tekma za Pokal Slovenije 2015 v karateju; velenjski karateisti so na njej spet dosegli številne odlične rezultate in zabeležili celo daleč največje število uvrstitev med najboljše v zadnjih letih. Med 39 sodelujočimi klubi iz vse Slovenije so v zaključnih bojih za prestižni Pokal Slovenije 2015 štirje velenjski klubi tokrat osvojili kar osem zlatih, enajst srebrnih in osem bronastih odličij v različnih kategorijah v katah, borbah in katah ekipno. Na tokratni pokalni tekmi je bil najuspešnejši karate klub Shotokan Velenje, ki je dosegel odlično tretje mesto med vsemi sodelujočimi slovenskimi klubi in tako dohitel in prehitel Karate klub Rudar Velenje, ki je bil po dveh pokalnih tekmah na četrtem mestu v Sloveniji. Tokrat je bila bera medalj po klubih naslednja: KK Shotokan Velenje je s 5 zlatimi, 3 srebrnimi in 1 bronasto zasedel 3. mesto v klubski razvrstitvi, KK Rudar Velenje je z 2 zlatima, 4 srebrnimi in 1 bronasto medaljo zasedel 8. mesto, KK Velenje z 1 zlato, 3 srebrnimi in 5 bronastimi medaljami osvojil 13. mesto in KK Tiger Velenje z 1 srebrno in 1 bronasto medaljo 28. mesto v klubski razvrstitvi pokala. Omenimo tokrat med najboljšimi posameznimi uvrstitvami karateisti najprej zmagovalce tretje tekme za jejo nivo in se tudi sami učijo. Znanje pridobivajo na državnih seminarjih vsakih nekaj mesecev in šolah v tujini, tekmovanj pa v aikidu ne prirejajo. Vadba za vsakogar Inštruktor v klubu Bushin Matej Pirmanšek, 1 dan Ai Ki Kai, pravi, da »napadalca v aikidu na treningu uporabljamo samo zato, da ponazarjamo neko agre- letošnji pokal Slovenije. Med fanti sta v katah zmagala Aljaž Gajšek v kategoriji kate dečki, Tomaž Hudales v kategoriji mlajši kadeti in ekipa kate dečki, vsi iz KK Shotokan Velenje. Med deklicami je zmagala Lana Hlišč v kategoriji kate malčice in ekipa kate deklice, vse iz KK Rudar Velenje, med kadetinjami pa je tako kot na prejšnjih pokalnih tekmah spet zmagala Špela Pisanec Mežnar iz KK Shotokan Velenje. V kategoriji kate mladinke je zmagala ekipa KK Velenje. V borbah je pri mlajših kadetih v kategoriji -50 kg spet zmagal Tomaž Hudales. Pri borbah sta srebrni medalji dosegla še Ajda Go-lač pri deklicah (KK Rudar Velenje) ter mlajši kadet Nemanja Točakovic (KK Shotokan Velenje), bronasti medalji pa pri dečkih Tijan Skaza (KK Rudar Velenje) in Domen Bo-rovnik pri kadetih (KK Velenje). Ostale medalje so v svojih kategorijah v katah dosegli naslednji karateisti: srebrne medalje Blaž Gajšek iz KK Shotokan Velenje, Nik Borovnik in Sebastjan Kauzar iz KK Velenje, Zoja Kandut in Saura Omič iz KK Rudar Velenje ter Ivona Lačevic iz KK Tiger Velenje. Bronaste medalje so dosegli Tia Jakob Kukovič, Kaja Češko in Pia Cesar iz KK Velenje ter Adelisa Hankič iz KK Tiger Velenje. V katah ekipno so srebrne medalje dobili še ekipa malčkov KK Velenje, ekipa malčic KK Rudar Velenje in sijo proti nam, na katero mi odgovarjamo z izvajanjem tehnik, ki so značilne samo za aikido.« Tudi zato je aikido mlajšim in starejšim prijazna rekreacija, predvsem pa ne zahteva izrazitih fizičnih sposobnosti, le voljo do usvajanja gibov za izvajanje tehnik. Otroci lahko začnejo že pri kakih štirih letih, a se takrat učijo osnove motorike. »Danes opažamo, da imajo otroci velike ekipa kadetinj KK Velenje. Po zadnji pokalni tekmi lahko že iz navedenih rezultatov napovemo večino najboljših dosežkov velenjskih karateistov v tekmovanju za Pokal Slovenije 2015 v karateju, ki bodo uradno razglašeni na državnem prvenstvu 29. novembra. Zagotovo je najboljši dosežek ta, da se je karate klubu Shotokan Velenje, ki je bil že dolga leta med prvimi petimi klubi v Sloveniji, pridružil še KK Rudar Velenje, ki je bil po dveh pokalnih tekmah na 4. mestu in celo za 4 točke v prednosti; po tretji pokalni tekmi bo četrto mesto v Sloveniji spet prevzel KK Shotokan Velenje, ki se bo po objavi uradnih rezultatov Pokala Slovenije najbrž že zelo približal 3. mestu. KK Rudar Velenje bo zasedel odlično 5. mesto s precejšnim naskokom pred KK Postojna, ki je bil še nedavno tretji klub v državi. Oba preostala velenjska kluba dopolnjujeta uspeh velenjskih karateistov, saj bosta med 50 klubi, ki so letos tekmovali v Pokalu Slovenija in obdržali visoko uvrstitev okrog 10. in 20. mesta v skupni razvrstitvi. Velenje ima tako še vedno daleč najuspešnejše karateiste v Sloveniji. Najuspešnejša mlada velenjska karateista ostajata Špela Pisanec Mežnar in Tomaž Hudales iz KK Shotokan Velenje. Kadetinja Špela Pisanec Mežnar, ki tekmuje samo v katah, je zmagala na vseh treh pokalnih tekmah in je torej pokalna zmagovalka Slovenije tudi za leto 2015; kaže pa, da bo tokrat zbrala dovolj točk (18 točk), da bo postala pokalna zmagovalka tudi v skupni razvrstitvi. Poleg tega Špela Pisanec Mežnar že 8. novembra z državno reprezentanco potuje na svetovno prvenstvo v Džakarto v Indoneziji in ji že zdaj lahko zaželimo dobro uvrstitev. Tomaž Hudales (tudi Shotokan Velenje) težave že z osnovnim gibanjem, tudi hojo. Do osmega leta se večinoma ukvarjamo samo s tem. Potem pa začnejo spoznavati tehnike,« pojasnjuje Matej. Najmlajši dobili počitniški izziv Lani je prav tako inštruktori-ca Marjanica Pejic, 1 dan Ai Ki Kai, začela trenirati tudi malčke, ki se poleg novih tehnik učijo japonskih izrazov, reda, discipline in samostojnosti. »Otroci se morajo na vratih posloviti od staršev, ker starši nimajo vstopa na treninge. Drugo pravilo pa je, da ima vsak svoje mesto, na katerem se uredi in pripravi na trening,« razlaga. Nato pomagajo postaviti blazine, po eni uri treninga pa skupaj pospravijo prostor. Šele ko se vsi uredijo, gredo skupaj k staršem. »Tudi najmlajši se naučijo sami obleči, obuti, pri tem pa imajo čas - nihče jih ne priganja, ampak spodbuja,« dodaja Marjanica, ki rada dela z otroki ravno zato, ker odrasle učijo, naj se ne pozabijo smejati. »Tako lahko stopimo iz vsakodnevnih okvirjev, stresa, službe. Sprostitev je največja nagrada.« Nagrada za malčke, ki se lahko kadarkoli pridružijo skupini, saj se zelo hitro učijo in dohitijo ai-kidoke, pa je udeležba treninga z odraslimi. je po štirih doseženih medaljah na zelo močnih tekmovanjih v tujini v letu 2015 zbral tudi rekordno število točk (30 točk) v Pokalu Slovenije; v katah je dosegel dve zmagi in eno drugo mesto (17 točk) in tako postal pokalni zmagovalec Slovenije v katah z velikim naskokom 8 točk pred drugouvrščenim. Njegov rezultat v borbah je enako dober - dve 1. in eno2. mesto, a je zaradi spremembe teže moral na zadnjih dveh pokalnih tekmah nastopiti v kategoriji -50 kg, kjer je zaradi manjšega števila sotekmovalcev dobil manj točk. Tako bo verjetno v borbah dosegel mesto pokalnega podprvaka Slovenije. Zagotovo pa bo s 30 točkami postal pokalni zmagovalec Slovenije tudi v skupni razvrstitvi z naskokom kar 11 točk pred drugouvrščenim tekmovalcem in z drugim najvišjim številom zbranih točk med vsemi tekmovalci v pokalu. Poleg omenjenih dveh karateistov sta zmago v Pokalu Slovenije dosegla še malčica Ana Hlišč in iz KK Rudar in Aljaž Gajšek iz KK Sho-tokan Velenje, ki si je z zmago v zadnji pokalni tekmi zagotovil zmago v katah pri dečkih in še odlično drugo mesto v skupni razvrstitvi pokala. Pokalni podprvak v katah je postal Nelis Huseinovic iz KK Shotokan, pokalni podprvakinji v katah med malčicami in deklicami pa sta postala Zoja Kandut in Saura Omic, v skupni razvrstitvi deklic pa Ajda Golač, vse iz KK Rudar. Prav tako so pri katah pokalne podprvakinje postale pri kadetinjah Tina Čater in/ali Pia Cesar iz KK Shotokan in KK Velenje, obe z enakim številom točk, pri mladinkah pa Ivona Lačevic iz KK Tiger Velenje. Mlajša kadetinja Kaja Češko iz KK Velenje in mladinka Adelisa Hankic iz KK Tiger pa sta v katah osvojili odlično 3. mesto. a joh Tekvondo Mladi so se izkazali Člani Taekwon-do kluba Skala Velenje so pretekla vikenda preživeli na Češkem in v Bosni in Hercegovini. Udeležili so se dveh mednarodnih odprtih prvenstev, ki sta bili zelo dobro zastopani z dobrimi tekmovalci iz Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske, Srbije, Hrvaške, Bolgarije, Romunije, BIH in Slovenije. Maloštevilna ekipa se je iz Češke vrnila s 3 zlatimi in 3 bronastimi medaljami, nekoliko večja odprava pa je v BIH osvojila 5 zlatih, 6 srebrnih in 3 bronaste medalje. Na odpretem prvenstvu Moravske na Češkem so zlate medalje osvojili: Teo Sobota (mlajši dečki, forme, rumeni pas), Renato Vogler (mladinci, borbe -51 kg) in Klemen Vogler (mladinci, borbe -63kg). Tretji pa so bili: Amar Ha-lilovic (dečki, borbe + 140 cm), Renato Vogler (mladinci, forme črni pas Prva liga Telekom Slovenije, 15. krog: Maribor - Rudar 7:1 (5:1) Strelci: 0:1 Trifkovic (2.), 1:1 Ibraimi (4.), 2:1 Bajde (30.), 3:1 Tavares (38.), 4:1 Tavares (39.), 5:1 Filipovic (45.), 6:1 Sallalich (50.), 7:1 Mendy (89.). Maribor: Handanovic, Stojanovic, Filipovic, Šuler, Viler, Ibraimi, Sallalich (od 79. Bohar), Kabha, Vršič (od 56. Mertelj), Bajde, Tavares (od 66. Mendy). Rudar: Radan, Ihbeisheh (od 54. Jahic), Džinic, Žitko, Kašnik, Trifkovic, S. Babic, Tolimir, Bolha, M. Babic (od 77. Črnčič), Grgic (od 58. Eterovic). Rumeni kartoni: Viler; S. Babic, Grgic, Žitko. Drugi rezultati: Celje - Olimpija 0:4 (0:3), Krško - Gorica 1:0 (1:0), Domžale - Zavrč 0:1 (0:0) Krško - Gorica 1:0 (1:0). Vrstni red: 1. Olimpija (tekma manj) 35 (42:9), 2. Maribor (tekma manj) 28 (33:16), 3. Domžale 28 (23:11), 4. Gorica 28 (26:24), 4. 5. Zavrč 25 (17:15), 6. Rudar 18 (15:23), 7. Krka 18 (13:22), 8. Koper 13 (18:26), 9. Krško 13 (7:27), 10. Celje 11 (10:31). Pokal Slovenije, četrtfinale - povratne tekme: Celje -Olimpija (prva tekma 2:2) 3:1 (2:0), Maribor - Rudar Velenje (prva tekma: 0:1) 3:0 (0:0), Drava Ptuj - Zavrč (prva tekma: 2:2), 0:3 (0:1), Domžale - Luka Koper (prva tekma 0:1), povratna: včeraj (sreda, 4. novembra). 3. SNL 11. krog - sever: Izidi: Maribor B - Radlje 3:1, Šmartno 1928 -Šampion 1:5, S. Rojko Dobrovce - AjDAS Lenart 2:1, Mons Claudius - Podvinci Betonarna Kuhar 3:0, Koroška Dravograd - Dravinja 1:1, Videm - Fužinar Noži Ravne 0:1, Šmarje pri Jelšah: 3:1, Brežice 1919. Vrstni red: 1. Maribor B (tekma manj) 26 (42:11), 2. Brežice 23 (26:8), 3. Šmarje 21 (33:22), 4. Šampion 20 (22:21), 5. Videm 20 (25:24), 6. Fužinar 16 (18:19), 7. M. Claudius 16 (18:20), 8. Dobrovce 15 (24:21), 9. Lenart 15 (20:22), 10. Dravinja 13 (13:21), 11. Dravograd 12 (13:20), I. dan) in mladinska moška ekipa (Vogler K., Vogler R., Glinšek, Pasa-rič) Team Slovenija v borbah. V Bosni in Hercegovini, kjer je potekalo odprto rvenstvo Doboja, so se na najvišjo stopničko povzpeli: Erazem Rozoničnik (starejši dečki, forme zeleni pas), Pia Landeker (mlajše deklice, forme zeleni pas), Amar Halilovic (mlajši dečki, forme, zeleni pas), Patrick Pasarič (mladinci, borbe -45 kg), Tamara Vogler (starejše deklice, borbe do 35 kg). Srebrne medalje so osvojili: Taras Alič (forme, mlajši dečki, zeleni pas in borbe -45 kg), Anže Koprivec (forme, starejši dečki, zeleni pas), Tamara Vogler (starejše deklice, forme, modri pas), Klemen Glinšek (mladinci, forme, črni pas I. dan in borbe -69 kg). Tretja pa sta bila: Tai Zorko Vačov-nik (forme, starejši dečki, rdeči pas in borbe -55 kg) in Luka Krel (forme, starejši dečki, rdeči pas). 