I§ dolenjka, d.d. NOVO MESTO OLJE “AGRAGOLD” »0 % čisto jedilno olje iz oljne repice brez holesterola CENA ZA LITER = 249,90 sit ^soboto, 8. avgusta 1998 od 7. do 19. ure dežurna trgovina samopostrežba Šmihel novo mesto nJh r St. 31 (2554), leto XLIX • Novo mesto, četrtek, 6. avgusta 1998 • Cena: 210 tolarjev issN 0416-2242 Prvi novomeški visokošolski zavod 9770416 224000 Izjemno zanimanje za študij na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje v Novem mestu ________- Usoda šole odvisna od županove (ne)naklonjenosti? - Izvrstna zasedba vaš četrtkov prijatelj dolenjski list NOVO MESTO - Po več letih zavzetega dela za ustanovitev Visoke šole za upravljanje in poslovanje v Novem mestu, prvega samostojnega visokošolskega zavoda v dolenjski metropoli, in potem, ko je v začetku letošnjega leta Svet za visoko šolstvo RS na osnovi ugodnih ekspertnih mnenj in strokovnih recenzij dal soglasje k študijskemu programu te šole, kije bila februarja registrirana, je za prvo študijsko leto, ki se bo začelo oktobra, prijavljenih več kot 530 kandidatov za študij. Danes, komaj dva meseca pred začetkom predavanj, pa še ni jasno, kje bo šola imela svoje prostore. PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA tel./fax: 068/323-836 , LEON ŠTUKELJ častni član društva NOVO MESTO > Novo MESTO - Leon Nukelj, najstarejši olimpio-bik na svetu, je na svoje rojst-n° Novo mesto vseskozi moč-1,0 navezan. Pred nedavnim 5e je odzval na pobudo Dru-“Na Novo mesto in tako po-stal častni član tega društva, *\si prizadeva za lepo, polno, (dravo, kulturno in prijetno Oljenje mesta in njegovih Prebivalcev. OB 7 TISOČ MARK '! (BREŽICE - V četrtek, 30. julija, Si tolioldne Je Pr'šel nekdo do počit-U*e hišice na Vinjem Vrhu v u z>ški občini. Ko je bila lastnica S. ■ >1. ^Tv spodnji etaži, je nepridiprav jj*°ristil priložnost in odšel v prvo SroPj.e skozi odprta vhodna vra-• Jam Je,17 ženske torbice vzel If usnjeno denarnico, iz druge ’* Ha'i!rnice Pa *e 7 t‘so‘; nemških rk. Policisti neznanca še iščejo. Pravzaprav bi moralo biti jasno - v Kulturnem centru Janeza Trdine, o čemer je že ves čas govor. Ne nazadnje je skoraj pred dvema letoma novomeški župan Koncilija podpisal izjavo, v kateri piše: “Mestna občina Novo mesto izjavlja, da bo za potrebe Visoke šole za upravljanje in poslovanje zagotovila ustrezne prostore za izvajanje pedagoškega procesa na lokaciji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu.” A te županove pripravljenosti je nenadoma konec. Se več, na zadnji seji občinskega sveta, kjer je tekla beseda o tem, so si on in njegovi močno prizadevali, da šola ne bi dobila teh prostorov, češ da pripadajo Društvu novomeških študentov, za kar si župan in njegovi zadnje čase na vse kriplje prizadevajo; če bi bilo po njihovo, bi Društvo novomeških študentov te prostore dobilo celo v last. No, občinski svetniki pa so drugačnega mnenja in na zadnji seji so z veliko večino sklenili, da občina ostaja soustanovitelj Visoke šole za upravljanje in poslovanje (bilje predlog, da izstopi iz soustanoviteljstva) in da šola lahko začne urejati njej namenjene prostore. A čustvena vez med županom in šolo je očitno pretrgana. Pred ll^OVUEN, TREBANJSKI BLAGOVNICI - Prav prijetno se je 1 (j goditi po prenovljeni trgovini, ki je sedaj bolj založena in za kupce veliko 1 f^feMe<^n0 ureiena- TeSa so veseli tudi vodilni Dolenjkini delavci (na • (Foto: L. M.) Dolgovi preteklosti Končno se je zgodilo: Slovensko elektrogospodarstvo je po ukazu ministrstva za gospodarstvo začelo odklapljati daljnovode, po katerih dobiva elektriko iz Slovenije Hrvaška, ki za energijo plačuje z veliko zamudo. Hrvaška seje odzvala burno, češ kaj se gredo Slovenci. Vendar je ob tem tudi dala vedeti, da je bil odklop tudi zanjo, tako kot za Slovenijo, samo še vprašanje časa. Ko to poročamo, sta pred dnevi odklopljena daljnovoda spet v zagonu, sicer postopnem, ker je Hrvaška plačala del računa za že prejeto slovensko elektriko. Odklapljanje in ponovno priklapljanje elektroenergetskega omrežja za Hrvaško spominja na dejanja pogumneža. Najbtž tudi ni tako enostavno dejanje, če Slovenija omeji dobavo elektrike državi, s katero ima tako zapletene in sporne odnose. Vendar je nedavni odklop daljnovodov zgolj “gasilska ” akcija, ki jo je potrebno ponoviti vsakič, ko so zanjo razlogi. Razlogov za odklop bo verjetno še: notranje zadolžena Hrvaška, v kateri se načrtovalci tudi ne morejo sporazumeti o hrvaški elektroenergetski politiki, bo še večkrat nakopičila dolg za slovensko elektriko; do danes ga je že spet precej. Kako torej naprej? Vsekakor rešitev ne bo prišla čez noč. Hrvaški dolg za elektriko je namreč treba razumeti kot nekakšen v številkah izražen skupen /14 spomin na čase SFRJ, ko računica ni delovala tako natančno kot danes niti v Hrvaški niti v Sloveniji. Tega nekdanjega brat-JB stva, ki naj bi ga v nekaj zadnjih in še nekaj naslednjih letih H uspešno zamenjala tržna logika, se dobro zaveda tudi Hrvaška Ja 'n nani opozarja. Za zdaj uspešneje kol Slovenija. M. LUZAR časom se je župan prikazoval kot eden od pobudnikov za ustanovitev te šole, ji dajal vso podporo, po zadnji seji občinskega sveta pa je vložil na Upravno enoto Novo mesto, ki naj bi izdala dovoljenje za ureditev prostorov za šolo, pritožbo proti temu. In to kljub jasnemu sklepu občinskega sveta. Očitno z namenom škoditi komaj porajajoči se novomeški visokošolski ustanovi, če je ne že kar v kali zatreti. In to po mnenju poznavalcev tega zakulisja tudi zato, ker so imeli župan in njegovi pripravljeno svojo kadrovsko zasedbo za vodstvo šole, in to za dekana in za direktorja šole, a se ni izšlo po njihovo. Od začetka projekt te visoke šole vodita univerzitetna učitelja in vodilna slovenska strokovnjaka na svojem področju, Novomešča-na doc. dr. Marjan Blažič, doktor pedagoških znanosti, in prof. dr. Janez Usenik, dvojni doktor: in-formacijsko-upravljalskih in tehniških znanosti. “Osnovni cilj tega programa je izobraževanje in usposabljanje srednje ravni vodstvenega kadra v vseh strukturah gospodarstva, negospodarstva ter državne uprave,” pravita strokovnjaka. Programje, kot rečeno, dobil zelo pohvalna ekspertna mnenja. Gre za visoko strokovno šolo (VII. stopnja), v kateri študij traja 3 leta (6 semestrov) in se zaključi z diplomo. Program je sestavljen tako, da je v 1. in 2. letniku po 8 predmetov, v 3. letniku pa 5 teoretičnih predmetov in 375 ur delovne prakse. Pogoj za vpis v 1. letnik je opravljena matura ali zaključni izpit po štiriletnem srednješolskem programu, pogoj za vpis v 3. letnik pa diploma višješolskega študija. Študij je lahko reden ali izreden. Do sedaj je prijavljenih že več kot 530 kandidatov za ta študij, od tega za 1. letnik 175 rednih in 152 izrednih študentov, za 3. letnik pa 205 izrednih študentov. Poleg tega bo imela šola dislocirani oddelek v Ljubljani, kjer je prijavljenih še okoli 150 kandidatov. V 1. letnik bodo sprejeli okoli 110 študentov, izbirni postopek pa teče prav danes. Predavanja se bodo začela 5. oktobra. Šola se bo financirala s šolninami; te bodo v prvem šolskem letu znašale za 1. letnik 45.000 tolarjev na semester za redne in 120.000 tolarjev za izredne študente, za 3. letnik pa 150.000 tolarjev na semester. Novomeška občina bo iz proračuna prispevala 36,9 milijona tolarjev, TRIJE DOKTORJI - Največje delo za ustanovitev in začetek dela Visoke šole za upravljanje in poslovanje sta opravila Novomeščana, sicer univerzitetna profesorja in znanstvenika, doc. dr. Marjan Blažič (levi) in prof. dr. Janez Usenik, ki je kar dvakratni doktor. (Foto: A. B.) nekaj pa je obljubilo tudi ministrstvo za šolstvo. Do sedaj je novomeška občina za ustanovitev in začetek dela šole prispevala 10 milijonov tolarjev. Predavatelji prihajajo iz Novega mesta, Ljubljane, Zagreba in Maribora. Zasedba je po strokovnih nazivih ena najboljših v Sloveniji: vsi predavatelji so doktorji znanosti, 6 je rednih in 5 izrednih univerzitetnih profesorjev, po en docent, višji predavatelj in lektor. “Ta šola naj bi bila tudi začetek visokošolskega središča v Novem mestu,” pravita Usenik in Blažič. A. BARTEU Berite danes stran 3: •Državno posilstvo na karteljevskem klancu? stran 4: • V pričakovanju zdrave pitne vode stran 6: •Z Bučke domov skoraj z buškami stran 7: •Edino čarovnica v nizkem letu stran 9: •Neobdelovanje se lahko tudi kaznuje! stran 11: •Država pravi: “Sejte,” potem pa sama žanje stran 19: •Dolenjski list v očeh javnosti • Izvedeli smo, da je župan Koncilija v ponedeljek po pogovoru s podpredsednikom občinskega sveta Marjanom Somrakom obljubil, da bo umaknil pritožbo na odločbo novomeške Upravne enote o priglasitvi del za ureditev prostorov za Visoko šolo za upravljanje in poslovanje v Kulturnem centru Janez Trdina. Do zaključka redakcije v torek ob treh popoldne tega še ni storil. UMRL V BOLNIŠNICI NOVO MESTO - V novomeški bolnišnici je za posledicami prometne nesreče umrl 31-letni Metod M. s Sel pri Ajdovcu, ki se je 15. julija ponesrečil v Borštu pri Dvoru. Takrat se je peljal na neregistriranem traktorjn s prikolico, ki gaje vozil 23-letni Slavko N., in med vožnjo izgubil ravnotežje ter padel na cesto. Za 20. rojstni dan doživela prenovo Otvoritev prenovljene Dolenjkine blagovnice Trebnje ■ V mesecu dni - Celotna investicija preko 85 milijonov tolarjev - Program razvoja do leta 2000 - Dobro poslovanje TRAKTORISTI POGOSTO MIMO PREDPISOV NOVO MESTO - Na območju UNZ Novo mesto še vedno poteka akcija Varno s traktorjem, v kateri policisti poostreno nadzirajo voznike in njihovo spoštovanje predpisov, ki urejajo udeležbo traktorjev v cestnem prometu. Rezultati kažejo, da se stanje na tem področju kljub nenehnih opozorilom ne izboljšuje. Še vedno se veliko traktoristov vozi z neregistriranimi, tehnično nepopolnimi traktorji in priklopniki, vozijo pod vplivom alkohola ter nepravilno prevažajo sopotnike. Na območju UNZ Novo mesto so policisti letos obravnavali že dve smrtni nesreči zaradi nepravilnega prevoza oseb na traktorju in traktorskih priključkih, zato bodo še naprej poostreno in represivno ukrepali zoper vsakega kršitelja. TREBNJE - Letos junija je Trgovska družba Dolenjka v Tčebnjem prisotna dvajset let. Najlepše darilo za rojstni dan je gotovo njena potrebna prenova, tako v gradbeno-obrtnih delih kot v opremi in tehnologiji vodenja prodaje. Celotna investicija je presegla 85 milijonov tolarjev, prenovili pa so tisoč kvadratnih metrov poslovnih površin. Prenovitvena dela so uspela v rekordnem mesecu dni in v petek, 31. julija, so pripravili otvoritveno slovesnost. Blagovica Trebnje je ena od 38 poslovnih enot družbe Dolenjka, ki s svojim prometom predstavlja 5,38 odstotkov celotnega prometa, realiziranega v letu 1997, in je med večjimi poslovnimi enotami družbe. Prenovili in povečali smo prodajni prostor samopostrežbe in tekstilnega oddelka, celotno prvo etažo pa namenili prodaji tehnike in opreme,” je povedal generalni direktor 355 članskega kolektiva Trgovine na debelo in drobno Dolenjka, d.d., Maksimiljan Jakopin ter poudaril, da bo trebanjska poslovalnica upravičevala svoje zaupanje tudi naprej pod vodstvom Braneta Veseliča. Sicer pa v Dolenjki uspešno uresničujejo program razvoja do leta 2000. Lani so za prenove, povečanje prodajnih prostorov, nakup sodobne tehnologije ipd. porabili več kot 200 milijonov tolarjev. Za njimi je že povečanje in prenova Marketa na Čardaku v Črnomlju, časovno se malce zatika novogradnja v Novem mestu, jeseni pa gredo na nove lokacije izven občin Črnomelj, Semič, Novo mesto, Trebnje, Šentjernej in Škocjan, kjer imajo posloval- nice sedaj. Urejajo potrebno dokumentacijo za razširitev poslovalnic na Smrečnikovi in Ragov-ski ulici v Novem mestu in za trgovsko hišo v Mokronogu. Hkrati bodo v celoti posodobili raču- nalniško opremo. Prihodnje leto nameravajo uvesti tudi kartico zaupanja. “V Dolenjki ne čakamo, kaj nam bo prinesla prihodnost, ampak sami ustvarjamo pogoje za delo in življenje za čas po letu 2000,” je povzel direktor Jakopin in z veseljem povedal, da tudi poslovanje v letošnjem polletju potrjuje pravilnost njihovih odločitev. L. MURN POŽAR ZARADI DIMNIKA DOBRNIČ - V sredo, 29. julija, je v Preski pri Dobrniču zagorelo v stanovanjski hiši, ki je last M. K. Oškodovanec je okoli enih popoldne slišal, da na podstrešju nekaj poka in da gori. Na kraj požara so takoj prišli gasilci, ki so požar pogasili, tako je zgorelo le ostrešje, zaradi česar je za 300 tisočakov škode. Do požara je prišlo zaradi slabo izdelanega dimnika, saj je imel le-ta ob straneh luknje, skozi katere so uhajale saje, ki so zanetile požar. vreme! Ob koncu tedna bo v glavnem sončno in malo manj vroče. TEKAČI NA GORJANCIH - V teh pasjih dneh, ko vročina in sopara zdelujeta ljudi, je športni trening še posebej naporen in obremenjujoč. Skupina tekačev na dolge proge novomeškega Atletskega kluba Krka, ki jo vodi trener Robert Dragan, tudi sam odličen tekač, sije v enem takih popoldnevov za kraj treninga izbrala gorjansko gozdno cesto od Vahte proti Gospodični. Na tej višini je bolj sveže, drevesa na obeh straneh ceste pa dajejo prijetno senco. Tu bodo jeseni priredili 10-kilometrski gorjanski tek, ki sega bodo udeležili tudi najboljši slovenski dolgoprogaši. Upoštevati prometni zakon Je zakon o varnosti cestnega prometa, ki velja od začetka maja, vnesel več reda na naše ceste in zmanjšal število kršiteljev prometnih predpisov? Njegovo sprejetje je povzročilo nemalo strahu med vozniki in številnim st) se zdela njegova določila prestroga. Kakšna je usoda zakona po treh mesecih veljavnosti? Ali kot voznik upoštevate zakon, se ravnate po vseh njegovih določbah, le po nekaterih ali po nobeni od njih? V tej smeri je med ljudmi tipala tokratna anketa. Vprašani spoštujejo zakon, kot so povedali. Nekateri ga včasih tudi ne upoštevajo, najpogosteje prekoračijo hitrost. Občani po gostilnah, med njimi gotovo tudi šoferji, se še vedno nacejajo z alkoholom. Ceste so zato včasih videti (že spet) prava norišnica. To vse kaže, da je najhujši strah pred zakonom že popustil - tak vtis imajo nekateri od anketirancev. Prometna statisti-ka takoj po uveljavitvi zakona je zabeležila manj nesreč in manj mrtvih na drugače precej krvavih slovenskih cestah. A število prometnih nesreč v zadnjem obdobju spet narašča. Je to še en dokaz, da je izginil strah pred prometnim zakonom in prometno policijo? Ne glede na vtise in vozniška načela anketirancev in ne glede na število nesreč se bodo morali pristojni zamisliti naposled tudi nad cestami, na katere naj bi prometni zakon vnesel red. Premalo so namreč urejene. NEVA PEVEC, direktorica Radia Max iz Trebnjega: “Sama vozim previdneje, odkar imam prvo hčer, tako da nov zakon ni spremenil mojega obnašanja na cesti. Zdi se mi, da so ljudje na začetku res vozili počasneje, zdaj pa ni več tako. Očitno denarne kazni ne morejo spremeniti mišljenja ljudi in je treba začeti s pravo vzgojo že od malega, tako v družini kot šoli.” KARMEN BEBAR, vodja komerciale v SGP Posavje Sevnica: “Kolikor se le da, upoštevam prometne predpise in prilagajam vožnjo razmeram na cesti. Zaradi službenih obveznosti sem na cesti zelo veliko. Na poti opažam, da prometni znaki niso postavljeni tako, kot določa zakon. Zakona vozniki ne spoštujejo več toliko, kot so ga takrat, ko je začel veljati.” DRAGICA ZAKŠEK, natakarica iz Leskovca pri Krškem: “Omejitev hitrosti in podobno sem upoštevala že prej. preden so sprejeli novi prometni zakon. Moti me, da moraš imeti prižgane luči, saj se mi je zaradi tega enkrat že izpraznil akumulator. Visoke kazni naj bodo, kjer vozniki ogrožajo ljudi, za nekatere prekrške pa so previsoke.” TONE ROŽAC, hišnik v osnovni šoli Artiče, doma v Dolenji vasi pri Artičah: “Prometni zakon je dober, samo kazni so previsoke. Upoštevam ga. Vozim šolski kombi z otroki, tako sploh ne pomislim, da ne bi spoštoval zakona. Zakon je strog, vendar so ceste urejene pomanjkljivo. Če bi hoteli upoštevati zakon, bi morali imeti urejene ceste.” BRANKO FINK, elektrotehnik s Tanče Gore pri Črnomlju: “Takoj, ko je začel veljati, so ljudje bolj spoštovali zakon o varnosti v cestnem prometu. Sedaj pa ga, kljub temu, da so na cesti policisti, vse manj upoštevajo. Preveč je norenja, res pa je, da so marsikje table postavljene precej nesmiselno. Ne pijem, ko vozim, res pa včasih ne upoštevam omejitev hitrosti, a kljub temu vozim varno.” JASMINA JURKAŠ, natakarica v metliški pivnici: “Prve dni, ko je začel veljati prometni zakon, je bilo na cesti mirno. Tudi v lokalih se je poznalo, da ljudje manj pijejo. A je strah pred izgubo vozniških dovoljenj in drugimi visokimi kaznimi hitro popustil. Očitno se ljudje ne bojijo policistov. Sama upoštevam prometne predpise, le pri hitrosti včasih nisem povsem dosledna.” ALOJZ MERVAR, skladiščnik v Hotelih Otočec, z Rateža: “Po uveljavitvi novega zakona o varnosti v cestnem prometu ljudje vozijo bolj previdno in počasi, bolj upoštevajo predpise in omejitve. Še vedno pa se najdejo objestneži, ki vozijo noro, nesramno in napadalno: predvsem take naj bi policija lovila, saj so taki največja nevarnost zase in za druge udeležence v prometu.” JOŽE ŠTEFANČIČ, podjetnik iz Fare: “Novi zakon je umiril razmere na cestah, vendar pa najbolj