289. številka.
Ljubljana, v petek 18. decembra.
XVffl. leto, 1885.
I*h»j» vsak dan »veder, iaimii nedeljo in prazniko, ter velja po polti prnjeman xa »f atrijako (>ger«ke dežele ia vae leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., i» četrt leta 4 gld., u jeden meaec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ta vae leto 13 gld. ta četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden moaoo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na .dom raćuna se po
10 kr. ,h mesec, po «0 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina anala. Za oznanila pladnje ao od čotiriatopno petit-vrate po 6 kr., če bo oznanilo jodenkrut tisku, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če ae trikrat ali večkrat tiika. Dopisi naj Be iivolč irankovati.    Rokopisi ae no vračajo.   Uredniltvo in upravniatro jo v Rudolfa Kirbila hiii, „Gledališka atolba". U p nt v n i /i t vu naj ae bla^t»voIijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oiuanila, L j. vse administrativne stvari.
Iz Plovtfivu 9. decembra. (Q,vsprejemu bolgarskih dijakov na Du naj i. — Nadaljevanje vojnih priprav — | „Sjjavjanin" o Srbih. — Postopanje z uj e- j tj m i. — Čast in priznanje knezu Aleksandru.)
„Ternovska konstitucija" je polna priznanja slovanskim in italijanskim dijakom Dunajskim, ki so VBprejeli bolgarske d i j a k e s tako navdušenostjo na Dunaji, ter so napravili v njihovo čast toliko šumne ovacije. Navedeni list pravi: nV osobah naših dijakov pozdravili so bratje slovanski dijaki in dijaki iz Italije našo pravedno stvar, in napravljene ovacije na Dunaji bile so silen protest proti onemu prekletemu mnenju, katero goje Dunajski časopisi in katero je podpalilo bratoubijstveno vojsko. Iz glasov „da živee Bolgarija! Da živee knjaz Aleksander! Pereat Milan!" dobiva bolgarski narod jako moč. V teh glasovih slovanskih in italijanskih dijakov vidi bolgarski narod ono nravstveno zvezo, katera zjedinjuje boriteljo za svobodo in za pravo, in katera stori svet, da je, a narode, da so narodi. Glas Čeha, Hrvata, Slovaka, Poljaka in Italijana (zakaj se ne spominja tudi Slovencev, kateri so gotovo bili navzočni mnogobrojno pri tej priliki ? Tis.) je glas iskren ter mora g:initi Bolgara. Ta glas mnogo znači. To je glas onepravdanih narodov . . .
Ti dijaci so bili te dni uvrščeni v „učeni-česki bataljon'1, kateri so sestavili dijaci Plov-divske, Gabrovske ter Trnovske realke in bogoslovja. Sedaj, ko so se njim pridružili tudi bolgarski visoko-šolci in nekateri učitelji, bodo že imeli v tem bataljonu okolu 1000 mož. Pričakujo se tudi bolgarski dijaki iz Rusije, od koder so že odšli pred par dnevi na pot.
Tudi dva Poljaka (dijaka) prišla sta kot dobrovoljca.
Čeravno se je sklenilo premirje, vendar se marljivo vrše še daljne priprave za vojno. Sploh pa bode tudi v slučaji, ako se naredi mir, Bolgarija zmirom na straži proti Srbom.
Žalostno, a resnično je, kar piše bolgarski časopis „Slavjanin" (v Ruščuku) v svojem uvodnem članku št. 41. o večnem sovraštvu mej tema dvema narodoma. On pravi:
»Bolgarska slava ki sinje danes od jednega do druzega kraja Evrope, bode si ostala za zmirom slava za Bolgarijo, čast za njenega vladarja, ponos in nada za celo Slavjanstvo!"
„Bolgar se je pokazal na bojnem polji kot heroj, a pred svetom kot človek, ki zna ceniti svojo svobodo, in umirati za svojo očetnjavo. Naj ne misli srbski narod, da bode Bolgar pozabil te „brat o ubijstvene" vojne in njih zverstev, ki so jih pokazali nad ranjenimi bolgarskimi junaci.*) Ne, omraza (sovraštvo) ostane večno In maščevan j e so ne more izgladiti. — Ne samo sedanji, nego tudi prihodnji bolgarski zarod bode sovražil, zavidal ir presledoval Srbe za nečlo-veštvo, katero so pokazali proti Bolgarom."
Tukaj so zdaj zbrani novobranci (rekruti) skoro iz <e!c dežele Južne Bolgarije, ter se poučujejo od kneževsko-bolgnrskih častnikov. Vseh bo okolu 12.000 mož, mej njimi seveda mlajših in starejih (18—26 leta). Za silo bodo izučeni do 13. januvarja, in ako se tedaj zopet začne boj, bodo dobri za rabo.
•) Du H so so dogodila '/.verstva ali ne, o tem So ui zadnja beseda izpivgosorjena. Izjava Sofijskega dra. Rova ti oba, da bc še podkrepi n fakti. 1'op.
Pripoveduje sn, da bode prišel knez Aleksander, ako se sklene mir, zopet za nekaj časa v Plov-div. Njegov prihod bi se tudi radostno pozdravil, ker vse jako želi, da bi se ustanovil že jedenkrat nekakov red v deželi.
Uradniki ne vedo, kdo je njih gospodar; zapovedi sicer dobivajo iz Sofije, a o plači nečejo tam do zdaj i ič vedeti. Tako ti siromaki že iri mesece čakajo na plačo. Velika revščina pojavlja se v teh krogih, posebno na meji proti Turčiji, kjer je že vse izpito in pojedeno od vojakov, ki so tam skoro dva meseca stali Tam so zaprto vse trgovine, tako da še za denar ni ničesa dobiti. V samem Plovdhu je še vsega dosti in je še celo bolj po ceni, kakor poprej, ker ljudje, ki imajo kaj živeža, živine ali vina, raje prodndd po vsakej ceni, nego da bi čakali, da se tudi pri njih vse za vojake rekviruje. V Sofiji je draginja, pomanjkanje drv in primernih stanovanj za toliko ranjencev. Vsi uradi, Šole in celo cerkve so napolnjeno z ranjenci; pa premalo je doktorjev, priprav za obveze ran, lekov in kirur-gičuih instrumentov zelo primanjkuje. Zato je vsak dar v tej ali onej obliki dobro došel.
Ta vojska žo stoji deželo ogromno žrtev, — in trebalo bode leta in leta, dokler se vse zopet popravi.
Z ujetimi Srbi se tukaj prav dobro ravna; častnika hodita svobodno po mestu okolu, a vojaci žive v jednej bivšej uradniji, ter hodijo na sprehod v spremstvu; bolgarskih vojakov, pevajoč narodne pesni zajedno s spremljevalci. Sicer je pa tudi nekaj Bolgarov mej njimi iz Pirotskega okraja in posebno to nepristranskemu motritelju težko do, ako pomisli, da se je v poslednjih bojih bil ne samo brat proti bratu, nego celo Bolgar proti Bolgaru in morda tudi Srbin proti Srbinu, (ako so pomisli, da žive v Trnskem in Brezniškem okraji Srbi.)