12. Šmartno 11 (15:26), 13. Radlje 7 (10:26), 14. Podvinci (tekma manj) 3 (4:26). SŽNL - 8. krog: Rudar Škale - Ankaran Hrvatini 8:0 (3:0) Strelke: Marijana Jevtic (9), Ines Pijukovic (17), Lara Prašnikar (24, 50, 68, 86, 87), Sanja Malinic (69). Rudar: Zilic, Duronjic, Gombos, Bric, Lukek, Pi-jukovic (od m56. Praprotnik), Sevšek, Jevtic, Šo-ronda (od 71. Frankovič), Malinic, Prašnikar. Drugi rezultati: Krka - Krim 1:3 (0:2), Velesovo - Ajdovščina 7:2 (5:1), Rudar Škale - Ankaran Hrvatini 8:0 (3:0), Maribor - Olimpija 0:2 (0:0), Mo-je-lece.si Radomlje - Teleing Pomurje 2:3 (0:1). Vrstni red: 1. Pomurje 8 tekem 24 točk (84:4), 2. Radomlje 8 - 19 (27:8), 3. Olimpija 8 - 17 (28:15), 4. RudarŠ. 8 - 16 (35:7), 5. Velesovo 8 -13 (23:21), 6. Maribor 9 - 12 (14:18), 7. Ankaran H. 8 - 9 (19:20), 8. Krim 9 - 7 (10:30), 9. Ajdovščina 8 - 1 (5:61), 10. Krka 8 - 0 (6:76). NLB Leasing liga, 9. krog: RK Gorenje Velenje: RD Koper 2013 35:22 (20:10) Velenje: B. Buric (8 obramb), Ferlin (9 obramb), Zaponšek (4 obrambe); Božovic 1, Cehte 4, Medved 3, S. Buric 8, Ovniček 2, Skube 4, Golčar 5, Kleč, Gams 4, Ratajec, Nosan 3, Dujmovic, Bečiri 1 Drugi rezultati: Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 29:27 (12:13), Gorenje Velenje - Koper 2013 35:22, Dobova - Trimo Trebnje 23:24 (8:15), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 26:29 (13:12), Krka - Jeruzalem Ormož 28:21 (15:12), Sevnica - Slovan 23:25 (10:10), Tekma Istrabenz Plini Izola - Slovenj Gradec 2011 je prestavljena. Vrstni red: 1. Gorenje 9 tekem - 16 točk, 2. Celje 9 - 16, 3. Jeruzalem Ormož 9 - 14, 4. Krka 9 - 13, 5. Koper 2013 9 - 12, 6. Loka 9 - 11, 7. Ribnica 9 - 8, 8. Maribor 9 - 9, 9. Trimo Trebnje 9 - 9, 10. Izola 8 - 4, 11. Slovenj Gradec 2011 8 - 3, 12. Dobova 9 - 3, 13. Slovan 9 - 3, 14. Sevnica 9 - 2. mm t PREVOZ OSEB Vladimir Dobnik s.p. Veliki vrh 44, Šmartno ob Paki GSM: 041/ 645 330 Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki! Velenjski karateisti spet odlični TAKO so igrali Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 18 18 MODROBELA KRONIKA «»^AS 5. novembra 2015 Na cesti ugasnili dve mladi življenji Radegunda, 29. oktobra - V noči iz srede na četrtek, nekaj minut čez polnoč, so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Radegundi. V njej sta žal ugasnili dve mladi življenji; 21-letni voznik, doma iz Radegunde, in 18-letni sopotnik, doma z območja Dobrne. 19-letna sopotnica z območja Dobrne je bila v prometni nesreči lažje poškodovana. Nesreča se je zgodila, ker je voznik v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal z vozišča in trčil v drevo. 21-letni voznik in 18-letni sopotnik na zadnjem sedežu, sta na kraju nesreče umrla. 19-letna sopotnica se je v prometni nesreči lažje poškodovala. Letos je v prometnih nesrečah na Celjskem in Koroškem umrlo 17 ljudi, lani v enakem obdobju pa 12. Trije vlomi v enem dnevu Velenje, 28. oktobra - Velenjski policisti so v sredo obravnavali kar tri vlome. Prvi se je zgodil v Ribiškem domu ob Škal-skem jezeru. Storilec je vlomil skozi ostrešje, odnesel je okoli 300 evrov gotovine. Na Čopovi ulici v Velenju je neznani storilec v hišo vlomil skozi okno v pritličju. Prostore je preiskal, odnesel pa ni ničesar. Vlom v stanovanjsko hišo so policisti včeraj obravnavali tudi v Šaleku. Tam je storilec v hišo vlomil skozi stranska vrata. Ukradel je nekaj gotovine in več zlatnine. Našli ukraden avto Velenje, 28. oktobra - V sredo je na Koroški cesti neznano kam izginil volkswagen golf, na Ki- dričevi cesti pa so policisti našli škodo Yeti, za katero se je izkazalo, da spada k ukradenim vozilom. Nasilni otroci Velenje, 28. in 31. oktobra - V sredo je velenjske policiste poklicala občanka z Efenkove ceste. Povedala jim je, da ima težave s hčerko. Že po telefonu je bilo v ozadju slišati razgrajanje in razbijanje stekla, zaradi česar so morali policisti ukrepati kar se da hitro. Kmalu so ugotovili, da v takih primerih lahko pomaga samo zdravnik, ki je nasilno hčerko poslal v bolnišnico na zdravljenje. Tri dni kasneje, v soboto, so se velenjski policisti z napadom otrok na starša ukvarjali na Kardeljevem trgu. Na pomoč jih je poklical občan, ki naj bi ga sredi trga napadla sin in hči. Polici- sti so ugotovili, da je bil tokrat spor drugačne narave. Otroka sta želela le, da se oče, ki je ta večer pregloboko pogledal v kozarec, varno vrne domov. Zvečer so policisti obravnavali še enega od neskončnih primerov nasilja v družini. Tokrat je bil vnuk tisti, ki je bil nasilen do babice. Vnuka bo poskusil sodnik s kakšnim primernim ukrepom poučiti, da se tako ne bi smel obnašati. Zagorelo, ko je bil na kavi Velenje, 28. oktobra - Policisti so na Koroški cesti ugotavljali, zakaj je prišlo do požara na stanovanjski hiši, ki so ga uspešno pogasili gasilci. Ugotovili so, da je lastnik hiše za trenutek odložil svoje delo in odšel na kavo. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi to storil tako kot predvidevajo standardi o varstvu pri varjenju. Ker ni, je zagorelo. Požar je na objektu pustil škodo v višini okoli 20 tisoč evrov, k sreči pa v njem ni bil nihče poškodovan. Stebrni udar poškodoval 6 rudarjev Velenje, 28. oktobra - V sredo ponoči so policiste poklicali iz velenjskega zdravstvenega doma. Obvestili so jih, da so oskrbeli 6 rudarjev, ki so bili poškodovani v delovni nesreči v Premogovniku Velenje. Vsi so bili lažje poškodovani. Nesrečo v jami Pesje je povzročilo nepredvideno seseda-nja zemeljskega sloja, kar rudarji imenujejo tudi stebrni udar. Iz POLICIJSKE beležke Le kaj je počilo? Velenje, 30. oktobra - V Podgorju je občanka v petek slišala streljanje. Policisti so zadevo preiskali, vendar strelca niso našli. Tudi tega, da je kdo res streljal, niso mogli potrditi. Največkrat jo je skupila pločevina Velenje, 30. oktobra - V petek so velenjski policisti obravnavali štiri prometne nesreče, v katerih ljudje k sreči niso bili poškodovani. Skupila pa jo je pločevina in divjad. Štirikrat je počilo tudi v ponedeljek. V treh prometnih nesrečah je nastala samo materialna škoda, v četrti pa se je ena oseba poškodovala. Zanimal jih je denar Velenje, 31. oktobra - Na Staneto-vi cesti so policisti v soboto obravnavali vlom v gostinski lokal. Lastniki pogrešajo menjalni denar. Povratnik nasilen do žene Velenje, 31. oktobra - Na praznični dan reformacije so morali policisti na pomoč k ženi, ki jo je na Cesti talcev mučil mož. Vse ukrepe, vključno s prepovedjo približevanja, ki so mu jih zaradi nasilja v družini policisti izrekli že lani, so morali nasilnežu izreči ponovno. Policisti upajo, da bodo tokrat zalegli. O konju, begunki in kombiju Velenje, 31. oktobra - V soboto so občani na Ljubljanski cesti videli konja, ki naj bi motil promet, na Prešernovi so videli begunko, v Škalah pa sumljiv kombi. Policisti so se takoj odzvali na klice zaskrbljenih občanov. Konja niso našli, našli pa so »begunko«, ki to ni bila, in kombi, ki je bil samo kombi. Ozmerjala jo je Velenje, 1. novembra - Dan mrtvih sta si za prerekanje izbrali sosedi v Šaleku. Do očal skozi razbito izložbo Velenje, 28. oktobra - Na Šaleški cesti je nepridiprav razbil steklo izložbenega okna prodajalne, iz katere je vzel očala v skupni vrednosti okoli 3 tisoč evrov. Policisti so našli kar nekaj sledov kriminalca, zato upajo, da ga bodo kmalu izsledili in njegovo dejanje tudi lažje predstavili preiskovalnemu sodniku. Zasegli bel prah Velenje, 30. oktobra - V petek so policisti v Paki pri Velenju občanu zasegli 5 gramov neznane bele substance, za katero predvidevajo, da je prepovedana droga. Če bodo to domnevo forenzični strokovnjaki potrdili, bodo tudi ustrezno ukrepali. Pogosti vlomi v avtomobile Velenje, 30. in 31. oktobra - Neznanec je v petek v bližini kotalkališča razbil steklo na parkiranem avtomobilu in iz njega ukradel denarnico z gotovino in dokumenti. Všeč mu je bila tudi nočna svetilka, ki jo je prav tako vzel s seboj. V soboto so bili policisti za dobro jutro obveščeni, da je neznanec v Velenju čez noč vlomil v tovorno vozilo, iz katerega je ukradel več različnega električnega orodja. Dogodek se je ponovil v ponedeljek zjutraj. Tudi tokrat je neznanec iz kom-bija, ki je bil parkiran v bližini kotalkališča, ukradel električno orodje. Soseda je ozmerjala sosedo in jo pošiljala na neprimeren kraj. Policisti so jezno sosedo opozorili, da njeno početje ni lepo. Še dva vloma Velenje, Lokovica, 2. novembra - Policisti so obravnavali tudi dva vloma. Prvi se je zgodil v Lokovici, kjer je neznanec vlomil v hišo, jo celo preiskal in nato ukradel denarnico z denarjem. Koliko ga je bilo, policisti niso razkrili. Znano pa je, da je nepridiprav, ki je ob koncu tedna vlomil v prostore Študentskega servisa na Trgu mladosti, iz odprtega trezorja ukradel 40 evrov. Župan predal opremo gasilcem Šoštanj, 29. oktobra - Občina Šoštanj se zaveda, kako pomembno vlogo imajo gasilci, zato dobro skrbi za njihovo opremo. Potem ko je v zadnjih osmih letih občina dobro opremila vsa štiri gasilska društva z voznim parkom, je letos 20.000 evrov namenila za nakup osebne gasilske opreme - oblek, rokavic, škornjev in čelad. Delitev sredstev med štiri društva (Šoštanj-mesto, Topolšica, Gaberke in Lokovica) poteka na ravni občinskega gasilskega poveljstva. Sredstva so razdelili na osnovi kategorizacije društev. Svečano predajo opreme je opravil župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je ob tem povedal, da je občina ponosna na svoje gasilce, pohvalil njihovo delo z mladimi in njihove uspehe na različnih gasilskih tekmova- njih. Obenem se jim je zahvalil za odlično promocijo oktobra, v mesecu požarne varnosti, ko so izvedli tudi osrednjo občinsko gasilsko vajo vseh štirih društev v občini. Poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Boris Goličnik je dodal, da so veseli, da imajo šo- štanjska društva dobro opremo in da vsa štiri med seboj dobro sodelujejo. Poveljnik Gasilske zveze Šaleške doline Boris Lam-bizer pa je dejal, da so v zvezi zelo veseli, da ima župan Občine Šoštanj tak posluh za delo gasilcev. varnostno ogledalo Prihajajoči Martinovi, Miklavževi, Božičkovi in Silvestrovi dnevi Pokopališča so še vedno v znamenju dneva spomina na mrtve. V soju sveč, ki vendarle počasi ugašajo ena za drugo, tako kot rože cve- ^ tličnih aranžmajev, ki se ne morejo upreti zmrzali niti času, ki s sabo odnaša prav vse. Pokopališča bodo kmalu odeta v črnino in tihoto, ki je značilna za smrt, pa tudi bolečo izgubo nam dragih ljudi. Čas teče v svojem ritmu tako, kot je pred milijoni let, toda zaradi hitro spreminjajočega se življenja se nam dozdeva, da ne teče, ampak bliskovito šviga. Mimo nas, mimo naših življenj, mimo vsega, ne ozirajoč se na naš vsakdan in naše težave, skrbi, žalost, strah ... in v znamenju enega najbolj umirjenih praznikov, ki človeku vendarle da mislit' o svojem obstoju in poslanstvu življenja. Pa tudi o lastni majhnosti, krhkosti lastnega in življenja modro-zelenega planeta, ki pa je vendarle v celotnem vesolju samo ena majcena pika. In čisto nič več. Pred nami so praznični dnevi, ki so nasprotje dnevu spomina na mrtve. Prazniki, ob katerih naj bi slavili življenje, se veselili, rajali in praznovali. Tudi če ne poznamo bistva praznika in namena, zakaj so naši predniki izbrali praznične dneve in kaj so želeli s tem doseči. Danes to ni več pomembno, kajti takšni (dobri) nameni so bolj ali manj potisnjeni v ozadje. Danes je pomembno veseljačenje in zabava, pred tem pa še nakupovanje in zapravljanje. Pomembno je biti srečen, čeprav se veliko ljudi niti ne zaveda, kaj je sreča in kaj nas lahko osreči. Zato je precej takšnih, ki si do sreče pomagajo z (ne) dovoljenimi substancami, med katerimi prevladujejo alkoholne pijače. Toda alkohol prinaša tudi streznitev. Prej ali slej izginejo živo