kritičnih skupin voznikov ni omejil. Na cestah jih še zmeraj srečujemo veliko, ki jim je za zakonska določila prav malo mar. Sam zakon je namreč čisto v redu, vendar pa se policisti njegovega izvajanja niso lotili s pravimi prijemi. Vsi namreč že vnaprej vemo. kje čakajo na nas!” LEJLA KRATINA, gimnazijska maturantka iz Ribnice: “Pričakovala sem, da bo novi zakon pripomogel k ureditvi razmer na cestah, vendar pa ne more biti učinkovit, če na cesti ni kontrole. Prvih 14 dni so bili policisti aktivni, potem pa nič več. Brez osveščenosti voznikov zakon ne more narediti čuda. Spremljati bi ga morala tudi vzgoja voznikov, ki se mora začeti že v vrtcih.” Pobratimi so že Evropa v malem PISMO IZ VINICE DR. DRNOVŠKU V italijanskih Ronkah slovesno počastili 30. obletnico pobratenja z metliško občino - Ronkam tudi za sodelovanje s pobratimi iz Metlike in Wagne častna tablica Sveta Evrope RONKE - Pred tremi desetletji sta župan italijanske občine Ronke in predsednik metliške občinske skupščine Peter Vujčič v Ronkah podpisala listino o pobratenju. Leto pozneje sta tovrstno listino podpisali občini Ronke in avstrijska VVagna, pred osemindvajsetimi leti pa še Metlika in Wagna. Kot je na slovesnosti ob okrogli obletnici pobratenja med Italijani in Metličani dejal metliški župan Branko Matkovič, pa so v teh letih presegli pričakovanja tistih, ki so listine podpisali. otroci tega ne zavedajo,” je dejal Tridnevno praznovanje, ki so ga konec preteklega tedna pripravili v Ronkah, je bilo namenjeno predvsem 30. obletnici pobratenja te italijanske občine z metliško. Hkrati so Ronke potem, ko so pred štirimi leti prejele zastavo Sveta Evrope, tokrat dobile že drugo priznanje, in sicer častno tablico Sveta Evrope. Matkovič je ob tej priložnosti poudaril, da je dolgoletno sodelovanje, prijateljstvo in spoznavanje dežel, kultur, običajev in jezika med tremi narodi dokaz iskrenosti in trdnosti dobrih odnosov. Tega niso preprečile ne zamenjave generacij ne občinskih oblasti in v Sloveniji celo družbenega sistema. Hkrati je sodelovanje tudi pomemben korak k Evropi brez meja. “V teh letih se je zvrstilo nič koliko srečanj občinskih delegacij, gasilcev, kulturnikov, športnikov, ribičev, vinogradnikov, otrok in ostalih. Posebno letovanja otrok so dokaz, da med mladimi ni ne administrativnih ne drugačnih meja in preprek, še celo jezik ni večja ovira za druženje. To pa je ena od vozovnic za združeno Evropo, čeprav se Matkovič. O pomenu dobrega sodelovanja je govoril tudi župan Ronk Enzo Novelli, ki je prepričan, da so tri občine že ustvarile Evropo v malem in sicer tako, da razume- j • Poleg slovesnosti ob 30. obletnici pobratenja med občinanama Metlika in Ronke ter podelitvi častne tablice Sveta Evrope občini Ronke, so pobratimi znova utrdili dobro sodelovanje na več področjih. Na jezeru Dobbia so se pomerili ribiči, Metličani pa so zmagali ekipno ter tudi posamično zasedli prva tri mesta. Tudi mladi metliški nogometaši so na turnirju zasedli prvo mesto, medtem ko so bili gasilci iz Metlike tretji. Zanimivo je, da je gasilska ekipa iz vseh treh občin dosegla najboljši čas. Med nagrajenimi avtorji najboljših spisov sta bili tudi Metličanki Polona Cimerman in Maja Jelerčič. V kulturnem programu pa je nastopila folklorna skupina “Ivan Navratil” iz Metlike. SREČANJE ljubiteljev STARE KMETIJSKE TEHNIKE TRZIN - Društvo kmetijske tehnike Slovenije pripravlja v sodelovanju z oddelkom za kmetijsko tehniko Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijskim poskusnim centrom Jable prvo srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Sloveniji. Srečanje bo v soboto, 8. avgusta, ob 11. uri na Kmetijskem poskusnem-centru Jable pri Trzinu. Najlepše ohranjeni in avtentično restavrirani stroji bodo tudi nagrajeni. PRVE ODLOČITVE V TRETJEM JAVNEM RAZPISU RIBNICA - Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je obravnaval prvi del prispelih vlog na tretji javni razpis ugodnih posojil, ki je bil objavljen 22. aprila letos. Od 553 obravnavanih vlog je bilo pozitivno rešenih 295, tako da bodo lahko prosilci že avgusta začeli koristiti 1 milijardo 165 milijonov tolarjev posojil. O vlogah za posebne namene v kmetijstvu iz t.i. programa E, ki zahtevajo podrobnejšo presojo, bo upravni odbor sklada odločal v zadnjem tednu avgusta. MLADI GASILCI NA GORJANCIH - NA Gorjancih pri Miklavžu so pretekli teden bivali mladi gasilci iz šentjernejske občine. Tabor je omogočilo tamkajšnje občinsko gasilsko poveljstvo. Preko 90 mladih gasilcev, starih od 7 do 15 let, je na taboru spoznalo življenje v naravi, srečali so se s pripadniki slovenske vojske in policisti, obiskala pa jih je tudi dr. Tatjana Gazvoda (na sliki), ki je dala mladim veliko koristnih napotkov za zdravo življenje. Tabor si je ogledal tudi šentjemejski župan Franc Hudoklin. Glavni namen tabora je bil druženje mladih, mnogim otrokom pa je bila to edina oblika aktivnih počitnic. Vodstvo tabora je z zadovoljstvom ugotovilo, da s tako obliko dela z mladimi gasilstvo pridobiva tudi na kakovosti podmladka. (Foto: M. Hočevar) jo različnost, jo sprejemajo in se z njo bogatijo. Župan Wagne Jo-sef Baumann pa je pristavil, daje največji pomen pobratenja prijateljevanje s prebivalci sosednjih držav. Ob tem je poudaril, da je teror 2. svetovne vojne vse skupaj gotovo nekaj naučil: veliko bolje se razumemo. Na nedeljski slovesnosti po maši za mir in združeno Evropo, ki jo je v treh jezikih daroval mon-sinjor Mario Virgulin, je član Sveta Evrope Rene van den Linden podelil občini Ronke častno tablico Sveta Evrope. Dejal je, daje to priznanje Ronkam, ki skupaj z občinama Metlika in Wagna izkazujejo številne evropske pobude, ki so bistvenega pomena zlasti za mlajše generacije, ki bodo nadaljevale z Evropo, s kakršno so oni začeli. Ob tem je spomnil, da so dogodki v Sloveniji primer, kako lahko država napravi velike korake k združeni Evropi. M. BEZEK-JAKŠE VINICA - Predsednik tukajšnje krajevne skupnosti Jože Stegne je nedavno poslal pismo predsedniku slovenske vlade in Liberalne demokracije Slovenije dr. Janezu Drnovšku. Vendar tokrat ne ko* predsednik KS, ampak kot predsednik občinskega odbora LD’ Črnomelj. V njem je dr. Drnovšk® seznanil s težavami nekdanjeg* Novoteksovega obrata, ki je bij* edina tovarna v Vinici. Ko je s® ta leta 1995 v stečaj, so ustanovil' Vinteks, ki pa je šel čez dobro lete prav tako v stečaj. Tovarno je o in so prisiljeni preživljati dopust doma. Pa se človek sPrašuje, kakšen standard mo-?1° imeti številni delavci Pionir tandarda, ki ne samo cel do-Pdst, ampak tudi večino viken-ov in praznikov preživljajo v '“lini - v Bosni. KOLO - V Novem mestu in okolici takor rekoč ni kolesarju stez, kolesarjev pa je še Posebej v poletnih mesecih vse oo. Tako se kolesarji, zlasti boči, vozijo po pločnikih, ka-, or jih s cest prežene avtomo-uska gneča, še bolj pa neu-'devnost in netoleranca vozni-avtomobilov. Tako je za otesarje nevarno voziti po čemu, za pešce pa vse bolj nevar-phoditi po pločnikih, saj mla-! kolesarji na pločnikih tudi I ls°prav nič obzirni. Vse večje udi rolkarjev, tako da je v aaejn mestu pešec najbolj tožena “prometna” vrsta. IZ M A S I H O S Č I M Ena gospa je rekla, da je f0vomeška Visoka šola za up-^Ijanje in poslovanje že na dobila toliko polen pod $e< da bi prvo zimo lahko pre- 1,1 samo s to kurjavo. Končno asfalt j, SOTESKA - Soteška gora ali ■ hi.ševjc, kakor se je nekoč d^novai zaselek, je končno v a sodobno asfaltirano sko cesto. Ta je velikega po-saj je bil prehod tod j.°2i ob deževju skoraj ne-tc08oč. Gradbeni odbor se je s [d'ukvarjal skoraj dve leti, pa pd' lastniki parcel so morali ye|.dej globoko poseči v žep. se 'ko je prizadevnih ljudi, ki so na vse načine trudili, da je t«, a gorica dobila lepo cesto, tuhtat pa kažejo, da njihov d ni bil zaman. T. VIRANT Mokranjski drobiž KRKA VE - Na prcdsta-je 1 nove kasete v Žužemberku h ^deloval in zapel kot gost jj“an Sadar, nekdanji ustanov- K ar> skupine Poljub. Dušan, ki v^nutno še vojak slovenske Pijl ■1 ic Prcd odhodom iz sku-^ igral bas kitaro in pel, med ukini tudi popularno pesem Le ikto Ve' d' zat0 Je ^da ta pe-jdj Prisrčno in toplo sprejeta, ko Hlapci Dušan. Mogoče pa “le i M ve”, zakaj so se razšle nji-Ypoti? H” ' OGENJ POVRHU - Dvorih gasilce s tira ne spravi nobe-ic 'mija zadrega, pa tudi'požar U^alo je bilo sicer problemov, i,, j* na Dvoru nastopil Alfi Nipič zaradi številne glasbene in iw/'|*bnc, scenske opreme za ijljdj deset minut “vrglo” varo-^ e v električni omarici. Za do-paniko pa je poskrbel spet ^l’ ko se je na odru pojavil dim. tjj gasilski aparati hitrih gasilcev ij bili potrebni, ker je bil bel f,re dodatek njegovi predstavi. LjKNAKE - KO ZB Žužem-Itj, in TD Suha krajina sta se I, avno na skupnem sestanku s \ dsednikom Turistične zveze K0 niesto Alojzom Serinijem U"V|)rila za postavitev table pri Ceniku naCviblju. Državno posilstvo na karteljevskem klancu? Država se zavzema za eno (cenejšo) varianto poteka avtoceste po karteljevskem klancu, občinski svet in novomeška _________________javnost pa za drugo, prijaznejšo ljudem in okolju NOVO MESTO - Tako na predstavitvi variant poteka bodoče avtoceste pri Karteljevem prejšnji torek v hotelu Krka, kot v razpravi o tej zadevi na seji občinskega sveta prejšnji četrtek sta bili dve strani: na eni so bili predstavniki države, izdatno podprti z načrtovalci, na drugi pa vsi drugi, se pravi občinske strukture, domači poznavalci, svetniki in občani. In tako je ostalo do konca. (Do konca teh dveh razprav, kajti tega, kakšen bo dejanski konec tega problema, si še kakšen ugleden vedeževalec ne bi upal napovedati.) Gre za potek bodoče avtoceste na 13 km dolgem odseku Hrastje-Kronovo, najbolj pa buri duhove odločitev, kje in kako bo tekla ta cesta po karteljevskem klancu. Medtem ko so se v Novem mestu že pred leti med šestimi variantami odločili za tako imenovano varianto KA3, za katero se je pred dvema letoma odločil tudi občinski svet, so iz Ljubljane sedaj prišli z neko novo varianto, imenovano R700, ki jo prikazujejo kot v vseh pogledih najugodnejšo. In kakšna je razlika med tema variantama poteka avtoceste? Po “novomeški” varianti KA3 se trasa vzpne po južnem pobočju karteljevske doline pod zaselkom Dobje, dolino prečka z dvema viaduktoma, dolgima 400 oz. 250 m, z naslonom na vmesno gozd- nato vzpetino, in preide v 800 m dolg predor pod hribom Strmec. Po “ljubljanski” varianti R700 pa se trasa vzpenja v nasipu ob sedanji magistralni cesti z dvema razmaknjenima (deniveliranima) voznima pasovoma (z radijem 700 m) in prečka sedlo pod Dobravo z vsekom. Del vseka v dolžini oko-li 100 m bi bil zaradi globine preurejen v pokrit vkop. Medtem ko nadaljnji potek avtoceste v novomeški občini ni sporen, pa je pri karteljevskem klancu prišlo do ostrega razhajanja. Tisto, kar navaja državna stran, načrtovalci in DARS, da je namreč njihova varianta R700 najugodnejša, ne drži oziroma ne drži povsem. Res je za državo najugodnejša, ker je precej cenejša kot KA3, za katero se zavze- majo Dolenjci. Gradnja po varianti KA 3 bi stala 12 milijard tolarjev, po varianti R700 pa 8,3 milijarde tolarjev. Vendar je po oceni prostorskih kriterijev in kriterijev varovanja okolja “novomeška” varianta veliko ugodnejša. Kaže pa, da je država denar pri gradnji slovenskega avtocestnega križa na veliko porabljala drugje, ko pa naj bi nazadnje prišla na vrsto še Dolenjska, ga hudo zmanjkuje in je treba na vseh koncih stiskati in varčevati. Zaradi tega tudi naglica, s katero je hotela država od novomeških svetnikov žegen za svojo (cenejšo) varianto, da bi lahko takoj začeli z izdelavo idejnega projekta in osnutka lokacijskega načrta. Kot da je to možno začeti delati le za varianto R700, ne pa tudi za KA3! “Kar se tiče občinske strokovne službe, to vprašanje sploh ne bi prišlo na dnevni red zadnje seje sveta, saj je občinski svet svoje povedal že pred dvema letoma,” pravi občinski sekretar za okolje in prostor Miloš Dular. “Glavni in edini razlog, zakaj se država za- vzema za varianto R700, je ta, da je cenejša; kar se tiče varovanja okolja in vpliva na prebivalce, pa je varianta KA3 še enkrat ugodnejša kot R700, čeprav Urad RS za prostorsko planiranje na zloženki za širšo uporabo zavajajoče prikazuje, da bi imela njihova varianta manjši negativni vpliv na okolje, ob tem pa so izpustili vpliv na živi svet, na vode, tla, zrak, bivalno okolje, naravno in kulturno dediščino, kjer ima varianta KA3 neprimerno manj negativnih točk.” Sedaj je bolj ali manj odvisno od Ljubljane, kako bo stvar naprej potekala. Občina lahko le še argumentira odločitve, ki jih je sprejel občinski svet. Če bo vlada vztrajala pri svojem predlogu, se pravi pri varianti R700, občina pa ne sprejme temu prilagojene spremembe občinskega plana, lahko občinski plan kljub nasprotovanju občine spremeni Državni zbor na predlog vlade. To bi bila seveda skrajna možnost, ki bi jo v Novem mestu upravičeno razumeli kot državno posilstvo. A. BARTELJ KJE BO TEKLA A VTOCESTA ? -S predstavitve variant poteka bodoče avtoceste na odseku Hrastje-Kronovo, s posebno pozornostjo na karteljevski klanec. (Foto: A. B.) ALFI NIPIČ NA DVORU DVOR - Prizadevni člani Prostovoljnega gasilskega društva Dvor v svojem kraju pripravljajo vsakoletni Piknik na valovih Krke, ki ima več kot četrt stoletja dolgo tradicijo. V soboto, 1. avgusta, je na Dvoru gostoval tudi priznani Alfi Nipič s svojimi muzikanti in navdušil številne obiskovalce. Dvorski gasilci bodo morebitni čisti dobiček od prireditve namenili tudi za nakup nove opreme in zamenjavo avtomobila. Edini zakon naj bo volja ljudi Združenje krajevnih skupnosti za ustanovitev občin dela naprej - 46 članic doseglo svoj cilj, 33 se jih še prizadeva, prihajajo nove - Po pravico v Strasbourg? NOVO MESTO - V ponedeljek seje sestal razširjen odbor združenja krajevnih skupnosti za ustanovitev občin, katerega sedež je v Mirni Peči, vsi sestanki pa so v gostišču Pavlin v Mačkovcu pri Novem mestu. Na zadnjem sestanku so pregledali, kaj je združenje naredilo doslej in v katerih svojih zahtevah so uspeli, predvsem pa, kaj bodo še storili, da bi uresničili svoje cilje. KOLIKO BO VSEH OBČIN? - Odbor združenje krajevnih skupnosti za ustanovitev občin opozarja na številne nedoslednosti in nepravilnosti pri dosedanjem ustanavljanju novih občin in grozi, da se bodo v skrajnem primeru pritožili na evropsko sodišče v Strasbourgu. (Foto: A. B.) PRETEPAL HČER BUČKA - V četrtek, 30. julija, so bili sevniški policisti obveščeni, da 37-letni Z. F. z Bučke ponovno pretepa svojo 15-letno hčer. Policisti so ugotovili, da je bil kršitelj močno opit, nad hčerko pa seje tudi verbalno izživljal. To ni bilo prvič, s takšnim obnašanjem pa je skušal nadaljevati tudi vpričo policistov. Ti so se morali kar precej potruditi, da so ga obvladali. ZA POČITNICE DENAR ZASLUŽIJO SAMI NOVO MESTO - Večina dijakov in študentov si delo za poletni čas išče že pred pravim dopustom, nekateri pa si ga začno iskati šele v juliju. Na novomeških študentskih servisih v poletnem počitniškem času ponujajo predvsem kratkotrajna dela, ki vključujejo programerstvo, tehnično risanje, številna pomožna dela itd. Kljub velikemu povpraševanju po delu pa ostaja vedno nezaželjeno akviziterstvo. Manj zanimivo je tudi gostinstvo, čeprav ostaja v poletnem času manj del iz strežbe kot običajno. Pomembno za vse, ki delajo prek študentskega servisa,pa je, da napotnice dvignejo, preden začnejo z delom. PREDSTAVITEV KASETE V GRADU ŽUŽEMBERK - V gradu Žužemberk se v poletnih mesecih dogaja marsikaj zanimivega. Pred kratkim je v gradu gostovalo Pavlihovo gledališče iz Ljubljane z lutkovno igrico za otroke. Predstava je bila zelo lepo obiskana. Na zanimiv način so predstavili člani narodnozabavnega ansambla Poljub novo kaseto “Le Krka ve”. Predstavitev je bila v petek, 31. julija, zvečer v prelepem am-bientu žužemberškega gradu, povezoval jo je Lojze Bojane, kot gosti pa so nastopili tudi Mladi Dolenjci. Ansambel Poljub je predstavil tudi nove pesmi in viže, kijih člani ansambla pripravljajo za naslednji glasbeni projekt, zahvalili pa so se tudi vsem pokroviteljem, ki so podprli izdajo njihove prve kasete. VLAMLJAL V AVTOMOBILE NOVO MESTO - V noči na 1. avgust je nekdo v skupnih garažah na Seidlovi ulici v Novem mestu vlomil v 4 osebne avtomobile. Iz treh je ukradelvgorivo, enega pa je poškodoval. Škode je za 40 tisočakov. LASTNIK NA VESELICI, MOPED PA... DVOR - V noči na 2. avgust je nekdo na Dvoru ukradel kolo z motorjem, ki ga je lastnik J. O. iz Sadinje vasi pustil odklenjenega na dvorišču stanovanjske hiše, sam pa je odšel na veselico. Neznanec je lastnika oškodoval za 128 tisočakov. Od 76 krajevnih skupnosti, članic združenja, ki so želele postati samostojne občine (ne gre za ravno toliko občin, ker naj bi nekatere tvorilo tudi več KS), je državni zbor potrdil 43 novih občin, 33 KS pa si za to še prizadeva; med temi je 13 takih, ki še niso dobile odgovora na svojo pritožbo od ustavnega sodišča, med njimi sta tudi Senovo in Dobova. Združenje opozarja na številne nedoslednosti in očitno neupoštevanje meril pri ustanavljanju novih občin; tako sta vlada in državni zbor določala nove občine tudi tam, kjer so bili ljudje na referendumu proti, ne pa tam, kjer so si občino Želeli. Tako naj bi KS Senovo zadostila več zahtevam za svojo občino kot marsikatera druga, pa jim jo vendar kratijo; pritožbo na ustavno sodišče je ta KS poslala že 19. aprila, a do danes niso dobili odgovora. Posebej v združenju opozarjajo na problem tistih KS oz. referendumskih območij, katerih prebivalci so že leta 1994 v večini glasovali za samostojno občino, kot sta na primer Rakitna in Podnanos, a so jih v zadnjem valu ustanavljanja novih občin tiho obšli, čeprav bi jih po mnenju združenja morali avtomatsko potrditi. V združenju podpirajo celo predlog Izlak, naj bi vse sedanje krajevne skupnosti postale občine, osnova financiranja pa naj bi bila tako imenovana glavarina; potem ali pa že v procesu nastajanja pa se naj po interesih združujejo v večje občine. Združenje zelo zameri predsedniku državnega zbora, da ni hotel sprejeti predstavnikov združenja na pogovor o teh vprašanjih; konec koncev so ti ljudje zastopali interese kakega pol milijona lju- Krka razdelila lanski dobiček Lani 5,175 milijarde tolarjev dobička - Za dividende del dobička iz preteklih let -______337,5 tolarjev neto na delnico ■ Še dobrih 68.000 delničarjev NOVO MESTO - Prejšnjo sredo je bila v Šport hotelu na Otočcu 3. skupščina Krke, vodilnega slovenskega farmacevtskega podjetja, na kateri so delničarji sprejeli poročilo za lansko leto, imenovali revizorja za letošnje poslovno leto in del dobička iz preteklih let namenili za dividende, ki znašajo 450 tolarjev bruto na delnico. V lanskem letu je Krka, ki jo poleg matičnega podjetja sestavljajo še družba Krka Zdravilišča in Krkina podjetja v tujini, s prodajo izdelkov in storitev ustvarila 53,8 milijarde tolarjev, od tega 48,4 milijarde tolarjev matično podjetje. Delničarji so sprejeli tudi sklep o delitvi lanskega dobička, ki je znašal 5,175 milijarde tolarjev, kar je dve tretjini več kot leta 1996. 