PERVO DEJANJE PRVI PRIZOB. Miško (sedeč pod dreTesom plete košaro; levo oko ima zavezano s černim robcem). Tinica (sedeč pri njem podaje vitrice). Miško. Zakaj te denes nij v učilnici, Tinica? '' Tinica. Manjši otroci se učimo pop61udne; mati je sfe starejšo sestro šla v najem dčlat, in vesela je, če vam mervico pomorem. Tudi jaz bi se rada naučila košare plesti. — Mati mi je često rekla, da ostanem šibka ter da se ne bodem mogla nositi s težkim delom, in da bi se mi zatorej bilo čemu druzemu naučiti. — Samo ako bi znala šivati! — A presiromašni smo; mati nam jedva toliko more prislužiti, da se hranimo. ^. . - Miško. Ali res? Žalostuo je; a potolaži se! SiromaŠtvo nij sramota in bogastvo še nij sreča. Bogat je 6n, ked6r je zadovoljen. Ked6r je vesel dela, ta se ne ustraši žirljenja. Še je mnogo dobrih ljudij na sretu; stari Bog tudi še živi. Tinica. Vsak dan ga prosim, da bi se nas usmilil! * ' Miško. Prav je to, blago dete! Njegove pomčči ne bodeš pogregala. (Vzame kos kruha iz žepa.) Zdaj si hočem malo založiti, a ti mi pom5zi; pomagaš* mi pri delu, pom6zi mi tudi pri jelu. ^VsakdelaTec je svojega plaeila vreden." Na! (Tinica se brani.) Na, na! jaz imam dovolj, in tebi menim da bode tiidi godflo. ,,Kar se eloTeku da, to mu ne tare serca," u5i star pregovor. Tinica. Bog vam plati! Va§ kmh se mi zdi boljši od našega. Miško. Kruh, ki si ga ked6 pogteno prisluži, nikoli ne priseda. — A povej mi, Tinica, zakaj si tako rada pri meni ? Tinica (zmetena). Nu, zato, ker sem rada pri vas. Viveste toliko lepih pripovedek, lepih pregovorov, in vse to jaz rada poslušam; tudi uže mnogo vašega vem. . - * \ M i š k o. Povej mi, kaj uže veš ? _.......- Tinica. Ko je Tčeraj kamenje Radovauček metal za raeami, tak6j ste ga zap6dili, a Eam ste rekli: ''l- — 60 — Živalec mtičiti ne smej nikdar, - < Žival je vsaka tudi božja stvar! M i š k o. Prav je, Tinica, prav! Ali so drugi otroci tudi radi pri meni, da poslušajo moje pregovore, — kaj ? Tinica. 0, vsi, posebno, kedar ste dobre volje. Miško (z nasmehom). Zato ste mi tudi vzdeli priimek rgovordč,u nij li res, Tinica? (Tinica molči.) Nu, tega se nič ne boj povedati; nič nij hudega; sam sem slišal, ko so otroci dejali: zdaj pojdimo h govoraču, da nam kaj pove! — Ali nij res, Tinica? — Samo če so moje besede dobre, to • je vse dobro; imenujte me tako ali dragače, — nič me ne peče. Poslušaj, Tinica: nked6r dobro blago ima, vselej z lahka ga proda." — Evo, evo, baš zdaj je Tičenje Hiinolo. Otroci gred6 iz učilnice! — Nu, rad bi vedel, kaj naina novega nes6. DEUGI PBIZOB. ^* Stepanek, Anička, Katinka, Radovanček, (kateri nekoliko zadaj ostane ter skrivaje posluša.) Več dečkoy in deklic s knjigaini. Prejšnja. Stepanek. Dober dan, oča Miško! Uže li vse dopoludne delate? ' M i š k o. Kaj hočem ? Delati je treba. Delo sladi življenje. Kedor pridiio dela, tak je zdrav in čverst., Ali ste me razumeli, otroci? Stepanek. Vse dobro umejemo, oža Miško! Miško. Ali ste se denes lepo učili? Anička. Semkaj pogledite! Dobila sem krasno podobieo od gospoda kaplaua, ker sem kerščaaski aauk znala. Katinka. Mene je pohvalil gospod učitelj, ker sem lepo čitala. Miško. To je nekaj -vredno, otroci! Take stvari jaz rad poslušam. — A Kadovanček? — Zakaj stoji tam zadaj? Ali ga je kaj žalega zadelo? S t e p a n e k (na pol glasno Mišku).