pisane slike življenja, občutki sproščenosti, razigranosti, opoja in namesto njih nastopi boleča ali celo travmatična streznitev. Konec preteklega tedna je na naših cestah umrlo 105 ljudi, v enakem obdobju lanskega leta pa 92. Policisti so leto 2014 razglasili za najbolj varno leto glede varnosti v cestnem prometu, saj so v celem letu obravnavali 97 prometnih nesreč, v katerih je 108 ljudi izgubilo življenje. Na žalost, toda dejstvo je, da bomo lanskoletno rekordno nizko število mrtvih na naših cestah presegli. Poleg prihajajočih praznikov bodo na varnost v cestnem prometu zagotovo vplivale tudi vremenske razmere. Alkoholiziranost voznikov v cestnem prometu v veliki meri spremlja tudi neprilagojena hitrost vožnje, zato bo obdobje do konca leta obremenjeno še s temi okoliščinami in dejavniki. Statistika se bo poslabšala tudi na račun prihajajočih prazničnih dni in priložnosti za cingljanje kozarcev ob zdravicah. No, ne morem mimo dejstva, da to ne bi bilo tako problematično, če bi se nazdravljanje končalo v mejah zdravega razuma in treznosti. Žal se marsikdo zadnjih zdravic niti ne spominja, ne spomni se niti poti do doma ., ker alkohol zamegli um in spomin. Med mladimi (tudi starejšimi) se vse bolj uveljavlja pravilo, da si pijan takrat, ko obležiš in si »tottaly overdose«, kar me spominja na (ne)kulturo pitja na Finskem. Sploh med mladimi. Dejstvo je, da s pitjem alkohola pretiravamo ali pa so prisotni drugi razlogi. Martinovanje že dolgo slavimo in tudi najstarejšo vinsko trto imamo na svetu, toda vinogradništvo so v naših krajih začeli spodbujati šele Rimljani v 12. stoletju (Valetič, 2009). Zato je povsem umestno vprašanje, ali je za krvave posledice alkoholnega opijanja kriv genetski ustroj, ki ni najbolj odporen na alkohol. Tega ne vemo, toda znano pa je dejstvo, da se v Evropi Slovenci uvrščamo takoj za sosednjo Hrvaško po težavah, ki nam jih povzroči alkoholizem. Zato ohranimo vsaj delček duha minulega dneva spomina na mrtve, preden zapademo v opojni praznični vrtinec. Do konca leta pojdimo še parkrat prižgati sveče našim preminulim in bodimo hvaležni za življenje, ki je navkljub vsemu, kar doživljamo in kar nas obkroža, dragoceno. Zato naj vam prihajajoči prazniki minejo prijetno in naj vam tudi ostanejo v prijetnem spominu. Srečno! fepias rogel Proizvodnja in storitve v kovinarstvu Hišniške storitve Igor Rogel s.p. Slatina 5e, 3327 Šmartno ob Paki T: 041 682 197 E: igor.rogel@gmail.com Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki! ■ Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CM K, stran 15 5. novembra 2015 «»SÜAS UTRIP 19 Odgovorni, zavzeti, učinkoviti V Gorenju ponosni na svojo poklicno gasilsko enoto - Ob 40-letnici so se zahvalili najbolj zaslužnim članom - Podelili tri zlata priznanja HOROSKOP Bojana Špegel Velenje, 29. oktobra - "Odgovornost, zavzetost, učinkovitost in ekipni duh so korporacijske vrednote, ki prežemajo delovanje in uspešen razvoj skupine Gorenje," je v četrtek dopoldne, na svečani akademiji ob 40-letnici Poklicne gasilske enote Gorenje poudaril predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Pripravili so jo v restavraciji Jakec, udeležili pa so se je tudi najvišji predstavniki slovenske gasilke organizacije in gasilci iz vseh treh šaleških občin. V kulturnem programu je nastopil odlični mešani pevski zbor Gorenje, ki je tudi z izborom skladb dvignil razpoloženje na svečanosti. Predsednik uprave Gorenja je v nagovoru poudaril še, da ima gasilska enota Gorenja vse od ustanovitve v letu 1975 posebno mesto v podjetju. »Nenehna skrb za varovanje zaposlenih in premoženja pred požari je vtkana v vse procese delovanja podjetja, izjemno pomembno vlogo pa igra tudi pri usposabljanju in izobraževanju zaposlenih.« Ob tem je dodana vrednost, da so dobro prakso iz matičnega Velenja prenesli tudi v Gorenjeva podjetja drugje po Sloveniji in v tujini. »Skupaj s štabom civilne zaščite Gorenje tvorite močno ekipo za reševanje tudi ob naravnih in drugih nesrečah, v zadnjih letih zlasti ob poplavah,« je še poudaril Bobinac, ki si je zaželel, da v Gorenju nikoli več ne bi imeli večjega požara. Zadnji je bil leta 2000, ko je zagorelo v Galvani. t. i. ruskem turnusu. Ukvarjamo se z operativno dejavnostjo gasilstva, izvajamo pa tudi preventivno dejavnost. Pripravljamo požarne rede, požarne načrte, evakuacijske načrte in preventivne preglede vseh objektov Gorenja doma in v tujini. Vsak obeležitev dogodka pa je bila svečana akademija. Na svečani akademiji so podelili tudi številna jubilejna priznanja, najvišja, zlata, pa so dobili dolgoletni poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Velenje, sedaj predsednik Gasilske zveze Poklicna gasilska enota Gorenja med prihodom na svečano akademijo: v ospredju njihov poveljnik Robert Krajnc. Delajo 365 dni v letu Danes je v Poklicni gasilski enoti Gorenje 21 zaposlenih. Poveljnik PGE Gorenje Robert Krajnc nam pove, da so vsi zelo dobro usposobljeni gasilci, ki so opravili strokovni izpit za poklicne gasilce na Igu. »Delamo 365 dni v letu v štiriizmenskem dan se trudimo za varnost zaposlenih in premoženja podjetja,« izvemo. 40-letnico poklicne enote so zaznamovali z več dogodki: oktobra so pripravili predavanje glavnega republiškega inšpektorja s področja požarnih straž, pa veliko taktično gasilsko vajo v Gorenju, zadnja Šaleške doline Jože Drobež, prvi poklicni gasilec v Gorenju Oto Švener in Martin Pečečičnik, ki se je pred kratkim upokojil, poklicno gasilsko enoto Gorenja pa je vodil celih 36 let. Lahko računamo na vas Šmartno ob Paki, 28. oktobra - Prostovoljna gasilska društva Šmartno ob Paki, Paška vas, Mozirje in Letuš že nekaj let organizirajo ob mesecu požarne varnosti medobčinsko gasilsko vajo. Organizatorji letošnje so bili šmarški gasilci. Pri »gašenju« požara v prostorih Zavoda RS za blagovne rezerve v Podgori je sodelovalo 47 operativcev z devetimi vozili. Analiza vaje je pokazala na nekatere manjše pomanjkljivosti, ki pa ne bi bistveno vplivale na potek gašenja in s tem reševanja premoženja. »Se pa na napakah učimo in ko smo nanje opozorjeni, je prihodnjič ne naredimo več,« je med drugim menil Boris Lambizer, povelj- nik Gasilske zveze Šaleške doline. Poudaril je tudi pomen izobraževanja in usposabljanja gasilcev. Vajo sta pozorno spremljala župana Občin Braslovče Branimir Strojanšek ter Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Slednji je izrazil zadovoljstvo, ker so operativci pokazali, da so ZiM se le. od 6. 11. do 12. 11. - 8. novembra 2000 je Velenje v spremstvu zdaj žal že pokojnega načelnika sanitete slovenske vojske Jožeta Prislana obiskala visoka delegacija nemške vojaške sanitetne službe; - 9. novembra 1978 je velenjska Rdeča dvorana od celjskega Izletnika začasno prevzela v upravljanje Rekreacijsko-turi-stični center Golte nad Mozirjem; - 9. novembra 1993 so na Velenjskem gradu delavci velenjskega premogovnika in Muzeja Velenje zaključili čiščenje zunanjega grajskega vodnjaka, globokega 49,5 metra; ■ 10. novembra leta 1995, ko so v Zdravstvenem domu Velenje svečano proslavili 50-le-tnico reševalne službe, so v Šoštanju v prisotnosti takratnega ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja uradno predali namenu razž-veplevalno napravo 4. bloka šoštanjske termoelektrarne, na razširjeni seji odbora Rdečega križa Velenje pa so istega dne lady Miloški Nott iz Velike Britanije podelili zlati znak Rdečega križa Sloveniji za njen prispevek pri zbiranju humanitarne pomoči za begunce iz Bosne in Hercegovine, ki so prebivali v takratni občini Velenje; ■ 11. listopada je god sv. Martina; martinovo je star jesenski praznik z obloženo mizo, pita- Jože Prislan (Foto Arhiv Muzeja Velenje) no gosjo in mladim vinom, ki dozori ravno na god sv. Martina; pri nas so zato v vinorodnih krajih s pokušino novega vina združene tudi pojedine in različne stare šege; vse šege in navade, ki so se ohranile okoli martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, da je usposobljeni in da imajo ustrezno opremo, »... kar pomeni, da lahko v naravnih nesrečah in požarih računamo na vas.« Obljubil je, da si bo lokalna skupnost po svojih močeh prizadevala, da bo tako tudi v prihodnje. ■ Tp martinovo "jesenski pust"; pri nas je sv. Martinu posvečeno veliko farnih in podružničnih cerkva, saj gre zagotovo za enega najbolj priljubljenih in pogostih slovenskih svetnikov; v naši neposredni bližini sta cerkvi posvečeni sv. Martinu v Velenju in Šmartnem ob Pa-ki, kjer danes praznujejo tudi svoj občinski praznik; - 12. novembra 1964 je bila v Velenju ustanovljena Gimnazija Velenje v izgradnji, prvi ravnatelj pa je postal Bojan Glavač; - 12. novembra 1999 je na svetovnem balinarskem prvenstvu za mladince in mlajše člane v Lyonu v Franciji pri članih do 23 let Velenjčan Zoran Rednak v disciplini hitrostno zbijanje osvojil zlato medaljo. ■ Damijan Kljajič Oven od 21. marca do 20. aprila Za vaš okus bodo naslednji dnevi premrzli, a boste veseli, da boste videli vsaj sonce. Tudi zaradi tega v teh dneh ne boste imeli ne želje in ne volje, da bi se lotili dela, ki ga morate opraviti še pred iztekom leta. Časa res ni več veliko, zato boste vse bolj nemirni. Tolažili se boste, da bi lahko bilo še huje in da je ta kotudi že bilo. Zato, ker boste od ponedeljka dalje vendarle težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Dela pa namesto vas ne bo opravil nihče, zato ga ne odlagajte več. Če se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki vam bo krepko spremenila življenje, še ni pravi čas. Malo še počakajte. Saj ne gori voda, kajne? Prej poskrbite za svoje zdravje. Na preventivnem področju naredite premalo. Bikod 21. aprila do 21. maja Nič še ne bo tako, kot si želite. Največ časa in energije vam bo v naslednjih dneh vzela vaša osebna sreča. Vsak dan bolj boste prepričani, da se še lep čas ne boste zaljubili. Zadnje razočaranje je bilo prehudo. Še vedno niste preboleli zavrnitve, saj jih v življenju niste doživeli prav veliko. Hudo je tudi zato, ker ste se bali osamljenosti, ki je nikoli niste dobro prenašali, sedaj pa se vam je zgodilo prav to. Po drugi strani velikokrat potrebujete samoto, a to, kar se vam trenutno dogaja, ni enako. Zato ne zapirajte vrat ljudem, ki so vam v preteklih tednih ne le pomagali, ampak tudi veliko pomenili. Če jih boste, vam zna biti žal. Ob tem nosite srce na dlani, da vas ne bo nekdo, ki je veliko v vaši družbi, narobe razumel. In zato gojil upanje, ki ga pri vas res nima. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Pred vami je nekaj mirnih, za vaš okus skorajda premirnih dni. Zato boste, ko bodo minili, težko rekli, da so bili lepi. Zagotovo pa kmalu ne boste več čutili pritiska obveznosti, ki vas je davil zadnje tedne. Tega ste se res že malo odvadili, saj nenehno hitite in vas nekaj skrbi. Zato vam nekaj naslednjih dni ne bo težko, predvsem pa ne boste več nemirni. Energijo žal zadnje čase izgubljate tam, kjer ni in ne bo nobene koristi. To vam bo vsak dan bolj jasno. Vsem pač ne morete ugoditi, zato v teh dneh bolj mislite nase kot na druge. Pogrešali boste osebo, ki vam veliko pomeni. Zal vama ne bo dano, da bi se videla v živo. Pomagajte si s sodobnimi mediji. Boste videli, kako vam bo odleglo, ko boste vsaj malo potešili hrepenenje. Začnite načrtovati, kaj boste počeli decembra. Če ne boste, vam bo žal. Rakod 22.junija do 22.julija Spet boste komplicirali tam, kjer ne bi bilo treba. Včasih znate biti hudo trmasti, predvsem pa se ne pustite prepričati o nečem, kar je proti vašim življenjskim načelom. Tudi tokrat si boste močno želeli, da bi bilo po vaše. Pa ne boste uslišani. Kljub temu nihče ne bo imel moči, da vas prepriča v nasprotno. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on gotov, da tokrat res nimate prav. Ozračje bo zato precej napeto tako doma kot v službi. Vreme bo žal kot nalašč za prehlade in napad virusov, vi pa zadnje čase tudi ne živite najbolj zdravo, zato boste občutljivi. Spremenite navade, ki vam škodijo. Sobotni dogodek vas bo razočaral, čeprav se ga veselite. Bo pa zato začetek novega tedna vesel. Srečo boste tokrat delili tudi s sodelavci. <¡1 Lev od 23. julija do 23. avgusta Ves teden boste imeli občutek, da ste nekaj pomembnega spregledali. Pa tudi skrbi si boste delali tam, kjer niso potrebne. Ob tem pa boste res zamudili priložnost, ki bi lahko močno osvetlila in olajšala vašo bližnjo prihodnost. Tudi prihodnost vaše družine bi lahko bila drugačna. Poskušajte na vse skupaj gledati bolj optimistično, saj boste sicer s svojo črnogledostjo vse okoli sebe spravljali v zadrego. Dejstvo je, da vas bo v naslednjih dneh presenetilo še marsikaj. Več bo dobrih kot slabih sprememb, a vas dobre ne bodo spravljale v dobro voljo, slabe pa vas bodo močno prizadele. Vprašajte se, kaj se dogaja z vami, saj včasih niste bili tako občutljivi. Tok dogodkov bi bilo še možno ustaviti, če se boste le bolje vzeli v roke. Tokrat je namreč največ odvisno od vas. Tudi od vaših sposobnosti, ki so velike. Večje, kot si sami priznate. TUp Devica od 24. avgusta do 22. septembra Splet dogodkov bo precej stresen. Najprej se boste močno ustrašili. Potem boste začeli tuhtati, kako naprej. Začutili boste, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Zvezde vam bodo v naslednjih dneh najbolj naklonjene na ljubezenskem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Malo manj sreče vas čaka pri delu, kjer morate biti bolj previdni. Žal se bodo odnosi z najbližjimi sodelavci precej zaostrili. Do tega bo prišlo tudi po vaši krivdi, zato prevzemite svoj del krivde na svoja ramena. Nikar se ne slepite. Če se boste pokesali, bo kmalu bolje, verjemite. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato poskrbite, da ne boste obležali. Vzemite si čas za popoln odklop. Najslabše bo, če se boste izogibali tistim, ki so vam doslej veliko pomagali. In tistim, ki jih imate radi. Če to že počnete, takoj prenehajte. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra V teh dneh boste spet več obkroženi z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu. To vas bo pomirilo in vam vrnilo v minulih dneh izgubljeno samozavest. Omajal jo je dogodek, ki vas je doletel povsem nepričakovano. In zato so se vam zamajala tla pod nogami. Da, veliko dela ste že opravili, a vsega še ne. Mnogi niti slutijo ne, koliko energije vam je to vzelo. Utrujenosti še naprej ne boste pokazali, čutili pa jo boste. Sreča je, da boste v naslednjih dneh pogosto sami, zato se boste vseeno sproti vsaj malo odpočili. Boste pa imeli ta privilegij, da boste lahko, če si boste to zaželeli, privoščili popoln odklop od vseh, tudi od dela in obveznosti v službi. Noči pa bodo bolj mirne šele od ponedeljka dalje. Prisluhnite, kaj si v teh dneh želi partner. In to tudi upoštevajte. Tako ne boste odprli še ene nepotrebne fronte v svojem življenju. w Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra Spet je prišlo obdobje, ko vas bodo zvezde naravnost razvajale. Nad vami bo dobesedno bedela tudi dobra vila, saj si drugače ne boste znali razložiti, kako ste lahko tako lepo in mirno rešili situacijo, ki bi lahko bila tudi usodna. Ni kaj, uspelo vam bo in to v zelo kratkem času. V naslednjih dneh prijaznost planetov Izkoristite tudi na finančnem področju, kjer je primanjkljaj na vašem bančnem računu še vedno precejšnji. Tudi zato, ker ste jo oktobru precej povečali, za nove prilive pa niste poskrbeli. Rezerve so skoraj skopnele, zato se ne boste več počutili varno. V iskanju rešitve in ideje kako ob rednem delu zaslužiti še kak evro, pa bodite previdni. Zavedajte se, da ni vse zlato, kar se sveti, zato ne nasedajte pravljicam o lahkem zaslužku. Prepirljivost, ki vas drži že nekaj dni, pa vas bo minila že čez vikend. Zato se partnerja do takrat raje izogibajte. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Prihaja čas, ko se boste morali soočiti z resničnostjo. Nanjo še niste pripravljeni. Skrbelo vas bo, da spremembe, ki jih že nekaj časa pričakujete, ne bodo prijetne. Ker pa bodo precej pozitivne, boste že v nekaj dneh povsem druge volje. Zvezde pravijo, da boste preprosto srečni. To se vam bo videlo že na obrazu, kar je za vas redkost, saj po navadi čustev ne kažete. Tudi govorili boste več kot sicer, vaša dobra volja pa bo naravnost nalezljiva. Kar se zdravja tiče, se boste tisti, ki ste imeli težave s sklepi, počutili vsak dan bolje. Strah, da je kaj resnejšega, pa ne bo zbledel pri tistih, ki imate težave z želodcem ali glavoboli. Spremembe, ki jih boste uvedli, da bi bilo vaše počutje boljše, bi koristile tudi partnerju. Poskušajte ga prepričati, da se projekta lotita skupaj, ker bo obema lažje. Pazite pa, da ga pri vabilu ne užalite. Zadnje čase je zelo občutljiv, vi pa naravnost pikri. Zato zna biti dogovor pravi mali projekt. Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Obdobje, ko so dnevi prekratki za vse, kar bi želeli narediti, bodo kmalu končano. Pridni ste bili, kar veste tako vi kot vaši sodelavci. Občutek bo fantastičen, sami nase boste zelo ponosni. Zato boste od nedelje dalje brezskrbno načrtovali čas do konca letošnjega leta. Največja želja bo, da več časa posvetite družini in prijateljem.Saj razumejo, kadar nimate časa zanje, imajo pa vseeno željo, da bi si ga znali vzeti. Čez noč ne bo šlo, a prvi premiki na bolje bodo storjeni že ob koncu tega tedna. Domači vam bodo privoščili vse lepo, zato vam ne bodo očitali, da ste uživali brez njih. Tudi osebno počutje bo vsak dan boljše. Če se vam zdi, da ste si zaslužili nagrado, si jo privoščite sami. Drugače je verjetno ne boste dobili. Razen, če boste partnerju na glas povedali, kaj si želite. Zna vas presenetiti. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Pustite se zapeljati v veselo družbo. Zadnje čase namreč niste najbolj družabni, kar sicer ni značilno za vas. Vse težje boste prenašali večje družbe, zato se družabnim dogodkom izogibate že nekaj časa. A dejstvo je, da ste se zato rahlo odtujili od kar nekaj ljudi, ki jih imate iskreno radi. Če se boste odločili, da se ne boste več družili z ljudmi, ki znajo le jemati in prav nič dati, bo čisto prav. Zamerili vam bodo le oni, vi pa boste sami sebi čestitali. Vašo dobroto znajo mnogi izkoristiti, vi pa tega do sedaj niste hoteli priznati. Zadnji čas je bil, da ste si. Denarja vam ne bo manjkalo, saj boste tudi tokrat znali poskrbeti, da pokrpate luknje na bančnih računih. Dejstvo pa je, da si tudi ne boste veliko privoščili. Izkušnja je bila grenka, kajne? Grenkobo pa bo še naprej znal militi partner, ki vam bo želje bral kar iz oči. Brez besed si bosta povedala več kot znajo drugi, čeprav celo uro nenehno govorijo. X Ribi od 19. februarja do 20. marca Čeprav se bo vašim domačim zdelo smešno, boste začeli delati načrte za naslednje leto. In to z razlogom. Letos vam je namreč kar nekaj načrtov že spolzelo skozi prste, ker ste si vedno rekli, da še imate čas zanje. Ta pa je bežal, z njim pa tudi priložnosti, da bi jih resnično izpeljali. Ugotovili boste, da ne smete več čakati na partnerja, ampak morate vse izpeljati sami. Partnerju morate le povedati, kdaj bosta kam šla in urediti, da on ne bo imel nobenega dela s tem. Sicer se bo spet zalomilo. Jezilo vas bo, ker je tako, a ker je tako že dolga leta, se ne sprenevedajte. Če partnerja doslej niste uspeli spremeniti, ga boste od zdaj še težje. Zadnje čase veliko godrnja, zato ga ne spravljajte v nove skušnjave. Zdravje? Krhko bo. Najbolj na udaru bo vaša psiha. Nemir vam bo jemal tudi spanec, ne le energijo. Četrtek, 5. novembra Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»WAS 5. novembra 2015 Petek, 6. novembra Sobota, 7. novembra Nedelja, 8. novembra Ponedeljek, 9. novembra Torek, 10. novembra Sreda, 11. novembra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 12.00 Turbulenca: Deloholizem 12.25 Se zgodi, 9/15 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Neobdavčeno - kako koncertni ropajo evrpske blagajne, dok. 14.15 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.50 Penelopa, ris. 15.55 Firbcologi: O ribji minljivosti, poletih in animaciji 16.20 Profil 17.00 Poročila ob petih _ 17.30 Ugriznimo znanost: Živo srebro 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Zajček Belko, ris. 18.15 Poldi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Živi in pusti živeti 00.35 Profil, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program OP sledi Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Edo in Medo, ris. 07.35 Maksipes Fik, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Penelopa, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke, Studio Kriškraš: Duhci 09.05 Točka, glasb. odd. 10.35 Z vrta na mizo 11.05 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.00 Čas za Manco Košir 15.50 Kino Fokus 16.00 Slovenci po svetu: Tone Oblak iz Argentine, Vladimir Ovca iz Brazilije 16.30 Slovenski magazin 17.00 Halo TV 17.55 Odbojka - liga prvakov: ACH Volley - Modena, prenos iz Ljubljane 20.00 Dokum. odd. 20.55 Športni izziv 21.45 Avtomobilnost 22.20 Obiskovalec, am. film 00.00 Točka, glasb. odd. 00.45 Halo TV 01.35 Športni izziv, ponov. 02.20 Odbojka, liga prvakov, ACH Volley - Modena, posn. 04.20 Zabavni kanal 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 12.00 Ugriznimo znanost: Živo srebro 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.20 Prava ideja! 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Mala kraljična, ris. 15.55 Studio kriškraš: Nogomet 16.15 Osmi dan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Razred zase: Kdor poskuša, mu uspe 18.00 Infodrom 18.10 Oblakov kruhek, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, glasb. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Ivanovo otroštvo, sovjetski film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, ponov. 02.00 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Edo in Medo, ris. 07.35 Maksipes Fik, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Penelopa, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe 09.00 Točka, glasb. odd. 10.30 Aplavzi! - Tulio Furlanič 11.00 Halo TV 11.45 Dobro jutro 14.30 Pastir, dok. film 15.10 O živalih in ljudeh 15.35 Na vrtu, svet. odd. 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Pokličite babico (III.), 4/10 19.00 Mala kraljična, ris. 19.10 Lojzek, ris. 19.15 Muk, ris. 19.20 Firbcologi: O grafitih 19.45 Infodrom 20.00 Zaobljuba v katakombah -Skrivna zapuščina drugega koncila, dok. odd. 20.45 Igralci brez maske, Rado Pavalec 22.00 Popravljena krivica, 6/6 22.50 Polnočni klub: Po krivici kaznvani 00.00 Točka, glasb. odd. 00.50 Halo TV, ponov. 01.50 Zabavni kanal 02.45 Športni posnetki sledi Formula 1, velika nagrada Mehike, kvalif., posn. iz Ciudad de Mexica 03.55 Formula 1, velika nagrada Mehike, posn. iz Ciudad de Mexica 06.00 Migaj raje z nami, odd. za razg. življ. pop pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris. 07.30 Tv prodaja 07.45 Odpuščanje ljubezni, nan. 08.30 Odpuščanje ljubezni, nan. 09.15 Tv prodaja 09.30 Sanjski moški, am. ser. 10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Preverjeno, ponov. 