1,725 milijarde tolarjev dobička so razporedili v proste rezerve, 3,450 milijarde tolarjev pa pustili nerazporejenih. Skupščina je za udeležbo na dobičku razporedila del dobička iz preteklih let. Nagrada za upravo znaša 76,7 milijona tolarjev bruto oz. 26,7 milijona neto, nagrada za nadzorni svet 8 milijonov tolarjev bruto oz. 4,9 milijona tolarjev neto, dividenda pa znaša 450 tolarjev na delnico bruto oz. 337,50 tolarjev neto. Dividende bodo delničarjem začeli izplačevati postopno od 28. avgusta naprej in bodo nakazane vsem, ki so bili na dan 31. julija 1998 vpisani v delniški knjigi kot lastniki Krkinih delnic. S Krkinimi delnicami je bil v lanskem letu na Ljubljanski borzi ustvarjen največji promet, saj je bilo z njimi sklenjenih za 17,6 milijarde tolarjev poslov oz. 16,2 odst. vseh poslov s kratkoročnimi in dolgoročnimi vrednostnimi papirji. Enotni tečaj Krkine delnice je konec lanskega leta znašal 21.941 tolarjev in je bil za 64 odst. višji od knjigovodske vrednosti delnice. Tečaj se je letos v februarju in marcu precej zvišal in je znašal konec junija 30.562 tolarjev ali skoraj 40 odst. več kot konec preteklega leta. V letošnjem juliju se je rast tečaja nadaljevala in konec meseca je bil enotni tečaj 34.174 tolarjev. Število Krkinih delničarjev sc je v letu in pol zmanjšalo za približno 24.000; konec julija jih je bilo 68.323. Domače fizične osebe imajo skoraj 47 odst. Krkinih delnic, tuje osebe 8,4 odst., ostalo pa dva sklada, pooblaščene investicijske družbe in domače pravne osebe. A. B. di. “Če bi do pogovora prišlo in če bi veljalo, da je edini zakon volja ljudi, nam danes ne bi bilo treba tukaj sedeti,” je prepričan Štefan Prša iz Velike Polane, dejavni član odbora. Čeprav je na zadnjem referendumu precej članic združenja izglasovalo svoje občine, kijih je državni zbor tudi potrdil, bodo ostale v združenju; prvič zaradi podpore drugim, ki jim to še ni uspelo, pogovarjajo pa se tudi o tem, da bi to združenje preraslo v združenje manjših občin, saj bodo te po njihovem prepričanju morale v odnosu do države nastopati skupaj in enotno, če bodo hotele uresničevati svoje interese. Na sestanku so se dogovorili, da bodo ponovno zahtevali pogovor • KS Šmarjeta se je že pritožila na ustavno sodišče. To je pred časom, ko je ugodilo njeni pritožbi, določilo kot referendumsko območje samo KS Šmarjeta, državni zbor pa je določil, da se o novi občini odločajo volilci v KS Šmarjeta in sosednji KS Bela Cerkev. Do občine pa Sinarječani niso prišli prav zato, ker so bili v Beli Cerkvi proti, zato sedaj zahtevajo, da se referendum opravi samo v KS Šmarjeta. s predsednikom državnega zbora, in to do 25. avgusta; 13 KS, ki niso še dobile odgovora, se bodo ponovno pritožile na ustavno sodišče; tista referendumska območja, ki so leta 1994 izglasovala svoje občine, naj se potrdijo. Če zahteve združenja ne bodo upoštevane, se bodo pritožili na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbour gu- A. B. PRIZNANJE NAJSTAREJŠI - Na jubilejnih 10. igrah pod dedovo lipo. ki jih prireja Turistično društvo Šmarješke Toplice, so prejšnjo soboto najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Dobila ga je tudi Lojzka Ilovar (leva), najstarejša in zelo prizadevna članica društva, ki je doslej sodelovala prav na vseh desetih igrah. Priznanje ji je izročil predsednik društva SandiDurič. (Foto: A. B.) iijiAA , , A * . , , r. r» / 7 m lotiti HVM j Z M ASIH OBČI M Kffli c U^M ~,r.rfth V kmetijstvu nikoli dovolj idej Jože Jakofčič s Krasinca je prepričan, da kmetje premalo izkoriščajo belokranjske naravne danosti, seveda pa bi morali vedeti, komu bodo lahko prodali pridelke KRASINEC - Jože Jakofčič je s 34 leti najmlajši na Krasincu, ki se je odločil za kmetovanje. Od okrog desetih kmetov v vasi so samo trije čisti. Tudi pri Jakofčičevih so bili čisti kmetje, dokler se ni Jože poročil. Spominja se, da so ga v osnovni šoli prepričevali, naj se raje odloči za katero drugo šolo, ne za kmetijsko. Zagotovo bi ga celo pregovorili, če ne hi bili na Krasincu tako dobri pogoji za kmetovanje, zlasti pa ravne in komasirane njive v bližini doma. Jože pove, daje kmetija sicer še “Tuhtali smo, kako bi lahko čim vedno napisana na očeta, a mu je več iztržili in pred štirimi leti smo že pred 14 leti dal proste roke in se odločili, da bomo zgodnji krom- prepustil vse odločitve pri gospo- pir prekrivali s pajčevinasto foli-darjenju. “Takrat so bili veliko boljši pogoji za kmetovanje pa tudi za gradnjo gospodarskih poslopij in prodajo pridelkov. Precej kupcev smo imeli na Hrvaškem, a smo jih leta 1991 čez noč izgubili. To nas je prisililo v iskanje tako novih trgov kot možnosti v kmetijski proizvodnji,” razpreda Jakofčič. Njihova kmetija je danes živinorejsko-poljedeljska. Medtem ko zadnja leta pitajo govedo - v hlevu je sedaj 40 pitancev - pa so nekdaj na leto prodali po 25 tisoč litrov mleka. Na 15 hektarih polj, od tega imajo 7 hektarov v najemu, pa zasadijo največ krompirja. Koruze in ječmen imajo za živino, pšenico pa sejejo zaradi kolobarjenja. REJCEM KOBIL! ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj obvešča rejce kobil, da bo sprejem kobil v A in B rodovnik v četrtek, 13. avgusta, ob 15. uri v Črnomlju pri rejcu Francu Pezdircu, Na bregu 34. KMEČKI PRAZNIK METLIKA - Društvo podeželske mladine Metlika in Kmetijska svetovalna služba Metlika vabita na tretji tradicionalni kmečki praznik. V soboto, 8. avgusta, bo v tukajšnji Vinski kleti predavanje dr. Julija Nemaniča o kulturi pitja z degustacijo. V nedeljo, 9. avgusta, pa se bodo ob 14.30 pričele kmečke igre. Organizatorji so pripravili bogat program, saj bosta na ogled razstava konj in domače obrti, predstavitev strojnega krožka, Kmetijske zadruge Metlika, turizma na vasi v občini, kmetov, Društva podeželske mladine, Kmetijske svetovalne službe, Društva kmečkih žena ter kasete Velikega in malega barona. Obiskovalci se bodo lahko popeljali tudi s konjsko vprego. Ob 17. uri bo tekmovanje v striženju ovc, tekmovalci pa se lahko prijavijo na Kmetijski svetovalni službi ali uro pred začetkom striženja v Mestnem logu. Prireditelji obljubljajo tudi bogat srečelov* Jože Jakofčič jo. Ta zamisel se nam dobro obrestuje, saj smo na primer letos krompir, posajen v začetku mar- ca, prodajali že okrog 25. maja. Cena zgodnjega krompirja je znatno višja od jesenskega, seveda pa si moramo vedno vnaprej zagotoviti kupce. Bela krajina je slovenska Kalifornija in prav bi bilo, da bi kmetje to bolje izkoristili,” pravi Jože. Jakofčičevi so se pač odločili za sajenje zgodnjega krompirja, drugi za zelenjavo, a po Jožetovem prepričanju je to še vedno premalo. Toda ljudje se po njegovem bojijo narediti korak naprej, ker kupci niso vedno zagotovljeni. Tudi pri Jakofčičevih tako ostajajo v glavnem pri krompirju: zgodnjega pridelajo 10 do 15 ton, jesenskega pa okrog 50 ton. A če bodo kdaj prišle na vrsto za namakanje tudi njihove njive, bodo gotovo začeli razmišljati še o drugih kulturah. Jože je glavna delovna sila na kmetiji, pomagajo pa mu še žena Mojca in starši, medtem ko so trije sinovi še premajhni za večja dela. Tako sedem družinskih članov v treh generacijah živi le od kmetije in Mojčine plače, saj sta pokojnini Jožetovih staršev zgolj simbolični. “Za zdaj se še da preživeti, a je vsako leto težje. Zato neprestano razmišljamo, kaj bi še zasadili, da bi bilo kmetovanje čim bolj ekonomično,” pravi Jakofčič. M. BEZEK-JAKŠE Tkidi lovci bežijo Francu Švajgerju ostal najbolj v spominu beg pred medvedi ČRNOMELJ - Franca Švajgerja iz Črnomlja dobro poznajo ne le črnomaljski, tudi ampak številni belokranjski lovci. Kako tudi ne, saj hkrati z 71. rojstnim dnem, ki ga bo proslavljal prihodnji teden, praznuje tudi 46 let sodelovanja v črnomaljski lovski družini Loka. Spominja se, daje bil oče sicer lovec, vendar pa je njega za lovstvo navdušil črnomaljski urar Vinko Fabjan. A bolj kot zaradi lova se je pridružil zeleni bratovščini iz ljubezni do narave in predvsem živali. To ljubezen je znal na prijeten način vcepiti mladim. Ne čudi torej, da je bil dolga leta tudi gospodar ali pomočnik gospodarja lovske družine Loka. Koliko brezplačnih delovnih ur je opravil, ko je skrbel za urejenost in vzdrževanje lovskih objektov, krmnih njiv, lovskih stez, kaluž in solnic, ni štel nikoli. Zagotovo pa jih je bilo zelo veliko. Velikokrat pa je potem, ko je pripravil mrho-višče, celo noč opazoval živali. Njegovi lovski tovariši ne bodo pozabili tudi njegovih zaslug pri gradnji prvega lovskega doma LD Loka na Toplem vrhu, ki so ga pozneje prodali, ter drugega na Bistrici. Pri tem so mu še kako prav prišle poklicne izkušnje, saj je izučen slikopleskar. A Švajger med lovci ni cenjen in priljubljen zgolj zaradi nesebičnega dela, ljubezni do neo- Franc Švajger-Paci krnjene narave in divjadi, temveč tudi zaradi vedrine, šegavosti. Nič kolikokrat je spravljal v dobro voljo lovsko druščino, čeprav prizna, da mu vedno le ni bilo do smeha. Zlasti takrat ne, ko je v Miklarjih bežal pred medvedi. In to se mu ni zgodilo samo enkrat. Danes mu bolna noga ne dovoljuje več, da bi tekel. Celo hodi težko, zato se že nekaj časa ni podal na lov, kar pa ne pomeni, da ne zaide rad v lovsko druščino. Ne nazadnje je še vedno tudi praporščak LD Loka. “Po operaciji, ki me čaka v Valdoltri, pa bom šel znova na lov,” pravi Pači, kot ga s šegavim imenom kličejo lovci ter se - kot da bi za trenutek preletel skoraj pol stoletja svojega lovstva - ozre na priznanja, ki visijo na steni. Dobil je namreč znak za lovske zasluge ter red za zasluge 3. in 2. stopnje. M. B.-J. Hišni številki na črnih gradnjah Na črnomaljski občinski upravi se že več let trudijo, da bi uredili romski naselji Lokve in Kanižarica • Ogorčeni, ker je Upravna enota dodelila hišni številki za nelegalni gradnji ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so štiri romska naselja: Lokve, Kanižarica, Drenovec in Čudno selo. S slednjima nimajo težav, v Lokvah in Kanižarici pa pripravljajo parcele, kijih bodo prodali Romom. Občina je namreč po zakonu dolžna zagotoviti Romom najnujnejše življenjske pogoje, kot je urejanje komunalne infrastrukture in zagotavljanje zadostnega števila zazidljivih parcel. Ko bodo uredili parcele v prej hišni številki. S tem so družinskim omenjenih naseljih, bo občina članom Cvetke in Matije Hudo-skupaj s Centrom za socialno delo rovca omogočili, da legalno pri-lahko zagotovila Romom najnuj- javijo stalno bivališče. Prav tako “IZDAJALEC GASILCEV” VINICA - Ko se je začela nedavna slovesnost ob stoletnici viniške-ga gasilskega društva, ki se je je udeležil celo minister za obrambo Alojz Krapež, so nekateri nekoliko nestrpno pogledovali naokrog, saj so opazili, da tako rekoč ni predstavnikov medijev. Celo nikogar z Dolenjskega lista in Vašega kanala, ki sta nepogrešljiva pri veliko manjših “procesijah ", ni bilo zraven. Viničani so kmalu ugotovili, da je zatajilo obveščanje medijev, ki ga je obljubil sam predsednik krajevne skupnosti Jože Stegne. A ga gasilci zaradi te njegove napake še za ušesa niso mogli potegniti, ker ga ni bilo na proslavi. Stegne je imel preveč dela z odstranjevanjem grafita. Nekdo je namreč v zavetju noči na spomenik na osrednjem vinlš-kem trgu napisal “Stegne, izdajalec gasilcev". nejše življenjske pogoje na vnaprej določenih lokacijah in pod nadzorom. A ko so v Črnomlju že videli konec težav pri urejanju romskih naselij, so ugotovili, da sta se v njihovi občini prijavili dve romski družini, ki sta prišli iz semiške občine. Na naslov Mihelja vas 30 se je prijavila tričlanska družina Cvetke Hudorovac. Najprej si je na svoji zemlji postavila leseno barako, pozneje pa zidano hišo. Na naslovu Ručetna vas 86 pa je prijavljena 15-članska družina Matije Hudorovca. Tudi oni so najprej živeli v leseni baraki, pozneje pa so si sezidali hišo. Vendar zemlja, na kateri živijo, ni njihova last. Obe hiši sta postavljeni na črno, sta brez vode, elektrike in sanitarij. Za prijavo stalnega bivališča sta po zakonu potrebna hišna številka in dokaz o lastništvu oz. izjava lastnika, da se lahko prijavi na navedeno hišno številko. Vendar nelegalno sezidani hiši ni moč dodeliti hišne številke. A v obeh primerih se je zgodilo prav to. Na črnomaljski Upravni enoti so namreč obema hišama dodelili imata Cvetka in Matija z določitvijo hišnih številk možnost izdati neomejeno število dovoljenj za prijavo stalnega bivališča. Na občinski upravi pravijo, da se zaradi večletnih prizadevanj, da uredijo parcele za Rome, pod nobenim pogojem ne morejo strinjati z nenadzorovanim naseljevanjem Romov v njihovo občino. Se manj pa z nelegalnimi grad- njami, poskusom postavljanja novih romskih naselij ter s tem z odpiranjem novih problematičnih žarišč. Zato so na Območno geodetsko upravo Novo mesto poslali zahtevo za izrek ničnosti sklepa o dodelitvi hišnih številk v Mihelji vasi 30 in Ručetni vasi 86. Sklep o ničnosti prej omenjenega sklepa še ni prispel na občinsko upravo. Ko pa bo, bo sledil preklic stalnega bivališča Romom v Ručetni in Mihelji vasi, prijava stalnega bivališča v naseljih, kjer so bivali prej, nadaljevanje uradnega postopka za odstranitev na črno postavljenih hiš, s katerim je novomeška enota Inšpektorata za okolje in prostor RS pred časom že pričela, ter vzpostavitev parcel v prvotno stanje. m y _j ČRNOMALJSKI MATURANTI NAD DRŽAVNIM POVPREČJEM ČRNOMELJ - Na tukajšnji gimnaziji je v spomladanskem roku opravljalo maturo 48 kandidatov, uspešnih pa jih je bilo 45 ali 93,8 odst. Vendar pa je bilo nekaj maturantov iz prejšnjih generacij ali z drugih šol, tako daje bilo iz letošnje generacije na maturi 41 dijakov črnomaljske gimnazije. A je bil le eden neuspešen, tako daje bil uspeh letošnje generacije črnomaljskih maturantov 97,6 odst., kar je kar 11 odst. nad državnim povprečjem. Najuspešnejša je bila Jana Trgovčič, ki si je z 32 točkami prislužila maturitetno spričevalo s pohvalo, ki ga bo prejela na slavnostni podelitvi v Ljubljani. Po zagotovilih ravnatelja Stanislava Vrščaja so z uspehom na letošnji maturi zelo zadovoljni, saj so maturanti v povprečju dosegli 19 točk. Najboljša povprečna ocena pri obveznih maturitetnih predmetih je bila pri angleškem jeziku in sicer 3,9, povprečno število točk pa je bilo pri angleščini 4,5. Na gimnaziji so veseli, da se vse več dijakov odloča za maturo na višjem nivoju. V pričakovanju zdrave pitne vode V semiški občini v dobrih treh letih napeljali vodovod v dvanajst vasi - Vodovod Črešnjevec-Krvavčji Vrh največja letošnja občinska naložba - Brez vode še dobra desetina občanov ČREŠNJEVEC - Potem ko so pred dvema letoma v semiški občini dokončali prvi del črešnjevskega vodovoda od Krupe do Črešnjevca, ki je meril tri kilometre, so se pretekli mesec lotili še drugega dela. Tokrat polagajo cevi od Črešnjevca proti Cerovcu, Hribu in Krvavčjemu Vrhu. Poleg 4,5 kilometra vodovoda bodo na Hribu na 280 metrih nadmorske višine zgradili rezervoar, v katerega bodo s pomočjo črpalke speljali vodo s Črešnjevca. Voda bo šla potem s pomočjo JAZZ VEČER METLIKA - V okviru mednarodnih poletnih prireditev bo v soboto, 8. avgusta, ob 21. uri na dvorišču metliškega gradu koncert kvinteta Ljubljana Jazz Selec-tion. V sredo, 12. avgusta, pa bo ob 10. uri v kulturnem domu brezplačni ogled anglcško-ameri-ške komedije Mr. Bean. VODA PRIHAJA - V semiški občini se lahko pohvalijo, da so v zadnjih treh letih napeljali vodovod v več vasi kot v metliški in črnomaljski občini skupaj. Kljub temu ljudje, ki še uporabljajo kapnico, težko čakajo na vodo iz vodovoda. Zato sedaj hitijo s kopanjem jarkov in polaganjem cevi v vasi od Črešnjevca do Krvavčjega Vrha (na fotografiji). S stroji delajo cele dneve. (Foto: M. B.