Posebno važnost in ugoden upliv ima dosedanje srečno vojevanje za bolgarskega kneza. Njega so prej napadali vsi oni, ki mu sedaj največo slavo pojo; davali so mu priimke, ki so celo po kazenskem zakonu prepovedani, — a to po krivici; kajti on je res vrl značaj, hraber vojnik, visokodušen in energičen, a pri tem prijazen in milosrčen. Kot takega ga je tudi Vaš dopisnik zmirom slikal in branil proti neosnovanim napadom njegovih protivnikov v deželi in izven dežele.
Sedaj se more reči, da on protivnika v deželi nema; a ima same častitelje in občudovalce, katerih mu tudi izven Bolgarije gotovo ne manjka On je pokazal, kdo je in kaj premore, a zato mu gre čast in priznanje.
In tako piše sam bivši njegov največji protivnik „Slavjanin" v gori omenjeni številki o knezu sledeče:
„Da, naši vojaci so mladi in neizkušeni, šo nikdar niso videli boja, ter so bili brez kadrovih komandantov, no oni so imeli v srci narodno ljubav ter na čelu velikega domoljuba, kateri je bil pripravljen umreti v sredini svojih ljubljenih, hrabrih vojakov, za hrambo domovine in narodne časti, a te lastnosti proizvele so čudesa." —e—
Deželni zbor kranjski.
(VI. seja dne 11. decembra 1 885.) Deželni predsednik baron \V i n k 1 e r naznanja, da je presvetli cesar na znanje vzel zahvalo deželnega zbora kranjskega za blagoduSno podporo po povodu ji poškodovanim prebivalcem.
Poslanec dr. Samec poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji županstva v Zagradici, da bi se na Krško-Grosupeljski cesti pobirala cestnina in nasvetuje, ker to vprašanjo ni še popolnem^ godno in treba šo prejgka, da se izroči deželnemu, odboru. Vsprejeto.
Poslanec Faper poroča v imenu gospodarskega odseka o poročilu deželnega odbora v govedoreji. Deželni odbor poroča v tem sledeče:
Slavni deželni zbor je v VIII. seji 7. oktobra 1. 1884 sklenil: »Visoka c. Kr. vlada se naprosi, naj izroči za časa deželnemu odboru načrt postave za povzdigo govedoreje, da se bode on mogel o tej postavi posvetovati ter pripraviti dotične predloge za prihodnje zasedanje deželnega zbora."
Izvršuje ta deželnozborski sklep predložil je deželni odbor dotično prošnjo c. kr. deželni vladi v svojem dopisu dne 14. novembra I. 1884, št. 7379* Ta načrt postave se de želnemu odboru do sedaj Se ni izročil. Uzrok temu je. ker se z nameravano pre-naredbo obenske postave za Kranjsko prenarejajo važna določila onega načrta postave za povzdigo govedoreje na Kranjskem, katerega je enketa dn6 29. maja I. 18H4 vsprejela.
Poročevalce nasvetuje, da bo vzame to poročilo na znanje.
Deželni predsednik baron Winkler izjavlja, da je vladi jako mnogo na tem, da se ta postava kolikor mogoče hitro izvede iti da je vlada o tej zadevi že sklicala enketo. Omenjena postava pa je v zvezi z novo občinsko postavo in bi se obe najbolje skupno predložili deželnemu zboru Ko bi pa to ne bilo mogoče, potem bode vlada že delovala na to, da se kar najhitreje predloži postava o govedoreji deželnemu odboru.
Poslanec Faber poroča v imenu gospodarskega odseka o prošnji mes-ta Tržaškega zaradi napeljave voda Bistrica in Reke za vodovod v Trst. Poročilo deželnega odbora o tej zadevi bode gotovo dotičnike zanimalo zatorej je priobčimo.   Glasi se.
Z ozirom na to, kar se je poročalo v lanskem letnem poročilu o prošnji mesta Tržaškega, da bi se mu dovolilo dobivati vodo iz Bistriškega potoka in reke „Reka", se omeni, da je gospod župnik Matija Torkar v Košani v imenu vseh udeleženih občin prosil deželni odbor z ulogo dne 27. novembra 1. 1884, da bi odposlal zanesljivega inže-norjn, ki bi zmeril množino vode v Bistriškem potoku tacaš, ko bode voda najbolj plitva, ker tamošnje prebivalstvo dvomi, da bi bili Inženirji mesta Tržaškega vodo tega potoka prav zmerili.
Deželni odbor jo tej prošnji ustregel, in ko je dne 31. julija 1885 prej imenovani gospod župnik po brzojavu naznanil najnižje stanje vode v Bistrici, odposlal je prec drugi dan deželnega inženerskega asistenta Kraškega z naročilom, da zmeri množino te vode.
Hraskv meril je vodo na dveh krajih s sledečim vspehom, in sicer:
a) znaša množina vode, zmerjena po brzinomeru v odprti strugi spod Doinladiševega mlina 23'7<iO m:j na dan;
b) zmerjena za srednjo zatvornico Domladišcvega mlina, ko so bile vse druge zatvornice dobro zapite, pa znaša množina vode 24*019 ma na dan.
Povprečno znaša množina vode z ozirom na ti različni meri 23-0 kub. m. na dan.
(Dalje prili.)
Deželni zbor koroški.
Iz poročil deželnega zbora posnamemo sledeče: Letošnja p o vodenj je napravila 1 milijon in 14-4.581 gld. škode. Največ škode je v kanalski, zilski in dravski dolini nad Belakoin.
Da se uravna Žila, potrebovalo se bo še 24o"00 gW. Polovico plača država, drugo polovico pa dežela in nabrežniki
Poslanec Ghon predlaga, naj bi se odpravile vse cesarske mute in naj bi se dežela zastran tega pogodila z državo.
Deželna matica potrebuje za I. 1886 za deželne potrebe 865.334 gld. Sama ima pa le 199 525 gld.; torej pomanjkuje jej 665.809 gld.
V matico za zemljiščno odvezo potrebuje dalje 518.400 gld. Torej deželnej matici vse \kup pomanjkuje 884.209 gld.
Ta potrebni denar se bode nabral tako-le: 20/o priklade k užitnim — 171.450 gold. — na vino. vinski in sadni mošt pa meso; to vrže 34.290 gl.; — 60°/0 priklada k vsem direktnim davkom — 1,365.000 gobi. — to vrže 81H.000 gold.; — in 30.919 gld., ki se bodo vzeli iz gotovine v deželnej kasi. Za I. 18S6 torej 45.360 gold. več primanjkuje, kakor za 1. 1885.
