In nbbonamento postale. — PoStnlna plačana ▼ fcotovUb' ie) §7 Ljubljana, sreda 11, marca 1942-XX Cena cent. 73 Uu>lVU. t_JuLilj fLlCCi-LliJe Vtl ali ca 4 — TeieroD 3L S1-2Z, 31-23, 81-24 jjst-i>iLiu oddelek: ujuoijana Puccimjeva ali ca 6 — leietoo 31-25. 31-2« Pouruziucb Nove aie&lo: LjuDtjan.skS =esia SL ti Rakuni za Ljubljansko pokrajino pri postno čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti Corr Post No 11-3118 \ . . . .^ . . Vj i O i * ^ Oa jg t ščitile japonske križevrke in janonski rušilci. ki so obstreljevali mesto Sa'amoua. Istočasno sc japonska !eta'a meto bombardirala. Avstralsko po-očilo pravi, da podrobnosti o tej japonski akciji šc niso znane. Japonske čete so se izkrcavale s nomočjo posebnih motornih ladij, k: so jih ščitile kri-žarke in runlci. Avstralsko poročilo pravi na koncu, da šte\-i'o izkrcanih čet ni znano, da pa mora biti očitno precejšnje Že prej v soboto so Japonci napadli mesto Bulolou Avstralija zahteva nujno pomoč Ženeva, 10. marca. s. Iz Londona poročajo. da bosta dva člana avstralske vlade odpo-tova'a v \Va.>hingto kakor je bila prej. 2ic!1e sc se v Tr.ms-iordanijo priselili iz Palestine, večinoma šele v zadnjem času V Iranu prebivalstvo po svojem sestavu ni enotno, vendar se lahko reč?, da "e tri četrtine Arabcev 80 odstotkov vsega prebivalstva živi od kmetlistva. V gospodarskem živlienju imaj^ todi ra n ZVlje veliko besedo zlasti rodbina Sasson. ki je po poreklu iz Bagdada in k! ie svoje trgovsko deiovanie razširila ne samo po sosednih deželah F51;žniega vzhoda, ampak tudi po velikem delu ostale Azije. Kakor vidimo, je poledelsko gospodarstvo v teh deželah pretežno v rokah Arabcev medtem ko so židje za.g~spodnri1i v trgovini in industriji in jim je z njihovimi znanimi metodami uspelo zavzeti v navedenih poklicih skoro monopolni položni, iz katerega vlečejo velike dobičke. Nl'hov smoter ,1e. da s podporo anrlešklh oblastev še nadalje utrdro svoj položaj na oč'tno škrdo arabskega kmečkega ljudstva, ki js nezadovoljno s cenami svojih pridelkov ln s plačami, o katerih odloča io Zidje Svojo gospodarsko moč hočejo židje uveljaviti tudi v političnem živl*eniu ln je zato njihova gospodarska veljavr velika nevarnost za dežele Bližnjega vzhoda. Razumljivo je zato. da sp slišijo glasovi, ki zahtevajo, da se iim zastavi pot. Vsi Arabci v deželah Bližnjega vzhoda so resno zainteresirani na rešitvi židovskega vprašanja v teh deželah. Rok za osebne Izkaznice podaljšan Ljubljana, 10. marca Visoki komisariat obvešča: Bok, v katerem morajo občine ukreniti vse potrebno za Izdajo osebnih izkaznic osebam, ki so omenjene v odredbi Visokega Komisarja z dne 24. januarja t. I. štev. 7 je podaljšan do 20. t. m. Zadnji dnevi za osebne izkaznice Ljubljana, 11. marca Včerajšnji torek je bil prav za prav zadnji dan, ko bi bili morali vsi moški od 15. do 50. leta že Imeti svoje osebne izkaznice s fotografijo. Ker pa nekateri niso mogli priti po izkaznice, zato bodo vse poslovalnice oddajale izkaznice še današnjo sredo in jutrišnji četrtek 11. in 12. t. m. Prebivalci Stožlc in okolice, ki so oddali prošnje za izkaznice v ljudski šoli za Bežigradom ln sedaj ne morejo v tamkajšnjo poslovalnico, dobe svoje izkaznice na mitnici na sedanji Bleivveisovl (prejšnji Tyr-ševi) cesti, kamor naj gotovo pridejo po-nje. Iz stare cukrarne se je pa poslovalnica preselila za ta dva dneva v mestni vojaški urad na Ambroževem trgu št. 7. I. nadstropje, soba št. 6, kjer sedaj vsi upravičenci dobe svoje izkaznice za ta okoliš. Spet opozarjamo, da vsakdo sam mora priti po svo;'o izkaznico, ker se mora sam podpisati na izkaznico in na dva kartotečna listka vpričo uradnika. Seboj naj pa vsakdo prinese tudi kako zanesljivo listino ki z njo lahko dokaže, da je upravičen prevzeti izkaznico. Kdo- pa tudi ta dva dneva Se ne bi mogel dobiti svoje Izkaznice, jo bo prihodnji teden dobi) v osrednjem uradu za osebne izkaznice v L nadstropju desne hiše mestnega magisttata, torej nad trgovino mestne elektrarne Vsak zamudnik, ki bo šele prihodn i teden prišel po svojo Izkaznico, bo pa z zanesljlvjmj dokazi moral opra\1-(iti svojo zamudo. CosDOdarg biV oMflr-jti lz bolgarske notranje politike Nemški list »Kolnische Zeitung« je pred dnevi objavil dopis iz Sofije o »notranjepolitičnih metodah v Bolgariji«, iz katerega posnemamo nekaj podrobnosti: Pred nekaj dnevi so poslanci v sobranju odklonili neki predlog ministrskega predsednika. V normalnih časih bi bržkone takšna odklonitev povzročila resne težave v parlamentu, ako bi se ne pojavila celo prava kriza, toda tudi Bolgarija, čeprav je ostala izven vojne, živi v izrednih časih, ko ne gre, da bi se oklepali strogih oblik in kazali ozkosrčnost. Bolgarski parlament je dokazal, da je dorasel nalogam vojne. V tem pogledu je njegov položaj v toliko olajšan, da je v sobranju sicer še vedno opozicija, da pa ni v njem strank. Bolgarija tudi ne pozna vladne ali državne stranke, temveč samo vladno večino, ki sicer zavzema položaj vladne stranke, ki pa vendar nima dolžnosti takšne stranke. Tako sta sobranje in notranja politika v Bolgariji postavljena na svojevrstne temelje, ki so nastali iz prakse. Novi notranje politični razvoj v Bolgariji, ki je dovedel do sedanjih oblik političnega življenja, se je začel pred nekako osmimi leti, ko so bile odpravljene stare stranke in je bil vzpostavljen avtoritarni režim. Kakor danes bi bilo tudi tedaj kaj lahko mogoče ustvariti državno stranko, toda odgovorni so se temu odrekli v spoznanju. da mora biti narodu prepuščeno, da najde pravo pot. Kar pa je med tem nastalo, se nikakor ne more imenovati nova državna stranka, nov pokret ali novo politično grupiranje, temveč se je le v narodu v večji meri kakor prej vsidra-la državna misel, ki je postala simbol no-tranienolitičnega življenja. Nihče v Bolgariji danes tudi ne misli, da bi se sploh še kdai obnovile stare stranke. V takšnih razmerah je seveda sobranju zagotovljeno mirno delovanje. Volitve so takšne, da se lahko vsakdo prijavi za kandidata, ako sicer izpolnjuje predpisane pogoje, predvsem pa, ako se zaveže, da se ne bo smatral vezanega na nobeno izmed prejšnjih strank. Tako so bili zopet izvoljeni v sobranje tudi b'vši šefi s+rank. kakor: prof. Aleksander Cankov, Nikola Mušanov in drugi, vendar ne kot stran-karji, temveč kot osebe. Tako je v sobranju nastala opozicija, ki šteie kakih 30 članov, vladna večina pa 130. Čeprav je ta opozicija številčno nasproti večini šibka. razpolaga z nekaterimi dobrimi govorniki in preizkušen;m'. parlamentarci. Med njimi so razen obeh naveden:h bivših predsednikov vlade tudi štirje bivši ministri. a ttidi v vladni veči^5 so se med tem uveljavila nekatera ime";), kakor Sotir Ja-nev, Dočo Hristov. Ivan Petrov i. dr. Med poslanci vladne večine je nadalje sed°m bivših ministrov. Pr; vseh vprašanjih splošnega državnega interesa, kakor na primer pri glasovanju o zakonu za varstvo naroda ali povih vojaških kreditih itd.. onoz;cija ne dela težav, med+em ko je na drugi strani tudi vladna več'«a precej samostoma v svoiem elasovan'" kakor je to pokazala prav nedavna odklonitev predloga predsednika vlade. Na splošno nudi torei bolgarska politika precej svoievrstno sliko. Tako vidimo na delu parlament, ki je sicer brez strank, vendar ne brez opozicije, ki mu tvori streho pred njim sicer ^govorna, vendar ne od piega odvisna vlada, kaiti ministre postavlia in odstavlia krMi in tudi sobranje sklicuje in razoušča kralj. Volitve so sicer taine. vendar ne brez nadzorstva. Na niih nastopajo sicer svobodni kandidati, ki pa so ven dar podvrženi od vlane izdanim predpisom glede kandidirania in deloma tudi delovania. Končno vidimo, da je naivna in odrejajoča oblast v državi kralj, ki sicer nevidno. vendar orav krepko drži d^nvne vajeti v rokah ter se spretno poslužuje pravic, ki mu jih dale ustava. 