-J.) prostega pada v štiri vasi, iz vodo-hrama pa bo moč v prihodnje napeljati vodovod tudi na Omoto. Načrtujejo, da bodo cevi zakopane ta mesec, rezervoar in črpal-nico pa bodo zgradili avgusta ali septembra. Semiški župan Janko Bukovec je obljubil, da bo za občinski praznik v oktobru pitna voda pritekla v okrog sto gospodinjstev. Po razpisu sta bila za gradnjo izbrana Komunala Črnomelj in Begrad, gre pa za največjo letošnjo naložbo v semiški občini. Vredna je 56 milijonov tolarjev, več kot polovico denarja pa bodo prispevala ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vendar iz semiškega proračuna letos ne bodo mogli zagotoviti celotnega svojega deleža, zato bodo morali naložbo odplačevati še v prihodnjem letu. “Vodovod Krupa-Črešnjevec-Hrib je sicer v projektu regionalnega vodovoda, a država za regionalni vodovod še ne daje denarja. Mi pa ga kljub temu gradimo, ker delamo po svojih dolgoročnih načrtih," je pojasnil Bukovec. V semiški občini se pri gradnji vodovoda držijo pravila, da ga najprej napeljejo v večje, potem pa še v manjše vasi. Ko bodo štiri prej omenjene vasi v občini dobile vodovod, bo brez njega še 12 do 15 odst. prebivalcev, pretežno v rožnodolskem in gradniškem koncu. Sicer pa so v dobrih treh letih, odkar so Semičani zopet dobili občino, napeljali vodovod v 12 vasi, kar je več, kot sta naredili večji črnomaljska in metliška občina skupaj. M. BEZEK-JAKŠE TABOR MLADINSKEGA PROSTOVOLJNEGA DELA SINJI VRH - V začetku tega tedna se je na belokranjskem Sinjem Vrhu pričel Tabor mladinskega prostovoljnega dela, ki ga že tretje leto pripravlja Mladi forum ZLSD. Udeležuje se ga 30 mladih iz vse Slovenije, ki želijo pomagati ljudem na manj razvitih območjih. Tako bodo na Sinjem Vrhu obnavljali ceste in vodovod, čistili grmovje ter urejali obrežje Kolpe. Udeleženci kot tudi prebivalci bodo sodelovali v likovni delavnici, raziskovali kraške jame ter pripravili literarni večer ob 120. obletnici rojstva Otona Župančiča. 23. avgusta bo ob za-ključku tabora Sinji Vrh obiskal predsednik ZLSD Borut Pahor. Sprehod po Metiž§ POKROVITELJI MEDNARODNIH POLETNIH kultur nih prireditev Pridi zvečerf1 grad so prejeli stalne brezplačni vstopnice za oglede vseh predsta' na grajskem dvorišču. Ugodno?1 pri plačevanju vstopnine ima)? tudi študentje ter upokojena Najdejo se tudi takšni, ki n( pridejo na prireditve samo zaj® ker na grajskem dvorišču ni I?2 iz katerih bi, ločeni od raje spremljali dogajanje, nekaj p°s?' meznikov pa moti celo to, daj* treba na morebitno biološko?# trebo mimo odra. Za razrešite1 slednjega bo sklical prireditve# odbor jeseni simpozij slovenska arhitektov, najboljša rešitev pa8 prejela priznanje Zlata kahlica- j' TISTI, KI RADI DOBRO MALICAJO, na vsa usta hvali)8 Rudija Hrastarja, ki ima v najej#8 upokojenski dom blizu metlišk* železniške postaje. Prostori88 lepo urejeni, čisti, porcije obilo in kar tudi ni nepomembno; cen* malice je za vsak, še tako plite'; žep. Hrastar poskrbi tud*? dostavo malic na dom. Men# hodi k njemu jest celo konkure# ca, pa bi bilo zato zaželeno, da® ga pričeli posnemati. POPELJITE SE KDAJ v V) nih nočnih urah po metliških8* stah in ulicah. Presenečeni bos# koliko mladih lj udi je tam. Ko j odrasli odpravljajo spat ali pa z trdno drnjohajo, je mularija o pohodu v nočne lokale, iz kateri se vrača, ko pojejo petelini. N®*| \ dež se zbudi šele ponoči, kervi da ima noč svojo moč. •—| [Črnomaljski drobif SREČNEŽI - Metliški foUd12 risti so. se, kot že nekajkrat do* lej, minuli teden peljali na gos« , vanje k pobratimom v italijansj* j Ronke z avtobusom črnomaljska ga Integrala, ki ga je vozil Ah? Matkovič. Seveda ob koncu v° nje ni manjkalo pohval na njeg" račun. Eden od folkloristov pjU bolj zase zamrmral: “Srečni c nomaljci!” Seveda je imel v D11* lih šoferja z jeklenimi živci. PREUREDITEV - Ob.poW lah “svojega” voznika folklor niso pozabili na nekoliko toplo vožnjo proti Italiji, ko*“ ^ matska naprava v avtobusu ni o tela hladiti tako, kot so si prep0’? ni Metličani želeli. Zato s°s odločili za dobrodelno pol?2. Honorar, ki si ga bodo prislužil^ nastopu ob 20. obletnici me... Kolpe, so obljubili Integralu, k*g bi v avtobusu, s katerim običaj^ potujejo folkloristi, namesto za. njih sedežev postavil savno^ turško kopel. V avtobusu naj” bila še kad z masažo, za kat# «, folkloristi najbrž upajo, da jo b00! jj v Kolpi primaknili k honorarja ,. -SEMAFOR - V Črnomlja) precej časa slišati uradne in"j macije, kako naj bi vsak trenO8 začeli z obnovo Kolodvots ceste. Župan Fabjan je celo.C javil, da bodo v eno od krp med popravilom namestil'L mafor. Sedaj Črnomaljci ugih?)j ali morda v mestu zavlačujejo ker se odg' popravilom ceste, ker se vorni bojijo, kakšno zmešnj8, bo povzročil edini semaf°r. Črnomlju. Vendar je slišati, d# * Ji) Metličani radodarno ponU' pomoč sosedom, ki se la.hj, pridejo podučiti o prižigajoči.11 ugašajočih se lučkah na edin) . mafor v Beli krajini, ki na r Črnomaljcev stoji v Metliki Semiške tropine TABLE - Čeprav je semiška0 .N !> na najmlajša v Beli krajini, s° avi' Semičani prvi domislili post3. table z napisom “Pozdravlj?n> občini Semič”. Z njimi naznanja, kdaj popotnik prestopi občin ^ ^ mejo, Semičani pa pristavljaj0^. j,{ hočejo s tem predvsem ostalin1 ^ jim občinam, ki jih obkrožajo, d° zati, da so še živi. A so imeli s p° j vitvijo table ob cesti med Metli« Krvavčjim Vrhom precejšnjo SJ* i. saj jo je tisti, ki jo je postavil. mpnria _ 7'.intril flTC* . menda nevedoč - zapičil pf?c*j| $j( metliško občino. Metliški Matkovič je nemudoma sporočil na semiško občinsko ar , .............. b^it,-vil>!. vo, “da to smatrajo za krnitev ^ gritete metliške občine”. Tak*’ ^ mičani s postavitvijo tabel "Nakazali le, da so še živi, ampak s°r budili celo Metličane. J RAZSTAVA - Semiški vino« niki še ob 20. obletnici usta"0 -j t Društva vinogradnikov Bele ki«. $ (J niso mogli pogoltniti žganca, M | jim ga pred leti skuhali Metličan^ statutu jc bila določba, da.se razstava vin vsako leto seliti tt z podružnice v drugo. A so se h’ j tj čani šele sedmo leto odločili, da^jj. ^ pravijo prireditev, imenovano »»■ ska vigred. Ker je dobro uspehi niso več hoteli izpustiti 'z * lliou v 11 v > i v. i i lepuaru' -j Semičani pravijo, da pri njih zj)^ tega ni več hude krvi, ostal pa) ^ grenak priokus. In to kljub tel" AJ ^ je Vinska vigred postala ena naj^jj. ^ jih tovrstnih prireditev v Slov Ali pa prav zato. It: i j [Sobne iz Kočevja ) j KATA ctd i:a on ctn i' a I — katastrofa pred katastrofo - Če za hudo ekolo-®o katastrofo v zgornji Mežiški “°bni, ko je v četrtek pri preta-"?nju dobrih 13 ton žveplene ps»ne iz avtomobila cisterene, ,as> Cinkarne Celje, v rezervoar-5.Tovarne akumulatorskih bate-, Jvv Žerjavu zaradi počene pre-cev* * v Mežo steklo okoli pl litrov te nevarne snovi, krivec e ni znan, pa so ga v Kočevju Prejšnji torek našli skoraj v tre-piku, ko se je začel v Rinžo iz-ekati nevarni lak. Melamin je “ni takoj prevzel odgovornost in krepai: dve laborantki sta iz "jnže odvzeli vzorce vode, Mela-• 'nova ekipa pa je potem, ko se I Z N ASIH OBČI M MMU j . — pu JV/ pvnvui, IVU JV i lak dvignil na površje, madeže , — “Mgim n ti puviojv/, iuauv.4.c pemala in jih odstranjevala iz V A “ 111 J111 kžuau aujtvaia 1L Zaradi hitrega ukrepanja, 'Saje tudi z obvestilom ribičev ■fPodbudil neki stanovalec bliž-?Jega bloka, je zaradi nekontro- g ^ (ib. Sreča v nesreči pa je bila, l? so bile zapornice zaprte, sicer i strupeno snov odneslo vse do ?' Pe- Kljub vsem ukrepom bi bila bevska katastrofa v tem pri-eni predhodnica mežiške, ki je kovala poginu 15 tisoč postrvi! Navada - Semaforji v Kočev- iranega izpusta strupene snovi v S"20 poginilo le okoli 100 manj- j^avikend in potem še v začetku dna ponovno niso delali. Prom- -- jjunuviiu msu ueian. rrum-J le kljub temu potekal tekoče. avada je pač železna srajcalB fcuški zobotrebci ..Sodražica občina - Rib- ski občinski svetniki so kljub "etnernu oklevanju na zadnji ^“Počitniški seji sveta sprejeli V; ?k o odcepitvi naselja Male pice od naselja Vinice. Pamet-n?.Pa so se odločili, da bodo z Javo odloka v Uradnem listu Fpakali, dokler ne bo sprejet zali1 j J10 ustanovitvi novih občin in of JJjopitvi njihovih območij. Tako fi' P Kostel v kočevski občini je “Steč tudi Sodražica v ribniški (Alnl postala samostojna. Zato si V llnHrvon pi^rvm TOrIni;/! 11 ml »11 c-sam! •dolgotrajna OBNOVA ;-i bnova Gorenjske ceste v Rib-$ tp' 0 dolgotrajna, saj bodo mo-<3 J.°bnoviti vodovod, urediti ka-‘izacijo in javno razsvetljavo ter gabiti pločnik na obeh straneh Jte. Kljub obsežnim delom pa 0v°2a ne bo. Cesto bodo namreč f/uuvuiu .ruilie/ULUJllU. / .11 lu ,31 ^ bodoče svoje zadeve urejal fvL - “*3/ wvi v/vuvv/ l/\iuu iiuun vv . navijali ob tekočem prometu. Ja bo zato precej oviran. Dela ij “°T*° pričela predvidoma srenj Jrihodnjega meseca, o roku j« (CJločka del pa zaenkrat še ni >" ttl?no govoriti. Prvi postopki za ! LP.etek del pa so vendarle že ^kli. Stanovalci Gorenjske ceste ,.Vizačetku prejšnjega meseca Majali dele svojih zemljišč, za ■. jim bo za rekonstrukcijo Jača plačala manjše odškoduj KL“ke zneske država, za gradnjo M /1‘bov pa občina. Ker je bilo M2 pogodb, kolikor jih bodo iPJab skleniti z lastniki, takoj '! 'a||E'S?n'*1 30, računajo, da pri te *\ kjer so zapleti v zvezf z J^Čem zavlekli začetek. Dred enega Prav tudi v manjšem obsegu ^°re privoščiti! J)silniški nadev ^ AD NORMO - Pred meseci V^0roča,i’ ne^a kmečka $ l^ln UUllI pr V^J , UIU1U 11 lij P * —j y toviti, kdo “skriva” ključ in g»PJ prositi, naj mu odklene. Je to®1 J na praksa ali le med poletjem, . zaradi dopustov svetniki ma * kaj o in skusajo glavni na ta ^ \; er\hi nhHr7C»ti veni tict#» ki h. v sobi obdržati vsaj tiste, ki pr,u ^ jo? . Hi KDO (NAJ) JO SKUPI - ^ Ob niški grad ima burno zgodo'® (p in ti nemirni grajski časi se . itt daljujejo celo v današnje obd , je. Zadnji večji kraval je dož> j ko so pred časom v njem nar® , Po rockovski koncert Grajski p°P?< ti Rockerji so žurirali “sto na ji‘j in ko je že kazalo, da se zlogl®^ tp napovedi najbolje obveščenih j b, bodo uresničile, so v gfad Prl!,yj Jo policisti. V raciji menda nisomjj ^ veliko zafiksanih rockerjev iflLj materiala za omamljanje ne P\j h veliko. In niti enega veletrg% z drogo. Ti mafijski šefi že v®“| kako se stvari streže in jo P1 A hajo mimo barikad, nasrka|j. kakšen shiran najstnik na nem koncertu. r m \ G N EČ A-Kaj gre bolje v P‘ J dajo: planinski čevlji ali avto 5 bilske gume? Če sodimo p merah v nedeljo na Lisci, P1*« J se izdelovalcem gojzerjev yi jft slabo. Na gori so skoraj vse 1%, gl ne kotičke zasedli parkirani s ^ fi| ntobili. In to tik pod vrhonVjf tj koder se da do ' ’ niso privoščljivo ljudstvo, t hem pravijo, da vedo, zakaj , ^ hov župan Jože Peternel kof^ j| tekočem traku doživlja pron1®^ nesreče. Zato, ker je na žup1 ( stol sedel kot neodvisni in,^ kot simpatizer krščanskih d®L|( r kratov. Če bi bil predan, b' ,j nad njim menda več božje h* Ni Občinski svet dal načelni pristop k ustanovitvi Garancijskega sklada Dolenjske - Letos milijon tolarjev, naslednja štiri leta po sedem - Pot do ugodnejših finančnih sredstev KOPALIŠČE V SEVNICI SI OBETA VEČ KOPALNIH DNI - Pred kratkim so na sevniškem kopališču, kjer so lepo prenovili olimpijski in otroški bazen, zabeležili že 21 kopalnih dni letos. Tajnik Športne zveze Sevnica Borut Bizjak je povedal, da bi bili zelo zadovoljni, če bi jim muhasto vreme omogočilo vsaj 45 kopalnih dni. Nedavno neurje s točo je sicer nekoliko ohladilo vodo, ki se je ogrela že do 29 stopinj Celzija. Toda kopalcev, tudi iz drugih krajev, je bilo letos ob najhujši vročini že okrog 1.000, ker očitno cenijo lepo urejeno kopališče in predvsem čisto vodo. (Foto: L. M.) PADALCI NA LISCI - Srečanje jadralnih padalcev Para-Lisca 98, ki ga je ob koncu tedna pripravilo Društvo za letenje z jadralnimi padali Kondor Radeče, je v lepem vremenu privabilo na goro precej ljudi. Udeležbo je prijavilo 142 padalcev in ob teh še štirje s padali za dva. Za letenje v dvoje se je v vseh treh dneh padalskega druženja odločilo kar nekaj ljudi, ki sami sicer ne jadrajo. Preden so padalci stekli po strmini, so njihove vrvice in zaponke doživele še en temeljit pregled, kot kaže fotografija. (Foto: L. M.) Nasprotniki priključitve Bučke k sevniški občini pritožbo ustavnemu sodišču ■ Po nedavnem sestanku grožnje predstavniku SLS - R. Žveglič: “Ali so tako agresivno zbirali podpise?” Z Bučke domov skoraj z buškami POSNELI VEČINO KONCERTOV-Z nastopom dunajske skupine “II diletto moderno ” v viteški dvorani Posavskega muzeja se je v soboto iztekel 2. Festival stare glasbe Brežice 98. Izvedbena posadka Televizije Novo mesto (na sliki) je z najetim reportažnim avtomobilom posnela večino koncertov, ki so se letos, razen v brežiškem gradu, odvijali še v dvorišču gradu Mokrice in v samostanski cerkvi v Kostanjevici. Posnetke bo po dogovoru z Združenjem lokalnih televizij Slovenije uporabila v svojem programu tudi Televizija Slovenija, kije zagotovila tonski del snemanja s posadko Radia Slovenija. (Foto: B. M.) ni vlagatelji v sklad tudi vse institucije in podjetja, ki imajo interes pri pospešeni rasti malega gospodarstva, ter sami podjetniki. S tem bi bilo zagotovljeno tudi soodločanje samih podjetnikov - članov sklada o dodeljevanju.garancij. Te bodo izdane proporcionalno glede na vložek. Občina Trebnje je za projekte malega gospodarstva v letošnjem proračunu namenila milijon tolarjev, glede na možnosti v naslednjih letih pa predvidevajo v Garancijski sklad Dolenjske do leta 2002 vsako leto sedem milijonov tolarjev. L. MURN NOVI POHVALNI SMEROKAZI - V Ivančni Gorici lahko zasledite kar nekaj novih smerokazov, ki voznike usmerjajo, kje si lahko ogledajo kaj zanimivega. Pohvalno pri tem je, da je občina Ivančna Gorica, ki je to financirala, hotela vzpostaviti red in vse prepogoste neurejene smerokaze postavila na tri pregledne točke, pri tem pa upoštevala tudi varnost. Kot je dejal tajnik občine Ivančna Gorica Vinko Blatnik, pa načrtujejo smerokaze postaviti tudi v drugih urbanih središčih. (Foto: A. Jernejčič) SEVNICA - Kakšen bo zaključek vseh dosedanjih dogovorov in pogajanj o tem, ali bo spadala Bučka v sevniško ali škocjansko občino, se še ne ve. Znano pa je, kako seje končal sestanek 30. julija na Bučki, kjer so govorili o prihodnosti Bučke; končal se je z brcami. Do omenjenega sestanka na Bučki je prišlo potem, ko je državni zbor nedavno izglasoval ponov- Roman Žveglič no priključitev Bučke k Sevnici; o tej odločitvi je poročal tudi Dolenjski list. Na bučenskem sestanku so tisti domačini, ki nasprotujejo ponovni priključitvi Bučke k sevniški občini, menili, da bi morali Bučka in prebivalci sevniške občine imeti možnost odločanja na poizvedovalnem referendumu tudi zdaj, ko je šlo za vprašanje, ali bo Bučka še naprej v občini Škocjan ali občini Sevnica, kot v preteklosti. Zato so na sestanku sklenili, da bodo poslali pritožbo ustavnemu sodišču, češ da državni zborni upošteval volje prebivalstva. Pritožbo naj bi sodišče prejelo v teh dneh. Vendar je sklep o pritožbi ustavnemu sodišču le ena izmed pomembnih podrobnosti s konca bučenskega sestanka. Malo je namreč manjkalo, da se živahna razprava na Bučki ni končala z buškami ali cejo s prelivanjem krvi. Roman Žveglič, ki se je udeležil sestanka kot predstavnik Slovenske ljudske stranke iz Sevnice, je o napetem ozračju tistega večera povedal tole: “Ko je bil sestanek končan in sva od tam s kolegom šla ven, da bi se odpel- jala domov, sta nama začela groziti neznanca. Kakor hitro se je dalo, sva se brez besed umaknila v avto, ker je bilo več kot očitno, daje vrag vzel šalo in da grožnjam lahko sledi še kaj hujšega.” In resje sledilo hujše. Eden od razgretih neznancev je tolkel po oknih avtomobila, medtem je drugi nekajkrat brcnil v blatnik Žveg-ličevega avtomobila. “Ne gre za šipe in ne za blatnik. Gre za način, ki sta ga uporabila neznanca. Ne vem, komu pripadata neznanca, za kakšen položaj Bučke si prizadevata. Ali nasprotujeta tistim, ki so sklicali sestanek na Bučki v četrtek, 30. julija? Sta za to, da se Bučka ponovno priključi k sevniški občini? Ne vem. Sprašujem pa se, ali so bili tako agresivni, ko so pri domačinih zbirali podpise za vrnitev Bučke k občini Sevnica,” pravi Žveglič, ki je o napadu takoj obvestil policijo. L. M. Tildi 90 odstotkov Škoda po toči IVANČNA GORICA -Nedavno neurje z močnim deževjem in točo ni prizaneslo niti ivanški občini. Kot je povedala splošna svetovalka s Kmetijske svetovalne službe Darja Janežič, sije komisija, v kateri je bil tudi predstavnik občine Vinko Blatnik, ogledala teren in ugotovila, da je škoda velika, v glavnem od 50- do 60-odsto-tna, ponekod pa tudi do 90-odstotna. Gre predvsem za škodo na poljedelskih pridelkih: koruzi, pesi, lucerni detelji in seveda povrtninah. Vinogradov in intenzivnih sadovnjakov na tem področju ni. Najhuje