Slovenski poslanec E i n š piel e r je predložil prošnje sledečih občin: Libučj, Tolsti vrh, Libeliče, št. Kiinejan, Sela, Svetnavas, Bistrica, v ltožnej dolini, Meilgorje, Rožak in Jezersko. Te ob "ine prosijo, naj bi se jim deželni zakonik in jedro sklepov deželnega zbora pošiljal zraven nemškega tudi v slovenskem jeziku. — V seji 2. decembra je gospod Einšpieler predlagal, naj se deželna priklada na vino, vinski in sadni mošt pa na meso, od 2o procent, kakor predlaga deželni odbor, poviša na 70 procent. To bi bila za kmečke in hišne posestnike, obrtnike in rokodelce, izdatna olajšava. Ti plačujejo v deželno matico kot pri klado k svojim direktnim davkom bi9000 gld.; — teh je na Koroškem 48 000, torej pride na jednega 17 gold. Priklada k indirektnim davkom pa vrže v deželno matico le 34.290 gld. Te priklade pa plačuje 300.000 glav, torej pride na jedno le 1 > krajcarjev! — Ako se. dokazoval je gosp. E:nšpieler, priklada na 70°.,, zviša, dobi deželna matica mesto 84.290 gld. celi' 120.000 gld Plačevalcem direktnih davkov bi se potem znižala za 8—9 procentov. PlaČevalei indirektnih davkov bi pa tega še čutili ne. Liter vina prve vrst*; bi se podražil za 1 kr., slabšega vina za 1 , kr, mošta pa za '/, kr.; pri mesu bi ostalo vse pri starem. - Pa glejte: tega predloga ni podpiral noben poslanec; tudi poslanci kmečki h občin so vsi obsedeli! Deželni odbornik g. dr. pl. Rai-ner je trdil, da bi ta predlog podražil pijačo in jedi ubogih ljudij. Gospodje meščani pač ne vedo, kako kmet, obrtnik in rokodelec živi; on ne more ne Nina piti, ne mesa jesti; on si kuha žganke, fov dranjo, fižol, krompir, itd. meso le 4—5 krat v letu vidi na mizi pije pa le vodo in dobro je, ako pokusi včasih kaj piva, žganja ali mošta. To bi vsaj poslanci kmečkih občin imeli vedeti in čenčarije mestne gospode spodbijati.
Deželni odbor predlaga, naj bi se dr. Hermanu dovolilo 500 gld., da bo izdal knjigo v poduk za občiuske tajnike. Ko bo knjiga tiskana, bodo zahtevali, da mora vsak občinski tajnik napraviti preskušnjo. Nam se že nekaj zdi, kam pes taco moli. To je začetek občinske birokracije. Župan ne bo smel več izbrati tajnika po svoji volji, ampak vzeti bo moral sčasoma takega, ki bo izprašan. Za to se bo pa že skrbelo, da pridejo skoz rešeto te preskušnje večidel tajniki liberalne barve na dan. Ti budo potem pravi gospodje v občinah. Že zdaj ima marsikateri tajnik župana v žepu; kaj bo še le potem, ko bo izprašani tajnik vedel, da mora, če ga odslovijo pri jedni občini, dobiti službo pri drugi občini, ker ima prednost pred drugimi prosilci! Dovolili so teh 500 gld. kar po kratkej poti. Take reči, ki gredo v denar, izročujejo se sicer zmirom finančnemu odseku v pretres. Slovenski poslanec gospod Einšpieler je torej predlagal, naj se ta reč izroči finančnemu od eku kakor navadno in se pritožil, da se o stvari sklepa kar na nos na vrat. Toda nemškoliberalna večina ga ni hotela po« slušati. „Mir."
Politični razgled.
hiranje <3<ir/,el<i\
V Ljubljani 18. decembra. V čcftlccm deželnem zboru predlagal je poslanec Herold, da naj bi Praška predmestja volila
v mestnej skupini in jo včeraj  utemeljil ta svoj predlog.
Iz poročila finančnega odseka deželnega zbora moravskoga o proračunu za ljudske šole, povzamemo, da je na Moravskem 57 meščanskdj šol, (42 nemških, 13 čeških in 2 utrakvističui), 2087 ljudskih šol (mej njimi 1033 jedaorazredoic) in sicer 617 nemških, 1448 čeških, 22 utrakvističnih in 78 privatnih. Na novo se je v šolskem letu 1884/85 otvorilo 6 nemških, 35 čeških šol, 50 nemških, 132 čeških in 2 utrakvistična razreda, število za šolo godnih otrok je bilo 374.537, od katerih jih je 346.550, to je 91u/0 obiskavalo javne šole. Sploh nobenega pouka pa ni dobivalo 5960 otrok. Finančni odsek je dovolil za ljudskošolske namene 1,388.170 gld., 107.030 gld. manj, kakor je predlagal deželni odbor in 17G 793 gld. več kakor za letošnje leto.
Pri debati o podaljšanji volilne dobe za državni zbor, izjavil se je ogerNki ministerski predsednik Tisza, da bode vlada v kratkem predložila zakon proti zlorabam pri Volitvah. Tisza hoče držati besedo Glavnemu govorniku zmerne opozicije Dezi-derju Szilagvju je že naznanil, da naj pride jeden-krat po Novem letu k njemu, da se ž njim dogovori o tem zakonu. Potem bode ministerski predsednik sklical enketo iz vseh strank, katera bode konečno uredila načrt tega zakona, ki se bode potem v kratkem predložil zbornici poslancev.
Razmere mej .Srbijo in Rolgarijo so zopet bolj napete.   Iz Belega grada in Sofije se poroča, da morda ne bode dolgo, da se zopet začne vojevanje.   Vojna komisija je sicer odšla na bojišče, a je dvomljivo, da bi imelo njeno delo kaj vspeha. Srbija se je sicer izjavila, da se podvrže vsem sklepom  komisije, Bolgarija je pa iz spoštovanja do velevlastij izrekla, da sicer vzprejme njih predlog o odposlanji vojaške komisije, a da ne more 1 dopuščati, da bi komisija določevala demarkacijsko I črto tudi na bolgarski zemlji. Odločno zahteva, da 1 se Srbi umaknejo iz Vidiuskega okrožja, kajti po- i sredovanje Avstrije veljalo je le za srbsko ozemlje, i Sibija neki hoče začeti vojevanje, ako se Bolgari : brezpogojno ne udajo sklepom vojne komisije. Kralj je poklical v Niš ministerski sovet, da se posvetuje, ali naj bi se zopet začelo vojevanje.   Srbija se še j vedno oborožuje. Poklicala je vse bivše častnike in se bodo vsi, kateri so še zmožni za vojno službo, poklicali k orožju — Bolgarska vlada je pa proti diplomatskim agentom se izjavila, da morajo srbske j čete v treh dneh izprazniti Vidinsko okrožje, sicer jih bode prisilila z vojno. Bolgari so se že naveličali ' diplomatičnih pogajanj   Ako hoče avstrijska diplomacija odvrniti prelivanje krvi, naj srbsko vlado prisili k prijenljivosti. Kakor se sodi, Bolgarija na svete angleško vlade tako odločno postopa.
Nekateri Dunajski in  Poštanski listi prinesli 1 ' so brzojavna poročila iz Belega grada, da so tam I prišli ne kej zaroti proti srbskemu kralju Milanu i j na sl^d. Ta zarota imela je namen ustanoviti novo j j državo iz Srbije, Bosne, Hercegovine in Črnogore, katerej bi bil vi dar kne/, Nikita. Tajnik črnogorskega višjega sodišča Vukovič bival je v tej zadevi v Paučovi. Ogerska oblastva so to sporočila srbskej vladi in jednega ogerskega Srba so že pripeljali v Beli grad in ga tam, zasbšali.  Vukovič je baje se-! daj kot prostovoljec v srbski vojski. Zarotniki bili j bi najpozneje v maji izvršili svoj načrt. Morilci ! kralja Milana bili so že najeti za 40.000 rubljev. ! Če vse to tudi ni res, je vsaj dobro izmišljeno.
Turčija se je obrnila do kneza Aleksandra, da naj zaukaže vzhodnorumelijskim oblastveni, da naj dostojno vsprejmo njenega komisarja Djevdet pašo, ki v kratkem pride v Plovdiv.