1NSERIRAJTE V „ JUTRU" Prodaja rib v Atenah. Vrhovna ribiška organizacija v Atenah je stopila v stik z grškim prehranjevalnim ministrstvom zaradi preskrbe grškega prebivalstva, zlasti atenskih meščanov, z ribami. Sklenjeno je bilo. da bodo postavili ribje stojnice po vseh delih prestolnice. Zaenkrat bodo prodajali ribe še svobodno, če pa se bo pokazala potreba, pa bodo uvedli ribje nakaznice. Desetletnica cktsfa Manflžukua Mandžukuo (ali pra—"neje: Mančentfkuo nandžursko cesarstvo) je tc dni prort'avi1 deaefetnico svojega obstoja Ntodvisnoft t? d-^žc'e je bi'a p-ogla'ena 18 februarja 193?. nl"na ustava pa jt b:ila izdelana 1. marca 1932 De 9 marca istega le*a je bi? prnJc.'n;i Vtaj«iVi cesar iz din"*4'ie C;ng Puj:. izvo'jen ra regenta n'we države Leto nato in 5»'ccr 1 trprca 1°33 ;c Pivi prevrni ce;tar-"k; naslov K?ngte. kar pomeni »m:ro Imbnn kre- ■.-•-■■•t«. Z-če*-k rrvTvl"'.'" >'"e 'r bi' no'n težav. samo nekatere g1 a*ti0 cti*-. v> Samopreskrba Evrope z živili Nemški institut za gospodarsko proučevanje se v najnovejši publikaciji obširno peča z vprašanjem samopreskrbe Evrope z živili ter prihaja do zaključka, da bi celinska Evropa lahko preživljala 460 milijonov ljudi (sedaj je v Evropi 343 mili.onov ljudi), če bi se kmetijska proizvodnja povsod dvignila na ono višino, kakor je v Nemčiji. Pri sedanjem številu prebivalcev (343 milijonov) pa bi n. pr. že povečanje povprečnega hektarskega donosa pri tltu cd sedan ih 12.6 meterskega stota na 14 metersk'h stotov zadostovalo za samopre-skrbo Evrope z žitom, neupoštevajoč, da se da površina žitnih posevkov, ki zna^a sedaj 70 milijonov hektarjev, še znatno povečati. Celinska Evropa je pred vojno krila 91®/„ potrebnih živil z lastno proizvodnjo. V Nemčiji je znašal delež samopreskrbe 83° Ce se dvigne kmetijska proizvodnja v osta. lih državah na višino kakor ;e v Nemčiji, se lahko odstotek samopreskrbe poveča v severni Evropi od 82 na 167«/«, v jugovzhodni Evropi od 107 na 177"/«. v Španiji in Portugalski od 9S na 204«/« in v Franciji od 83 na 161'Vo, celotna oskrba celinske Evrope pa bi se dvignila od 91 na 134" n. Te številke kažejo kakšne znatne produkcijske rezerve so še dane za oskrbo Evrope z živili. Samopreskrba Evrope torej ni kakšna utopija saj je znašala pred vojno uvozna potreba celinske Evr:pe v žitu, stročnicah in rižu le 7-» in je bila pri «.cm man ša nego uvozna potreba same Anglije. -■cev m"> 'tem ko ie v r(i ''.r'n;• .oti divja'a ?do-vnmcžev in o'"-r*vti državne, oVast Zani mivo je. da je bi'a mrva država, k- ;e r»ri zn -'a Mandžukuo ani"~:-'ka repub':ka San Sa>lva>dor (ma:a 1934). ki je danes, v vojni z JapocoVo Pet let nato ji je s^e-l^a ItaPja :n na dan ^te obVtnice no' c držav tudi NTcmč'ia. Pnn'edni.i nasprotnik Mandžokua je o-1'a'a Sovjetska zveza ki je sicer dne 23. marca 1935 zaradi zmanjšanja trenj mod obema državama odc.toi>i'a tako im movano kit^ i'ko žc'eznrco MandžunM. toda že leta 1937 so se odnos' med obema državama tako zaostrili, da je emz»la vo;na med njima. a tudi ta sip«r ie b'l končno urejen in dne 11. avgusta 1938 so bile sovražnosti ustavljene ter so se za če'a pogajanja za novo u-editev obmeinih vpra^ni Odfej je bil obstoj nove države dokončno zagotovi'en. Mandžukuo meri 1.303.000 km* in »teje blizu 40 milijon m' prebivalcev' z get-to 30 prebivalcev na kvadratni k;lometer. Za glavno mesto je bil izbran Cangčung, ki je dcbiil še ime Hslnking (nova rezidenca). Njegov-o prebivalstvo se je v def-etih letih dvignilo od komaj 70.000 na sedanjih 415 tisoč. Nekatera druga mesta pa sc. še bolj znana in večja, tako Mukden z 864.000 prebivalcev, Harbin s 517 000 prebivalcev več mest pa šteje nad 100.000 prebivalcev Ob čcvalni jezik Mandzurcev je kitajski. Iz Hrvatske Prostozidarska razstava je ta teden odprta v Osijeku. Zbrano je predvsem gradivo iz bivšo osiješke lože, razen tega pa je prispelo tudi gradivo iz Beograda ln nekateri zanimivi predmeti in dokumenti lz Francije. Ko bo razstava v Osijeku zaključena, jo bodo v celoti prepeljali v Zagreb. Za nemško zimsko pomoč prireja tudi nemška vojaška godba v Zagrebu svoje koncerte. Največji koncert, ki sta ga organizirala nemški poveljnik v Zagrebu ter deželni vodja narodno-soelalistične stranke, je bil preteklo sredo. Poleg vojaške godbe je nastopil tudi nemški vojaški zbor. Prvič sta bili izvajani dve skladbi: nova »Hivatska slavnostna koračnica«, ki jo je zložil Lovro Matačič in »Vojaška pesem« nemškega štabnega glasbenega mojstra. žalna svečanost za vojvodo D'Aosta. V ZaPTebu ie bila žalna svečanest za vojvodo D'Aosta pod predsedstvom PoglavnUa dr. Paveliča. Hrvatska vlada je poslala so-žalne brzojavke kralju ln cesarju, vojvodi Spoletskemu, vojvodinji materi D Aosta, vojvodinjl vdovi in Duceju. Potre«. V bosanskem obmejnem mestu Travniku so nedavno jutro čutili močan potresni sunek, škoda pa je ne?n^"a- Imenovanje v diplomatski službi. Poglavnik je imenoval prof. Hakijo Hadžiča iz Bosne za poslanika I. stopnje in za po-oble.?'* nega ministra. Dodeljen je zunanjemu ministrstvu v Zagrebu. Nemški optanti 83. seznam nemšk-h optantov* vsebuje še nasiednje osebe z bivališčem izven Ljubljanske pokra j ne (starost in rojstn kraj): Dunaj: Bruss Nikolaj <33. Zemun); Bemot Fri denk (64, Ljubliana) i 15finske! e Andrej (33. Dunaj); Frank Artur (61. S en t Gothard); Marija roj Fichtnger (62. Dunaj), Liborij (63, Krško) Marija roj. Matern (46. Gettsdorf), R.harl (20). Er-nest (16); Grossmann Hermina (45 Dunaj), Ema (20). Charlota (181; Hodnik Anton (37, Dunaj), Marija roj Kubat (29 Dunaj). Rudolf (27. Dunaj); March-hart Henrik (38. Ljubljana t. Alojzija roj. Danzer (52, Dunaj); Schontas Ida <72. Madžarska)" Schumi Alfred (56. Ljubljana). — Wagram: Moskotevc Anton (69, Celje). Gradec: Krisch Time (31. Grčarice); Bajitk Maks (38 šent Jurij). — Bruck: Lipp-Terler Jera '26. Gradec); Flaek Sip (30 Kočevje). Er ka roj. Alziebler (30. Ormož). — Šemmerng: Rudolf Konrad (31, Gra 'enbcrg). Celje: fesnlowskl Lovrenc (54. Bia'3 1. Natalija roj. Lo'bor (36 Gradec), Luit-garda (3) — Brežice: Jurmann Rudolf (59 L'ub!jana). Karel (19. Brežce); Kuge!; Frar.c (46 Št. Rupert). Neža roj Sti-britseh (44 Videm). Angela (17). Ana HO). — Krško: Sorger Lavra (27 Kočevje). — Radeče Pri Zi lanem mostu: Auer-iporg- Franc (25, Slovenska B strica) — Sevnica: Kurth roj. Wagner Gizela (64, Novo mesto). Bled: Zimmerl por Snetitsrh Marija (33 Prevalie), Teter (5) — Medvode: Clrodi Alfred (49. Czrrlanv). Veronika ,'91, j^eter (8). Ana (5). Erika (1). — Golnik: Gruden Ivanka (24. Ilir ka Bi str.