- Znal nij in zato je v zadnjej klopi sedel. Miško. To ne velja nič, EadovanSek! Sram te bodi, če si res tak! Nu, ako se poboljšaš, potlej mdečioa ne pokydri tvojega lioa. — A ti, Anička, ker toliko znaš, da si podobico dobila, povej mi, katero pisme je v sredi mej A B C? - Anička. Čakajte malo, da pomislim! (Misli ter šteje na perste.) MiSko. Ne mnči se, ne, ljuba moja! Srednje pfsme mej A B C je B. (Otroci se zasmejo.) , ¦ ; v Anižka. E nu, to ve vsak otrok! ¦ :"* '¦'„.. Miško. Stopi k meni, Katinka! Povej mi, koliko graha gre v lonec? Katiea. Koliko? — Koliko? — Kolikoršen je lonec. M i š k o. Nobeden ne gre, ker aema n6g; vreči ga je treba. (Otroei se zasmejo.) Stepanek. Povejte še katero uganko, morebiti jo uganemo. Miško. Ti se delaš posebno modrega, zdaj pokaži modrost! ; l7 Stepanek. Tprašajte nu! Miško. Vem za 25 bratov; nič si nijso podobni, a vendar so si zel6 prijatelji. 'Mej njimi je 20 aemih., a samo pefc jib. govori za vse drage. Pervi široko odpira usta ; drugi jčče, kakor dete v zibeli; tretji cvili, kakor - 61 -. miška; četerti vpije, kakor voznik; peti kriči, kakor sova po noči. Povej mi, ked6 so ti bratje? Stčpaaek. Tkga živ kerst ne ugaae; pretežko je. :-.,„,... • Aaička. Jaz, o6a Miško, jaz ! ., ^.tIi Miško. Povej, Aaička, če veš. Anička. To so pismena — Stepaaek (naglo jej prekine besedo). Pismeaa, pismena! Kaj ne bi? So-glasniki in samoglasniki! Miško. Prepozno, Stepaaek, prepozao! Aaička je modrejša in hitrejša Od tebe. (Otroci se zopet zasmejo.) Stžpanek. Povejte nam rajši, kako ste vojačili! Jaz rad poslušam o vojacih. Otroci (Tsi). Jaz tudi, jaz tudi! Stepanek. Posebno, kedar pripovedujete o vojni in bitvah. *. Miško. Ti, Stepanek, govoriš, ne vedi, kaj. Vsi ne umejete, kaj je vojna, koliko kervi in koliko solz preteče t bdji. Mnogo jih nmerje daleč od očeta in matere, od bratov in sester, v žalosti in bridkosti; 6ni zopet izgiib^ roko ali nogo, da so potem do smerti hromi. Otroci, prosite Boga, da bi nam dal ljubi mir ter nas branil sovražnika. (Vstane.) Zdaj treba iti malo dom6v; nekaj' . sem pozabil. Tinica, ostaneš li tukaj? Skoraj se povemem. ' Tinica. Idite, oča Miško! Jaz ostanem, da vam vitrice malo v red deaem. : (Miško, Eadovdnžek, Anička, Kdtiuka in drugiotroci otido). ¦! «iTii "i'ifn :vfr TEETJI PKIZOK. ji; Stepanek. Tinioa. ;' Stžpanek. Tinica! jaz nekaj vem. f' Tinica. Kaj veš? Ali nehčeš meni povedati? '• Stepanek. Tebi še najprej, ker sta si največja prijatelja z Miškom, ; našim govoračem. Poslušaj me! Denes je sveti Mihel, — Miškov god. Kaj bi mu stvorili, da ga razvesellmo ? Tinica. Ne vem; ničesa mu nemamo dati. Stepanek. Veš li, kak6? Pri nas doma pod streho je deska, ki je visela nad slavnimi vrati, skozi katera so se 6u dan vojaci vračali z bojišča pfeko naše vasi dom6v. Tudi veaci leže pod streho, res uže nimeni in subi a vendar še zdaj lepi. Ali bi ne bilo prav, ako bi desko semkaj prinesli ter jo obesili na drevo, z veaci in cveticami olepšaao? To bi Miška jako vese-lilo. Na deski je r zlatih pismeaih čitati: | ,,Hvaležaa domoviaa dobrim siaovom!" ,r ¦ To tudi naaj mžri; tudi oa je bil aa vojski in je tam oko izgubil. Tiaica (vesela). Dobro si se umisliL Tako stvorimo! Hitro idipodesko, predao pride Miško. • T^**.;,; -t ¦¦<¦%¦,•,¦,¦¦ Stepaaek. To se rie di tak6j stvoriti; deska je težka, sam jej !le ntgj-em kaj; treba, da še ti pomoreš. )l Tiaica, Ne utegaem, ker mi je tukaj ostati ia paziti Miškovih stvarij. — 62 -