Kakor „Pol. Corr." piše iz Peterburga se llu-Nlja za ohranjenje Berolinskega dogovora ne bode več toliko potegovala, ker so druge vlasti in celo Turčija na Carigradski konferenci skoro odrekle se dobrotam tega dogovora. Ako bodo druge vlasti privolile v revizijo Berolinske pogodbe, Rusija temu ne bode ugovarjala, samo da se mora premeniti v prid vsem balkanskim državicam, v duhu Sanšte-ianske pogodbe. — „Novoje Vremja" dementuje vest, da bi bila Rusija kedaj nagovarjala Turčijo, da naj pošlje svoje čete v Rumelijo. Ruski veleposlanik je vedno odgovarjal Turčijo od tega, a avstrijski veleposlanik je vedno Turke silil, da naj posedejo to deželo.
SmlaiM'i začeli so s topovi obstreljavati Košek. Mesto se dobro brani. Angleške čete so skušale sovražnika odgnati od mesta, pa se njim ni posrečilo. Polkovnik Hinter in dva angleška častnika se težko ranjeni.
Dopisi.
1/ Gradca 16. decembra. [Izv. dop.] (Iz deželnega zbora.) Predlog deželnega odbora, da naj se na Ptujski gimnaziji sistemizuje učiteljsko mesto za veronauk in slovenščino, storjen je le z namenom, da potem nobenemu drugemu profesorju ni treba znati slovensko. Torej nobena koncesija za Slovence, katere se štajerskim Slovencem sploh ni nadejati od nemških njih sosedov, temveč nov.', dasi mahiavelistično izmišljena naprava v za-
tiranje naše narodnosti. Znali smo, da so bodo naši vrli slovenski poslanci energično protivili taki, uredbi, po kateri bi Ptujska gimnazija zadobila še bolj značaj nemškega učnega zavoda. V včerajšnji seji bila je obravnava o dotičnem predlogu, kateremu je se ve da pritrdil šolski odsek.
Prvi govoril je naš Božidar Raič s tisto odločnostjo, katere smo vajeni pri starem boritelji za narodne pravice štajerskih Slovencev. Pred vsem povedal je gorke resnice deželnemu odboru, kateri že skozi 16 let, odkar je Ptujska gimnazija ustanovljena, ravna prav, kakor mačeha s slovenščino. Na izber je v slovenščini izpitanih profesorjev, pa deželnemu odboru se ni zljubilo, izročiti pouk v deželnem slovenskem jeziku izpitauemu profesorju. Slovenščino uči naravoslovec, kar je proti vsem postavnim določbam. Deželni odbor se zdaj vede, kakor da bi hotel popravljati storjeno krivico, pa namesto da bi zahteval za klasično filologijo in slovenščino izprašanega učitelja, spaja veronauk in slovenščino. Govornik opisuje narodnostne in učiteljske razmere na Ptujski gimnaziji. Čemu je risanje obligatno, slovenščina pa le obligatna, ako je učenec upisan kot Slovenec? Nekateri ravnatelji pa kaj radi dovoljujejo vsakojake olajšave učencem, ako se le hote upisati za Nemce. To je diabolično barantanje s slovensko mladino. Zares več ko predrznost je, ako kdo postane profesor na učuem zavodu, na katerem so skoro sami slovenski učenci, ne da bi bil Slovenec ali vsaj znal slovenski. To je nedostojno posilstvo slovenskega naroda. S predlogom deželnega odbora se skuša le zavleči cela stvar, ker se bo teško našel profosor izpitan v ve-rouauku in v slovenščini. Konečno nasvetuje gosp. Raič, da se naj sklopi slovenščina s klasično filologijo in predlog v tem zmislu prenaredi.
Kdor pozna Graške slavofage, lehko si misli, da je Raič s svojimi besedami dregnil v sršenovo gnezdo. Že mej govorom so mu večkrat z ohoklici izraževali svojo nevoljo. Vzdigne se Ausserer. Njemu je še to preveč, kar nasvetuje deželni odbor. S tem se le spet novo središče za slovenjenje dela. Ptuj je nemško mesto in mora ostati nemško. Hei ls-berg očita Raiču, da je renegat, ker se je poprej drugače pisal, kakor zdaj. Kako se je Heils-berg poprej pisal, predno je bil od nekod z Mo-ravskega zanesen na Štajersko kot hofmcistur pri grofu Pally-ji, ne vemo; da pa mu krst ni izbrisal židovstva z lic, tudi znamo, in semitska arogantnost označuje tega kričača, odkar se je po njej usilil v javnost.
Poslanec Jerman se obrn«1 proti takim neosnovanim napadom in vidi najboljše sredstvo proti tem napadom, ako se Ptujska gimnazija iz deželnega oskrbovanja prevzame v državno last. Deželni odbor naj se v tem zmislu pogaja z vlado. Kjer gre proti Slovencem, ne more se pogrešati Hackel-berg, dasi moža nikdo ne zmatra resnega. Za njim oglasi se še gosp. Vošnjak in dokazuje, da pač Ptujska gimnazija ni le za Ptujčane, temveč za vso okolico, ki je čisto slovenska. Ko bi le Ptujski otroci obiskavali ta zavod, moral bi se že zdavna zapreti.
Vse mirne in premišljene besede bile so bob ob steno. Obveljal je predlog deželnega odbora, vsi drugi nasveti pa so bili ovrženi. Zanj glasovali so le s loven s ki poslanci, izvzemši barona Gddla, ki se je glasovanju odtegnil. Nemški konservativci so sicer podpisali Rai-čev predlog, naposled pa proti njemu glasovali. O štajerskem deželnem zboru smejo Slovenci, kakor pred 20 leti, tudi dandanes reči: „Lasciate ogni speranza —
Iz Zagreba- 15. decembra. [Izviren dopis.] (Konec.) Baron Rukavina, pristaš stranke prava, odpovedal se je svojemu mandatu, potem ko ga je saborska večina izključila za 50 sej. V pismu, katero je poslal svojim volilcem Zlatarskega okraja, navaja svoj konflikt z večino zavoljo katerega je bil izključen. Doviknil jej je, videč, da je bilo že davno dogovorjeno s preustrojstvom uprave prodati domovino Madjarjem in da vsi protesti in predlogi opozicije ostajajo brezuspešni: „Vi ste lopovi!" Na krik narodne stranke »Van š njim!" odgovoril je baron Rukavina: „Vsaj bi tako ne bil ostal mej takimi lopovi P1 — Ni dvojbe, da bode to kratko pismo uplivalo na njegove volilce bolje, ko še tako dolga obrazložba. Sicer ima pa baron Rukavina kot člen jedne najstarejših hrvatskih plemiških rodbin že vedno virilen glas v saboru.
Včeraj začela se je pri tukajšnjem sodbenem stolu konec mi obravnava proti dr. Davidu S tarče vidu, Josipu Gržaniću in pozneje skrivlje-nemu Evgenu K um ič i ću. Ta pravda — katerej doslej jednake še ni bilo, odkar imamo v Avstriji ustavo — zanimiva gotovo vse parlamentarne kroge, za Zagreb pa je prava ,,cause celebre Že dolgo časa se je v vseh političnih krogih z veliko napetostjo pričakovalo konečne obravnave; — se ve da ne povsod z jednakimi čutili. Opozicija je prepričana, da bode ta pravda le še bolje izpodkopala tako že nesigurna tla pod vladno stranko; le ta pa trepeče v opravičenej bojazni, da bi se po svedokih ne dokazale brce, katere trdi obtoženec Gržanič da je aplikoval plaho iz sabornice bežavšemu banu. O konečnem izidu pravde sicer nikdo ne dvomi, kajti pomisliti je treba, da je obustavljeni zakon o — neodvisnosti sodnikov.