-oaV — Tabor: Gozan Zof ia (62. Kranj). Beograd : Verdcrber Franc (32, Ko-čevje). Elizabeta, to j. Djurdjevč (43, Vi-rovitica); Ru|ii«e Janez (49. Dubravica), Terezija roi. Hudeček '42. Dnnaib Ana (17). Leopold (21); Jonke Jožefa (2.. I5oI) — Račka: Avanr ni Itlfn a '.>2. Vevče). — Valpovo: Luscher Justina (30 Rampoha). . 01 . Upniki navedenih oseb moralo do 21. t. m pr'javiti svoje terjatve Pehotnemu ura: dii za lolgove in terjatve, Ljubljana. Stari trg._______ Gospodarske vesti = Ukrepi za pocenitev živi v Itallfl. Kakor smo že kratko poročali je medrm-nistrsld odbor za cene- slilen 1. da se ukine prometni davek na meso kar- naj omogoči ^cenitev mesa. Vrhu tega bo zn žara pre-vozna tarifa za vino zn 20%. za ost a'a živila pa za 50« >.. Znižanje prometnega d<-.v-ka in prevozn n bo v celoti prenešeno na prodajne cene. Vsi ti ukrepi v konst au-fcmla cen pomenijo obremenitev državn h financ za 1 miljardo lir, zarad, izpadka pri dohodkih. - Nemška udeležba na Inozemskih ve-lesejmih. Glede na odredbo da so za letos odpovedani vsi velesejmi v rava Nemčija posvetiti tem večjo pozornost inozemskim velesejmom. Predvsem bo Nemčija priredila reprezentativne razstave na velesejmih v Milanu. Budimpešti, Sof ji in Plovdivu, poleti in jeseni pa tudi v drugih mestih. Vrhu tega bo priredila v v posameznih državah posebne razstave za določene gospodarske stroke. V prihodn j :h mesecih bo prirejena razstava nemških sintetičnih surovin najprej v Barceloni, potem v Sof ji in nato v Stockholmu. Na budimpeštanskem velesejmu bo prikazana predvsem nemška tekstilna stroka. V Plovdivu bo prirejena posebna razstava kmetijskih strojev in orodja, na milanskem velesejmu pa bo poleg običajne uaeiezbe prirejena še posebna razstava aparatov ln priprav za gospodarstvo s plinom in voao. Pred kratkm je bila otvorje-na v Zagrebu razstava strojev in potrebščin za soaoone pisarne in urade, ki je pokazala velik uspeh. Ta razstava bo v prihodnjih dneh prenesena v Sofijo. V teku letošnjega leta namerava Nemčija prirediti v inozemstvu še vrsto sličn h razstav. = Občutno zmanjšanje proizvodnja nafte v Iraku. Lanski vojni dogodki so povzro- oglja povečala na 600.000 ton, proizvodnja lesa za motorni pogon pa na 650.000 ton. V manjši meri se uporabljajo za pogon tudi plin in alkohol. Obenem pa bodo v znatni meri pričeli izkoriščati ležišča oljnatega škriljavca. = Pomanjkanje vina v Franciji, klasični deželi vina. iJred vojno je bila Francija skupaj z Alžirom, največji svetovni producent vina z deležem okrog 40% svetovne proizvodnje. V najboljših letih je znašala pioiz-vodnja vina v sami Franciji brez Aižira preko 75 milijonov hektolitrov, za lansko leto pa se ceni na okrog 44 milijonov hektolitrov (nasproti 56 milijonom v zadnjih letih pred vojno). Tudi lanska letina v Aiz.ru znaša le 10 in pol milijona hI medtem ko je v najboljših letih prekoračila 20 milijonov. Računajo, da bo mogoče uvoziti iz Aižira v Francijo 5 milijonov hektolitrov, tako da bo vsega na razpolago 49.4 milijonov hektolitrov; od tega je odšteti 12 milijonov hektolitrov za lastno potrošnjo vinogradnikov. 4 milijone Hektolitrov za industrijske potrebe. 2.7 milijona hektolitrov za izvoz in bo za mestno prebivalstvo ostalo na razpolago le 30.7 milijona hektolitrov :ned tem ko je znašala normalna potrošnja pred vojno 50 milijonov hektolitrov in je bilo še v letu 11)40/41 na razpolago 48 milijonov hektolitrov. —~ Znaten padec kolonialnih d«-lnic v Amsterdamu. Glede na vojne dogodke v jugovzhodni Aziji je prišlo na amsterdamski borzi do občutnega padca delnih kolonialnih družb. Od decembra do začetka marca so n. pr. delnioe Nizozemske trgovinske družbe za kolonije padle od 486 na 173. delnice Amsterdamske družbe za plantaže kavčuka od 333 na 90 in tudi delnice velike petrolejske družbe Ro.val-Duteh, pri kateri je samo 20 fc družbenih sredstev investiranih v Nizozemski Indiji, so po; ^tile od 346 na 183. Tečaji dclnic "čistih kolonialnih družb so padli povprečno za 60 do 70 Tc. = Obnova turško-bolgarske trgov ne. Iz Sofije poročajo, ua bo te dni odpotovala v Turčijo bolgarska delegacija zara 'i pogajanj o obnovi bolgarsko turške blagovne izmenjave, ki je predvidena v izjav: o prijateljskih odnošajih, po ani v februarju 1941. Istočasno poročajo iz Sofije, da je prispela v Bolgarijo turška lelegacija zaradi turške udeležbe na plovdivskem velesejmu. Udeležba Turčije na tem velesejmu se smatra kot novi korak k obnovi trgovinskih odnošajev. = Izločitev Židov iz madžarske vinske trgovine. Iz Budimpešte poročajo, da je na Madžarskem okrog 8.000 vnskih trgovcev od katerih je 90» prizadetih z zakonom o Židih. Vse obrtne pravice za vinsko trgovino bo lo prenehale veljati v juniju letošniega leta. nakar bodo smeli trgovati z vineom le še oni trgovci, ki bodo imeli nove obrtne liste. = Povišanje diskonta v Grčiji. Grška banka ie s 1. marcem zvišala diskontno obrestno "mero od 5 na 6° >., lombardno obrestno mero ol 6 na 7% in obrestno mero za kmetijske kredite od 4 na 5» >,. Diskont-na mera je bila lani v juliju znižana od 5 na 6»/». = Ustanovitev velike družbe za surovine na Hrvatskem. S sedežem v Zagrebu je bila te dni ustanovljena družba Obnova d. d. za nakup in prodajo surovin, odpa kov in starega materijala, za izvoz in uvoz ter za predelavo teh surovin. Družba bo imela glavnico 30 milijonov kun. Iz Srbije Promet z brodom pri Beogradu. Komi-sarlčni vodja bivše jugoslovenske rečne plovbe je objavil, da je od preteklega četrtka spet odprt promet z brodom čez Savo pri Beogradu. Dostop na brod je mogoč na desnem bregu pri pontonskem mostu, na levem bregu pa pri zemunski pristaniški pisarni. Nemška zborovanja. V teku februarja so vojvodinski Nemci Imeli 52 krajevnih zborovanj ki se 1ih ie udeležilo okrog 20.000 nemških pripadnikov. Govorila sta štabni vodja Beer in propagandni vodja Wlldnes. Plovba med Beosrradom In Pančevom le obnovljena od pretekle sobote. Posebna ladia prevaža liudi in tovore. Promet se razvija tudi ob nedeljah, česar prej ni bilo. cenitvah je znašala ta proi „ milijona ton nasproti 3,7 milijona ton v prejšnjem letu. 4.4 milijona ton v letu 1939 in 4.6 milijona ton v letu 1938. Ob: čutno zmanjšanje proizvodnje je pr-psaU predvsem transportnim težkočam. IraSKa nafta gre po cevovodih do palestinske luke Ha2e ih do srijske luke Tnpolis Zaradi bombnih napadov pa tudizaradisa-botažnih dejanj so bili cevovodi ponovno Doškodovani. Zmanjšanje prozvodnje je občutao prizadelo tudi državno blagajno Iraka, ker mora družba In*-Oil plačevati olvsake pridobljene tone določeni prispevek iraški državi. — Oglje in les za motorni