so prizadete vasi Sušica pri Muljavi, Trebež, Male in Velike Kompolje, del Muljave, Trnovica, delno Hrastov Dol in Nova vas. Kmetom, ki računajo na kakršnokoli pomoč, so zdaj razdelili obrazce, da bodo skupaj določili individualno škodo. Občinski tajnik Vinko Blatnik je povedal, da bodo nekaj denarja skušali zagotoviti iz rezervnih sredstev (sklicanje korespondenčne seje), računajo pa tudi na državne tolarje. “Kakorkoli že, zavedamo se, da je hitra pomoč največ vredna,” je menil. L. M. «-IZVIRKRKE»* «- KRŠKA JAMA G! ti PRISTAVA ti GRADIŠČE m* F--' CuS-Sll - £ Nm tč vmmm. TREBNJE - “Zadnji čas je, da na Dolenjskem začnemo misliti na malo gospodarstvo in obrt. Uidi v Trebnjem nismo nobena izjema, zato podpiram pristop naše občine k ustanovitvi Garancijskega sklada Dolenjske,” je bil na nedavni seji občinskega sveta odločen trebanjski župan Alojzij Metelko. Kljub nekaterim pomislekom so svetniki podprli to pobudo in se tako pridružili novomeškim, šentjernejskim in škocjanskim, ki so to že storili. Gre namreč za pobudo o ustanovitvi regionalnega garancijskega sklada Dolenjske in Bele krajine, toda kot je povedal dipl. ing. Andrej Škrinjar s Podjetniškega centra Novo mesto, ki se je lotilo tega projekta, se od povabljenih občin zaenkrat še niso odzvale občine iz Bele krajine, ki bodo verjetno tak sklad ustanovile same. Osnovni namen garancijskega sklada je, da s svojim kapitalom garantira za del dobljenih kreditov, običajno petdeset odstotkov, ki so jih podjetniki dobili pri bankah. Sklad posreduje tudi pri zagotavljanju ugodnih kreditnih pogojev, kar predstavlja za dandanašnjega podjetnika eno glavnih preprek, saj banke zahtevajo 2- do 3-kratno zavarovanje v ob- liki premoženja, kar je sposobno zagotoviti le malo podjetnikov. Z ustanovitvijo garancijskega sklada je možno omogočiti financiranje perspektivnih projektov. Da se razvije mreža regionalnih garancijskih skladov, je tudi interes države, saj je minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek letos predvidel 500 milijonov tolarjev za ustanovitev še petih regionalnih garancijskih skladov. “Vendar pa bodo sredstva dobile le tiste regije, kjer se bo več občin, ki skupaj predstavljajo dovolj velik prebivalstveni oziroma podjetniško-obrtniški potencial, dogovorilo in zagotovilo tudi dovolj svojih sredstev za ustanovitev tega sklada,” je poudaril Škrinjar. Poleg občin so predvide- Zoisovo štipendijo 61 učencem Skupno 113 predlogov - Pohitite s prijavami za republiške štipendije! SEVNICA - V teh dneh prejemajo učenci obvestila o dodelitvi Zoisove štipendije. V občinah Brežice, Krško in Sevnica so osnovne šole predlagale 113 kandidatov za to štipendijo in izmed teh jo je strokovna komisija pri sevniški območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje, upoštevajoč obstoječa merila, odobrila 61 predlaganim. Izbrani se bodo pridružili 326 šolarjem v Posavju, ki že prejemajo omenjeno štipendijo. Izmed omenjenih 113 kandidatov so jih predlagali v občini Brežice 32, Krško 48 in Sevnica SREČANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV POSAVJA ZDOLE - V Ravnah pri Zdolah bo 8. avgusta srečanje turističnih društev iz Posavja. V okviru prireditve bo tega dne ob 14. uri na kmetiji Cerjak v Ravnah posvet o turizmu na podeželju. Na posvetu pričakujejo predstavnike vseh treh posavskih občin in ustanov, ki se ukvarjajo v Posavju s turistično ponudbo. Delovnega srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki Thristične zveze Slovenije in Kmetijske svetovalne službe. Organizirali bodo tudi tekmovanje ekip turističnih društev, ki mu bo sledilo družabno srečanje z ansamblom Franca Miheliča in radiem Ga-Ga. Srečanje organizira Turistično hortikulturno društvo Zdole, katerega predsednik je Darko Topolovšek. 33, odobrenih štipendij pa je v brežiški 19, krški 29 in sevniški občini 13. Po besedah Tonija Korena, direktorja sevniške območne enote, nepodeljena štipendija ne pomeni nesposobnosti učenca, ki ne bo prejel štipendije. Gre pač za to, poudarja direktor, da štipendije prejmejo res najboljši med najbolj nadarjenimi učenci. Sicer 2.172 dijakov in študentov ali 49 odstotkov šolajoče se mla- • Razpis za dodelitev republiških štipendij je bil objavljen v začetku julija v Delu in Večeru. “Ne čakajte na zadnji dan za oddajo vlog, ki je 5. september za dijake in 30.-september za študente,” poudarjajo v sevniški območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje. dine iz Posavja prejema republiško štipendijo. “Žal, kot je bilo povedano že večkrat, kadrovske štipendije odražajo kadrovske potrebe po mladih strokovnjakih in hkrati zagotavljajo možnost zaposlitve. Kadrovskih štipenj pa je v Posavju samo 120. Zavod si prizadeva ustaviti negativna giba-nja, ki se kažejo v tem, da se manjša število kadrovskih štipendij in se povečuje število republiških,” pravi direktor Koren. L. M. BOGAT PLEN V AVTU VELIKI GABER - V četrtek, 30. julija, je nekdo na parkirišču v Stranju pri Velikem Gabru iz osebnega avta, ki ga oškodovanec M. K. iz Lukovice ni zaklenil, ukradel usnjeno denarnico, v kateri je imel tolarje in devize v skupni vrednosti 400 tisočakov. Sevniški paber! Bolje tudi za trebanjske obrtnike Krške novice Valvasor - če bo šlo orga-n>2atorjem vse po sreči, bodo v Prihodnje, najbrž že drugo leto, Poklicali v Krško Janeza Vajkar-a Valvasorja. Krčani seveda ne °do videli Valvasorja osebno, ?®Pak le nekoga od someščanov, J si bo za obisk nadel nošo iz časov učenega barona in bo go-onl v starodavnem jeziku. Ce wsk Valvasorjevega “dvojnika” ebo dosegel drugega, bo mogo-p zbodel nekatere ljudi v Krškem ® okolici, ki so pred leti mislili bnoviti Valvasorjevo hišo v “isjtem. Do danes hiše niso ob-..0vili in so s tem za nedoločen čas ‘fokosrčno podaljašali stanovanj0, pravico podganam, ki do-®uJej° v hiši slavnega učenjaka. CISTO - Krčani bodo verjeli, areško podjetje ICEC misli res-o z varovanjem okolja, šele 5rj*t, ko bo ta firma naredila v Jskem pivovarno po zgledu avnih čeških pivovarn. Ta krška ICBVarna ^ morala» če hoče biti delatr PrePričljiv za ekologe, j-idti p!vo z vodo, ki jo bodo na-. regli pri odtočni cevi tovarniške v stilne naprave. In še to: prvi ,!Cek takega piva bi moral spiti lr6ktor Dostal osebno, i NESKLEPČNOST - Krški ob-^ski svet je bil na zadnji seji ^sklepčen. To je za mnoge vo-j Ce. pravo presenečenje, in to ?''°)no. Prvič zato, ker je bilo .1cinikov premalo, kar se menda 111 primerilo. Drugič so prijet-.".Presenečni zato, ker je občin-gsvet običajno sklepčen, skup-Pred njim v prejšnjih časih bd Je bila kronično nesklepčna. “Jkor koli, zadnjič je bil en svet-l" Premalo, da bi občinski par-Dp ent lahko zasedal. Razloga za udeležbo sta lahko dva: polet-L vtočina ali pa dnevni red, s H ‘Urim so predvideli tudi branje 0u.ega neprijetnega poročila nunskega nadzornega odbora. J^ankarskih kuhinjah mogoče a°> kateri razlog je pravi. ovo v Brežicah ,NAJLEPŠE JE DOMA - Le-!: I/bJO vodilno parolo slovenske-'Urizma “Dobrodošli doma” si C8iTj,Udjeurazlaf;!j0 ,Č,istP po t JU- lako jih je veliko kljub za-k Vr°čim julijskim dnem ostalo k/.doma, nekateri so kdaj pa počili k sosedom. Tisti, ki so „,ndarle šli malo dlje od doma, pa HpJ3 se kaj kmalu vrnili domov !tj Jako rešili preteče nevarno-Sjjlbi je slogan slovenske turi- J «b«ne-zv.eze s‘cer ne omenja, _ ji |.Ltaja m ji pravimo bankrot. i?10 se je oni dan iz bele Ljub-»•Je vrnil tudi priljubljeni turi-' ^ cestni vlakec “Čatež Eks-s . katerega lastnika sta po |Uadni vrnitvi soglasno potrdili? dolgo znano dejstvo, da je ijj? Slavno mesto poleti povsem it tvo. Hkrati sta priznala, da je d^ujveč življenja vendarle v nju-do^?rna^i vas‘- Torej dobrodošel S*a na Čatežu, Čatež Ekspres. ||£ETSTRAN(KAR)SKA RES-iov ’ Nekaj občinskih svetni-|J) se je zadnjič močno razburi-tJutadi poročanja brežiškega dl 'a\ker si je njegov novinar drz-( Pojaviti imena tistih svetnikov, pi?1 glasovanju niso hoteli pod-j|J' z zelenim kartončkom, tj. CSoni za, neke zadeve. Toda nji-Ponezadovoljstvo nad najbolj ^ ušanim občinskim lokalnim 1 iina'Jem ima že kar stare kore-I j|j|U- Predvsem opoziciji je šla * y°Jnočno v nos ponedeljkova Idi Jska “županova ura”, ki naj bi tega, da je predstavljala za Idlll(? prevelik strošek, poslu-tli e informirala preveč eno-j u°- Če bo v prihodnje spre-% t^jmov predlog in se bo “župa-V Pot:?. ura’f preimenovala v “uro tiinf strank”, bodo poslušal-jj i,/*'°rmirani petstransko - toli-j rank za zdaj namreč sedi v >( \?s'(cnl parlamentu. Povsem s4 L1 ln povsem enostransko pa se morali poslušalci odločiti, Vu naj verjamejo. Previdnost Id^kor tudi v tem primeru ne »*-***.« «.?*«. L,?asu od 18. do 30. julija so v L^ki porodnišnici rodile: Vf^na Korpar z Zdol - Aleša, a Hriberšek s Senovega - Taki’ Marija Pucelj iz Velikih i^Ujic - Eriko, Janja Šibilja iz «‘ic — ■ j L?' obraževalnih programov, tako* si pridobijo bodisi osnovno a* strokovno izobrazbo in si s te® povečajo svoje zaposlitvene nosti. Tisti, ki nimajo končal osnovne šole, se lahko vključijo! program osnovne šole za odra®* ter v programe poklicnega usP? sabljanja na 1. in 2. stopnji za® tevnosti. Brezposelni, ki so že “ vključeni v srednje poklicno P1 strokovno izobraževanje, in S? niso uspeli dokončati, imajo in*’ nost to izobraževanje dokončaj na isti smeri ali na drugi smeri, tem trenutku je priložnost tudi 2* tiste brezposelne, ki bi se želel' prekvalificirati. Mladi do 19. leta se lahko vid)11’ čijo v redne programe za mladi"® (s tem lahko kandidirajo tudi z3 štipendijo) ali pa kot ostali v pl" grame izobraževanja za odrasl" Vse, ki jih bo v programe izobr" Ževanja za odrasle napotil zavo" bo ta kril šolnino (v višini 6 zaja® čenih plač za eno šolsko 1 ew stroške javnega prevoza, zdr"(’ niškega pregleda, dodatek za b vanje v primeru šolanj a v drug"® kraju v višini 60 odstotkov zaj"®' čene plače mesečno, finančno p" moč v ravno takšni višini v prim" ru, da se program izvaja naj m"® 4 dni v tednu (razen za brczp0^ lene osebe, ki prejemajo denar"1 nadomestilo, pomoč ali nadoi"® stilo za čas čakanja ha delo), nabavo učnih pripomočkov vrednosti do ene zajamčene P če. Vse, ki bi želeli kaj več izve"" o možnostih izobraževanja, se la", ko zglasijo na uradih za delo P1 svojem svetovalcu zaposlitve. Z novo hladilnico sadje vse leto V Evrosadu, ki ima 275 hektarjev sadovnjakov, dela v polnem zamahu - Težave z delovno silo - Kmalu nova največja sodobna hladilnica v Sloveniji KRŠKO - Ker je vreme, predvsem iz izkušenj zadnjega meseca, zelo nepredvidljivo, je sicer še težko ocenjevati letošnjo letino sadja, a v Evrosadu v Krškem, ki ima 275 hektarjev nasadov, zaenkrat pravijo, da je kar dobra, posebno še, če se spomnimo lanskega pridelka, ki je bil zaradi vremenskih nevšečnosti izredno slab. BORZNI KOMENTAR Na borzo po zaslužek Že drugo leto beležimo v juliju najvišje nivoje cen delnic, saj se je indeks povzpel na preko 1900 točk. Zelo spodbudni so bili tudi dnevniprometi, ki so se gibali nad 500 milijonov tolarjev. V kolikor ste med imetniki delnic Petrola, Leka, Krke, Radenske, Luke Koper, Gorenja, Aerodroma ter Moravskih toplic, so vaše delnice zabeležile najvišje tečaje. Tako ste za delnice Petrola iztržili preko 26.700 SIT, Leka 54.800, Krke 35.000, Radenske 2.800, Moravskih toplic 1.504, Aerodroma 2.370, Gorenja 1.900 in Luke Koper2.779 SIT. Ni kaj, zavidljivo visoki tečaji, ki prinašajo že kar solidne donose. Znatno višji dnevni prometi govorijo v prid višjim prilivom kapitala na borzni trg. To niso prilivi tujcev. Poleg priliva Telekomovih delnic se na borzni trg vključujejo novi investitorji, ki selijo svoje prihranke na kapitalski trg, ker želijo realizirati višje donose. Izjemno spodbudni poslovni rezultati omenjenih družb obetajo tudi v prihodnje zanimive donose. Izjema je le Petrolova družba, katere vodstvo je na skupščini v preteklem tednu napovedalo slabše poslovne rezultate kot v lanskem letu, vendar so izjemno smele poslovne odlo- čitve, ki jih je napovedal predsednik družbe gospod Lotrič, namesto padca povzročile rast. Vodstvo se namreč zaveda, da so se znašli v spremenjenih pogojih za poslovanje, zato se bodo morali prestrukturirati iz naftne v energetsko družbo. Pri napovedanih usmeritvah jih podpira minister za gospodarstvo. Pri bančnih delnicah je vladalo mrtvilo, njihovi tečaji pa so še vedno na istih nivojih. Bistvenih pretresov tudi na OTC trgu ni zaslediti. Tu pa tam zasledimo prijavo kakega blok posla, ki pripomore k večjemu prometu, sicer se pa trguje v majhnih količinah. Z delnicami pooblaščenih investicijskih družb se trguje prav tako skromno ob nespremenjenih tečajih. Za delnice Vizije lahko iztržite od 420 do 450 tolarjev. V tem tednu so se pridružile tudi delnice Merkate in Kmečke družbe. Njihovi tečaji so vse prej kot ugodni. Če nujno ne potrebujete denarja, počakajte s prodajo delnic pooblaščenih investicijskih družb. LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel.: 068/371-8221 Poleg kakovosti sadja se morajo v Evrosadu ukvarjati še z delovno silo. Lastnih 80 delavcev namreč še zdaleč ne zadostuje za obiranje, zato bodo letos potrebovali kar 300 sezoncev. Podjetje je letos z ministrstvoma za kmetijstvo in za delo podpisalo pogodbo o javnih delih, a slovenskih delavcev kljub temu ne bo dovolj. Tako bo približno dve tretjini obiračev iz sosednje Hrvaške, ki so že vajeni tega dela, poleg tega pa so pripravljeni delati tudi po 12 ur dnevno, prav tako ob vikendih. Tako se obiranje breskev končuje, sadeže pa sta razredčila spomladanska pozeba in toča. Vreme je vplivalo tudi na letino hrušk in jabolk, a kot ocenjuje direktor Evrosada Ivan Kozole, naj bi letos s hruškami in jabolka-mi napolnili okoli 500 vagonov. Sicer pa so se v Evrosadu odločili še za en korak. Staro hladilnico so posodobili, zraven pa nasta- ja tudi nova, tako da bo možno v obe shraniti dobro tretjino več sadja kot prej, torej 4.100 do 4.400 ton sadja. V kratkem bodo nabavili tudi nov sortirni stroj, ki sadje ne bo razvrščal le po velikosti, pač pa tudi po petih barvnih odtenkih. V posodobitev jih je prisililo tržišče, ki zahteva oskrbo s sadjem skozi vse leto, s tem pa uvajajo ULO sistem. V zrakotes- nih komorah bo tako le 1 do 2 odstotka kisika, 2 do 3 odstotke ogljikovega dioksida, vlažnost bo 95 do 98-odstotna, temperatura pa bo tik nad lediščem. Celotna investicija je vredna 400 milijonov tolarjev. T. GAZVODA ZAENKRAT BOLJŠA LETI KOT LANI - V Evrosadu v KršV* se je obiralna sezona začela. ž»e, krat so tako s kakovostjo ko količinami nabranega sadjo k zadovoljni. Nasade sta namreč p1! cejprizadela spomladanska p°ze in toča. (Foto: T. G.) INŠPEKCIJE Delijo se jim lekcije, da delajo inšpekcije med grešniki selekcije, morda celo protekcije. Ne iščite perfekcije! Izdelajte projekcije in plačajte inšpekcije za delovne erekcije. JANEZ JEŠTOVSK1 RAZSTAVA KMEČKIH STROJEV - V Dobrepolju je pritegnila ne le člane strojnega krožka in kmete, ampak tudi druge prebivalce občine. (Foto: M. Steklasa) DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba Šmihel od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7, do 20. ure: Vita, trgovina Darja, ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8, do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7, do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6,30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17, ure: Samopostrežba Šentjernej od 7, do 18, ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Metlika: od 7, do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 9. avgusta, bodo odprle naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Dolenjka, Samopostrežba Mačkovec, Markel ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Markel Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču K* od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: markel Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulic" od 7. ure do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna $ od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusni od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Preč"" od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja $ od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12, ure: trgovina Pero, Črmošnjic« P2 Stopičah od 8. do 12, ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, p®®2' jalna Kandija • Uršna sela: od 8, do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Sa"f postrežba • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežb" Šentjernej , , od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri 5*"' jerneju • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežb Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11, ure: Čardak • Semič: od 7.30 do 10. ure: Market • Metlika: od 7. do 21. ure: Prima tf Neobdelovanje se lahko tudi kaznuje! Za obvarovanje lastnikov zemljišč pred kaznimi in ponovno oživitev Dolenjevaškega polja je občina pripravljena izdelati projekt ureditve zemljišč - Vprašalnik za lastnike RIBNICA - V ribniški občini so se že pred dvema letoma odločili, da bodo kmetom pomagali izboljšati pogoje za gospodarjenje tudi tako, da jim bodo brezplačno opravili vse potrebno v zvezi z zamenjavami parcel. Dosedaj so se te ugodnosti poslužili lastniki