Obravnava se je začela danes zjutraj ob 8. v velikej dvorani palače »sudbenoga stola" na Zrinj-skem trgu. Za poslušalce omenjeni prostor bil je kljub ranej uri ob osmih že natlačen, polen samega odličnega občinstva, mej katerim je bilo posebno veliko dam. Sodišču predseduje upravitelj sodnega stola Vladislav Cuculić, odtožbo zastopa državni pravdnik Bledšnajder. Zagovorniki so dr. Marijan D ere nč in za dr. Davida Starčevića, dr Hinković za Josipa Gržanića in dr. E raz in o Barčić za Evgena Kumičiča. Vsi trije zagovorniki so izvedeni pravniki in izvrstni govorniki
Obtožni spis prikrojen je prav po naših raz merah; on je pravi imicnm v sodnej praksi. Državni pravnik ne navaja namreč samo fakt, zavoljo katerih toži imenovane tri narodne zastopnike, temveč dokazuje ob jednern, da ni res, da bi sploh bil kateri obtožencev mogel iz dvorane odhajajočega bana z nogo brcniti in tako tvorno razžaliti. Jaz sem bil v stanu že pred nekoliko tedni naznaniti Vam, da sta zatoženca pri preiskavi trdila, da je bil ban izbivan in da je vsled tega vladina stranka v velikej zadregi; obtožni spis potrjuje tedanje moje poročilo.
Iz obtožbe same navajam v kratkem le. poglavitne svari Kakor znano tiče se vsa zadeva dogodkov v saborskej seji dne 5. oktobra, v katerej je ban Khuen-Hedervary, govoreč' o komorskih spisih, katere je po noči v Pešto odpeljati dal, do jal, da dvomi, da so bili v poštenoj posesti Hrvatske. Po tem izreku nastala je v sabornici grozna burja, v katerej je — kakor trdi obtožba — dr. David Starčević kričal proti banu „ubijte ga! držite ga! — držite tata! primite ga! — držite lopova! - ne pustite, da ubeži tat! — dajte mu klofuto! — udari ga! vrzimo ga ven! — pograbi ga!" Gržanič pa, da je — ko je ban odhajal iz sabornice proti predsedniškej sobi — rabil jednake izraze. Kumičiča dolži obtožba, da je po odhodu banovom stopil na klop in z gromkim glasom zaklical: „narode! tat jeipa; van bačen."1 (narode! tatu so vendar vrgli ven). Nasproti temu pa trdi obtožba, da ne more resnična biti izpoved dr. Davida Starčevića, da je hotel z nogo brcniti bana, češ, da je po pričah dokazano, da na t o m i s 1 i t i ni mogel, ker bi mu bilo absolutno nemogoče v tedanjih razmerah to nakano izvesti; isto tako pa, da je neresnična izpoved Gržanićeva, da je bana trikrat brcnil, ker je po pričah dokazano, da se ga niti dotakniti ni mogel
Obtožba predstavlja, da so zatoženi svoje v prej navedenih vzklikih označene namere tudi izve-Bti hoteli ter jih obtožuje zavoljo tega poskušnje zločina javnega nasilja v zmislu § 98 črka a kaz. zakonika, kažnjivo po § 100 kaz. zakonika.
Sedaj, ko ta list pošiljam na pošto začelo se je izpraševanje obtožencev. Dalje Vam bodem o pravdi poročal jutri.
Iz Spodnje Ni&ke IG. decembra. [Izv. dop.] (Dalje). Odškodnina samo posestniku Koliseja znašati bi morala 50 do 60 tisoč goldinarjev, če se računa po zmanjšanih letnih dohodkov. Ne samo magacini in kleti bodo potem manj vredni oziroma nič ne nosili, tudi stanovanja bodo manj donašala, kajti v mestu je davek precej večji, ko v Šiški in tudi stanovanja se sedaj zato dražje lahko oddajajo, ker so skoro tik mesta, a vendar uživajo vse prednosti, ki jih ima Šiška zarad tega, ker jo zunaj kolov Ljubljanske užitnine. Kot primero le to, da se v Šiški meso seka po 44 kr., v mestu pa po 64 kr.; jednaka razmera je tudi pri vinu in vseh užitniui podvrženih stvareh.
V poročilu deželnega odbora bral Bem, da so se posestniki vil izrekli za priklop in da se priklopu ustavlja le občina Šišenska in posestnik Ko-lizeja. To ni istina, kajti županstvo Šišensko, kar je meni znano, ima v rokah protesta gospodarjev vile Cambiaggio in Vollheim proti inkorporaciji, katera protesta dosedaj še nesta preklicana. Posestnik jedne vile izrazil se je osobno proti meni. Ravno zaradi tega sem kupil vilo in jo tako drago plačal, ker sem zunaj kolov užitnine, tedaj mi ni treba plačevati ne od konjske krme, sena, ovsa, slame, kakor tudi ne od človeške hrane, vina, mesa itd. užitninskega davka, sploh pa v Šiški tudi občinskih doklad veliko manj plačujem kakor bi jih v mestu, zatorej ne morem privoliti, da bi moje posestvo spadalo pod mesto.
Po mojih mislih deželni zbor rečenega nikdar prezirati ne more in menda postave tudi sklenil ne bode, da bi tudi privatni, razen občine ne bili odškodovanj, ker riskuje, da bi stranke si potem tož-benim potom iskale odškodnine za dokazano škodo.
Vprašam sedaj na kako veliko svoto bodo potem narasle odškodnine privatnih in občine, katere bode moralo mesto poplačati? Kje bode dobi-i ček inkorporacije ?
Mogoče, da bode pa kdo mislil, ako mesto j veliko plača, to vse so bode po tem obrestovalo, ' ker bode potem toliko več neslo  po priklopijenji.
Dovoljeno naj mi bode tudi o tem nekoliko i izpregovoriti.
Ne bodem natančneje iskal uzrokov, zakaj se priklopljenje imenovanega ozemlja s strani Ljubljanskega mesta tako intenzivno želi. Ako se pa ne motim, je jedini uzrok ta, da bi bilo potem »veliko lepše", ko bi spadalo vse rečeno pod mesto in mogoče tudi želja, da bi tuja občina ne bila gospodar mestnemu imetju, da bi ne bilo treba ondot vedno povpraševati, kadar se na „mojem" kaj zida. To vse so uzroki, ki nasproti žrtvam, katere bo moralo prinašati mesto Ljubljansko, ki nemajo za Ljubljanske davkoplačevalce nikakega pomena. Za javno varnost postaviti bi morala mestna občina po priklopu vsaj tri policaje na novo, kakor so sedaj v Šiški nastanjeni trije javni stražniki (žandarji). Veljali bi jo to najmanj 1800 gld. na leto. Daljo treba pomisliti, da so vedni stroški za kanalizacijo, ceste in rczsvitljavo. Ker ima pa sedaj mesto Ljubljansko v najemu užitnino, nastaviti bi .moralo užit-ninsko oskrbništvo najmanj •> paznika več, in to je I zopet kakih 500 gld. letnih stroškov več, drugače ' bi imeli tihotapci ondot pravo zabavo izvrševati svojo obrt, ker ozemlje hi bilo potem široko odprto. Pozabiti se tudi ne sme, kar se je pa, da, ker je pri Tivolskem gradu „Šviearija" in tudi v Koliseji kantina za vojake, da bodo tudi za ti treba plačati kakih 600 do 800 gld. odškodovanja užit-ninskemu zakupu Ljubljanske okolice ali takratnemu skupnemu zakupniku ilaca. Če pomislimo tedaj vse te silne troške, nehote usiljuje se nam misel, da Ljubljansko mesto precej boljo stori, da sploh tega priklopljenja ne zahteva. Mesto se ravno tako lahko širi, kot sedaj, in lepe hiše, že tudi na Šišenskem svetu, nič ne bodo kazile splošnega utiša. Konec priti)
Domače stvari.