pogon v Franciji. Za motorni pogon ima Francija s*daj ni razpolago v glavnem le ogl je in k*. Pred vojno je skoro vso svojo potrebo v tekočem gorivu uvažala. Osebni in tovorni avtomobili le v znatnem številu vozijo s pogonom na plin iz oglja In lesa. Predvidena je nadaljnja dalekosežna preureditev vozil na tak pogon Za to pa so potrebne znatne količine oglia in lesa. Za letošnje leto je določeno v produkcijskem načrtu, da se bo proizvodnja Keksi pDfatlcov o ageiscip UsKiej Kateri naš čitatelj ne ve, da je agencija Domej poluradna japonska poročevalska rgencija? Gotovo pa niso vsakemu znane podrobnosti o tej največji poročevalski organizaciji na Japonskem. Pravo ime agencije Domej je prav za prav »Domej Cušin Sa«, kar pomeni po naše: Združene poročevalske agencije za tisk. Agencija Domej je namreč nastala 1- 1936 z združitvijo dveh glavnih japonskih poročevalskih agencij, Simbun Rengo Ln Nipon Dempo. V pičlih letih svojega obstoja se je agencija »Domej« razrasla v eno izmed največjih poročevalskih agencij, ki ima svojo organizacijo raztreseno po vsem svetu. Pri njej je uslužbenih 3000 urad-n:kov. ima pa samo na Japonskem 40 podružnic ter nad 400 dopisnikov, medtem ko ima agencija svoje podružnice v 50 mestih. Med temi so glavne v Kantonu, Sanghaju in Pekingu. Poročil agencije Domej se poslužujejo razen vseh japonskih in mandžurskih listov tudi Japonska radijska korporacija in Radiofonska družba na Koreji. Ti odjemalci krijejo tudi njene stroške, ki seveda niso majhni. Agencija razpolaga na Japonskem s 6000 km doleim ksblcm. ki jo veže z Mandžurijo. Razen tega ima podjetje tudi posebno radijsko oddajno postajo za oddajo svojih poročil domačemu in inozemskemu tisku. V polurnih presledkih pošilia _ ta postala v svet dan za dnem po približno 20.000 besed v angleškem in francoskem jez;ku. Razen podružnic na Japonskem, v Mandžukuu in na Kitajskem ima agenciia Domei 20 dopisniških uradov v vseh glavnih mestih na svetu. Najpomembnejše inozemsko poročevalsko središče agencije Domei je Berlin, kier deluje pet niepih dopisnikov. Izbruh vojne in razvoj vojp;h dosodkov sta pomen berlinskega informacijskega središča japonske poročevalske agencije še povečala in danes prejema od tam Domej približno 20-krat toliko brzojavk kakor pred vojno. Drrsa važneiša inozemska poročevalka središča aeenere Domej so še Rim. Madrid. T.i^b^vna. Whv. StooVholm. Kirb'?ev (prej Moskva). Bern. Sofija in Caritrrad. Izbruh vojne na Pacifiku je seveda zahteval. da le organizirala tudi posebno voino poročevalsko službo s tega novega voineea področja, kier deluie več garnitur poročevalcev, ki imaio tudi svoio no-sebno oddajno postajo, ki je v zvezi s To-kjiern preko Saigona. Tako prihajajo agenciji poročila s teea področia kar paihitre-je in v dobri pol uri jih že sliši svet Nov bufUtnpeštanski župan H'.i3impešt-\ 10. marca s. Regent je sprejel ostavko budimpeštanskega župana Karabiata in je za njegovega naslednika imenoval poslanca Homcnaya. Omejitev gibanfo Židov v Bolgariji Sofija. 10. marca s S posebnim ukrepom je bilo Židom prepovedano svobodno kreta-nje po Bolgariji Za potovanja iz inega kraja v drugega si bodo morali oskrbeti posebna dovoljenja policijskih oblastL ronika V s^cmin Emeriitu Beranu (t 11. 111. I«j40 v Ljub«jan-) Pod noč, ko v»e končal je unevno delo, ž&olj raz smreko glasni kos: hosana! N«. včasi čutim, da skeli ga rana. Spominja mar se še na zimo beio: »Zakaj ne pride več visoko čelo, prikupni starček, kj do dnj svečana tako nam je dišala njega hrana? šc zmeraj rad igra doma na čelo?« Cuj, crni frakar Tivolskega parka: doL>romik tvoj — ukaz je dala Parka -pradedom našim že od brezna svira. Bil blag ko jagnje Ceran je pokojni. Zdaj vsaj ne bega siJni hrup ga bojni. Slavi ua. kos, le tvoja zvonka lira. Eskj — Kos. * Novi grobovi. V starosti 78 let je umrla po kratki bolezni ga. Marija Bcrnardova v Novem mestu. Zapustila je hčei in štiri sinove. Zgledno mater bodo spremili v četrtek o.-- 16. uri iz hiše žalosti v Sv. Jurija ulici št. o na novomeško mestno pokopališče. — V Nemčiji je umrl g. Fran Juvan, upokoje-c kontrole. Zapustil je šest sinov in dve hčerki. Zvesta žena mu je umrla ne-davno. — Na Žalah so v ponedeljek poko--;j posestnika g. Josipa Selana, ki je umi. v 68. letu starosti v Cerkveni ulici št. 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Italijanskim uspenom v Libiji je posvečena 18. številka znanega ital janskega ilustriranega obzornika »Documenti di vita nem nastopanju italijanskih bojevnikov, oklepnikov Ln letalcev. Daljši članek izj>od peresa Amadea Tostija zanimivo in pregledno opisuje angleški neuspeh v severni ki. Vsekakor je ta številka popularnega italijanskega obzornika ena izmed najbolj zan rruv.ii in najbolj dokumentarnih. k;\r smo jih doslej prejeli. * Dar AOb-Ijubljam. da bom v Hitlerjevi mlalini vedno izvrševal svojo dolžnost v ljubezn-; tn zvestobi do voditelja in zastave.« Nemški radio bo prenašal svečanost v Berlinu. * Bivši bolgarski kralj Ferdinand častni doktor. Naravoslovna fakulteta univerze v Erlangenu, je bivšemu bolgarskemu kralju F l relinandu Kcburškemu podelila naslov rastnega doktorja naravoslovnih ved. častni naslov si je zaslužil s svojimi uspelimi raziskovanji v ptičjem in rastlinskem svetu ter v svetu insektov. kakor tudi b podpiranjem in ustanavljanjem znanstvenih ustanov. f žid.je se ne smejo več udejstvovati v gledaii - i u in filmu. Po pravkar objavljeni odredbi j,i nistrskega Sveta so židje v Ita-liji zk jučeni od sodelovanja pri vsaki vrst: javnih iger, torej iz gledaTšča in filma, tako da ne bodo več imeli vpliva na vzgojo in mišljenje množice. Predstave in druge javne prireditve, pri katerih bi beli kakorkoli udeleženi ždje, četudi samo kot izvajanih del, so sedaj prepoveda-n so prepovedani filmi, pri ka- '(■ i h • kakor koli sodelovali pripadniki ju ovske rase. Posebna komisija m nistr-stva za ljudsko kulturo bo sestavila se- Nsišs ^l^iatišče DRAMA Sreda, marca ob 17.č'.0: Voda. Red A. Četrtek. 12. marca ob 17.30: Človek, ki je videl smrt. Red B. OPERA Sr*1a. 11. marca ob 17.: Don Pasquale. Red Srela. Četrtek, 12. marca ob 17.: Madame Buter-flv. Red Četrtek. znam avtorjev in igralcev židovskega rodu. Prav tako bodo sprejeti v poseben seznam podjetniki, impresar-ji m aoinini-strativm uradniki iz te panoge, ki so židovskega rodu. * čudov.ta naglica. Čitamo naslednje nove ugotovitve o fantastični naglici, ki je bila za Inje čase dognana pri razn h drobnih batjih. Različni inrces plahuta s svojimi krilci tako naglo, da tega ni mogoče zasledovati s prostim očesom. Vendar se je posrečilo to naglico ugotov.ti s pomočjo fotografije. V ta namen je bil potreben posebno spretno sestavljen aparat. Poslužili so se električne svetuke. napolnjene z redkimi plini. Elektr.