14.55 Plamen v očeh, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 Epilog 23.30 24ur zvečer 00.00 Kosti, nan. 00.55 Na kraju zločina, nan. 01.50 24ur zvečer, ponov. 02.20 Zvoki noči 06.00 24ur, ponov. 07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris. 07.30 Mufki, ris. 07.40 Pikica in Pepermint, ris. 07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser. 10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Epilog, nan. 14.55 Plamen v očeh, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.00 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.55 24ur, vreme 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Usodno vino, nan. 22.30 24ur zvečer 23.00 Eurojackpot 23.05 Elizabeth David - življenje skozi recepte, ang. film 00.55 Tabornice z Beverly Hillsa, am. film 02.55 24ur zvečer 03.25 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 08.40 10.35 Aktualno 08.55 11.35 Pop Corn, Tanja Žagar 09.00 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.30 13.00 Prodajno TV okno 10.35 13.05 Videospotdneva 11.50 13.10 Videostrani, obvestila 12.15 17.40 Prodajno TV okno 12.30 17.55 Napovedujemo 12.35 18.00 Čas za nas, tabornike! 17.40 18.40 Regionalne novice 2 17.55 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.00 19.10 Videospotdneva 18.40 19.15 Videostrani, obvestila 18.45 19.55 Napovedujemo 19.10 20.00 Naj viža: ans. Šepet, ans. Spev 19.55 21.15 Regionalne novice3 20.00 21.20 Jesen življenja: LUŠ'ni orkester 21.00 Šentjur 21.05 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.20 23.20 Videospotdneva 23.50 23.25 Videostrani, obvestila 23.55 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Pravljica 07.15 Pika Nogavička, ris. nan. 07.40 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 08.00 Studio Kriškraš: Znanost 08.25 Ribič Pepe 08.45 Firbcologi: O črepinjah, lovljenju mačk in slavnih nogometaših 09.10 Male sive celice, kviz 09.55 Dajmo, Daan!, igrani film 10.10 Infodrom 10.20 Razred zase, ponov. 10.55 Gozdna dediščina Franje Pahernika, dokum. odd. 12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.20 Klekljana čipka v risu časa, 2/3 14.50 Koreja - nikli več ena?, 2/2 15.55 Burkež Pavliha, dokum. film 17.00 Dnevnik, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba, svet. odd. 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Vse je mogoče 21.35 Pogrešani sin, 6/8 22.40 Poročila, vreme, šport 23.15 Zgodba o konjih in ljudeh, norv. film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, ponov. 02.00 Info-kanal TV SLO T 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.35 Polnočni klub: Po krivici kaznovani 10.45 Slovenci po svetu: Tone Oblak iz Argentine, Vladimir Ovca iz Brazilije, dokum. odd. 13.00 Na lepše 14.00 Deset domačih 14.50 Športni izziv 15.45 Igralci brez maske - Rado Pavalec 17.05 Vietnam: Pastirji nebeških oblakov, dokum. odd. 18.00 Trije zvezdniki v Muenchnu 19.30 Razred zase: Kdor poskuša, mu uspe, ponov. 20.00 Dekle tvojih sanj, špan. Film 22.00 Zvezdana 22.40 Presenečenja (2. sezona), 1. del 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.05 Aritmija 01.10 Zabavni kanal 03.40 Odbojka, liga prvakov, ACH Volley - Modena, posn. iz Ljubljane 05.40 Športni izziv pop 24ur, ponov. OTO čira čara Piki in čarobni zid, ris. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Profesor Baltazar, ris. Mojster Miha, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Mia in jaz, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Lovci na zmaje, ris. Ninja želve, ris. Tv prodaja Tabornice z Beverly Hillsa, am. film Tv prodaja Tri želje, am. ser. Slovenija ima talent, ponov. Evina božična želja, am. film Cel svet ima talent, am. ser. 24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa TOP 4 s Tjašo Kokalj Črni labod, am. film Morilec med prijatelji, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.25 07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.50 10.15 10.45 11.00 13.05 13.20 14.20 16.30 18.20 18.55 18.58 20.00 22.00 23.00 01.05 02.45 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (133) 09.55 Še pomnite, prijatelji (1) 11.10 Besede miru, Dublin 11.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mladi za Veleje 18.35 Videospot dneva 18.40 Dotiki gora: Gora Oljka 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2337. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Po Slakovi poti, koncert ans. SPEV 2014, ponovitev 1. dela 21.40 Jutranji pogovori 23.10 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (4) 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi in Melkijad, ris. 07.10 Penelopa, ris. 07.15 Zajček Belko, ris. 07.20 Nuki in prijatelji, ris. 07.25 Tork, ris. 07.30 Čarli in Lola, ris. 07.35 Kioka, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Prihaja Nodi, ris. 08.05 Oblakov kruhek, ris. 08.15 Sara in Raček, ris. 08.20 Pujsek Bibi, ris. 08.30 A veš, koliko te imam rad: Cvetovi, ris. 08.40 Muk, ris. 08.50 Peter Zajec, ris. 09.05 Knjiga o džungli, ris. 09.15 Moj prijatelj Zajec, ris. 09.40 Pujsa Pepa, ris. 09.45 Pika Nogavička, ris. nan. 10.10 Nabriti detektivi, 10/26 10.45 Prisluhnimo tišini: Polžev vsadek, svet. odd. 11.20 Ozare, ponov. 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 14.45 Zvočnost slovenske duše: Jeseni, ansambel Trutamora 15.00 Gospod in gospa Smith, am. film 16.35 Ljudje podeželja: Rezijski strok 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.40 Muk: Javorjev sirup 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 9/18 20.30 Intervju: Peter Opeka 21.20 Ilegalčki - skriti otroci okupirane Ljubljane, dokum. odd. 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Srečno novo leto, švic. film 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, ponov. 01.40 Info-kanal TV SLO T 07.00 Duhovni utrip 07.35 City folk: Praga 08.20 Koncert iz središča umetnosti in kulture LAC, Lugano 09.40 Mladi slovenski balet: Gusar, pas de deux, plešeta Alena Medič in Yujin Muraishi 10.00 Posebna ponudba 10.45 Se zgodi: Generalka, 6/15 11.10 Se zgodi: Tišina, 7/15 11.45 Se zgodi: Dve jabolki, 8/15 12.15 Se zgodi: Mame ni doma, 9/15 12.45 Se zgodi: Spet doma, 10/15 13.15 Žogarija 13.45 Šport špas 14.30 Burkež Pavliha, dokum. film 15.40 Avtomobilnost 16.20 Zvezdana 17.10 Zaobljuba v katakombah -Skrivna zapuščina drugega koncila, dokum. odd. 17.50 Štiri skice za portret Janeza Drozga 19.10 Žogarija 19.40 Špot špas 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Afrika: Kongo, 3/5 20.50 Vera (IV.), 1/4 22.20 Vse je mogoče, ponov. 23.50 Vikend paket 01.05 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Profesor Baltazar, ris. Mojster Miha, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Mia in jaz, ris. Winx klub, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Lovci na zmaje, ris. Tv prodaja Mrtvi ne nosijo kara, am. film Tv prodaja Tri želje, am. ser. Tv prodaja Skriti zločin, kanad. film Marley in jaz 2, am. film Zdravo, Tereza! Polona ga žge 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent 28 dni, am. film Osmi potnik 4, am. film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.25 07.55 08.05 08.30 08.45 09.00 09.25 09.55 10.20 10.50 11.05 12.50 13.05 14.05 14.20 16.05 17.45 18.20 18.55 18.58 20.00 22.10 00.10 02.15 © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Ali znamo uporabljati slovenski jezik? 09.40 2336. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek 10.25 2337. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami, Franc Zdolšek, župan Občine Laško 11.50 Po Slakovi poti, koncert ans. SPEV 2014, ponovitev 1. dela 13.05 Jjesen življenja: LUŠ'ni orkester Šentjur 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Prodajno TV okno 14.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (132), Pajki 18.20 Čas za nas, tabornike! 18.45 Pop Corn, Tanja Žagar 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Šepet, ans. Spev 21.15 Aktualno: Begunska problematika Jut 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Z vrta na mizo 10.40 10 domačih 11.10 Vem!, kviz 11.50 NaGlas! 12.20 Se zgodi: Referendum, 11/15 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Svet in svet: Živi in pusti živeti 14.40 Ljudje podeželja: Rezijski strok 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Lojzek, ris. 15.45 Trije detektivi in skrivnostno božično darilo, 4/10 16.00 Točka preloma 16.30 Duhovni utrip 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Mikroskopski Mitja, ris. 18.15 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Platforma 23.40 Baletni in glasbeni večer 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik 02.35 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Edo in Medo, ris. 07.35 Maksipes Fik, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Ciganček Žarko in medo Marko, ris. 08.10 Zgodba iz školjke: Pajkova mreža 08.30 Žogarija 09.00 Šport špas 09.35 Točka, glasb. odd. 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.20 Polnočni klub: Po krivici kaznovani 15.35 Ljudje in zemlja, svet. odd. 16.25 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 18.00 Pokliči babico (III.), 5/10 19.00 Mala kraljična, ris. 19.10 Lojzek, ris. 19.15 Muk, ris. 19.20 Oblakov kruhek, ris. 19.25 Dajmo, Daan!, igrani film 19.40 Infodrom 20.00 Žena, mož in nepridipravi, 4/6 20.55 Skrivnosti Brokenwooda, 1/4 22.30 Golo pristanišče, finski film 00.25 Halo TV 01.25 Točka, glasb. odd. 01.50 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Mufki, ris. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Sanjski moški, am. ser. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. 24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Cel svet ima talent, am. ser. 24ur zvečer Kosti, nan. Na kraju zločina, nan. Talci, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 06.00 07.00 07.30 07.35 07.50 08.40 09.25 09.40 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.55 18.58 20.00 21.30 22.00 22.30 23.25 00.20 01.15 01.45 © 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz! 11.40 Obzorja duha: Zakonska zveza 12.15 Se zgodi: Očetje na obisku, 12/15 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.55 Viki Vijak, ponov. 16.05 Ribič Pepe 16.25 Profil 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Klekljana čipka v risu časa, 3/3 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Muk, ris. 18.10 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (III.), 6/6 21.00 Pogovorna oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Nada Kravos 23.55 Profil 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, ponov. 01.40 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris. 07.35 Maksipes Fik, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Neli in Cezar, ris. 07.55 Trčendol, ris. 08.05 Ciganček Žarko in medo Marko, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke: Pravljica 09.00 Točka, glasb. odd. 10.05 Čez planke: Južna Tirolska 11.05 Halo TV 12.15 Dobro jutro 14.45 Slovenski pozdrav 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Pokličite babico, 6/10 19.00 Mala kraljična, ris. 19.10 Lojzek, ris. 19.15 Muk, ris. 19.20 Studio Kriškraš: Znanost 19.40 Infodrom 20.00 Presenečenja (II.), 2. del 20.50 Železna lady, franc. film 22.30 Aritmični koncert - Blaž in Simon 23.30 Slovenska jazz scena 00.45 Točka, glasb. odd. 01.30 Halo TV 02.30 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Najlepše Andersenove pravljice, ris. 07.30 Mufki, ris. 07.40 Pikica in Pepermint, ris. 07.50 Tv prodaja 08.05 Odpuščanje ljubezni, nan. 09.40 Tv prodaja 09.55 Sanjski moški, am. ser. 10.50 Tv prodaja 11.05 Grehi preteklosti, nan. 12.05 Tv prodaja 12.20 Gostilna išče šefa 13.50 Usodno vino, nan. 14.55 Plamen v očeh, nan. 16.00 Kar bo, pa bo, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.00 Odpuščanje ljubezni, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.30 Preverjeno 22.30 24ur zvečer 23.00 Kosti, nan. 23.55 Na kraju zločina, nan. 00.50 Talci, nan. 01.40 24ur, ponov. 