71 2-2007 Zirbitzkogel Razgledni štajerski osamelec  Tomaž Hrovat  Tomaž Kozamernik Ob prvem obilnejšem sneženju večina slovenskih turnih smučarjev vsako leto vneto obiskuje tistih nekaj za prve turnosmučarske užitke primernih vrhov (Ženiklovec, Dovška Baba, Struška, nekateri najdejo celo pot do koroškega Obirja …). Pa tako malo je potrebno za širjenje predvsem mentalnih obzorij! Kot priporočljivo alternativo predstavljamo Zir- bitzkogel (2396 m), goro na meji med avstrij- sko Koroško in Štajersko. Zirbitzkogel je kot nalašč za prvo turo v sezoni, ko so razmere v večjih gorskih masivih še popolnoma nepred- vidljive. Začnimo pri imenu. Zmota bi bila, če bi ga slovenili kot Cemprinovo goro, čeprav cemprin (vrsta bora z užitnimi semeni, podobna visoko- stebelni obliki rušja) ob vznožju gore porašča njena pobočja. Beseda izvira iz slovensko- koroškega imena za rjasti sleč (Rododendron ferrugineum) – cirbica. Tudi pot iz Kranjske do našega cilja je zaznamovana s koreninami pradedov, prevozili bomo namreč Gosposvet- sko polje, tik mimo knežjega kamna, na bregu nas bo pozdravila nezgrešljiva cerkev Gospe Svete … skratka, »dostop« je priložnost tudi za razmislek o daljni zgodovini. Tura je po naravi podobna tistim v skupini Nockberge. Kopasta travna pobočja, zadostu- je že nekaj centimetrov snega. Višinska razlika 800 m pa je tudi takšna, da je vredno oditi na turo. Orientacija je lahka, tura primerna za začetnike, ne bo pa razočarala tudi izkušene- ga turnega smučarja. Prednosti gore seveda poznajo tudi domačini, zato je obisk kar mno- žičen. Ker se bomo na vzpon odpravili v trdi zimi, zgodnje vstajanje niti ni potrebno. m Proti vrhu Zirbitzkogla 2-2007 72 kljivost: nimamo občutka, da gre za gorsko avanturo, temveč bolj za smučanje po smučišču brez žičnic. Upoš- tevati moramo možnost na- pihanega in pomrznjenega snega. Kako do izhodišča? Ljub- ljana–Ljubelj–Celovec–St. Veit an der Glan (Šentvid ob Glini)–Friesach (Breže), 1 km pred Neumarktom za- vijemo proti kraju Mühlen, do Tonnerhütteja. Oznaka za Tonnerhütte pri odcepu z glavne ceste. Skupaj 150 km vožnje. Vinjeta ni potreb- na, saj se avtocestam izo- gnemo. Dovozno cesto plu- žijo, a po navadi ne prav do golega. Verige v prtljažniku nas bodo rešile skrbi, čeprav bodo verjetno ostale v njem. Za turne smučarje iz vzhodnega dela Slovenije je primernejši dovoz in vzpon z vzhodne strani, ki je precej podoben opisanemu, le v zgornjem delu je malce strmejši. Maribor–Gradec, smer Celovec, izvoz Sankt Leonhard – Obdach, izhodišče Sabat- hyhütte (1620 m). Skupaj 150 km vožnje. Povezave in viri: http://www.tonnerhuette.at/ http://www.bergsteigen.at/de/touren.aspx?ID=1424 Zemljevid: Seetaler Alpen, Murtal. Freytag&- Berndt, 1 : 100.000. Opis ture: Od izhodišča pri jezeru Tonnerhütte (1600 m, odprta vse leto) se napotimo ob lokalnem smučišču. Vrh njega že dosežemo gozdno mejo. Svet je od tam naprej sprva položnejši, nato pa se malce strmeje vzpne naravnost proti vrhu. Podro- bnejši opis ni potreben. Na vrhu je koča Zirbitzko- gelhaus, ki pa ni stalno odprta (konci tednov). Spust v smeri vzpona. Smuči snamemo pri avtomobilu. Višinska razlika: 800 m, čas vzpona: 2–3 ure, najprimernejši čas: od decembra do januarja. Prednost ture so dobre in razmeroma varne snež- ne razmere, tudi kadar drugod ni tako. Pomanj- Državno tekmovanje Mladina in gore V soboto, 13. januarja 2007, je potekalo 18. dr- žavno tekmovanje Mladina in gore v Mežici. Organizirala ga je Mladinska komisija PZS ob sodelovanju Planinskega društva Mežica ter osnovne šole Mežica. Zaključnega tekmovanja se je udeležilo 30 ekip iz različnih krajev Slove- nije, ki dosegle najboljše rezultate na regijski ravni. Medtem ko so tekmovalci izpolnjevali tekmovalne pole, so se srečali mentorji skupin; predsednik PZS Franc Ekar jih je posebej po- zdravil. Po razglasitvi rezultatov se je finalne- ga tekmovanja v obliki kviza pred občinstvom udeležilo šest najboljših ekip. Učenci so morali poleg pisnih odgovorov pokazati tudi praktič- no znanje – prepoznavanje planinske opreme. Dodatno gradivo za tekmovanje je bilo zbrano z naslovom V kraljestvu kralja Matjaža. Prvo mesto si je na državnem tekmovanju pri- borila ekipa Osmice iz PD Škofja Loka, osnov- na šola Ivana Groharja iz Škofje Loke, pod vod- stvom mentorice Ivanke Dolenc. Za nagrado ji je MK PZS podelila možnost udeležbe na ta- boru v tujini. Udeleženci so dobili tudi vrsto praktičnih nagrad. Drugo nagrado si je prislu- žila ekipa Bohinjski zlatorogi iz PD Bohinjska Bistrica, tretje mesto pa so zasedli Veseli ventil- čki PD Postojna z osnovne šole Miroslava Vil- harja v Postojni. Tudi preostale ekipe, ki so se uvrstile v finale, so bile nagrajene s praktični- mi nagradami: Markacija Team, PD Podnanos, Sloparca iz osnovne šole Beltinci, Triglavčki iz osnovne šole Žiri. Priznanja sta podelila pod- predsednik PZS Uroš Vidovič in vodja tekmo- vanja Brigita Čeh. Sklepna prireditev se je končala pozno popol- dne, z željo po novem snidenju na 19. držav- nem tekmovanju januarja 2008 v Škofji Loki. Brigita Čeh