čni tok je bil zelo močan. vendar se ie dal zelo natančno regulirati. S takim aparatom se je posrečilo napraviti fotografske posnetke v 1,25.000 sekunde in tako so lahko natančno izmerile utripanje kril posameznih insektov. Izkazalo se je, na napravi neka muha v sekundi 150 do 215 udarcev s krili, kapusov bel:n 6, navadna mušica 90, naša preprosta muha 60. čebelica 160 do 120, osa pa 240. * Zima v Albaniji. Kakor poročajo iz Tirane, je letošnja zmia tudi v Al ban.'ji izredno huda. Ponekod je dosegel sneg višino enega metra ali še več, kar je za ta-mošnje podnebje nenavaden pojav. Temperatura je v nekaterih krajih, zlasti okrog Korče in na Kosova, padla na dvajset do pet in dvajset stopnj pol ničlo. Zaradi visokega snega je bil prekinjen promet z nekaterimi kraj:. Tako je bilo zlasti Kosovo polje odrezano od aluans-kega zaleuja m so sedaj le trudoma vzpostavila najpotrebnejše prometne vezi. * Plaz ubil dva delavca. Iz Prata poročajo, da je plaz, ki je nenauno zdrknil z bližnje viš-ne, zasul dva delavca Tovar.ši so sicer takoj pr.skočili na pomoč, vendar sta bila nesrečneža že mi-tva. ko so ju bili izkopali. * Donava še vedno narašča. Iz Sofije so v zaonjih dneh prihajala poročila o nevarnih povolnj'h na bolgarski obali Donave. Kakor znano, je bilo posebno prizadeto mesto Vidin, ki so ga dale oblasti popolnoma izprazniti. Nedeljske vesti javljajo, da je začela voda veiike reke zopet naia-ščati in da je položaj zelo težaven. V severnem delu Bolgarije se je obenem pojavil hud mraz. * Mnode stroge obsodbe zaradi prometa z živdi. Listi iz notranjosti Italije objavljajo s posebnim poudarkom števJne, delno zelo stroge obsodbe, ki so jih izrekla sodišča v mestih Regg.o Calabria, Trapa-nč, Torino, Mondena, Livomo, Parma, Genova, Bergamo, Bari in drugod zoper osebe. ki so po nedopustni poti prodajale živila ali so jih prodajala po dražji cen,, kakor so določene oblastveno. * Stenografskl in posebni Strojepisni tečaji se prično v četrtek 12. marca. Informacije in prospekte daje: Trgovsko uči-lišče »Christofov učnj zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. (Telefon 43-82). Se posebej pa se Ženski fašijo zanima 1 za družine z več otroki. Za skoraj najhujše zlo smatra, če se ta ali oni hišni lastnik prenagli in deložira mnogočlanske družine, ki ne morejo plačati stanovanja zaradi' nenadne bolezni, odnosno zaradi tega, ker je družinski poglavar iz katerega koli razloga izgubil zaslužek. Nujno potrebno bi bilo, več uvidevanja in več zanimanja za take družine. V tem pogledu bi morali biti vsi ed-ni in si medsebojno : pomagati v takih stiskah. Kakor je bilo že rečeno, Se morejo žene v vsakem še tako i težkem primeru zaupno obrniti na zaup-n co 2enskega fašija za Ljubljansko pokrajino go. Devecchijevo. z enakim zaupa-I njem, kakor bi se obračale na svojo mater. sestro ali prijateljico. ! !Z LJUBLJANE u— Sonce nas ogreva. Pozni marčev sneg je pritisnil ozračje in svobolno smo zadihali. Včeraj je prisajalo prijazno sonce in takoj pokazalo svojo znatno pomladno moč. Predvsem je njegova naloga, da pospravi poslednje ostanke snega, v kolikor tega še niso opravli mestni delavci. Posušiti mora brozgo po ulicah, pri cestah ter premočno vlago po poljih in vrtovih in že se bo pričelo novo delo. V Krakovem m Trnovem ter v drugih naš h vrtnarskih predelih so ljudje ie pridno na deiu, da oskrbijo Ljubljano s čim večjo zalogo po-vrtnine. Tudi v naš.h javnih parkih se pričnejo te dni razna obnovitvena dela. u— Za nabiralno akcijo medicinske klinike v Ljubljani so darovali: g. Ir. N. N., Ljubljana 10.000 lir; g. Leopold Pavlič, trgovec v Ljubljani en električni aparat za čščenje parketa in 1 električni aparat za čiščenje preprog in prahu. Obema darovalcema se Interna kljiika najtopieje zahvaljuje. Predstojn.štvo medicinske klinike v Ljubljani. u— Bolničarjem (-kam) Rdečega križa. Vsi bolničarji l-ke) Rdečega križa v Ljubljani, ki imajo bolničarske knjižice, se naj javijo do 25. t. m. v pisarni 1. R. K., avtonomna sekcija, Gosposvetska cesta 2-H, da vrnejo bolničarske knjižice ali da jih izredni komisar potrdi. Legitimiranje z nepotrjeno bolničarsko knjižico je nedopustno. u— Naznanite "vitel Ljubljansko mestno poglavarstvo še vedno potrebuje več opremljenih sob za oficirje in uradnike zlasti v središču mesta ter zato spet prosi vse stranke, ki lahko oddado kako sobo, da jo gotovo naznanijo v mestnem glavnem vložišču na mestnem magistratu v hiši za vodnjakom v s&bi št. 1 na levi strani veže. trdilo o živilskih kartah mota podpisati tu- | pan in ga mladenič ali mladenka odda na Koroškem.« žensko zborovanje je bilo nedavno na Jesenicah v domu Ljudske zveze. Najprej je govorila okrožna voditeljica Marija Go-ritschnggova. Nato je krajevna voditeljica Ana Baslerjeva izpregovorila nekaj bese 1. Goritschniggova je orisala razvoj narodnega socializma, organizacije ženstva in ženske ustanove. Rekla je, da bodo na Go-renlskem kmalu otvorjeni novi kuharski I in šivalni tečaji ter tečaja za nego dojenčkov in bolnikov. S Spodnje štajerske Pisemske pošiljke na fronto so spet dopustne do teže 100 gramov. Ta določba velja od preteklega ponedeljka lalje. Ker pa prevažanje težjih pisem zahteva več časa, se vsem priporoča, da pošiljajo važnejša sporočila samo v navadnih vojnih pismih v teži do 20 gramov. Dan nemške vojske v okviru nemSke zimske pomoči bo 28. in 29. marca. Kakor v Gradcu, se tudi na Spodnjem štajerskem vršijo priprave, da bi se z raznimi daiitve-nimi prireditvami manifestirala vzajemnost fronte in domovine. Dva zanimiva gosta. Konec rnaroa p®*- spe v Gradec znani skladatelj Franc Le-har. Dirigiral bo nekatere svoje operete. Na sporedu graškega gledališča so njegova najbolj znana dela >Grof Lu^sembur-Ski«, De žela smehljaja« in »Vesela vdova«. V Gradcu mu pripravljajo slovesen sprejem. — Sredi aprila pa prispe v Gradec na obisk ga. VVinifred Wagnerjeva. vdova Sieglneda VVagnerja m snaha slavnega skladatelja Riharda VVagnerja. Tudi njej na čast pripravljajo razne prireditve. V mariborskem gledališču imajo ta teden naslednji spoied: V nedeljo popoldne so uprizorili »Deželo smehljaja« in zvečer opero * Rigoletto«. V ponedeljek je priredil prosvetni urad predstavo veselo.gre »Karel III. in Ana Avstrijska«. V torek je graško deželno gledališče uprizorilo Ahler-sevo igro »Topi meč.. V sredo je predstava RigoJetta za vojake. V četrtek je na sporedu opera »Vesele žene VVmdsorske«, v petek gostovanje graškega gledališča s Steianijevo komedijo -Grda račka«, v soboto bo premiera nove operete i Ljubezen v Škerjančevi ulici«, v nedeljo popoldne »Vesele žene VVindaorske c, zvečer pa re-priza Vetterlingove operete »Ljubezen v škerjančevi ulici«. Z Goranis Ženski Sašljo na deiii Ljubljana, 10. marca. Ta mesec bo 2enski fašijo priredil natečaj za najboljšo opremo hiše. Pri tem se bo predvsem gledalo na snago. Članice zveze kmečkih gospodinj in delavke bodo natančno poučene, kako se pravilno in okusno oskrbuje hiša, obenem pa jim bo tudi to omogočeno. Za žene, ki bodo imele najbolje urejene hiše, so določene mnoge nagrade, predvsem kuhinjske potrebščine in prti. Organizacija stremi za tem, da bi se dvignila raven kmečkih hiš, odnosno kmečkih domov, kar ji je