02.10 Zvoki noči 22.15 23.45 Jutranji pogovori Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2337. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Besede miru: Kepala 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki 21.00 Regionalne novice 3 21.05 50 zvezd za otroke, posnetek zabavnega dela prireditve (5) 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Platforma 12.25 Se zgodi: Mladi raziskovalec, 13/15 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Peter Opeka 14.20 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.05 Pujsek Bibi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Maslo, am. film 21.30 Kino Fokus 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Dediščina Evrope: Afera Spiegel, nem. film 00.50 Profil 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, ponov. 02.35 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Lajko, ris. 07.05 Mikroskopski Mitja, ris. 07.10 Knjiga o džungli, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris. 07.35 Maksipes Fik, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Neli in Cezar, ris. 08.00 Trčendol, ris. 08.05 Ciganček Žarko in medo Marko, ris. 08.10 Zgodbe iz školjke: Kaj je moje 08.25 Zgodbe iz školjke: Japonska 08.35 Kanape, tv Lendava 09.35 Točka, glasb. odd. 10.35 10 domačih 11.05 Halo TV 12.05 Dobro jutro 14.45 Vikend paket 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Pokličite babico (III.), 7/10 19.00 Mala kraljična, ris. 19.10 Lojzek, ris. 19.15 Muk, ris. 19.20 Ribič Pepe 19.45 Žrebanje Lota 19.50 City folk: Ponta Delgada 20.25 Odbojka, liga prvakov, Novarra - Calcit, prenos 22.30 Bleščica, odd. o modi 23.00 Aritmični koncert - Blaž in Simon 00.05 Točka, glasb. odd. 00.50 Halo TV 01.50 Odbojka, liga prvakov, Novarra - Calcit, posn. 03.55 Zabavni kanal pop 24ur, ponov. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Mufki, ris. Pikica in Pepermint, ris. Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan. Odpuščanje ljubezni, nan. Tv prodaja Sanjski moški, am. ser. Tv prodaja Grehi preteklosti, nan. Tv prodaja Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Kar bo, pa bo, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. 24ur vreme 24ur Gostilna išče šefa Usodno vino, nan. 24ur zvečer Kosti, nan. Na kraju zločina, nan. Talci, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Župan z vami, Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki 11.35 Prodajno TV okno 11.50 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Delovanje študentskih klubov 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2338. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Športni torek 20.40 Spodbujanje enakopravnosti in preprečevanje diskriminacije invalidov 21.00 Jesen življenja: LUŠ'ni orkester Šentjur 21.35 Dotiki gora: Slomškova pot 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.30 07.40 07.50 08.05 08.55 09.40 09.55 10.50 11.05 12.05 12.20 13.50 14.55 16.00 17.00 17.20 18.55 19.00 20.00 21.30 22.30 23.00 23.55 00.50 01.40 02.10 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2338. VTVmagazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Spodbujanje enakopravnosti in preprečevanje diskriminacije invalidov 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (134) 18.20 Otroški program 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Zaklonišče prepeva 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CM K, stran 21 5. novembra 2015 »»WAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček G SILVERSTEIN SHEL: Manjkajoči košček ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. Leta Shel Silverstein je ameriški mladinski pisatelj in pesnik, ki prihaja med nas z zanimivo in preprosto zgodbo o iskanju sreče. Morda je ravno zaradi svoje preprostosti še bolj zanimiva, razumljiva in namenjena tako odraslim kot tudi otrokom. Prav vsi na tem božjem svetu iščemo srečo in poti so res različne. Iščemo popolnost - svoj manjkajoči košček. Svojo praznino želimo napolniti in ob tem pozabljamo na drobne stvari, ki gredo mimo nas. Ponujajo se nam, polepšale bi nam lahko naš vsakdan, a jih zaradi svoje zaverovanosti v iskanju popolnosti še ne opazimo ne. In pogosto se nam zgodi, da popolnosti ne najdemo, drobnih biserov ob poti pa gredo mimo nas ... BEATON M. C.: Agatha Raisin in usodna pita od - Odrasli / 821-312.4 - Kriminalni romani Škotska pisateljica Marion Gibbons je napisala številne romane pod različnimi psevdonimi. Tako so bile zgodovinske romance podpisane z njenim dekliškim priimkom Marion Chesney, detektivske zgodbe pa je začela pisati pod psevdonimom M. C. Beaton. Serija o Agathi Raisin celo nekoliko spominja na skrivnostne umore Agathe Christie. Lastnica agencije za stike z javnostjo Agatha Raisin se je po mnogih letih vpetosti v vodenje lastne agencije odločila, da se upokoji in se iz Londona odpravi živet na idilično angleško podeželje. Nove sova-ščanke so sokrajani sicer veseli, a nihče ni pripravljen z njo pokramljati kaj več kot o vremenu. A Agatha ne obupa. Ker se približuje vaško tekmovanje v pečenju pit, se odloči, da bo zmagovalka. Ker pa ni prav WELLESLEY, ROSIE: Kako je ježek našel prijatelja ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji Mlada angleška ilustratorka in pisateljica prihaja k nam s prijazno zgodbo o prijateljstvu. Mali ježek je živel samotno življenje. A je bil z njim povsem zadovoljen. Njega ni nih- vrhunska kuharica, se odloči za manjšo prevaro in pito kupi pri vrhunskem peku iz Londona. A tudi Agica ni mogla spremeniti vaških navad, da o zmagovalcu odloča sodnik, ki pa vsako leto določi isto zmagovalko. Vaščani njegovo odločitev preprosto sprejmejo. Nesreča pa je v tem, da prihodnje jutro najdejo sodnika mrtvega, zadnja njegova hrana pa je Agicina pita. Policija pride do sklepa, da se je pripetila usodna nesreča in tudi to morajo vaščani sprejeti. Vsi razen Agate! Svojega nemirnega duha usmeri v raziskovanje »usodne nesreče« in tvega celo svoje življenje, da končno le opere svojo čast! Serija romanov o Agathi Raisin je napisana napeto in nekoliko humorno obarvano, po njej pa bodo z veseljem posegli tudi tisti bralci, ji jim kriminalni romani sicer niso posebno blizu. če potreboval in tudi on ni potreboval nikogar. Vsaj tako je mislil, dokler mu ni iz drevesa na bodice priletelo jabolko, ki se ga nikakor ni mogel rešiti. Prekopicaval se je in se na vsak način želel rešiti bremena, kar pa mu nikakor ni uspelo. Med tem se je približal ogradi, v kateri je domoval osel. Ko je zagledal jabolko na ježkovem hrbtu, se ga je neznansko razveselil. Jabolko je namreč dobro, zdravo, okusno ... No - mogoče pa prijateljevanje tudi ni tako napačno! SNUNIT MICHAL: Objemi me ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. Leta Najstarejša govorica je vsekakor govorica objemov. Vsebuje neskončno število neslišnih besed in vendar nikoli preslišanih. Nebo objame zemljo, metulj objame cvetlico, ptica drevo, sonce ptico, gora skalo, oblak mavrico, reka ribo, mati otroka . In vse to je ljubezen. So siloviti objemi in nežni pogledi. »Luč se dotakne teme, noč si poišče dan. Tako se objemata naspro-tj i.« (Michal Snunit) In še nekaj: srce nikoli ne onemi ali ogluši. Vse to je ljubezen -radost, ki ji je primešan ščepec pelina! DARKO AMMA: Brez obraza od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Roman ganske pisateljice Amme Darko nas postavi v Gano, na ulico med ganske otroke, ki se v svojem brezupu sučejo v začaranem krogu. Njihovo življenje uravnava lakota, nasilje, dekleta pa slej ko prej prisili v prostitucijo. Glavna junakinja Fofo je štirinajstletna deklica, ki že leta živi na ulici. Sooči se z nasiljem svojega bodočega zvodnika in s skrivnostno smrtjo svoje starejše sestre. Po naključju pride v stik s Kabrio z nevladne organizacije, ki skuša pomagati otrokom z ulice in na koncu tudi v žanru detektiv-ke pride do resnice o smrti Fofine sestre. Preko Fofe lahko spremljamo bedo in obup ganskih otrok in najrevnejšega sloja, preko Kabrie pa dobimo tudi sliko srednjega sloja ganskih žensk in njihovih družin. Roman nam ponuja kar nekaj vprašanj, s katerimi se spopadajo afriška mesta. Nanje seveda ni mogoče odgovoriti, ponudi pa nam razmislek o vrednotah življenja, ki jih mogoče ne znamo dovolj ceniti. a DS ■WH j j ^j uj - -J_J^J_r J J Stari trg 35, 3320 Velenje II T: 03 58 62 315 II www.frizerstvomacho.si DELOVNI ČAS: vsak dan od 7.30 - 19.30, sobota 7.00 - 13.00 Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki! kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 5. november 9.00 Hotel Paka 4. mednarodni kongres o lovstvu in upravljanju divjadi 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralna čajanka 17.00 Vila Rožle, Sončni park Mlado Velenje bere 17.00 Galerija Velenje Kreativna delavnica z Miho Cojhtrom Risanje z robotki 17.00 Družinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Razumevanje mladostnika, delavnica za starše 17.00 Zdravstveni dom Velenje, 2 nadstropje, predavalnica 2 Srečanje skupine za žalovanje 18.00 Mansarda Vile Bianca Predstavitev kolekcije ženskih oblačil Martise 18.00 Knjižnica Velenje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje Alzheimer Cafe, srečanje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Balcan Dance Project vol. 1, premiera mednarodnega plesnega projekta Petek, 6. november 9.00 Hotel Paka 4. mednarodni kongres o lovstvu in upravljanju divjadi 16.00 Poslovni center Standard Začetni tečaj španščine 16.30 Vila Rožle Spoznajmo Vilo Rožle, voden ogled 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 18.00 Knjižnica Velenje Spomini na NOB - Srečanje z Jožetom Hohkrautom 21.00 eMCe plac Impro liga predstavlja: Hudo smešno predstavo!!! Sobota, 7. november 6.0 8.0 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Koroška pot Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Zbirno mesto: Športni park Šentilj Martinovo rajžanje od kleti do kleti Vadbišče Kinološkega društva ob jezeru Dan odprtih vrat Kinološkega društva Velenje (do 12. ure) 10.00 Zbirno mesto: most na Velenjski promenadi Tematsko turistično vodenje za občane: Fischerjeva kapela 10.00 Stari trg 19, nad Hiši Mineralov Gradovi v Velenju, ustvarjalna delavnica na prostem 10.30 Galerija Velenje Pravljice z Dono 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Polka je ukazana, prireditev v počastitev visokega jubileja Mirka Ramovša 22.00 eMCe plac Jam Session Nedelja, 8. november 10.00 Galerija Velenje Filmska delavnica z Miho Cojhtrom -Zvočni efekti hollywoodskih filmov 16.