razdrobljenih kmetijskih zemljišč širom ribniške občine, razen z območja Dolenje vasi, kjer neobdelani pasovi zemljišč ob regionalni cesti Ljubljana-Kočevje vedno bolj prehajajo v strnjene površine, pokošena zemljišča pa postajajo le pasovi. PRVA VRNITEV VAŠKIH ZEMLJIŠČ LAZEČ - Kar nekaj let že Poteka postopek za vrnitev yaških gmajn in gozdov, ki so še ''edno več ali manj v lasti Skla-da kmetijskih zemljišč in gozdov ^publike Slovenije. V občini L°ški Potok je še največ teh Površin v krajevni skupnosti Uraga, prav to pa v veliki meri °mejuje razvoj in pripomore k opuščanju kmetovanja, pospe-Su)e zaraščanje in posredno ^Puščanje vasi. Specifična za ta Pfedel je zemlja, kije bila nekoč !ast odseljenih Kočevarjev, na katero pa nekateri še vedno ačunajo, čeprav je bila ta po-aest prodana že med vojno, po vojm pa podržavljena. Tako je v Pcini prvi primer, da je vas P^ec dobila vrnjena vsa zem-Jtsča. Skupni dogovor vaščanov ‘e\da kljub temu, da so pred ’'°jno imeli nekateri določene kavice, drugi pa ne, ostane emlja skupna last vasi in se jo Porablja oz. z njo gospodari za Sne potrebe. Glavni razlog za neobdelanost je, poleg nezainteresiranosti za kmetovanje predvsem preveliko število premajhnih parcelic. Samo na približno 40 hektarjev obsežnem predelu od odcepa za Grčarice do Jasnice na levi strani regionalne ceste na Dolenjevaškem polju je tako kar 359 parcel, ki so v lasti 219 lastnikov oziroma solastnikov. Posamezne parcele v povprečju merijo le 11 arov, kar pa je bistveno premalo za kakršno koli strojno obdelavo. Ker so kmetje z ostalih območij zainteresirani za obdelavo, vendar le na parcelah ki so večje od pol hektarja, so v ribniški občini prepričani, da je za dosego boljše obdelano-sti nujno potrebno povečati obdelovalne komplekse. Pred dvema letoma sprejet novi zakon o kmetijskih zemljiščih za neobdelovanje določa v skrajnem primeru celo denarno kazen. Da se država ne bi poslužila te zadnje metode za preprečitev neobdelanosti na Dolenjevaškem polju, so V občini pripravljeni izdelati projekt ureditve zemljišč. To je namreč tudi v skladu z novim zakonom, ki določa, naj pristojne službe pred izrekom denarne kazni za neobdelovanje skušajo z lastniki najti ustrezno rešitev. Zato je kmetijska svetovalna služba iz Ribnice v sodelovanju z občino pripravila vprašalnik, s katerim bi radi ugotovili, kdo so lastniki površin, ali še kmetujejo, kakšna je površina, velikost in število parcel in kaj so lastniki pripravljeni Preko krožka je ceneje V Dobrepolju predstavili kmetijske stroje in prednosti strojnega krožka LNOVOMESKE tržnice Novo MESTO - Kljub pone-Pajkovi vročini je^bila tržnica do-Isa Za'°žcna. Breskve so bile od N) do 180 tolarjev kilogram, ja-°lka od 90 do 150, nektarine 300, j^ške od 150 do 300, za merico ®fovnic ste morali odšteti 500 do trU tolarjev, merica malin pa je P1 8 * lo. 200 tolarjev. Paradižnik so JjUtjevke prodajale po 150 do tolarjev kilogram, krompir po , > korenje, rdečo peso, čebulo in *d>č po 200, kolerabo in bučke ™ 100, stročji fižol je bil od 200 0 300 tolarjev, svež in suh fižol v N* sta bila 500 tolarjev, velik j Pek petršilja 100, česen od 400 s 5°0, kilogram špinače pa je stal ^9 tolarjev. Cena kumaric za vla-se je gibala od 100 do 300 arjev kilogram, paprika pa od Ifirv 2 |.do 140 tolarjev kilogram. 1^1j°e glave so bile 100 tolarjev Ingram, grah pa je bil po 400 to-I 3ev- Jurčkov v ponedeljek na Znici ni bilo, so pa branjevke l^ujale lisičke po 800 tolarjev DOBREPOLJE - Na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica od leta 1994 deluje strojni krožek, ki vsako leto v eni izmed občin predstavi kmetijske stroje in letos je bila na vrsti občina Dobrepolje. Predstavitev je bila 26. julija in je vzbudila veliko zanimanje med člani krožka, kmeti in tudi ostalimi občani. Na predstavitvi so pokazali s kakšnimi kmetijskimi stroji člani krožka nudijo kmetovalcem pomoč in kakšne ugodnosti imajo člani krožka. Cenik za posamezna dela sprejmejo člani vsako leto na občnem zboru. Za člane krožka je bilo letos več predavanj in tečajev, organiziran pa je bil tudi poučni izlet na Bavarsko. Kot uspešno je delo krožka ocenil tudi dobrepoljski župan Anton Jakopič, ki je poudaril pomen prave kalkulacije cen za izvajalce in koristnike uslug. Dodal je, da je preseženo mnenje izpred nekaj let, naj bi vsak kmet imel svoje stroje in z njimi obdeloval majhno kmetijo. To je predrago, saj se z medsebojnimi uslugami poceni proizvodnja, ker ni treba vsakemu kmetu kupiti vseh strojev. Združevanje in sodelovanje na tem področju pa je tudi zahteva Evropske skupnosti, v katero se vključujemo. Po blagoslovitvi strojev je bil prikaz uporabe nekaterih strojev. Posebno pozornost so pritegnile najnovejše traktorske nakladalke in prikaz obrezovanja parkljev pri govedu. Za boljše počutje sta poskrbela tudi Godba Dobrepolje z glasbo in Aktiv kmečkih žena s postrežbo domačih dobrot. Predsednik krožka Janez Grum je ocenil, da je delo krožka pomembno ne le zaradi druženja, ampak tudi zaradi sodelovanja in izmenjave izkušenj kmetovalcev vseh treh občin. M. STEKLASA kmetijski nasveti Klop preži na pašno žival ,ioS‘rah pred klopi, ki prenašajo nevarno bolezen lymsko bore-h z°> je zadnja leta močno zmanjšal invazijo na gozdove, p Zredčil je vrste gobarjev in drugih nabiralcev gozdnih sadežev, ^ tudi sprehajalcev in tekačev rekreativcev, kar je velika škoda Plodovo zdravje. Poročajo, da je v skandinavskih deželah klop Pj,s‘abšal dosedanji zdrav način življenja, kije predvsem v polet-5 ftiesecih tesno povezan z naravo. ž *°liko o vplivu tega krvosesnega zajedalca na ljudi, manj pa je vs„ail°, da so klopi velika nadloga tudi za pašno živino in to pred-d * na slabo oskrbovanih, zanemarjenih pašnikih, kjer najdejo S v°lj skritih in nedotakjenih kotičkov za svoje razmnoževanje. dritl,Ca, L' je do desetkrat večja od samca, pod listje, v razpoke jaj-Ves ali kar v zemljo odloži do 18.000 rjavih, svetlikajočih se ObEC-’12 katerih se izležejo ličinke, ki čakajo na gostitelja. To je 'Cajno pašna žival, najpriročneje kar njen gobec, na katerega pPnsesajo in začnejo piti kri. Ličinke so podobne odraslim klo-dJ11 > le da imajo samo po tri pare okončin. Po levitvi si poiščejo pr^.8e gostitelje, predvsem ptice in glodalce, šele potem sc Dj evijo v odrasle samce ali samice. Zanimivo je, da so pri čaka-tdr,^a noveSa gostitelja lahko do skrajnosti potrpežljive, saj j JJo brez hrane ličinke do 19 mešecev, nimfe pa celo dve leti. ^KThno odpornost klopov in njihova prilagodljivost na dneve Ujg^secc brez hrane, to je kri, seveda zelo oteži nujno zatira-ttije še bolj kot izčrpajočega pitja krvi potrebno zavoljo ki Zr>°sti za prenos kužnih in zajedalskih bolezni. Tako prenašajo babeziozo; to je bolezen, pri kateri se zajedalec loti rdečih je izzove krvomočnost ali zlatenico ter celo pogin. Znano inJjdi, da klopi prenašajo virusne bolezni, ki povzročajo vnetje Zganov ali možganskih ovojnic. Ijev rPc Je te2ko zatirati, posebno če imajo več vmesnih gostite-pt.: Dbnese se zapraševanje z akaricidi, to je strupi, ki uničujejo r°čn ' . Sre za manjše število živali, je uspešno tudi kopanje in ttC|?'0 obiranje klopov, ki se najraje zadržujejo na glavi, vratu ali L,. Lu in kjer dosežejo kar neverjetno velikost, Če jih pri sesanju 1 tičasar ne zmoti. Inž. M. L. PRIJAVITE ŠKODO ZARADI TOČE! NOVO MESTO - Zaradi nedavnega neurja s točo sekretariat za kmetijstvo in turizem novomeške občine obvešča, da lahko kmetje prijavijo škodo, ki je nastala na koruzi, žitu, vinski trti, zelenjavi in v intenzivnih sadovnjakih. Vloga mora vsebovati parcelno številko, katastrsko občino, velikost parcele, kulturo in odstotek nastale škode. Vlogo morate oddati do 14. avgusta na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za kmetijstvo in turizem, Novi trg 6, 8000 Novo mesto. storiti, da bi preprečili nadaljnje zaraščanje Dolenjevaškega polja. Odgovore, na podlag^katerih se bodo odločili o nadaljnjem ukrepanju, pričakujejo do konca tega meseca. Zaraščanje Dolenjevaškega polja poleg gospodarske škode kazi tudi videz krajine, ki tako ne prispeva k turističnim prizadevanjem ribniške občine, moti pa tudi same domačine. KS Dolenja vas je tako že lani dala pobudo za ukrepanje. Na njeni podlagi je tedaj kmetijska inšpekcija ugotovila, da 25 lastnikov ni obdelalo kar okoli 70 hektarjev kmetijskih zemljišč. M. LESKOVŠEK-SVETE O odkupnih cenah še preuranjeno Cene grozdja bo upravni odbor metliške KZ določil pred trgatvijo METLIKA, SEMIČ - Na slovesnosti ob 20. obletnici ustanovitve Društva vinogradnikov Bele krajine, ki je bila v nedeljo v Semiču, so vinogradniki želeli slišati tudi informacijo o letošnjem odkupu grozdja v Vinski kleti metliške Kmetijske zadruge. Kot je že pred tem povedal vodja Vinske kleti Tone Pezdirc, je natančnejše napotke o odkupu v začetku avgusta še težko dati. Pogodbe za odkup grozdja od vinogradnikov so v metliški zadrugi sprejemali do konca junija. Vendar je Pezdirc dejal, da bodo najbrž odkupili grozdje tudi od tistih, ki niso podpisali pogodb, skoraj zagotovo pa bodo slednjim slabše plačali grozdje. “Ljudje se morajo namreč zavedati, da nismo vinogradniška socialna ustanova,” je pripomnil. Pezdirc ve, da bi ljudje najraje slišali novico o višini odkupnih cen, o čemer pa bi bilo sedaj še preuranjeno govoriti. "Cene bo določil upravni odbor zadruge pred trgatvijo. Zagotovo bodo vezane na cene vina, ki pa padajo in bojimo se, da se bo drsenje cen navzdol še nadaljeva- lo. Predvsem bela vina se ne prodajajo dobro, verjetno pa bo jeseni velika prav ponudba belih sort grozdja. Sicer pa zakon pravi, da mora imeti grozdje najmanj 64 Oe stopinj sladkorja in le izjemoma, ob izredno slabi letini, najmanj 52 Oe stopinj, o čemer pa odloča minister. Zato se bodo morali vinogradniki navaditi, da bodo kakšen grozd tudi zavrgli,” je povedal Pezdirc ter pripomnil, da tudi rokov za obkup grozdja sedaj še ni moč določiti, bodo pa vinogradniki zanje zvedeli pravočasno. M. B.-J KO SE GOSPODARIJO DEDKI Neurejeno lastništvo Črnomaljske potencialne perspektivne mlade kmetije bi lahko dobile denarno pomoč, a so še vedno v rokah starejših ČRNOMELJ - V črnomaljski občini ne vedo natančno, kako bi prišli do popolne evidence kmetij. Do nje se je toliko težje dokopati zato, ker se socioekonomska struktura kmetij iz leta v leto spreminja. Imajo sicer podatke, da je v občini 1.766 kmetij, od tega 114 čistih, 1.023 mešanih, 445 dopolnilnih, 124 ostarelih in 60 neaktivnih kmetij. Čeprav se dobro zavedajo, da so ti podatki le približni, pa so po drugi strani dovolj zgovoren pokazatelj tega, kam vodijo razmere v kmetijstvu. Sliko o bedi v kmetijstvu pa je moč dopolniti z ugotovitvami, tla ima povprečna kmetija dobra dva hektara obdelovalne zemlje, zaradi česar so dohodki majhni, zato tudi ne morejo investirati v nadaljnji razvoj. Mladi se torej raje zaposlujejo v drugih panogah, kjer vidijo večjo socialno varnost. Vse to pa ima za posledico, da je čistih kmetij zelo malo: v črnomaljski občini jih je le okrog 6 odst. Na črnomaljski občinski upravi se dobro zavedajo, da morajo ust-vaijati takšne pogoje, da bodo mladi z veseljem ostajali na kmetijah. Tako so v začetku letošnjega leta iz občinskega proračuna nekaterim kmetijam izplačali denarne podpore. Seveda se zavedajo, da bi morala biti urejena tudi cenovna politika. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je letos s pomočjo črnomaljske Kmetijske svetovalne službe zbiralo tudi podatke o potencialnih perspektivnih mladih kmetijah, ki naj bi jim dodelili dodatno denarno pomoč. Osnova za ocenjevanje je bila velikost kmetij, urejenost lastništva, starost lastnikov kmetij. A na Kmetijski svetovalni službi so, ko so zbrali podatke, lahko z grozo ugotovili le, da - razen redkih izjem - v črnomaljski občini ni kmetij, ki bi bile lahko deležne usmerjene dodatne finančne pomoči. A ne zato, ker bi morebiti imele vsega v izobilju! Pokazalo se je, da je največ težav z lastništvom. V večini primerov so namreč na potencialnih mladih kmetijah po stari belokranjski navadi še vedno lastniki domačij predstavniki starejše generacije. Večinoma so to očetje, v nekaterih primerih pa celo še dedki. MIRJAM BEZEK-JAKŠE N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Pripravljajmo se na trgatev Vinogradniki so že dobili na razne načine informacijo o zahtevah novega zakona o vinu, toda ob obilici dela bodo mnogi na to pozabili. Tokrat gre res zares! Doslej ni nihče s strani države nikoli prepovedal pridelavo grozdja v vino, če le to ni doseglo potrebne zrelosti. Sedaj smo bolj pod mednarodnim očesom, če želimo v Evropo, zato se bo potrebno navaditi na razne kontrole pri pridelavi grozdja in vina, kijih doslej nismo poznali. V 2. členu zakona je postavljena zahteva, da mora grozdje ob trgatvi vsebovati najmanj 64 stopinj oechsleja sladkorja. Ta pogoj je težko izpolniti pri sortah, ki so zelo rodne, npr. žametovka, kraljevina, rumeni plaveč. Po podatkih iz prejšnjh letnikov so tudi sorte, ki jih nisem tu naštel, ob trgatvi kazale nižjo zrelost, manj sladkorja. Ne smemo pričakovati, da se bo možno za kakšno stopinjo pogovoriti z inšpektorji. Oni namreč teh pristojnosti ne bodo imeli, bodo pa na terenu in bodo spremljali trgatve. Sedaj je grozdje že tako lepo, rdeče sorte se že barvajo, da je kar težko svetovati redčenje grozdja. Toda boljše je zgubiti nekaj grozdja, kot se v jeseni soočiti z dejstvom, da grozdja ne bo hotel nihče odkupiti. V jeseni se bo lahko slabše zrelo grozdje puščalo na trti z upanjem, da bo nabralo še nekaj sladkosti in bo tako primerno za pridelavo v lažje vino. Dovoljenje za sladkanje bo veljalo samo za grozdje, ki bo doseglo predpisano zrelost. Strožji red, ki se uvaja v vinogradništvo in vinarstvo, a so ga že poznali naši dedje v malo drugačni obliki, sedaj aktivna generacija, pa ga še ni občutila na “svoji koži”, bo vzpodbudil vinogradnike, da bodo razmišljali tudi o tipih vin, ki jih sedaj pridelujejo. Morda je novi zakon o prometnih predpisih omogočil lažjim vinom boljšo prodajo. Cviček, ki ni mogel z nizko vsebnostjo alkohola zadovoljiti nekaterih pivcev, postaja prav zato spet bolj zanimiv. V Sloveniji je zelo težko dobiti lažje belo vino v steklenici. Majhna kontrola s strani države je omogočila, da so se mošti dosladkali do stopnje, ki je dajala vina z vsaj 10,5 vol % alkohola, večina vin ima pa čez 11 % alkohola. Menim, da bi lažje, sveže vino bila dobra tržna poteza. Takšno vino seveda ne bi smelo biti drago, saj je tudi njegova pridelava cenejša. V vinogradih, ki so na legah, kjer se ne more pridelati visoka kakovost, se pa lahko pridela količina, se bi našla taka “računica”. Takšno vino ne bi dobilo ocene za kakovostno vino in četudi bi jo dobilo, svetujem, da se označi z “deželnim vinom”. Na tak način bi se prodal lep del tovrstnega slovenskega pridelka. Vztrajanje pri kakovostnem vinskem razredu za vsako ceno je pri mnogih vinih nespametno. V 12. členu zakona je omenjeno, da ministrstvo za kmetijstvo v izredno neugodnih letih za dozorevanje grozdja po predhodnem mnenju pooblaščene organizacije dovoli pridelavo vina iz grozdja, ki vsebuje ob trgatvi najmanj 52 stopinj oechsleja sladkorja. A letos se na to izjemo ne smemo zanašati, ker so vremenske razmere normalne. (Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ MED ORAČI ZOPET ZMAGAL TONE FI LAK LJUTOMER - Konec preteklega tedna je bilo v Ljutomeru regijsko tekmovanje oračev Prekmurja in Prlekije ter hkrati odprto prvenstvo oračev za pokal Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Prvenstva seje udeležil tudi lanski državni prvak v oranju ter trikratni udeleženec svetovnega prvenstva oračev Tone Filak iz Gribelj. Osvojil je prvo mesto ter s tem obranil lanskoletni naslov prvaka Pomurskega sejma. To so bile hkrati tudi dobrodošle Filakove priprave na njegov četrti nastop na svetovnem prvenstvu oračev, ki bo v začetku septembra v Nemčiji. helena mrzukar gospodinjski kotiček Zdravje v žitnem zrnu Redno uživanje polnovrednih žit pripomore k zmanjševanju telesne teže in izboljšanju prebave, zmanjšanju pojava hemoroidov, zmanjšanju tveganja za nastanek raka na debelem črevesu, uravnavanju krvnega sladkorja in zniževanju holesterola. Že grški zdravniki so s pšenično kašo zdravili bolezni prebavil. Cela zrna, v katerih je veliko vlaknin, še posebno pa otrobi, veljajo za najboljše zdravilo proti zaprtju. Otrobi preprečujejo nastajanje polipov, iz katerih se lahko razvijejo rakaste tvorbe na debelem črevesu. Pšenico imenujemo tudi kraljica žit. Uvrščamo jo med prava krušna žita in je najpomembnejša poljščina. Od rudnin vsebuje večjo količino kalija, fosforja in magnezija; od vitaminov pa B,, E in niacin. Vse te sestavine so le v enem zrnu. Poleg pšenice je pravo krušno žito tudi riž in se po hranilni vrednosti malo razlikuje od pšenice. Polnozrnati rženi kosmiči zaradi vlaknin, ki jih vsebujejo, ugodno vplivajo na prebavila in preprečujejo obolenja. Rženo zrno vsebuje večjo količino kalija, fosforja in železa ter vitamin Bj in niacin. Pšenična in ržena moka sta mlevska izdelka in osnovni surovini za peko kruha, peciva in drugih mlevskih izdelkov. Po mletju očiščenih in posušenih žitnih zrn se s sejanjem