že uspelo v pogledu nege otrok. Kmetskim gospodinjam in delavkam bo razdeljenih 3000 zavitkov poljskih in vrtnih semen. Meseca aprila bo prirejen pokrajinski natečaj za vse tiste gospod nje, ki so prejele darila in so se izkazale v koristnejšem obdelovanju polja. Ob tej priliki bodo razdeljene mnoge nagrade v obl ki hišnih potrebščin. Ženski fašijo podeljuje v največji meri koristne nagrade, kakor obleko, hišne in poljske potrebščine in drugo. Na ta način je zagotovljeno, da predmeti obdarovancu res koristijo. Znalo bi se zgoditi, da bi ta ali oni obdarovanec denar nekoristno zapravil. Članicam zveze kmetskih gospodinj in delavk pa tudi drugim pripravlja Ženski fašijo prijetno presenečenje. V kratkem bo prispelo v Ljubljano pet posebno zgrajenih zajčjih staj in pet sodobnih kurnikov. Zajčji hlevi in kurniki bodo razdeljeni po eden na vsako cono. Pokrajina je. kakor znano, razdeljena na pet con: Ljubljana, Novo mesto, Črnomelj, Kočevje in Logatec. Koristi te zamisli bodo velike. Zveza bo zalagala postajo vsake cone z zarodni-m; jajci in plemenskimi zajci. Na ta način se bo pridobilo mnogo dragocenih kož in bo občutno zmanjšano pomanjkanje jajc. Kakor vidimo, razvija Ženski fašijo res vsestransko delavnost. Na Jezerskem so imeli prvo zborovanje narodno - socialistične stranke. Govoril je okrožni vodja Kuss iz Kranja. Zahvalil se je bivšemu vodji krajevne skupine Volks-bunda na Jezerskem Jakobu Zadniku za do sedaj opravljeno delo. Nato je govoril o boljševizmu, o sovražni propagandi, o zimski pomoči, o prehrani in drugih aktualnih zadevah. Drugo zborovanje voditeljev krajevnih skupin narodno - socialistične stranke v kranjskem okrožju je bilo nedavno v Kranju. Okrožni štabni vodja Koch je objavil nekaj važnih r.aredb iz razlagal posamezna delovna področja krajevnih skupin. Po nekaterih drugih referatih je predaval prof. dr. Koschier o zgodovini gorenjskega prebivalstva. Govorila je tudi okrožna ženska voditeljica Evenau. Naposled je govoril še okrožni vodja Kuss. V Lescah je bilo nedavno sklicano Industrijsko delavstvo na zbor. Vsi vodje blokov in celic so bili pozvani k novemu delu. Na koncu je govoril krajevni socialni oskrbnik Paulat o tovariškem sodelovanju vseh nameščencev. Sledili so razgovori o praktičnih zadevah posameznih obratov. V Bohinjski Bistrici so imeli pred kratkim v domu Volksbunda prireditev za zimsko pomoč. Nastopila sta domači pevski zoor in :šrajnel«. — Prirejen je bil tuli ljudski koncert narodno-sociaLstične stranke. Bil je v Prosvetnem domu. — V Bohinju so bili tud; nekateri kuharski tečaji, na katerih so poučevali ženske zlasti o rrmogostranski uporabi krompirja. — V Bohnjski Srednji vasi je bilo zborovanje mladenk in miadeničev, da bi se priglasili k prostovoljnemu lunečkemu delu na Koroškem. V Kamniku je bila prirejena prva mladinska manifestacija v tovarni »Eta«. Nadalje je bilo mladinsko zborovanje v Komendi in v Mengšu. Okrožni šolski svetnik Prasch je govoril o prostovoljni službi mladine na Koroškem. O prijavah za mladinsko delo na kmetih poroča gorenjski tednik: »V vseh krajevnih skupnah na Gorenjskem so mladinska zborovanja. Mladenič ali dekle, ki se prijavi, dobi prijavno potrdilo, ki ga je treba natančno izpolniti in dva dni po zborovanju, podpisanega od staršev, oddati na občini. Približno po 8 dneh sledi vpoklic na zbirališče, kjer vse prijavljence preišče zdravnik. Vsak prijavljenec dobi prijavno karto, ki jo potem odda na Koroškem pri kmetu, kateremu je dodeljen. Tam potem karto opremijo z naslovom in pošljejo nazaj na občino, kjer pride v kartoteko. Po- S P O R T Južnoameriški nogomet Urugvaj in Argentinija sta pravi eldorado za aktivne igralce z žogo in tudi za prijatelje te igre V zvezi s temi številkami bo morda kdo mislil, da vsi ti klubi živijo v glavnem od velikega števila gledalcev, ki obiskujejo tekme. Res pa je, da je to samo del dohodkov posameznih klubov, kajti glavni vir dohodkov je za vse — članarina, ki tvori tudi glavno podlago za proiačune. To je mogoče samo zaradi tega. ker imajo posamezni močnejši klubi od 40 do 60.000 članov. Vsa ta društva, ki imajo izrazito trgovsko podlago, posvečajo zato posebno pozornost poslovni strani svojih podjetij in so zelo iznajdljivi, če je treba privabiti ie večje množice gledalcev. Tako je na primer v Argentiniji splošno pravilo, da dame ne plačajo vstopnine. Ker je naravno, da dame na tekme ne hodijo same. so s tem prireditelji pridobili velike množice molkih obiskovalcev, ki so v prvi vrsti spremljevalci ženskega sveta. Zanimivo je, da pri vsem tem ženske do vseh podrobnosti spremljajo razvoj raznih tekmovanj in se močno ud^jstvujejo kot pristašinje raznih taborov. Obenem pa so športna igrišča v Argentiniji tudi prave modne revije, kar je zopet ena privlačnost več, da se svet zmerom znova ln zmerom rajši zbira na športnih terenih. Ni dolgo tega, kar smo tudi pri nas iz-; vedeli, da so v Južni Ameriki končali prvenstvena tekmovanja in je kot zmagovalec iz tega ogorčenega boja po tesni in srečni zmagi nad Argentinijo izšla nogometna reprezentanca Urugvaja. Ime tega moštva 1 ima v Evropi dober glas že iz davnih let. ko se je nepričakovano pojavilo na pariški olimpiadi in je potem po mili volji odločalo najtežje tekme v svojo korist in si na- zadnje tudi osvojilo naslov najboljšega no- gometnega moštva na svetu. V zvezi s temi nekaterimi skromnimi vestmi o zadnjih igrah za največjo nogometno slavo v Južni Ameriki ne bo odveč, če ponatisnemo tudi mi nekaj podatkov o početkih m razvoju te športne panoge v daljnih deželah Južne Amerike. Prvič se je v Evropi slišalo o vrednosti Južnoameriškega nogometa, ko so tamkaj gostovali češki Nemci, združeni v klubu Teplitzer FC. Ti takratni dobri evropski nogometaši so onstran oceana izgubili mnogo srečanj, nekatere med njimi z naravnost katastrofalnimi izidi. Potem je Evropa temeljito občutila moč južnoameriškega nogometa na pariški olimpiadi leta 1924. in še enkrat, štiri leta pozneje, 7 Amsterdamu, kjer se je dvoboj za prvo mesto v tekmovanju za svetovni naslov spet odigral med obema krajevnima rivaioma Urugvajem in Argentino, ki ga je slednjič Urugvaj spet pridobil zase. Da je forma južnoameriškega nogometa tako visoka, Izvira seveda od tod, ker Je ta igra z žogo tamkai zelo razširjena in udomačena. Največ prijateljev ima vsekakor v Urugvaju ln Argentini, kjer nogometni klubi niso samo najmočneji, temveč obenem tudi najbogatejši. Tudi v Argentini se ta panoga razvija v najugodnejših pogojih. V državi, kjer živi skoraj ena petina vsega prebivalstva v krasni prestolnici Buenos Airesu, deluje cela vrsta zelo močnih nogometnih društev in prav često se dogaja, da prihaja na važne prvenstvene tekme tudi vefi kakor stotisoč gledalcev. Kadar pa se udarita zares Urugvaj in Argentinija, takrat je kar gotovo, da ostane najmanj tretjina gledalcev brez vstopnic, ker enostavno ne morejo na igrišče. Denar in spet — denar V Buenos Airesu samem je okrog 20 profesionalnih klubov, ki se jim seveda