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Promocija zgoščenke Med iskrenimi ljudmi Ansambla Šepet 17.00 KAC, Efenkova 61 b Stezosledci, redno mesečno srečanje Ponedeljek, 9. november 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 16.30 Vila Rožle Zmenek s knjigo, bralne potovalnice z Vesno Mihelak (do 18.00) 17.00 Knjižnica Velenje Moja knjižna kazalka, otroška ustvarjalna delavnica 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: drama Ti me nosiš Torek, 10. november 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Vila Rožle Ustvarjajmo ob kavi, ustvarjalnice za mame in njihove sončke (do 18.00) 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Galerija Velenje Predstavitev knjige Tomaža Gorjupa Nazaj v prihodnost - Eseji o slikarstvu 18.00 Knjižnica Velenje Predstavitev planinskih skupin v vrtcih Vrtiljak, Najdihojca in Tinkara Sreda, 11. november 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Kurešček 10.00 Knjižnica Velenje Moč branja, bralni klub za odrasle 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Družinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica za otroke in družine 16.30 Vila Rožle Jesensko ustvarjanje (do 18.00) 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 17.30 Ljudska univerza Velenje Predstavitev jezikovnih tečajev v šol. l. 2015 /2016 19.19 Knjižnica Velenje Zdravljenje z bioenergijo, predavanje Mateje Krašovec Pogorelčnik ŠOŠTANJ Četrtek, 5. november 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic Ida Mlakar: O miški, ki je brala pravljice...in češnje Petek, 6. november 8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica Sobota, 7. november X Odhod iz AP Šoštanj Izlet v neznano (lahka pot) Ponedeljek, 9. november 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Simultani bridge turnir Šaleškega bridge kluba - 6. kolo EX YU lige Torek, 10. november 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Kako se spopasti z rakom po naravni poti Sreda, 11. november 14.00 Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču 14.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Ustvarjalna delavnica: Pirografija (vžiganje podob v les) ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 5. november 14.45 Hiša mladih - sejna soba Polka je ukazana Velenje, 7. novembra - V soboto ob 19. uri bo v Velenjskem domu kulture folklorna prireditev, posvečena 80-letnici etnokoreologa Mirka Ramovša. Z ljudskim plesom se je ukvarjal poklicno, hkrati pa mu je bil to tudi konjiček. Poleg preučevanja in raziskovanja plesnega izročila na Slovenskem ter izdajanja strokovne literature je med poznavalci ljudskega izročila poznan tudi kot avtor številnih odrskih postavitev. Še vedno pomaga skupinam s strokovnimi nasveti ali se podpisuje kot avtor no- KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka SPECTRE (ZDA, Velika Britanija) Akcijski triler, 150 minut Režija: Sam Mendes Igrajo: Daniel Craig,Ralph Fiennes,Ben Whishaw, Naomie Harris,Rory Kinnear, Christoph Waltz,Monica Bellucci idr. Petek, 6. 11., ob 21.15 Sobota, 7. 11., ob 20.00 Nedelja, 8. 11., ob 17.45 ŠIŠKA DELUXE (Slovenija) Komedija, drama, 108 minut Režija: Jan Cvitkovič Igrajo: Marko Miladinovic, Žiga Födran-sperg, David Furlan, Jana Prepeluh, Marijana Brecelj, Petre Arsovski idr. Petek, 6. 11., ob 19.30 - mala dvor. Sobota, 7. 11., ob 20.15 - mala dvor. Nedelja, 8. 11., ob 19.00 - mala dvor. HILJADARKA (BIH) Komedija, drama, 98 minut Režija: Nenad Durič Igrajo: Branislav Trifunovič, Aida Bukva, Nikola Kojo, Moamer Kasumovič, Željko Pervan idr. Sobota, 7. 11., ob 18.00 Nedelja, 8. 11., ob 20.30 MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV Bamse och tjuvstaden (Švedska) Animirani družinski film, 66 minut Režija: Christian Ryltenius Glasovi: Primož Pirnat, Andrej Murenc, Vesna Pernarčič, Gašper Jarni, Iztok Luzar, Maja Kunšič, Luka Ropret idr. Petek, 6. 11., ob 18. 15 - mala dvor. Sobota, 7. 11., ob 18.15 - mala dvor. EVEREST (VB, ZDA, Islandija) Pustolovska drama, 121 minut Režija: Baltasar Kormakur Igrajo:Jake Gyllenhaal, Keira Knightley, Robin Wright, Elizabeth Debicki, Josh Brolin, Jason Clarke, Clive Standen Petek, 6. 11., ob 19.00 -3D ZMAJČEK KOKOS Der kleine Drache Kokosnuss (Nemčija) Družinski animirani film, sinhroniziran v slovenščino, 83 minut Režija: Hubert Weiland, Nina Wels Glasovi: Tina Ogrin, Aleksander Golja, Mirko Medved, Peter Urbanc, Maja Kunšič idr. Nedelja, 8. 11., ob 16.00 - otroška matineja Glasbena šola Gvido - solopetje 18.00 Marof Vodena vadba Koronarnega kluba Petek, 6. november 14.00 Martinova vas Konjerejsko društvo se predstavi; možnost ježe konj in vožnje z vpregami za vse obiskovalce, še posebej za najmlajše tudi ježa in vožnja s poniji 17.45 Marof Plesna šola Superstar Sobota, 7. november 7.00 Martinova vas Vesela Martinova sobota Nedelja, 8. november 10.00 Slovesna maša v farni cerkvi v Šmartnem ob Paki Ponedeljek, 9. november 18.00 Marof Zumba Big Stars; Plesna šola Mdance 18.00 Sejna soba v Hiši mladih Svetniška pisarna SD 19.00 Sejna soba v Hiši mladih Poslanska pisarna SD 20.00 Marof Zumba; Mdance Torek, 10. november 14.15 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara 15.30 Marof Zumba Lil Stars; Plesna šola Mdance 18.00 Marof Joga Sreda, 11. november, 16.00 Hiša mladih - Dile Plesna šola Spin 16.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - violina 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad, 19.30 Marof Zvočna kopel z gongi Lunine mene vih odrskih postavitev folklornim skupinam po vsej Sloveniji. Na prireditvi, ki jo pripravlja velenjski JSKD, se bodo predstavile: Akademska FS Študent iz Maribora in Franceta Marolta iz Ljubljane, folklorne skupine Sava iz Kranja, COF iz Ljubljane, Kajer iz Bučečovcev, iz Beltincev, Artič, Lan-cove vasi, Vinice, ter FS Prežihov Voranc iz Raven na Koroškem, Šaleško folklorno društvo Koleda in folklorna skupina ŽKUD Tineta Rožanca. a bš 11. novembra, ob 18.46 prazna luna - mlaj CITY CENTER Celje • Četrtek, 5.11., 14.00-19.00 bi-otržnica • Petek, 6.11., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • do sobote 7.11., razstava Europa Donna- slovensko združenje za boj proti raku dojk vabi na razstavo fotografij » Lep je dan« • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. MARSOVEC 3D The Martian (ZDA) Akcijska znanstvenofantastična pustolovščina, 130 min. Režija: Ridley Scott Igrajo: Kate Mara, Jessica Chastain, Kri-sten Wiig, Matt Damon, Sean Bean, Sebastian Stan, Donald Glover idr. Ponedeljek, 9. 11., ob 17.30 TI ME NOSIŠ Ti mene nosiš (Hrvaška, Slovenija, Srbija, Črna gora) Drama, 157 minut Režija: Ivona Juka Igrajo: Lana Baric, Vojislav Brajovic, Helena Beljan, Goran Hajdukovic, Nataša Ja-njic, Juraj Dabic, Nataša Dorčic, Filip Križan, Sebastijan Cavazza, Ana Begic idr. Ponedeljek, 9. 11., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 5. novembra 2015 Nagradna križanka Papirnice Maltežanka PE papirnica in darilni butik Maltežanka Malteška cesta 38, 3313 Polzela (Tuš center ) tel št. 070-760-808 • bogat šolski program • pisarniški material ( kartuše, tonerji, papir, kuverte, registra-torji, obrazci ...) • fotokopiranje, printanje, vezave in plastifikacije vse do a3 formata • ustvarjalni in otroški program • pester izbor darilnega programa • šiviljski pribor ( sukanci, šivanke, zadrge, elastike ...) • koledarji, planerji ... možnost nakupa večjih količin za podjetja Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maltežanka«, najkasneje do ponedeljka 16. novembra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Trgovina s krovsko in kleparskimi izdelki, Andrej Adamič s.p., Sv. Lovrenc 24, 3312 Prebold PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU rSTAR0 ZA NOVO! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si HÍfoAROlAMOVOl Informacije: 813 949 VSE ZA KOLINE i» - salamoreznice, strojčki za vakumiranje, polnilke za klobase, strojčki za rezanje slanine... - mesarice, noži (DICK, SWIBO) - naravna in umetna čreva, goveji koti, svinjski mehurji, kolagenski ovitki... - riž, ješprenj, začimbe - kolofonija xvamhnia^ hladilne! TEKOČINE Antifriz 1 liter-že od 2,8 € VELIKA IZBIRA JAGODIČEVJA! aronija borovnica brusnica kosmulja malina robida Čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki. T: 03/891 50 61 • F: 03/891 50 60 • M: 041/707 287 Letuš 81, 3327 Šmartno ob Poki Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnat. nidio miU 88,9 Mhz 187,8 Mhz LIMA LIMA vzdrževanje d.o.o. • Šmartno ob Paki 139 • 3327 Šmartno ob Paki T: 03 / 89116 20 • F: 03 / 89116 21 • M: 041 / 648 344 • lihteneker.lima@siol.net Izdelava vseh vrst toplotno - izolacijskih fasad na eno in več stanovanjskih objektih Iskreno čestitamo za praznik občine Šmartno ob Paki! ČETRTEK, 5. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 6. novembra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderatorka Karolina Destovnik). SOBOTA, 7. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (moderator Ambrož Kvartič). NEDELJA, 8. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (mode-ratorka Karolina Destovnik). PONEDELJEK, 9. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 10. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 11. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. JTYOIOHAMA «2FULDA GOODfvEJUt vtEDESTBN (¡¡nI ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 26. oktobra do 1. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 26. oktobra do 1. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 5. 11. 2015, barve: CM K, stran 23 5. novembra 2015 obveščevalec 23 mali OGLASI NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI SADIKE vrtnic (domača vzgoja) in buče brazilske čajote prodam. Gsm: 041 354 575, Dolinšek. KOCKE, silažne bale in domače žganje prodam. Gsm: 051 388 874 BUKOVA suha drva prodam. Gsm: 031 517 415 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI OVNA, mladega, za zakol ali pleme prodam. Tel.: 03 5893 279 KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Gsm: 031 774 520 MLADO kravo ali telico za zakol kupim. Gsm: 041 776 286 BIKCE, črno bele pasme, od 50 do 70 kg, prodamo. Gsm: 041 693 313 DVA črno bela bikca, stara 10 dni, prodam. Gsm: 041 776 450 RAZNO TROSILEC hlevskega gnoja Sip 3 tone ugodno prodam. Tel.: 03 5893 578 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7. in 8. 11. - Mojca Pusovnik, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje SMRTI Slemenšek Jože, roj. 1954, Šmartno ob Paki, Paška vas 20b; Oblak Rozalija, roj. 1926, Žalec, Petrovče 221; Žohar Franc, roj. 1931, Laško, Sedraž 19b; Hudobre-znik Matevž, roj. 1934, Šoštanj, Bele vode 33; Brišnik Anton, roj. 1932, Vran- sko, Prekopa 26; Lambizer Ludovik, roj. 1927, Šoštanj, Lokovica 17. POROKE Cigale Maksimilijan , Velenje, Bevkova Ulica 3 in Krajnc Natalija, Velenje, Bevkova ulica 3; Smajlovic Arnel, Šoštanj, Prešernov trg 11 in Suljic Enida, Velenje, Kidričeva cesta 10. habit nepremičnine Hoblt, d.o.o. Koroška 44 Vete#s tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Samostojno hišo v Lokovici, K + P+M, 140 m2, adaptirano 2005. ER D(60-105) kWh/m2a. Cena 80.000 evr 3-sobno stanovanje v Velenju, na Goriški , 90,6 m2, visoko pritličje/5, zgrajeno 1976. ER d(60-105) kWh/m2a. Cena 85.000 evr. vec na ■ II* I ■ ■ ■ ■ www.habit.si TV Naš čas Jil H TV kanal Naš čas Mi ustvarimo sliko! 24 ur na dan 365 dni na leto • v analogni in digitalni shemi • vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih info: 898 17 50 Partnerji pri projektu: Občina Velika Gorica, Mestna občina Velenje, VG Čistoča, d. o. o., Šolski center Velenje Otroci znajo ločeno zbirati odpadke. Znamo tudi mi, odrasli? Projekt "V mojem dvorišču - In My Back Yard" nadgrajuje center ponovne uporabe in poziva k recikliranju vseh izdelkov in materialov. 