-- (Obravnava proti dr. Starčeviću in dr.) (Nadaljevanje) Popoludne ob 3. uri nadaljevala se je obravnava in preslišavale priče dr. Krš-njavi, TUkory, Rubido in saborski sluga Šimunec. Priče so močno navskriž Jeden pravi, daje videl, kako je Gržanič nogo proti banu naperil, drugi pa, da tega neso videli in da je ban nedotaknen odšel iz dvorane. Priča dr. Tuš kan, odvetnik v Sisku, pripoveduje, da je čul, ko je ban rekel, da je Hrvatska v nepošteni posesti kameralnih spisov. Na te besede navstala je velika buka in krik. Dr. Starčevie sedel je na svojem mestu, pa priča ne ve povedati, je li Starčević Gržanića iz klopi porinil proti banu. Videl je, kako je nekdo bana za rami prijel, kdo je to bil, tega ne ve. Potem je videl, kako je nekdo nogo vzdignil in jo dvakrat ali trikrat proti banu pognal, kdo je to bil, tega tudi ne ve. On misli, da je noga bana zadela, ker je videl, kako se je preuzv. ban „posrnuo". Iz tega Bklepa, da je noga zadela. — Ker je Tuškanova izpoved v protislovji z izpo-vedbami drugih, konirontujejo se ž njim priče De-dović, Tilkory in Kuzinanović, ki vsi odločno trde, da na bana ni nihče roke položil. — Po presliša-vauji izjavi predsednik, da je dr. Tuškan krivo pri-
segel in zategadelj izroči se preiskovalnemu so lniku in odpeljejo ga v preiskovalni zapor. Branitelja dr. Hinković in dr. DerenČin se temu odločno pro-tivita ter zahtevata, da se dr. Tuškan oprosti, ali pa, da se tudi druge priče, ki so navzkrižno govorile, n. pr. sluga Šimunec, zapro.   Senat se na to ni udal, in tnadaljuje se preslišavanje prič. Priča poslanec F. Folnegović pripoveduje, da seje raz-govarjal z grofom Pejačevičem, ko je buka v zboru navstala. Videl je, kako je nekdo z nogo sunil proti banu. Ali ga je zadel, ne ve, misli pa, da ga je, ker je videl, da se je prevzv. ban opotekel. Vidil ni, da bi bil dr. Starčević Gržanića pahnil proti banu, no on ve, da je Gržanić hitro iz klopi skočil in se pri tem ob njegovi koleni zadel, ker se mu ni mogel hitro umakniti. Svedok dr. J. Gjurić pravi, da je Gržanič preko njegove rame z roko proti banu posegnil, a on De-dovića pri banu ni videl. (Dedović odločno trdi, da je bil ves čas poleg bana.) Na podlagi te izpovedi zahtevata branitelja šo jedenkrat, da se dr. Tuškan izpusti, ker ni po krivem prisegel, inače je tudi dr. Gjurić krivo prisegel, ker pravi, da je Gržanić z roko preko njegove rame proti banu posegnil. — A zaman so vse zahteve braniteljev. Predsednik odloči, da dr. Tuškan ostane v zaporu. (Včeraj do-poludne so ga, kakor čitamo v .Agramer Zeitung* vendar izpustili. Uredn.) Ker se je po pričah izkazalo, da poslanec Kumičić ni kriv, odstopi državni I pravdnik Bledšnajder od obtož e proti njemu in j in Kumičić je oproščen. — Prečita se potem cela I vrsta spisov, tudi zapisnik o preslišavanji bana grofa Khuena. Ban pravi, da je on, ko je skandal v saboru navstal, naravnost in brez vsake za-! preke odšel v predsedniško dvorano. Tu pa je novo j protislovje. Ban namreč trdi, da je videl, kako jo j Gržanič proti njemu hitel.  Priče pa trde, da je bil I Gržanić za banom. Ban ga torej, a k o j e n a r a v n o s t '. šel naprej, ni mogel videti, ker je moral gledati j pred se. — Dr. Hinković predlaga naj se za drugi dan ! odredi ogled na lici mesta v saborskej dvorani, ker i bo le tako možno, pojmiti vso situvacijo. Senat sklene, • da bode jutri ogled na lici mesta.   (Konec sledi.)
— (VIII. seja dež. zbora kranjskega.) Danes bil je prvi večji razgovor. Na dnevnem redu bilo je poročilo finančnega odseka o nakladi na žganje. Poročevalec Šuklje je nasvetoval, da se poročilo vzame na znanje. Temu nasproti je baron Schwegel stavil več predlogov, kot nekako nezaupnico deželnemu odboru. Svoje predloge je baron Schvvegel jako obširno utemeljeval. Debate so se udeležili deželni predsednik baron Winkler, dež. glavar grof Thurn, Detela, Luckmann, Dežman, dr. Vošnjak, Kersnik, dr. Samec, prof. Šuklje, baron Apfaltrern. Schvvegelovi predlogi so se zavrgli, vsprejel pa finančnega odseka predlog. Potem se je seja ob 2. uri popoludne zaklučila, ne da bi bila še katera točka dnevnega reda prišla na vrsto. Prihodnja seja je v ponedeljek.
— (Gosp. Jakob Šegula) rodom Slovenec iz Ptujskega okraja, vrl narodnjak, sedaj kon-cipijent pri g. dr. J. Pitamici v Postojini, jo bil predvčeraj na Dumijskem vseučilišči4kot doktor pravo* slovja promoviran.
-- (Premeščen je.) Gosp. Josip Hautlen, pristav v Vipavi, premeščen je v Kamnik.
— (Pisateljsko podporno društvo) ima jutri zvečer po slovenski predstavi v gledališči zopet svoj zabavni večer. Predsedoval bo dr. Zupanec, čital pa L. Pintar.
--(Kranjsko obrtno društvo) imelo bode v nedeljo '20. t. m. ob 4. uri popoludne v gostilni g Štruklja v Kolodvorskih ulicah svoj občni zbor. Odbor vabi društvenike k obilni udeležbi.
— (Vabilo) na besedo dne 20. decembra t. 1., katero priredi s prijaznim sodelovanjem tukajšnjega glasbenega kluba „Čitaluica v Kranj ia v lastnih prostorih. Vspored: 1. G. Verdi: Introdukcija k operi „Un Ballo in Maschera". 2. F. S. Vil-har: „Bliedi mjesec". Mešan zbor. 3. V. Parma: „Slovanske cvetke". Potpourri slovanskih pesnij. 4. A. Stockl: »Spomin na Velikovec". Kvintet za gosli in violoncello. 5. V. Parma: nllajd. na ples!tt Polka francaise. Dvoglasen žensk zbor s spremlje-vanjorn orkestra. 6. Igra: »O, Anca!" Burka v 1. dejanji. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina: udom 30 kr., neudom 80 kr. Opomba: Udom je dovoljeno uvesti neuda. Odbor.