ni bilo treba boriti za obstoj kakor tolikim evropskim, ker je tam denarja tudi za šport — kakor smeti. Po evropskem merilu se zdijo take stvari kakor bajke, teda v bogati Argentini je vse to živa resnica. Tako je znano, da najmočnejši klub v argentinski prestolnici »River Plata« zaključuje svoje letne račune z dobički od 20 do >5 milijonov lir. Drug profesionalni klub iz istega kraja se je moral zadovoljiti z »neznatnim« dobičkom v višini 12 milijonov lir ta Je potem še tarnal, da Je bila sezona slaba. Seveda se te številke nanašajo samo na čisti dobiček in prav po njih se lah- j ko najbo.le sklepa, kakšen je potem iele celotni denarni promet pri teh »podjetjih«. Prav tako kakor klubom se seveda krasno godi tudi igralcem profesionalom. Vsi so dobro plačani in računa se, da zasluži povprečen nogometaš okrog 9000 lir mesečno, medtem ko prejemajo znane nogometne »zvezde« tudi preko 20 ali celo 30.000 Ur mesečno. Največ gledalcev imajo kajpak prvenstvene tekme. Na teh tekmah se lahko v najbolj žarki luči opazuje temperament argentinskega gledalca. Pristaši posameznih stiank se često vznemirjajo v taki obliki, da nastajajo na igriščih celi neredi. Prav zaradi tega bo vsakemu Evropcu na argentinskih igriščih padlo v oči, da so vse nakrog travnika visoke žične ovire, ki onemogočajo prevročim gledalcem dostop na igrišče. Na večjih prireditvah mora tamkaj nastopiti cela armada stražnikov, doživeli pa so tudi 2e tekme, na katerih je policiji morala priti na pomoč vojska. Sedaj je vsekakor tudi v bajni Argentiniji nekoliko drugače. Tudi Argentinija ima svoje skrbi, ki jih je prinesla vojna, toda kakor pravijo poznava'ci, je zaenkrat še zmerom pravi raj za dobre nogometaše. Argentinska nogometna bodočnost se zdi slej ko prej še zmerom sijajna. Po »Športu«, Zagreb. Prvo okrožno prvenstvo v Cel;u Po nemških lisi ih posnemamo, da so pristojni faktorji izbrali Celje kot kraj tekmovanja za okrožna prvenstva v table-te-nisu, ki bodo v dnevih 14. in 15. t. m. To počastitev, s katero je Celje dobilo k.ot prvi kraj na Spodnjem Štajerskem v izvedbo okrožne prvenstvene tekme za vse štajersko okrožje, si je mesto ob Savinji zaslužijo s ti-m ker so v minuli sezoni njegovi igralci dosegli dolgo serijo zmag in se najbolj uveljavili nad vsemi nasprotniki iz Štajerske. Vse priprave za to prireditev, ki bo v prostorih Nemške hiše, so v polnem teku. Glavno be3edo v posameznih disciplinah bodo imeli — tako računajo vsaj — domači igralci brata Wretschitsch, Tschoch, Re-beuschegg, Schiffer in drugi, in sicer tem bolj, ker ni gotovo, da bodo mogli priti na tekmovanje najmočnejši predstavniki iz Gradca — predvsem poročnik IVillomitzer kot lanski prvak, ki so zadržani v vojaški službi. Kakcrni pregled s- - - isgsasssas Z izaše univerze !z seznama predavanj za letni semester tekočega leta, ki ga je izdala Kr. univerza v Lj'.:Vjan:. dobivamo vpogled v njeno delo. V z m^kem semestru je štela univerza 2340 rednih in 25 izrednih slušateljev, med temi 549 rodnih in 6 izrednih slušateljic. Največ slušateljev je štela tehni-ka fakulteta (837). prva za njo je bila filozofska (4 -0), na tretjem mestu je medicinska (425). na Četrtem juridična (422) in na petem teo-lo ka (182). Naj se v tej kron:stični beležki posebej za ;-'avimo pri duhovnovedr.ih strokah filozofske fakultete lz filozofije nada-Ijuje redni prof dr. France Vcbtr predavanja o spoznavni teoriji, doc. dr A Ima S Inik pa »Uvod v filozofsko znanstveno življenje« medtem ko ima pnv. doc. dr. V. Logar predavanja iz noetrke V pedagoškem oddelku predava mrdinarij dr. Kardl O/vaki o idejnih temeljih pedasoSke tehnike. priv. doc dr. Stanko Gogala pa raz-g'abija slovensko pedagogiko »Od Gabr-škovega do Knsovega vzgojeslovja« V otl-de'ku za zgodovino predava red. prof dr. Mi'ko Kos n zgodovini Evrope v 12. in 13. stoiletju. hrn. prof dr. Fugenio Dupre The-seiier o zgodovini italijanskega mesta v vednjem veku m o važnosti sa' Katarine Siencke v zgodovini njene dobe redni prof dr Voiesi'av M Ve o rimskem imperiju od F'ivijcev do Antoni.nov in univ doc dr. Franc Z\vitter o Evropi v 17 stoletju in o S'0'vcnc-h v dobi reform»ciie in pr^t;refor-m-c::e V o4de!ku za sio*>xn*ko fiJoloeijo in kr}':7evnost ne«. 3109-1 Raznašalca od 16 let dalte, po možnost z lastnim kolesom, iščemo. Zglasiiev od 9 do 10. ure: Parovel, Tvrševa cesta 23. 3110-1 Mlada gospa išče primerno zaposlenie kot vzgojiteljica ali otroška negovalka. Izvrševala bi tudi vsa ročna dela in po-m.icala v gospodinjstvu. — Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Ljubiteljica otrok«. 5113-1 Vrtnarja starejšega, ki bi opravlial tudi druga dela pri hši in na poliu, iščemo za takoi ali kasneje. Ponudbe z za-btevimi na hotel »Kramir« Logatec. 3115-1 Službe iiče Seseda I -.30 taksa --6C •a daianie naslova tli « šifro l . « c=> ■ o ■ c=> ■ o a c Vajenci ( ke) i>eseda l —.60. uksa -.60. ra daianie naslova tU za šifro l 3.—. Vajenca sprejmem takoj. Mišlcec, hiusilnica stekla, Sišk: niusilnica stekla, Siska. i r„p„i Medvedova c. 38. 3126-14 Beseda L —.60. Uksa —.60. 'a daianie naslova ali ca iifro L 3.—. Pohištvo nesejo i — 60. taksa — .60 Jaiantt naslova ali za iifro L 3.—. Eleganten kavč in pisalna miza noma nova, za zelo ceno naprodai. Generator delavnica, Tvrševa cesta 13 (Figovec>, levo dvorišče, tel. 29-27. 3121-12 Kuharica samostojna, vešča vseh go spoainiskih del, išče službe pri maniši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poc »Zanesljiva«. 3116-2 INSERIRAJ V ,»JUTRU"! Klavir, nemščino, francoščino redno poučujem od osnove do popolnega obvlaJanja. Nudim strokovno pomoč sredniešolski mladini, pri- i pravo za izpite, mature in konverzacijo. Greni tudi na i dom. Naslov v vseh pošlo- ; valnicah Jutra. 3105-4 fumrrr^ Kolesarji, kupite si praktični »ELO«-držai za dežnike na kolesih. Cena Lir 25.—. »Pe-tronafta«, Ljubljana, Tvrševa cesta 35a. Razpošilja se tudi po pošti po povzetju. 2904-6 Prodam večjo količino bukovih par-jenih desk 28 mm. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3127-6 Perzijsko preprogo originalno, zelo lep komad, 3'/tX2't. prodi ABC. Liubliana, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiška. 3128-6 Naprodaj: visoke omare, zložljivi lep: postelji brez žimnic. pisalne in različne mize. lepo kuhinjsko opravo, stioj z dolgim čolničkom in fotoaparat »Kodak« v treovini »OGLED«, Mestni trg 3. 3tlI-6 Beseda I —.60. taksa —.60. *a daianie naslova ali za šifre I 3.-. Besed j 1 —.60, taks.. — .6(1. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Dvosob. stanovanje išče dvočlanska družina za takoi ali pozneje, eventu-e!no zamenja z dvosobnim na Viču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna 4O0«. 3119-21a Beseda L —.60, taksa —.60, a dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Knjižico ca. 6000.— lir Kir.eLskega hranilneca in posoi. doma v Ljubliani. ugodno prodam. — RUDOLF ZORE. Ljubljana. Gledališka 12. 3129-16 Dražba lesa. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1.. bo prodala na dražbi, ki se bo vršila 8. aprila 1942 ca 19-000 plm jelove hlodovine na pamu iz območja svoje šurnske uprave v Kočevju. Pojasnila. pogoji in tiskovine so r.a razpolago pri gornji upravi v Ljubljani in v Kočevju. 3117-32 Lokali Trgovina s sadjem na prometni točki, vpeljana, dobro idoča, ie vsled bolezni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3114-19 .to, (<(.i taksa hO, 1.1< < naslova ali za šifro l 3 — _ / Mik. OftVA I. Pogačnik LJUBLJANA tioboričeva ulica 5 TPlfton 21 »-5ii BUDI NO con PEŠCE Oggi che 1'alimentazione dev'esserc regolara con estrema razionalita. ■! Buuino La Rocca merita ogni preferenza come alimento com-plcto. Entrano nella sua composmone pešce, olio puro d'oliva e verdure. tre elementi ba silari, di altissimo tenore nutritivo e squisi-Umente appctitosi. RIBJA PAŠTETA Dandanes, ko mora biti vsa prehrana urejena s skra,no racionalnost io. pač zasluži KFBJA PAŠTETA La Rocca vsako prednost ko« popolno hranivo. V meno zmes ie vmešano ribje meso. čisto olivno olje io zelenja-vt, tri osnovne prvine, ki so redilne in izredno tečne. Filatelisti pozor Nakup ln prodaj' '.nam k trsel* i"rst JOl *iou:i.o» m ftl«tellstlč nih potrebščin le na; ugodnejša v knnsir. knjig od n«jstire;ših d. najnovejših kupuje -knjigarna Janez Doiž.n URDIH ALOJZIJ policijski nadstražnik Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 12. marca 1942 ob Ms 3. uri z žal — kapele sv. Marije — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. marca 1942. ŽALUJOČA SOPROGA — in ostalo sorodstvo Beseda l —.60. taksa —.60 za daianie naslova tli t, šifro L 3.—. 200 ccm BMVV motor supersport model, v odlič nem sUnju, ugodno pro , dam. Generator delavnica. ' Tyrševa c. 13 (Figovec). j levo dvorišče, tel. 29-27. 3122-U Naša srčno ljubljena mama. stara mama. sestra. £jf teta. tašča in svakinja, gospa arija Bernard mmm »Seseda t -.60. Ukli - OL ta daianie oaslova tli i' šifro l 3.—. Tricikclj najboljše izdelave, različne velikosti, s prima ba'.on-gu-mo, dubavlia za reklamno ceno Generator delavnica, Tjrševa c. 13 (Ficovec), levo dvorišče, tel. 29-27. 3123-11 je danes v starosti 78 let po kratki bolezni preminula. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 12. marca ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Jurija ulica št. 5. na mestno pokopališče. Novo mesto, dne 10. marca 1942, MARIJA, hži RUDOLF, OTO, DRAGO, BRUNO, sinovi in ostalo sorodstvo E. Salgari: Roman »Ne. poveljnik!« »Pojdeš z menoj?« »Kam?« »V Macaraibo!« »Kdaj?« »Še nocoj!« »Da napademo mesto?« »Ne, za to nas ta mah ni dovolj. A Morganu pošljem ukaze zastran tega. Nocoj poidemo sami — midva in tvoj tovariš!« »Kaj mislite storiti?« »Bratovo truplo vzamem.« »Varujte se. kapitan! Lahko se zgodi, da vas primejo!« »Ne poznaš še Črnega gusarja!« »Gromska strela menda ga poznam! Drznejšega flibustirja ni na Tortugi!« »Pojdi torej in me čakaj pri ladijskem mostiču. Takoi dam pripraviti čoln.« »Ni treba poveljnik Saj imamo najin čoln! Ta leti kakor veter.« 2. poglavje DRZNO PODVZETJE Carmaux je iadrno ubogal, vedoč. da se s Črnim gusarjem ni zdravo šaliti. Stiller ga je čakal pred kajutno loputnico. Stal je z višjim podčastnikom in nekaterimi izmed fli-bustirjev, ki so ga izpraševali o nesrečnem koncu Rdečega gusarja in njegovih ljudi. Razpravljali so o načrtih, kako bi se maščevali nad maracaibskimi Španci, posebno pa nad guvernerjem. Ko je Ham-buržan slišal, da se čoln vrne k obali, od koder sta komaj ušla. je zamrmral: »To naju bo stalo glavo. Carmaux!« »Pha, saj ne pojdeva sama! Črni gusar bo poleg!« »Tedaj me ni skrb. Vražji bratec zaleže sam za sto flibustirjev!« Nato se je Carmaux obrnil k podčastniku: »Hej, prijatelj, reci. naj polože v čoln tri ouške. strelivo, nekaj sabelj in kaj živil! Človek ne ve. kai se uteene zgoditi in kdaj se vrnemo na ladjo!« »Vse je storjeno.« je odvrnil ta. »Tudi tobaka nismo pozabili.« »Hvala, res si mi dečko in pol!« Zdaj je Dristopil gusar. Svojo žalno obleko je imel še vedno, a vrhu te si ie bil pripasal dolgo sabljo, za pas oa zataknil dve pištoli in eno tistih dolgih, ostrih bodal, ki so jih imenovali »mizeri-kordiie« Preko roke ie držal širok črn Dlašč. Približal se je svojemu namestniku Dodkapitanu Morganu na poveljniškem mostiču ter izpreeovo-ril z niim nekaj besed. Nato je kratko velel fli-bustiriema: »Haidimo!« Vsi trije so zlezli v čoln. Gusar se ie zavil v ?voi Dlašč in sedel v prednii konec momaria pa sta znova krepko zgrabila za vesla. Velika ladja, »Folgore«,1 je bila takoj utrnila svetilke, naravnala jadra po vetru in odplula za čolnom, nenehoma lzpreminjaje smer, da ga ne bi prehitela. Najbrže je hotel podkapitan spremiti povelimka do obale, da bi ga mogel braniti, če bi mu grozila nevarnost Poveljnik se je bil na pol zleknil in naslonil glavo v dlan. Tako je sedel molče, toda bistre orlovske oči so mu venomer besale po obzorju, ki je bilo še temno. Nikjer še ni bilo opaziti ameriške obale. Kdaj pa kdaj se je ozrl po svoji ladji, ki je plula kakih sedem do osem konopcev za njim. Stiller in Carmaux sta med tem krepko zastavljala vesla, in lahki, okretni čoln je kakor ptica letel po valovih. Vrnitev k sovražni obali iu zdaj ni več navdajala s skrbjo, tolikšno je bilo njiju zaupanje v drznost in hrabrost Črnega gusarja, čigar ime je s4mo zadostovalo, kadar je bilo treba pripraviti obrežna mesta vzdolž Mehiškega zaliva v strah in trepet. Ker je bilo morje pred Maracaibom gladko kakor olje. sta veslača zdai hitreje napredovala. Kraj je bil zajet med dva podolgovata rtiča, ki sta ga varovala mogočnih valov širokeea zaliva Ker tam ni bilo strmih bregov, je le redko nastopala moč-neiša plima. Kakšno uro sta že veslala, ko se je Črni gusar vzdignil iz svoje negibnosti in znova spustil oči ' »Blisk.« po obzorju. Svetloba, ki ni mogla prihajati od zvezde, je v kratkih presledkih požarevala na jugozahodu. »Maracaibo!« je rekel z zamolklim glasom, v katerem je omeval notranji gnev. »Kako daleč je še?« »Tri milje nemara,« je odvrnil Carmaux. »Torej bomo o polnoči tam?« »Da, kapitan!« »So pred mestom kakšne križarke?« »Da, cariniške. »Teh se moramo seveda ogniti!« »Poznava prostorček, kapitan, kjer lahko mirno pristanemo in skrijemo čoln. Močvirno rastlinje ga skriva!« »Torej naprej!« »A bolje bi bilo, da vaša ladja zdaj ne bi plula tako blizu za nami, poveljnik!« je menil Stiller. »Saj je že okrenila,« je rekel gusar, »čakala nas bo zunaj!« Po nekaj trenutkih molka je spet začel: »Je res brodovje na morju?« »Da. brodovje kontradmirala Toleda, ki bedi nad Maracaibom do Gibraltarja.« »Aha. bojijo se! Nu. .Olonez' je na Tortugi! Kmalu pride ura. ko pošlieva brodovje na dno moria! Počakaimo še nekaj dni. pa bo Van Gould vedel, s kom ima opravka.« Spet se ie zavil v plašč, si potegnil širokokraini klobuk na oči in znova sedel, ne da bi odtrgal oči pogled od svetle točke, ki je zaznamenovala pristaniški svetilnik. Urejuje Davorm Ravljen. -^^^ »Jutra, Stanko ViranU - Za Narodno tiskamo d.