meljak loči od drugih sestavin. Poleg meljaka so pomembni otrobi zaradi vlaknin, rudninskih snovi in vitaminov, v kalčku pa so, encimi vitamini in olje. Če žitnemu zrnu ne odstranimo semenske kožice in kalčka, temveč zmeljemo celo zrno, dobimo polnovredno moko, t.j. integralno ali graham moko, ki vsebuje vitamine iz B skupine, vitamine E, K in A ter pomembne mikro elemente, encime, hormonske snovi ter maščobe iz kalčka, zaradi katere postane moka v neugodnih razmerah (vlaga, toplota, svetloba) žarka. Sestavine za pripravo zdravega POLNOZRNATEGA KRUHA so: 1 kg polnozrnate pšenične moke, 10 žlic pšeničnih zrn, 4 dag svežega kvasa, 1,5 dag soli, 4 žlice medu in 1 žlica olja. Za KRUH IZ OTROBOV potre-bujemo testo iz polnozmlete moke, ki mu dodamo 20 dag namočenih otrobov. Pri pripravi RŽENEGA KRUHA potrebujemo 500 g ržene moke, 1 kg pšenične moke T 850,1 dag svežega kvasa, pol litra vode, 1 žličko sladkorja, 1,5 dag soli in 8 dag kislega testa. Kruhu popestrimo okus z dodatkom 1 žličke sesekljanih kuminovih zrn. 100-LETNICA SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA MUZEJA LJUBLJANA - Slovenski šolski muzej v Ljubljani je eden najstarejših muzejev na Slovenskem in 2. avgusta praznuje svoj 100. rojstni dan. Osrednji del praznovanja bo od 12. do 16. oktobra, ko pripravljajo vrsto prireditev: okrogle mize in pogovore, slavnostno akademijo, novo številko muzejskega glasila itd. NOV “EMZIN” LJUBLJANA - Emzin, zavod za kreativno produkcijo, je izdal letošnjo prvo dvojno številko, posvečeno trivialni umetnosti, šundu in kiču. Tudi tokrat razpisujejo stalni Penka-lo Dragstor natečaj za kratko zgodbo ter stalni foto natečaj Foto Dragstor. Tema je poljubna. Oba natečaja sta redna in anonimna, nagrajena dela pa so objavljena v Portfoliu revije. Prispevke je treba najkasneje do 30. septembra poslati na naslov: Revija Emzin, Metelkova 6/ 2, Ljubljana. KRŠKO IN NJEGOVE ZNAMENITOSTI KRŠKO - V Galeriji Krško bo še do 28. avgusta na ogled razstava likovnih del, nastalih letos maja na slikarskem ekstemporu, ki sta ga pripravila Društvo likovnikov Krško Oko in tamkajšnja ZKD. 26 slikarjev iz okolice in od drugod je ustvarjalo na temo Krško in njegove znamenitosti. NOV CELOVEČERNI - FILM MOKUŠ UUBLJANA - Slovenski filmski režiser in scenarist Andrej Mlakarje ta teden pričel snemati nov celovečerni film Mokuš, ki nastaja po literarni predlogi Ferija Lainščka z naslovom Ki jo je megla prinesla. To sodelovanje poteka že drugič, saj je leta 1995 omenjeni režiser posnel film Halgato po Lainščkovem romanu Namesto koga roža cveti. Film Mokuš, ki bo posnet do konca novembra, premiera pa bo predvidoma prihodnje leto, se loteva zanimive vsebine - razklanosti posameznika med dvomom o Bogu in samem sebi ter iskanja novega notranjega ravnotežja in vere. Projekt nastaja v koprodukciji Pegaz filma in TV Slovenije, finančno-pa je začetek projekta omogočil Filmski sklad RS. TRUBARJEVA DOMAČIJA POTREBNA OBNOVE - Zaradi dotrajanosti so že skoraj popolnoma razpadla mlinska kolesa mlina na Trubarjevi domačiji. Andrej Perhaj, vodič po Trubarjevi domačiji in direktor Puštaba, ki ima v najemu spomeniški del Trubarjeve domačije, pravi, da bodo v kratkem obnovili mlin, da se bodo mlinska kolesa spet vrtela. Trubarjevo domačijo obišče na leto do 20.000 izletnikov, predvsem šolarjev, zato je glavna sezona na Trubarjevim med šolskim letom. (Foto: J. Primc) Zimsko sonce in sence Dolenjska založba izdala knjigo Mire Ružič Zimsko sonce in sence - Knjiga o starostnikih, ki vabi k razmišljanju NOVO MESTO - Ne samo mladost, tudi starost je lahko lepa, prijetna, ustvarjalna, predvsem z optimistično duhovno življenjsko naravnanostjo. Tako je mogoče označiti osnovno sporočilo nove, pete knjige Mire Ružič z naslovom Zimsko sonce in sence, ki jo je pred kratkim izdala Dolenjska založba. Pisateljica pravi, da ne glede na njeno starost v tej knjigi ni mogoče najti veliko njenih izkušenj in nasvetov, pač pa je to nalogo zaupala svojim vrstnikom. Nekatere znane Slovence in svoje znance v tretjem življenjskem obdobju je poprosila, da ji odgovorijo na vprašalnik o svojem odnosu do življenja, tudi v visoki starosti. Tako je v knjigi/ za katero Ružičeva pravi, da ni avtorsko delo, mogoče bolje spoznati Dragota Ulago, Olgo in Janeza Vipotnika, Vekoslava Grmiča, Alenko Gerlovič, Cirila Novinca in Nado Kraigher. Pisateljica je nekaj napisala tudi o Leonu Štuklju, zanimivi so njeni in spomini nekaterih drugih na Jožeta Plečnika, v prvi del knjige pa spada še pripoved Marije Kessler. V drugem delu omenja knjigi Hadrijanovi memoari in Tretje oko, v katerih je navzoča modro-slovna in religijska snov o starosti, življenju in smrti, v tretjem delu pa navaja poglede nekaterih slovenskih zdravnikov in psihologov na življenje oziroma staranje. Ob branju knjige Zimsko sonce in sence, ki še zdaleč ne bi smela biti zanimiva le za starejše ljudi, je pomembno spoznanje, da so problemi starih ljudi s pogumom, optimizmom in delavnostjo rešljivi. Vsi Ružičevi sobesedniki namreč izražajo neverjetno voljo do življenja, ki ga tudi visoko cenijo, zato ga nikoli niso zapravljali in tudi v poznih letih ne živijo kar tjavdan. Kot je v spremni besedi zapisal Franci Šali, pa jim je pri tem v veliko oporo osebni vrednostni sistem, ki je zelo bogat, razumevajoč in toleranten, vendar načelen in neodločen, ko gre za etične razsežnosti, pošteno socialno življenje, skromnost, delavnost, sočutnost, solidarnost, ljubezen do sočloveka, domovine, njene zemlje in kulture. L. M. Ko zaigrajo mladi evropski godalci 48 mladih glasbenikov iz 11 evropskih držav na 14. mednarodnem poletnem taboru GMS v Dolenjskih Toplicah - Bogat program: štiri glasbene delavnice, predavanja, koncerti DOLENJSKE TOPLICE - Zadnja dva tedna je bilo v Taboru mladih v Dolenjskih Toplicah še bolj veselo kot sicer, saj je bilo od vsepovsod mogoče slišati glasbo. Zasluga gre Glasbeni mladini Slovenije (GMS), kije tu že tretjič zapored pripravila, tokrat 14., mednarodni tabor GMS. 48 mladih glasbenikov iz enajstih evropskih držav - Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Irske, Jugoslavije, Luksemburga, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Švice in Slovenije - seje od 24. julija do 6. avgusta glasbeno izobraževalo na malce drugačen način in bili so navdušeni. Organizatorji, ki so tabor pripravili tudi s pomočjo državnega denarja, so se letos še posebej potrudili, saj je bil program zelo pester. Delovale so kar štiri glasbene delavnice. 36 mladih je sestavljalo Mednarodni mladinski godalni orkester, ki je pod vodstvom priznanega angleško - slo- venskega dirigenta Simona Robinsona, ki ga je pred kratkim angleška kraljica Elizabeta odlikovala s posebnim priznanjem za oblikovanje dobrih meddržavnih odnosov, naštudiral zahteven celovečerni koncertni spored. Ansambel je zadnjih pet večerov nastopil v Rogaški Slatini, Metli- NAVDUŠENI GLASBENIKI - Med njimi so bili tudi mladi v delavnici slovenske ljudske glasbe, ki je bila letošnja novost. Vodili so jo Marino Kranjac, Drago Kunej in Roman Ravnič. (Foto: L.M.) ki, Ljubljani, Celju in v Dolenjskih Toplicah. Uroš Rojko in Fabio Nieder sta vodila skladateljsko delavnico (trije udeleženci), namenjeno predvsem mladim skladateljem, muzikologom in pedagogom, ki jih zanimata glasbena ustvarjalnost in sploh glasba današnjega časa. Trije mladi glasbeniki so se odločili za delavnico organizacije in promocije, ki sta nujni pri pripravljanju umetniških projektov. Učili so se kar na primeru svojega tabora. Letošnja novost je delavnica slovenske ljudske glasbe, ki je bila v taboru krajši čas, namenjena pa je bila vsem, ki se že ukvarjajo z igranjem ljudske glasbe ali pa bi se tega radi priučili. Vodili so jo trije priznani slovenski glasbeniki: Marino Kranjac, Drago Kunej in Roman Ravnič. V času tabora so mladi lahko prisluhnili predavanju o slovenski instrumentalni ljudski glasbi mag. muzikologije Igorja Cvetka, razveselili pa so se tudi koncerta dua New Strings. “Programje resnično zelo natrpan, vendar kvaliteten. Da dobro delamo, pa dokazujejo mladi, ki se tudi po večkrat odzovejo na naše povabilo. Nekateri so tu celo tretjič,” je bila zadovoljna vodja strokovne službe GMS Kaja Šivic, ki ni mogla prehvaliti prijetnega okolja Tabora mladih v Dolenjskih Toplicah, kjer so si datum za prihodnji mednarodni poletni tabor rezervirali že zdaj. | MURN Letošnji simpozij izhodišče za nove _____________ — 31. julija seje v Kostanjevici zaključila 17. Forma Viva - Po desetih letih - Trije udeleženci prispevali šest novih del - Spremembe - Jeseni katalog - Kako naprej? KOSTANJEVICA - Po desetletnem premoru je znova oživelo delovišče Galerije Božidarja Jakca, kjer so od 1. do 31. julija na 17. mednarodnem kiparskem simpoziju, imenovanem Forma Viva, ustvarjali trije povabljeni umetniki: Petar Barišič iz Hrvaške, Alfonso Berri-di iz Španije in Roman Makše iz Slovenije. Tako je Galerija bogatejša za šest novih del. Prav gotovo pa je letošnja Forma Viva nekaj posebnega predvsem zato, ker bo predstavljala izhodišča za razmišljanja o vsebinski in organizacijski prenovi tega mednarodnega projekta, katerega ideja, ki sojo leta 1961 zasnovali Lado Smrekar, Janez Lenassi, Vilma Pirkovič in drugi, nedvomno ostaja živa. Letošnji pristop je prinesel novosti. Mesec dni so sodelovali le trije kiparji, ki so jih izbrali s pomočjo dveh umetnikov: Vladimi-ra Malekoviča in Matjaža Počival-ška in ne več preko razpisa. Ustvarjanje je bilo zelo svobodno, toda vendarle ob upoštevanju možnosti materiala kot tudi tradicije. Kiparji so obdelovali les in tudi ostale materiale, kot so železo, aluminij, baker, steklo, guma. Tako je nastala monumentalna skulptura Petra Barišiča, interier Romana Makšeta - obe stvaritvi sta nameščeni v neposredni bližini galerije - ter metafora šotora Al-fonsa Berridija, za katero je prostor po temeljitem premisleku izbral v gozdičku za kostanjeviško osnovno šolo. Španski kipar je iz ostankov lesa izdelal še tri skulpture - reliefe z motivi ptičnic, ki so umeščene v sam objekt galerije. “Značilnost letošnje Forma Vive je tudi v tem, da se je z njo začel proces ponovnega vrednotenja dosedanjega dela. Lani smo začeli s temeljito strokovno zaščito vseh del. Naša želja je, da se tradicija simpozija nadaljuje in da je še naprej eden razpoznavnih znakov Kostanjevice,” želi Božič, podobnega mnenja pa je tudi predsednik Odbora za družbene dejavnosti na Občini Krško Silvo Gorenc, ki je poudaril, da ne gri pozabiti na odgovornost države. Spremembe letošnje Form) Vive, predvsem postopno zmanjšanje števila udeležencev in povečanje pozornosti na kvaliteti izbora ter organizaciji simpozija, jc kot dobre označil tudi direktor Obalnih galerij iz Pirana Ton' Biloslav, ki je dejal, da bodo prihodnje leto v Portorožu verjetni1 šli po isti poti, le morda s kakšni® BARIŠIČ EVA SKULPTURA/ Petar Barišič zaradi bolezni svoj1 skulpture še ni čisto dokončal, hf pa to storil čimprej. Umetnina jej1, nameščena v neposredni blii,f> galerije. kiparjem več. Predvsem Roffl8" Makše pa je izpostavil proble® postavitve skulptur, saj se jih je/ dolgoletno produkcijo nabralo ž* veliko in bi glede tega morale bij1 v prihodnosti možnosti činih0.1! odprte. Enotno mnenje vseh par bilo, da množica skulptur ne stfj postavljati pod vprašaj prihodnoj Forma Vive. Torej nasvidenje00 leta 2000! L. MURf1 MAKŠE IN NJEGOV INTERIER - Roman Makše je že ustvarjal podobnih kiparskih simpozij, kljub temu pa mu je kostanjeviška Fofft Viva pomenila svojevrsten izziv. S pogoji dela je bil izredno zadovoljen. “ sliki s svojo skulpturo, imenovano Interier. Radi bi svojo galerijo Zagnano KD likovnikov Ferda Vesela ■ Število članov, predvsem mladih, se povečuje - Letos uspel ekstempore Direktor Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič je pojasnil, da so priprave in prizadevanja za ponovno vzpostavitev zveze med delovišči (še na Ravnah na Koroškem, v Portorožu in Mariboru) in sploh za oživitev Forma Vive potekale že nekaj časa. “Vendar pa kljub naporom v letošnjem letu - okrogla miza in razstava na Ravnah, izvedba simpozija v Kostanjevici in priprava v Portorožu za leto 1999 ter mnogi razgovori - to še ni dovolj, da bi nbkdaj mogočen projekt popeljali v novo tisočletje.” Po mnenju ekspertne skupine ministrstva za kulturo je Forma Viva potrebna tako vsebinske kot organizacijske prenove, k njej pa bodo nedvomno pripomogle tudi izkušnje nedavnega simpozija v Kostanjevici, ki je stal okrog 4,5 milijone tolarjev. Jeseni bodo pripravili analizo srečanja, izšel pa bo tudi katalog. BERRIDIJEV MOTIV PTIČNIC -Alfonso Berridi je ustvaril štiri dela. Tri predstavljajo reliefe z motivi ptičnic (na sliki zgoraj), s katerimi je na domiseln način posegel v samostansko arhitekturo. Ustvarjalne počitnice Delavnice NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca tudi letošnje pioletje skrbi, da otroci lahko preživljajo počitnice koristno in ustvarjalno. Tudi letos so, kot že nekajkrat, na Oddelku za mladino pripravili različne likovne delavnice, za katere je zaželjena starost otrok od sedmega leta naprej. Delavnice so že potekale julija, nadaljujejo pa se tudi ta mesec. Od ponedeljka pa do petka, od 3. do 7. avgusta, se mladi lahko vključijo.v glasbeno delavnico, kjer bodo pod vodstvom Urše Mitrovič spoznavali instrumente, nanje igrali, peli ter poslušali glasbo. Od 10. do 14. avgusta bo Nataša Fink učila izdelovanje nakita iz glinamola. Kogar zanima risanje na majice oziroma tekstil, se o tem lahko pouči med 17. in 21. avgustom z mentorico Vesno Cunk. S sabo je treba prinesti majice, rute, robčke, ki bi jih želeli poslikati. Zadnja delavnica bo na voljo med 24. in 28. avgustom, ko bo Nataša Franko mlade seznanjala z izdelovanjem kolaža iz blaga, delali bodo izdelke iz tekstila. Vse delavnice bodo potekale med 9. in 11. uro. ŠENTVID PRI STIČNI -ZKD Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica je od lani bogatejše za novo samostojno kulturno društvo, imenovano po slovenskem likovniku Ferdu Veselu. Glede na svojo mladost so člani pokazali že veliko zagnanosti in se vsaj v letošnjem letu lahko pohvalijo z nekaj uspelimi projekti. Ob prazniku žena, mater in deklet so marca v šentviškem kulturnem domu pripravili razstavo likovnic društva, na kateri so posebetj predstavili tudi pesnico Angelco Voden. Aprila jim je v sodelovanju s kb Antonija Novak, predsednica KD likovnikov Ferda Vesela parsko galerijo Latobia iz Ljubljane uspelo organizirati razstavo razpel. Sodelovali so pf>' znani kiparji iz vse Slovenij®> domači likovniki pa so sc predstavili z razstavo risb na isto temo. Utečeno je sodelovanj®s šentviškim planinskim drušb vom, kar dokazuje prvi uspešn' ekstempore na Gradišču pr' Lavričevi koči. Glede na dob®f odziv želijo, da postane tradicionalen. V kulturnem tedn® ob Taboru slovenskih pevskih zborov so prispevali programs pregledno razstavo. “Najp°" membnejši točki našega letnega programa pa sta izdelav^ kipa “družina” na Gradišču preureditev kletnih prostorOv kulturnega doma v galerijo, kaf upamo, da nam bo uspelo d° leta 2001, ko bo minilo 140 I®1 od rojstva našega likoviieg:1 umetnika Ferda Vesela," j® 0 načrtih razmišljala predsedni®8 društva Antonija Novak. Seveda ne pozabljajo tffi popolnjevanje in izobraževanj® članov društva, povezovanje j* nastajajočo Zvezo likovnih samorastnikov Slovcnij®>1 šentviško osnovno šolo, p®',‘ skim društvom, Glasbeno šol® Ivančna Gorica in drugimi. K® je povedala predsednica, pa J® najbolj razveseljivo, da seji1*1 pridružujejo mladi, ki pove®1*' jejo in popestrujejo aktivnost1-s tem pa seveda tudi potrebo P® sredstvih. L- M* dežurni oročajo Ukradel jagenjčka in “»CO - V noči na 30. julij je v »avpči vasi nekdo iz gospodarnega poslopja, ki je v sklopu st.anovanjske hiše, ukradel jage-nJČka in starejšo ovco. Lastnika je oškodoval za okoli 35 tisočakov. denarnica izginila z "Užil - V sredo dopoldne je bil *• K. iz Stične v naselju Potok na orasi gostilne Pod smrekco. Ko je Oošel na stranišče, je na mizi pustil oenarnico, ko pa se je vrnil, je ?Pazil, da mu jo je nekdo ukradel, j-eprav takrat na terasi ni bilo nikogar. V denarnici je imel denar n dokumente. „ NEZAKONITO LOVIL - Čr-otnaljski policisti so podali ka-,ensko ovadbo zoper 51-letnega i Ni. iz okolice Novega mesta, ki JC (icit — 1' 1_: . ‘i . i ko osumljen nezakonitega lova. Stale Oec maja je namreč v kraju v Kočevskem Rogu z lovsko Joško ustrelil mladega jelena in to Varstvenem času. S tem je oško-®val Zavod za gozdove Slove-!p®> gojitveno lovišče Medved Kočevje za 150 tisoč tolarjev. DE SAMOKRES - Iz stanovalke hiše na Koštialovi ulici v 0vem mestu je nekdo iz nočne oiarice ukradel samokres Wal-,er- S tem je lastnik J. Š. oško-ovan za okoli 80 tisočakov. MED TENISOM OB TORBI-- Prejšnji teden se je L. R. iz eske udeležil teniškega turnirja /Otočcu. V garderobi teniškega /ntfa je pustil športno torbo in anjšo torbico, nato pa odšel na hanišče. Ko se je vrnil, je opazil, /mu je nekdo ukradel torbico, kateri je imel mobilni telefon, eyize in tolarje, tako daje s tatvi-° oškodovan za okoli 300 tisoč ‘olarjev. Po dolenjski deželi * Zadnji julijski četrtek po-Poldne je 50-letni R. K. iz oko-lCe Brestanice, ki je sicer že s,Qri znanec policije, pod moč-ni,r> vplivom alkoholnih hla-P°v kršil javni red in mir. Brez v*roka je prišel do hiše K. F. v °restanici in se najprej spravil nad T. K. ter ga ozmerjal, nato Po nekajkrat udaril lastnika Ko so prišli policisti, je ootel možak svojo jezo stresati 'udi nadnje, vendar so ga 'Požje v modrem obvladali in 8o na krški policijski postaji Poli na hladno. Alkotest je Pokazal, kje tiči eden od vzro-*0v razburjenja: kršitelj je Ponireč napihal kar 2,88 profilu alkohola. Čaka ga tudi ječanje s sodnikom za prečke. Istega dne so policisti ukrenit tudi v Selih pri Dobovi, Kler se je nad ženo in hčerko toašal 59-letni V. F. Ta je bil Pred tem na veselici, kjer se ga ,e precej nalezel. Ko se je ^Peljal domov, je spoznal, da s° garažna vrata naenkrat Postala preozka, saj avto ni in 1 hotel iti v garažo. Pomoč iePe in hčerke je odklonil, Potem pa ju je pretepel in ju ovil po dvorišču. Ženski nista Oteli druge rešitve, kot da sta Se.Predrazjarjenim možakom krili v bližnjo koruzo. Možu ‘ti to ni bilo dovolj in je še ■.aPrej robantil po dvorišču, ririi prihod policistov ga ni Pomiril. Ker se je hotel polici-!