9 REF\J3LIKA 5UWENIJ* ji.U2.6A Y LAM REPU BIKE 5LOYENI|E ZA KAZVO| IfcEUROPSKDUQHEÍUSKO POLITIKO Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. 03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si Qf press@nascas.si Domače naravno sušene testenine brez konzervansov, aditivov in barvil. Na voljo vsako soboto dopoldan na kmečki tržnici v Velenju, stalna ponudba v trgovini Domače dobrote in Malinca Mesnica v Starem Velenju Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje J Kislo zelje in kisla repa kmetije Jevšnik J Peče niče J Vse za koline J Meso slovenskega porekla •Geta os OB® Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure, ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto. Nagrajenci nagradne križanke »Avto Shop Podgoršek«, objavljene v tedniku Naš čas dne 22. oktobra 2015, so: Martin Turinek,, Gregorčičeva 28, 3320 Velenje; Zvone Kaš, Gaberke 25, 3325 Šoštanj; Vid Železnik, Metleče 4, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: IZPUŠNI SISTEMI NOVAK ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Ni konec, ko pride tvoj konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. In tvoja prisotnost je bolj pristna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh od korenin do vej. (T. Kuntner) Profesionalno In s píetelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših na|dra2llh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke Z žalostjo sporočamo, da je sklenila svojo življenjsko pot MARIJA CEVZAR rojena Sedovnik (1944-2015) Vsi, ki smo te imeli radi, bomo pogrešali tvojo bližino, vedrino in toplino. Vedno tvoji: mož Franc, hči Mateja z možem Bojanom, hči Tatjana z možem Boštjanom, vnuka Tjaž in Maj, vnukinji Tinkara in Brina, brat Martin in brat Ivan z družino pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si s ■fh ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat LUDVIK LAMBIZER Lokovica 17, Šoštanj 20. 8. 1927 - 30. 10. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu zadnje mesece lajšali tegobe bolezni, za izrečene tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče ter slovo na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi Naš čas, 15. 10. 2015, barve: CM K, stran 24 Na Gorici zarisujejo bodoče modre cone Do novega leta je parkiranje v novi garažni hiši brezplačno -Z novim letom uvedba modrih con V Pekarni je strašilo Velenje, 2. novembra - Mestna občina Velenje v teh dneh na celotnem območju bodoče modre cone D na Gorici izvaja talni za-ris parkirnih mest. Projekt upošteva današnje standarde, zato se zarisi precej razlikujejo od obstoječih, kar med prebivalci blokov v naselju povzroča nezadovoljstvo. Na MO Velenje pojasnjujejo, da bodo zaradi optimizacije parkirna mesta širša in daljša od obstoječih, posledično pa to pomeni zmanjšanje števila parkirnih mest. Nekateri stanovalci se s tem ne strinjajo. Na občini pa pravijo, da optimizacija brez zmanjšanja obstoječega števila parkirnih mest ni mogoča. Poseben primer pa je Goriška 38, od koder je prišlo največ pripomb. Zaradi njih so opravili izmere na terenu in ugotovili, da je prišlo do projektantske napake. Projekt bodo sedaj optimalno prilagodili razmeram na terenu. Če bo treba, bodo v soglasju s projektantom prilagodili talne zarise tudi na drugih lokacijah, vendar drugih nepravilnosti niso ugotovili. Prav tako bodo pri ugotavljanju najoptimalnejšega zarisa parkirnih mest sodelovali z vodstvom Krajevne skupnosti Gorica. Modra cona D vse dni v letu Pojasnili so še, da si želijo, da bi se stanovalci naselja Gorica v svojem okolju dobro počutili in da bi jim z uvedbo nove parkirne modre cone zagotovili boljše pogoje za bivanje, saj je doslej parkirnih mest primanjkovalo. Stanovalce pozivajo, da upora- bijo novo garažno hišo, v kateri je 660 novih parkirnih mest. 440 parkirnih mest v 2. etaži je v celoti namenjenih za prebivalce Krajevne skupnosti Gorica in njihove obiskovalce. Parkiranje v tej garažni hiši bo brezplačno do konca leta. Od novega leta, ko bodo uvedli modro cono D, pa bodo vsi stanovalci upravičeni do dveh abonmajev za parkiranje, enako kot stanovalci ostalih modrih con v občini. Cena prvega abonmaja bo 8 evrov, drugega pa 30 evrov letno. Ostali bodo za parkiranje v modri coni D morali odšteti 40 centov na uro, parkiranje bo plačljivo 24 ur vse dni v tednu. Brezplačno bo možno parkirati za dve uri med tednom, ob vikendih pa za 4 ure. a bš Velenje, 29. oktober - Več kot dvesto ljudi je zašlo v Pekarno, kjer jih je v popolni temi z enim snopom luči pričakal vodič po Hiši groze, ki so jo naselili najslavnejši grozljivi liki. Idejo za preureditev pekarne v Hišo groze je dobil Diego Chipolito, ki v Mladinskem centru Velenje opravlja Evropsko prostovoljno službo. Jure Sirše, Rok Kugonič, Mitja Gregorič in Janez Slivar so mu pomagali urediti sceno, ki je obiskovalce posrkala v nepredvidljivo nočno moro, v kateri so jih preganjali morilci in žrtve. Za prepričljive maske in kostume je poskrbela Juma Valenčak, igralci pa so bili kar obiskovalci in sodelavci Mladinskega centra, eMCe placa in Mladinskega sveta Velenje. Uspešen projekt, ki je nekaterim tako razvnel domišljijo, da so Hišo groze morali predčasno zapustiti v spremstvu ustvarjalcev, se bo ponovil še decembra. a tf, foto: Anže Kovač Žetev Grilove ajde V barvitih jesenskih dneh, ko v ravno prav hladni Grilo-vi kleti zori prvi vinski pridelek iz domačega vinograda, je na Grilovi domačiji spet zadišalo po starem. Delavci Muzeja Velenje, ki je upravljavec tega zanimivega ekomuzeja na prostem v Lipju pri Velenju, so se lotili še žetve prvega pridelka ajde. Del obdelanega zemljišča okoli domačije so namreč namenili setvi posebne starejše avtohtone sorte te zelo zdravilne in hranilne rastline, narava pa je lep namen bogato poplačala. Pridelek je bil dober, spravila pa so se lotili kar delavci Muzeja Velenje sami skupaj s peščico pomočnikov. Že setev je potekala tako kot nekoč in po starem so ajdo tudi poželi. Kako ravnati s srpi in kosami, kako ajdo povezati v snope in jo zložiti, da se bo primerno posušila, so jih poučili Vera Bandalo, Pavla Krenker in Dominik Lipnikar. Vsi trije še dobro vedo, kako se je tej stvari streglo nekoč, zato je bila žetev tudi sila zanimiva učna ura. Ko bo ajda prav suha, jo čaka še stara pot do mlatenja in mlina, kjer bo delo zaključeno s pridelkom ajdove moke. Zeliščnemu vrtu, zelenjavnemu vrtu, sadovnjaku, vinogradu, čebelnjaku in drugim zanimivostim Grilove domačije v Lipju se je tako pridružilo že polje s cvetočo ajdo. Spoznavali ekologijo doline Velenje - V torek in sredo dopoldne so raziskovalci inštituta Erico osmošolcem iz vseh treh šaleških občin predstavili ekološka prizadevanja v dolini. Projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino je tudi letos organizirala Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, vanj pa so vključili 300 mladih. Dve velenjski osnovni šoli se letos žal za sodelovanje v projektu nista odločili. Prvi del projekta so izvedli v veliki dvorani hotela Paka, kjer so opravili teoretični del projekta, potem pa so jih popeljali še na terenski ogled. Sedaj bodo mladi izdelovali plakate, ki jih bodo ob koncu projekta ocenili, najboljše pa tudi nagradili. Tokrat bodo likovno razmišljali, kako bo videti velenjska plaža čez 10 let. a bš ■ Mladi v Šoštanju Tudi v Občini Šoštanj se oblikuje mladinska politika - Prizadevajo si za naziv mladim prijazna občina - Ambicij ne manjka Tina Felicijan Septembra so v Občini Šoštanj sprejeli Odlok o mladini -temeljni dokument, na katerem bodo gradili šoštanjsko mladinsko politiko. Pobudo je dala lista Mladi za Šoštanj, ki se poleg drugih mladinskih organizacij in aktivnih posameznikov vključuje v snovanje in izvajanje programa za mlade občanke in občane. Dosegli so že občinski razpis za mladinske organizacije, ki je bil letos vreden 10.000 evrov, ter študentske štipendije, za katere je občina namenila 5000 evrov. Trenutno pa načrtujejo ustanovitev mladinskega sveta, s katerim bodo povezali mladinske organizacije, spodbudili njihovo nastajanje in tako okrepili mladinski sektor v občini, povzema svetnik Žan Delopst. Mladina je aktivna tako na različnih področjih kot v različnih krajih, med drugim v taborniških rodovih Pusti grad Šoštanj in Topli vrelec Topolšica, kjer deluje tudi letos ustanovljeno Mladinsko društvo Topolšica, v florjanskem Športnem društvu Pohrastnik pa so prav tako večinoma mladi. Mladinski center za enkrat še društvo Za spodbujanje mladih k aktivnemu vključevanju v lokalno skupnost skrbi tudi leta 2001 ustanovljeno Društvo Mladinski center Šoštanj, ki ima okoli 20 članov. Mlade podpirajo pri njihovem delovanju in izvajanju aktivnosti, kot so različne prireditve, sami pa organizirajo družabne večere v svojih prostorih v telovadnici Partizan, sestavijo programe poletnega glasbenega festivala SmallFest in prireditev Mrzli nosovi, topli nasmehi na šoštanjskem drsališču, izvajajo tudi dirke na roler-jih po mestu, našteva predsednik Šoštanjčani se povezujejo tudi z mladimi iz velenjske občine, še posebej s Šaleškim študentskim klubom, ki je bil pravzaprav ustanovljen v Šoštanju, danes pa pomaga pri izvedbi nekaterih aktivnosti in podpira šo-štanjsko mladino. Nace Serdinšek. Zaenkrat so pri načrtovanju in izvajanju programa še prostorsko omejeni, računajo pa, da bodo v prenovljenem centru Lučka lahko ponudili več aktivnosti in izkoristili potencial nove hiše. »Žurk je že dovolj, zato želimo več kulturnega in športnega dogajanja,« pravi in dodaja, da bodo nadgradili izobraževalni program in tudi sodelovali s šolami pri pripravi programa za otroke ter tako pokrili čim širši spekter interesov mladih. Kmalu Člani Mladinskega društva Gaberke na letošnjem kresovanju. Foto: Jerneja Videmšek načrtujejo posvet z mladimi občani in občankami, »... da ne bomo delali na pamet ...,« in povezovanje z drugimi organizacijami. Za začetek pa morajo izdelati organizacijski načrt društva. V Gaberkah aktivni že 19 let Mladinsko društvo Gaberke šteje 30 članov, ki se veliko družijo, srečujejo na sestankih ter so aktivni tudi v drugih krajevnih društvih in pri organizaciji različnih prireditev, kot sta velikonočno pokanje in gasilska veselica. Njihova glavna naloga pa je »organizacija kresovanja v Gaberkah, v sklopu katerega postavimo tudi mlaj. Vse to zahteva veliko dela, fantje in punce v društvu pa vse ure, ki jih ni malo, opravimo prostovoljno,« pripoveduje predsednica Jana Podvinšek. Mladinci prekrasnih Raven Tako se je malo v šali malo zares poimenovala skupina mladih iz Raven pri Šoštanju, ki se že več let zbira in organizira prireditve v kraju. Trenutno je aktivnih več kot 15, vsako leto pa pripravijo sprejem za srednješolce, ki s spopadanjem z različnimi nalogami dokažejo, da so zreli za mladince. Prirejajo miklavže-vanje, ob veliki noči pokanje, 1. maja pa postavljajo mlaj. »Dan prej fantje podrejo smreko, punce spletemo in okrasimo vence in nato medtem ko fantje na roke, da je po tradiciji, postavijo mlaj, skrbimo za pijačo in vabimo krajane, da se nam pridružijo,« navado opisuje aktivna članica mladincev Valentina Sovič. Na prvomajski vikend pa se fantje podajo tudi na lov za jajci. Vsako leto v drugem delu Raven pri Šoštanju s koši na ramah in harmonikarjem na čelu gredo od hiše do hiše, igrajo in pojejo ter pobirajo jajca. Nato jih prodajo ali pa organizirajo jajčerijo - veselico s kuhanimi jajci za vse krajane. ■