Telegram „Slovenskemu Narodu":
Velike Lašiče is. deembra. Občina Velike Lašiče izvolila je v seji 18. decembra
9	Chb opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Netiti	Mo-krina v mm.
17. dec.	7. zjutraj % pop. 9. gvefier	745-28 ■■. 74186 »m. 741-84 nun.	—12-4° C — 8-8« 0 — 3-4° C	si. svz. •L szh. brezv.	megla obl. obl.	000 mm.
Srednja temperatura — 6-5°, za 5-0° pod normalom.
10-u.n.ajslsa "borza,
dnš 18. decembra 1.1.
(Izvirno toleKraričuu poročilo.)
Zlata renta .... 5% marčna renta . . Akcije narodu' banki Kreditne akcijo   . .
250 gld 100 gld.
rebro.......
vapol.
•! kr. cekini    . . fTeinške marke      • . l°/0 državni! srečke, iz !. 1854 Urfavne sreSke iz 1 L864 Ogrska i lata reota 4°/0   . .
i   papirusi renta 5*/fl .... 5% Staj- rske zemljišč odvez, oblig iJunava rog srečke 5*/« 100 gld.
Cenuj.obS avstr 4l/i9/0 ^lat? zast listi .
ior. oblig Elizabetiue zapad železnico Prior, oblig Ferdinandove bbv. telezniee. kreditne urefike ,   .  .   100 gld
itudolfo\t Hiečke . ... 10 B Akcije anglo- - str. banke 120 „ I'rammft'Hi'drnSt        170 gld a. v. , .
82 gld.		85	kr.
83	n	25	
109	n	20	%
100	n	0,">	b
8(i6	n	—	B
294	n	50	n
126	n	15	n
9	n q	S »/i	n n
5	n	99	j.
61	i	95	
127	t	75	i
170	t?	—	g
1)9		85	
91	n	75	
104	it	—	r
119	»		b
195	a	30	D
115	9	50	
lQr>	n	50	i
180	a	50	
16	n	75	i
104	n	50	n
194	■	75	l
t. 1. vled obilnih zaslug visokočastitega g. Ma-tavia Freliha sedanjega dekana Trebenjskega častnim udom Velike Laške srenje.
8t 5. (Nepar.)    Deželno irledalisče \ Ljubljani.    Pr. prod. 306.
V soboto 1». deeentbra lss.».
Odgovorni vodja: A. Sloljodln.
Srce je odkrila.
Vješala igra v jednem dejanji.   Poslovenil Ivan Ameriški.
OSOBE: Trgovec, pensioniran stotnik — — gospod (\itnik.
Parlinka, njegova vnuka---pospodč. ftiz. Nigrinova.
Urša, gospodinja-----gospodična Vrtnikova.
Lsaar, nadgozdar-----goipod Kocelj.
Kapalo, sin njegov-----gospod Danilo.
Potem: Prvikrat t
Nemški ne znajo.
Burka v inim m dejanji. Spisal Jakob Aleiovec.
OSOBE:
Kpren, vašćansk župan---gospod Kocelj.
Rezika, njegova hči----gospodična Zvonarjova.
Grilec, pod imenom Kordan--goapod Danilo.
Rqbat uraden sluga----g<mpod SrSen.
Janez, ]--------gospod Bonač.
Jože,  j vaSčani-----gospod K, Srej.
Tpne, J--------gospod Perdan.
Poročnik (lajtennnt)----gospod Cutnik.
Občinski pot------gospod Volk.
Godi se v vasi ob hrvaški meji.
Konečno:
Gluma v jednem dejanji. Nemški spisal Gustav zu Putlitz. Poslovenil J. J.
OSOBE:
Florijan Prilčpek, knjigovez--gospod Srfien.
Lucija, njegova žena---— gospodična Vrtnikova.
Serafina, njijnn hči-----gospodč. Giz. Nigrinova. j
Gregec, učenec----— — gospodična Zvonarjeva. ;
Ivan Peresnik, narodni učitelj   — gospod Dan lo.
Ustopnlna: Parter in lože 40 kr. — Fauteuil v parterji I 70 kr. Sedež v parterji 60 kr. — Sedež na galeriji 40 kr. | — Garnizonski ln dijaški biijet 30 kr. — Galerija 20 kr. j _'.--, i
Rasa se odpre ob Va7. uri. Začetek ob 7. uri zvečer, j GHedaliAde |o lturjono.
Tujci:
17. decembra.
- i
Pri MTalfell Bnron Ma'irer z Dunaja. — Čiškovsky || Prage. — Riiker z Dunaja. — Biljardi is Gradca. — I Winkler, Schott z Dunaja. — Higersperger iz Celja. — j Merker z Dunaja.
Pri cesarji »vsirl{kUciii :  Drenovee i' Kranja. j
Me teoro logično poročilo.
Stanovanje z 2 sobama,
itli z tlveimi solnima lu jeduo Noltico išče c. kr. uradnik, — Ponudbe vsprejema upravnlfitvo ^Slovenskega Naroda". (782—«J
Št. 812!
Hazalasilo,
(742-1)
Deželn'1 odbor kranjski s tem objavlja, da se bode na podlagi sklepa deželnega zbora dnd 11. decembra 1. 1885 in v smislu določil razglasila c, kr.
deželnega predsednika za Kranjsko dne 12, janu-arija 1. 1885 (dež. zak. II. del, štev. 6) v delno pokritje deželne potrebščine za leto 1886 v najem dalo poberanje samostojne deželne naklade po 3 gld. od vsacega hektolitra (oziroma po 3 krajcarje od vsa-cega litra) porabljenih žganih pijač (žganja, špirita, ruma, araka, punčnega cveta, rozolije, likera in po-Blosienih žganih pijač sploh).
Poberanje te deželne naklade se bode dalo v najem ali po posameznih okrajih, ki so ustanovljeni na Kranjskem za poberanje vžitnine od vina in mesa, ali pa za več takih okrajev, ali pa za vse okraje cele dežele enemu samemu zakupniku — toda s tem pogojem, da se zakupnina določi tudi za vsaki okraj
pbsebe.
Sprejemale se bodo le pismene ponudbe, katere je do 27. decembra 1. 1885 do 12. ure
oddati.
Tega zakupa se sme vdeležiti vsaki avstrijski državljan, kateremu tega ne zabranjuie noben postaven zadržek.
Ponudbe napraviti je po sledečem obrazci:
Jaz podpisani ponujam za poberanje samostojne deželne naklade po 3 gld. od vsacega hektolitra (oziroma po 3 krajcarje od vsacega litra) porabljenih žganih pijač (žganja, špirita, ruma, araka, poučnega cveta, rozolije, likera in poslaščenih zganili pijač sploh) za čas od I. januarija 1886. 1. do konca
decembra 1866. 1. v davkarskem okraji.......
(oziroma v davkarskih okrajih).......(ali po
celi deželi kranjski) letno zakupnino.....gld.
. . . kr., reci . . ... goldinarjev . . . krajcarjev avst velj, ter izrekam, da so mi zakupni pogoji, katerim se brezpogojno pod vržem, natanko znani in da zastavim za predstoječo ponudbo priloženo
varščino.....gld. . . . kr. za toliko časa, dokler
mi deželni odbor kranjski ne naznani, da mojo ponudbo sprejme ali zavrže. Tudi se pravomočno za-vežem, ako bi zdaj zborujoči deželni zbor vojvodine kranjske za leto 1886 deželno naklado od porabljenih žganih pijač in tekočin v višjem znesku kakor po 3 gld., pa ne več kakor po 6 gld. od hektolitra sklenil in bi ta eventualni deželnozborski sklep tudi Najvišje potrjenje zadobil, da sem pripravljen v tistem razmerji večjo zakupnino brez ugovora odraj-tovati in tudi kavcijo v tistem razmerji povekšati ter kavcijno doplačilo deželnemu odboru kranjskemu takoj doposlati.
Dan..........ime...........
značaj.........stanovanje..........
ponudnika.
Pismene ponudbe se morajo do prej povedanega dne in ure z 10°/,, varščino ponudjene zakupnine, zapečatene in z nahrbtnim napisom: „Zakupna ponudba za deželno naklado od Žganih
pijač z varščino v znesku.....gld . . . kr.u
pri deželnem odboru vložiti.
Varščina more so vložiti ali v gotovem denarji, ali v avstrijskih državnih obligacijah, ali v družili za varščino'pripravnih papirjih Vrednost obligacij in druzih varščinskih papirjev zračuuiia :se bode po zadnjem borznem kurzu, vemb p pa ne nad nominalno vrednost. Žrebanju podvrženim papirjem treba je potrdila, da še niso izžrebani.
Varščino presodil bodo deželni odbor ter bode konečno odločil, >e li vsjoejine ali ne.
Po oddanem zakupu obdržala se bode varščina zakupnikova kot začasna kavcija, drugim ponudnikom pa se bodo njihove varščine takoj nazaj dale.
Po odpečatenji pismenih ponudeb dne 28. decembra 1. 18sr>. ob 10. uri dopoludno pri deželnem odboru, pri kateri priliki smejo ponudniki navzoćni biti, se ne vspivjmo nobene ponudbe več, niti ust-mene niti pismene, ter se bodo ponudbe takoj rešile, oziroma poberanje deželne naklade oddalo se bode takoj v najem.
Kdor se v imenu koga druzega tega zakupa vdeleži, mora imeti poverjeno pooblastilo za to specijalno svi ho in jo izročiti dežeineinu odboru.
Če vloži več oseb (družnikov) skupaj eno pismeno ponudbo, morajo v tej izrecno izjaviti, da se zadružno zavežejo pogoje izpolnjevati.
Zakupovanje ali zakupna obravnava veže ponudnike takoj po njihovi ponudbi, deželni odbor kot zastopnika deželnega zaklada pa še le potem, ko je naznanil vsprejem ponudbe.
Zakupnika vpelje deželni odbor v zakupninsko poslovanje. Dotični zakupnik mora v zavarovanje zakupnine v osmih dneh po vročitvi potrdila ponudbe oskrbeti varščino v znesku četrtega dela za eno leto pogojene zakupnine po enem zgoraj navedenih načinov; pri tem se sme vračuniti pri vložitvi ponudbe kot varščina vplačani znesek.
Zakupnino mora zakupnik plačevati v enacih mesečnih obrokih koncem vsacega meseca, in ako poslednji dan pade na nedeljo ali praznik, na sledeči delavnik pri deželni blagajnici kranjski v Ljubljani.
Drugi zakupninski pogoji naznanili se bodo ponudnikom pri zakupu in se lehko izvedo pri deželnem odboru kranjskem ob navadnih uradnih urah.
Deželni odbor pa si pridrži pravico, da si med ponudniki po svoji razbornosti brez ozira na najboljšo ponudbo izvoli zakupnika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dno 17. decembra 1. 1885.
rošnja I
J. V. iz I. prosim, da naj ini zarad svoje b oris« i naznani, kje »edaj Mumije.
(737-3-_ _IF\ "V,
Naznanilo.
Vsled sklepa ravnateljskega in nadzorstvenega odbora v svojej seji dne 6. decembra 1885 nazna-. njamo, da bode
Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani
od I. januvarja 18,86 naprej zaračunavala obresti od, hranilnih ulog od I. in 15. vsacega meseca, mesto dosedanjega mesečnega zaračunjavanja.
Hranilne uloge bode obrestovala proti odpovedi po pravilih (§. 38. Hranilne uloge pod 100 gld. se. izplačujejo brez odpovedi, do 300 gld. po odpovedi v 8 dneh in čez 30(» gld. v 30 dneh.), kak;orr do sedaj po »l/i°/oi proti G mesečni odpovedi pa po 5<70.
Posojila dovoljuje po 6°/0, prištevši uradne, stroške.
Uradni dan je vsaki torek od 9. do 12. ure: zjutraj, za slučaj, da je ta dan praznik, je pa uradni dan prvi sledeči delavnik.
Ljubljana, dne 10. decembra 1885.
(730-3)
Itavnateljs7ci odbor.
AYA1A&C
0.
Olttvnn calogn v Izubijani pri
Var.stu-iia znamka.       g. PETER LASSNlK-u.
Nova napolnitev
mediicinlalnega
\
s
S
t
ribjega e.l)a. I
Pristno in iako gdraviftin. jjkj
1 steklenici BO kr., dvojim velikosti 1 gold. J
Prodaja           oh «;j ^
LEKARNA TRNKOCZY N
zraven, retovža v I_o"Opijani. ^
avaw jw aw *r a 2P^53T!(CK 51 ^ ^ ^k«
Konkurenca
slepariji s konjskimi žebrakami!
Žj© 87 let orosteječa
(■ kr. ifoiolno U| pmilegovniia
tovarna za žebrake in koce
poprej (729—2i
Lichtenauer-ja udove in sinov
razpošilja po svoji Dima)»ki salogi
p i/
S K
H
I JU;   CtDIt  <Iol'iSi   iii 130 vin. širokih, no- /
pokuiieljivo liažo, Lomne \^^~ barve, z ftlvejiiml krajci,
Bili
Z   .';i>i>'«nj<'iL. vr<><l.
K<l<»r jih V*au)6 10, ilohi |«mIiio \\» vrini, ali hc inu pit cenil /u 10% zuizii.
Samo zaradi velikanske izdoljavo in razproda:o Bino \ stana žcbrako tak« noiinva<liu' velikosti lu o«lli«-u<> inizc tuko vuno  prodajal'• Na
stotino pohvalnih pisem jo vsakemu na ogled. Razpošilja so pO poštnem pOVtetji. Neugajajofte blago se brez ugovora nasaj vz.iuie.
Dobro mi j ho posel na iiuhIov:
Pferfte-Deckeii-Fahriks-Hiiipt-Niederlafle,
AVipii, L, Uothentlninnstrasse 14.
Svarilo I ~*$*C,
Vsacega svarimo pred kupovanjem od tacih lli-m, ki se boje javno podpisati svoje ime in neopravičeno posnemajo našo anonco.
ISPrevidnoKt je potrebna!!
3!"i.LY. '..'.V'j"..*.■ . . i ■ v',.•• ;H£Z%.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železniki r.
Lastnina in tisk r.Narodne Tiskarne"
346630