°m upirati, so ga ti obvlada->,s strokovnim prijemom, kmalu zatem je o svojem rav-aoju razmišljal v prostoru za ^njcnje, kaj je ugotovil, pa o moral pojasniti tudi sodni-P *a prekrške. Živina ostala, poslopje pogorelo Pri Plutovih je strela v nedavnem neurju zadela gospodarsko poslopje, kije zgorelo do tal - Rešili le živino - V štirih dneh s pomočjo dobrih ljudi naredili nov hlev VALIČNA VAS - V soboto, 22. julija, okrog polnoči, je skorajda po vsej državi divjala huda nevihta. Bliskalo seje z vseh strani, neurje je podiralo drevesa, točaje uničevala poljske pridelke in vinsko trto, pri Plutovih, ki so se že zdavnaj spravili k počitku, pa je strela udarila v gospodarsko poslopje. “Sploh ni močno počilo, tako da nismo vedeli, da se kaj dogaja, dokler ni prišla soseda in zavpila, da naš hlev gori,” seje nesrečnega dogodka spominjal gospodar Ciril Plut. Takoj so se zbrali vaščani, napeljali cevi, da bi se čimprej lotili reševanja 19 let starega hleva, ki ga je požiral ogenj, toda strela je poškodovala hidrant in voda ni pritekla. Z vedri pa v takem primeru ni pomoči. Z veliko muko jim je NOVO POSLOPJE - Na mestu, kjer je stalo staro gospodarsko poslopje, je v štirih dneh nastalo novo (na sliki), seveda s pomočjo mnogih ljudi. Dela je še veliko, toda živino, ki je začasno v sosedovem hlevu, bodo kmalu lahko preselili pod svojo streho. (Foto: L. M.) iz hleva uspelo rešiti vseh pet glav živine, ki je začasno v sosedovem hlevu. Kakor hitro so mogli, so prihiteli bližnji gasilci iz Zagradca, Šmihela, Krke, Ambrusa in Zgornjih Križ, toda vse je že bilo v ognju in ni se dalo storiti veliko. Poslopje je pogorelo do tal, z njim pa tudi sušilna naprava za seno, ki je za kmetijo s približno osem hektarov zemlje pred dvema letoma pomeni- ZAKONCA PLUT - Sedaj, ko je novo gospodarsko poslopje pod streho, sta si po skoraj tednu utrujajočih dni in neprespanih noči vsaj malce oddahnila zakonca Plut. Gospodar Ciril kmetuje doma, žena pa hodi v službo. (Foto: L. M.) la veliko pridobitev, ter tudi vse letošnje seno. “Dobro, da še nisem šel kosit otave, da je vsaj ta ostala. Sicer pa če bo premalo krme, mi je že nekaj ljudi obljubilo, da bodo pripeljali svojo,” je povedal Plut, ki se skupaj z ženo zahvaljuje vsem, ki so jim v teh dneh tako nesebično pomagali. Videli so, daje edina rešitev gradnja novega poslopja. V nedeljo so hitro porušili in pospravili, kar je še ostalo od starega, v štirih dnevih, od • Posledice požara si je prišla ogledat tudi Kmetijska svetovalna služba iz Ivančne Gorice, ki bo skušala pomagati po svojih močeh. Podporo pa obljubljajo tudi s strani ivanške občine. ponedeljka do četrtka, pa jim je že uspelo sezidati in pokriti nov hlev z garažo. Seveda to ne bi bilo mogoče brez pomoči dobrih ljudi iz različnih okoliških vasi. “Vsak dan je brez prošenj prišlo pomagat okrog trideset ljudi, ko smo pokrivali streho, pa je bil odziv največji. Našteli smo jih 42. Nekateri so v službi celo vzeli dopust, da so lahko prišli. Iz srca se jim zahvaljujeva za tako podporo,” sta ne glede na vse zdaj zadovoljna Plutova. Očitno je vsaj na podeželju še živa solidarnost, kar je v tako hudih primerih, kot je požar, ki ga zaneti strela, lahko v veliko podporo in pomoč. L. MURN Prisilno ustavljanje po novem S “stingerjem” vas lahko policisti ustavijo tudi, če so vas pred tem poskušali že zaman dvakrat ustaviti NOVO MESTO - Tudi novomeški policisti - prometniki so pred kratkim dobili novo napravo za prisilno ustavljanje vozil imenovano “stinger”. Tako lahko policisti posebno v škarje zloženo verigo, na kateri so bodice, vržejo pred vozilo, ki ga želijo ustaviti. Bodice predrejo gume, praznjenje pnevmatik zaradi predrtja pa ni nenadno (traja 20 sekund), tako da je omogočeno varno ustavljanje. Ševeda boste stroške predrtih pnevmatik krili sami, če je bil stinger uporabljen zakonito. Kdaj lahko policisti uporabijo stinger, opredeljuje pred nekaj meseci dopolnjeno navodilo o uporabi prisilnih sredstev, v praksi pa o tem odločajo vodja izmene OKC UNZ ter osebe, ki jih pooblasti minister. Stinger bodo policisti lahko uporabili: za preprečitev bega osebi, zaloteni pri kaznivem dejanju, ki se preganja po uradni dolžnosti, proti osebi, kiji je bila odvzeta prostost in za preprečitev nezakonitega prehoda čez državno mejo. Navodilo pa po novem omogoča uporabo' tega sredstva tudi za ustavljanje tistih voznikov, ki so bili pred tem najmanj dvakrat ustavljani, a niso upoštevali zakonitega ukaza pooblaščene uradne osebe, in za preprečitev dostopa z motornim vozilom do objekta ali območja, kjer se zadržuje ali biva uradna oseba. T. G. PREIZKUS - Napravo za prisilno ustavljanje so policisti Postaje prometne policije iz Novega mesta prejšnji teden preizkusili na letališki progi v Prečni. (Foto: T. Gazvoda) Država pravi: “Sejte ” potem pa sama žanje Pridelovalci žrtve nesoglasij med ministrstvoma za kmetijstvo in za notranje zadeve ■ Kriminalisti trdijo, da nasadi navadne konoplje niso ustrezno varovani, na ministrstvu za kmetijstvo pa pravijo drugače - Anton Gazvoda: “Slovenija je policijska država!” RATEŽ PRI NOVEM MESTU, ŠENTJANŽ - Konoplja je spet na udaru. Pa ne tista, ki bi si jo opoja željni posejali na kakšnem skritem kotičku, pač pa tista, ki sojo nekateri Slovenci povsem legalno posejali v industrijske namene. In v vsej zadevi je naša oblast podobna dvoglavemu zmaju, pri katerem vsaka glava razmišlja in tolmači po svoje, žrtvena jagnja pa so tisti posamezniki, ki so sledili uredbi vlade. In zna se cgoditi, da bomo stroške nesoglasij med ministrstvoma in neusklajene zakonodaje verjetno spet nosili davkoplačevalci. Pred nekaj meseci je začela veljati to pa v celoti uvažamo). Prideloval- uredba o gojenju navadne konoplje (to je podpisal podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik), ki določa, da je pri nas “dovoljeno gojiti navadno konopljo (Cannabis sativa L.) za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za stiskanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za hrano živali ali za pridelavo vlaken”. Pri nas je po uredbi torej dovoljeno gojiti 4 vrste navadne konoplje, med drugim tudi novosadsko konopljo, ki jo gojijo slovenski pridelovalci in to kljub temu, da v Sloveniji še vedno velja zakon o proizvodnji in prometu mamil iz Jugoslavije, ki vse vrste kanabisa uvršča med mamila. Ta zakon ne loči med posameznimi vrstami konoplje, niti ne pozna nikakršnega gojenja za industrijske namene, za pridelovalce pa predvideva visoke kazni. Tako je tudi za naše ministrstvo za notranje zadeve konoplja mamilo. Sicer pa niti med strokovnjaki še vedno ni soglasja, ali obstaja le ena vrsta konoplje ali jih je več, ki bi se torej že v osnovi razlikovale po vsebnosti THC, ki sproža omamne učinke. Nova uredba, ki velja nekaj mesecev, je pravno sicer uredila pogoje za gojenje “navadne” konoplje (mimogrede: v Sloveniji porabimo letno okoli 30 ton semena kot hrano za ptice in okoli 10 ton surove konoplje oziroma konopljinega prediva, vse MARJANA IN MARJAN RUDAR - V Šentjanžu sta s konopljo zasadila 15 arov zemlje. Vrt je bil dvojno varovan, a o tem sodnik za prekrške v Ljubljani ni hotel nič slišati. Še več: grozil ji je z 2,5 milijona tolarjev kazni, če le še enkrat omeni vrt in dvojno varovanje. Čeprav sta si Rudarjeva uredila vse papirje, ki jih je zahtevala uredba o gojenju navadne konoplje, sta v očeh javnosti, predvsem v domačem okolju, izpadla kot dva kriminalca. A hotela sta le izkoristiti možnost za zaslužek, ki jo je ponudila država sama. ci konoplje so si morali v skladu z uredbo urediti vse papirje za gojenje, kar pomeni, da so morali nasade prijaviti tudi ministrstvu za kmetijstvo. Prav to ministrstvo oziroma kmetijski in fitosanitarni inšpektorji so zadolženi za nadzor nad izvajanjem uredbe. Nezadostno varovanje Gojitelji konoplje so morali zaradi preprečevanja morebitnih zlorab poskrbeti tudi za varovanje posevka. Odgovora, kakšno mora biti to varovanje, gojitelji pri ministrstvu za kmetijstvo niso dobili, saj je uredba nenatančna: govori namreč le o potrebnem varovanju. In prav varovanje je bilo razlog, da je vmes priskočilo ministrstvo za notranje zadeve. Kriminalistična služba je namreč ugotovila, da nasadi, ki se gojijo na podlagi uredbe o gojenju navadne konoplje, niso ustrezno varovani, nekatere rastline pa so bile vršičkane. “Glede na to, da se konoplja oziroma kanabis nahaja na odločbi o seznamu mamil pod zaporedno številko 109 in da so nasadi nezavarovani, kar dopušča možnost zlorabe prepovedane droge, smo se odločili, da zoper kršitelje podamo predlog za uvedbo postopka o prekršku,” so na UNZ Novo mesto zapisali v izjavo za javnost in dodali, da bodo do pravnomočnosti odločbe sodnika za prekrške nasade začasno zasegli. Tako so prejšnjo sredo novomeški policisti nasada konoplje na Ratežu in v Hrušici, katerih lastnik je Anton Gazvoda, obdali s trakovi “Stop policija”, policisti oziroma varnostniki G7 pa tam dežurajo 24 ur na dan. Krški policisti pa so isto naredili z nasadom v Šentjanžu pri Sevnici, kjer sta konopljo posejala Marjana in Marjan Rudar. “Ko smo na ministrstvu za kmetijstvo spraševali, kako naj izgleda varovanje, so nam povedali, da zadostuje fizičen nadzor nasada. To je dvakrat preverila tudi kmetijska inšpektorica, ki je bila s takšnim načinom varovanja zadovoljna. Pridelovalci smo morali torej z obhodi spremljati, ali kdo hodi okoli nasadov, pregledovati smo morali tudi vršičke. Res da jih je nekaj manjkalo, a po vzorce konoplje so nekajkrat prišli prav policisti, ki so mi povrhu vsega v nasad poslali celo svojega ovaduha, zaradi česar ga bom tožil, saj mi je kradel,” pripoveduje Gazvoda, ki bi rad iz konoplje, s katero ima zasajenih 12,5 arov zemlje na Ratežu in v Hrušici, pridelal predvsem eterična olja in druge parfumerijske izdelke. Ograje, psi... Uredba nikjer ne zahteva fizičnih ograj oziroma varnostne službe, kar bi lahko za zadostno smatrali glede na sedanje stanje, ki vlada okoli 9 nasadov konoplje v Sloveniji. “Ko smo na ministrstvu za kmetijstvo spraševali, ali naj nasade ogradimo z ograjo, so nam to celo odsvetovali, saj bi s tem še bolj pritegnili pozornost radovednežev,” je še isti dan, ko je morala v Ljubljano k sodniku za prekrške, pripovedovala Marjana Rudar iz Šentjanža, ki je letos celo registrirala podjetje za pridelavo industrijskih rastlin (v odločbi o registraciji podjetja je omenjena prav konoplja), saj je hotela iz konoplje pridelovati hladno stiskano jedilno olje, del njene konoplje pa bi šel za proizvodnjo piva in papir. Marjana ne more skriti ogorčenja nad ravnanjem državnih organov. Po njo so v sredo prišli policisti že ob pol šestih zjutraj, jo odpeljali na policijo ter jo seznanili, da imajo tudi odločbo o odvzemu prostosti. K sodniku za prekrške je morala tako kot Gazvoda z Rateža v Ljubljano. Sodnik, ki je bil, kot pravi, že v naprej odločen o izrečeni sodbi, ji niti ni omogočil, da bi povedala svoje. Ko je hotela kaj povedati, ji je zagrozil z 2,5 milijona tolarjev kazni, če le še enkrat odpre usta, dodal pa je tudi, daje vsaka pritožba nesmiselna in pomeni le metanje denarja stran. Odločba je izdana, določa pa ji tako kot Gazvodi 150 tisočakov kazni in posek nasada. Rok za pritožbo je 8 dni, tako da naj bi bila jutri odločba pravnomočna. Na preganjanje pridelovalcev konoplje so se z ostro protestno izjavo za javnost oglasili tudi člani Interesnega združenja za vodilne inudstrijske rastline Izvir (postopek registracije še poteka). “Minister Mirko Bandelj sicer navaja zahtevo policije po 3 metre visoki ograji in psu čuvaju, ki pa nima podlage v * V strokovnih krogih še vedno ni razčiščena dilema, ali obstaja več ali le ena vrsta konoplje. Medtem ko nasprotniki konoplje zagovarjajo stališče, da je konoplja le ena, da pa je vsebnost THC, tprej snovi, ki omogočajo opojnost, odvisna od pogojev rasti, pa zagovorniki gojenja pravijo drugače. Anton Gazvoda pravi: “V navadni konoplji je 100-krat mapj THC kot v indijski. Če je torej joint iz indijske konoplje dolg 10 centimetrov, bi moral biti iz navadne dolg kar 10 metrov, da bi bil učinek isti.” veljavni zakonodaji oziroma so si jo policaji enostavno izmislili. Ob tem se poraja sum, da v demokratični Sloveniji še vedno nismo prekinili s tajnimi uradnimi listi in tajno zakonodajo. Gre tudi za to, da si MNZ in minister jemljeta tudi stvarno pristojnost, ki jima je uredba ne nalaga. V primeru gojenja navadne konoplje se MNZ in drugi organi pregona sklicujejo na nekatere dele mednarodnih konvencij, pri tem pa zavajajo in ne povedo, da veljavna Enotna konvencija o mamilih v 28. členu določa, da se izvajanje določil konvencije ne nanaša na gojenje konoplje v industrijske namene,” so zapisali in napovedali, da bodo vložili odškodninske tožbe v primerih osebnih diskvalifikacij s strani represivnih organov in zaradi gospodarske škode, ki nastaja. S protesti in stavko bo nadaljeval tudi najbolj znani slovenski pridelovalec Anton Gazvoda z Rateža, ki je lani “zaslovel” s posekom konoplje, letos pa s stavko pred državnim zborom. “S stavko sem dosegel, da so začeli mlini hitreje teči. Odgovorni za posek se zavedajo nepravilnosti, ki so jih počeli, sedaj pa med sabo iščejo krivce.” Gazvoda bo še štrajkal tudi zato, ker se tožilec sklicuje na novo odločbo o seznamu mamil, ki je bila sprejeta januarja * Ob burnih razpravah zaradi ostrih potez ministrstva za notranje zadeve se poraja vprašanje, zakaj pridelovalcem konoplje ne ponudijo roka, v katerem bi morali poskrbeti za varovanje po merilih policaje. Mar ne bi bilo to bolj logično in racionalnejše? Sicer pa trenutno konoplja še ni dovolj zrela, da bi zadostila opoja željnim. ANTON GAZVODA - Spet oblečen v “mamilo”. Bosta njegova nasada na Ratežu in v Hrušici jutri ali kak dan kasneje spet padla pod rezilom organov pregona ? Sicer pa lanska žetev Srednje kmetijske šole na njegovi njivi (po naročilu UNZ Novo mesto) in druge nevšečnosti, ki so spremljale poseg, še niso pozabljene. Zadeva namreč še ni prišla na sodišče. Kdo mu bo povrnil škodo, če se slučajno izkaže, da je imel prav? letos, torej še ni veljala lani, ko je gojil “sporno” konopljo, stavkal pa bo tudi zaradi neusklajene slovenske zakonodaje, ki omenja konopljo. Sicer pa se je že odločil, da bo vrnil obrt in bo šel v Švico. “V Sloveniji je namreč kršen 2. člen ustave, ki govori, da je Slovenija pravna in socialna država. Slovenija ni pravna država, pač pa je policijska!” pravi Gazvoda. Ne glede na ogorčene izjave prizadetih pridelovalcev konoplje je eno jasno: Slovenija bo morala končno že uskladiti zakonodajo, saj je naši državi vse prej kot v ponos dejstvo, da se državljan znajde v pravno nerazumljivem in nelogičnem položaju samo zato, ker eno ministrstvo govori tako, drugo pa povsem drugače. TANJA GAZVODA 24-URNO VAROVANJE KONOPLJINIH ŠTRCLIEV-12 arov s konopljo zasajeno njivo na Ratežu ni prizadela le nedavna toča, ki je popolnoma uničila vse rastline. Sedaj oklestene štrclje na Ratežu in bujne rastilne v Hrušici 24 ur na dan varujejo policisti oziroma po naročilu ministrstva za notranje zadeve skupaj trije varnostniki podjetja za varovanje G7. Očitno je največji možni sovražnik lastnik nasada sam. Bomo tudi to početje države, do katerega je očitno prišlo zaradi nesoglasij dveh ministrstev, plačevali davkoplačevalci? Velika predstava velikega Danca Najboljši speedwayist vseh časov je dobil Veliko nagrado AMD Krško in Pokal zavarovalnice TViglav - Od naših najbolje Izak Šantej - Nesreča Kreša Oraerzela P. KOZMOS IN K. KRALJ NA SVETOVNEM PRVENSTVU BREŽICE - Mladi brežiški atlet Primož Kozmos, ki je pred kratkim postavil nov državni mladinski rekord v metu kladiva, je odpotoval v Francijo (Annecy), kjer bo na 7. mladinskem svetovnem prvenstvu v atletiki zastopal Slovenijo. V našem zastopstvu je tudi Šentjernejčan Kristjan Kralj, ki bo tekel 100 in 200 m. Našima atletoma želimo čim boljši nastop. NAJVEČ DOSEGEL ROK KERIN MARIBOR - Na mladinskem in kadetskem državnem prvenstvu so nastopili tudi plavalci krškega Celu-lozarja. Največ je dosegel Rok Kerin (15 let), ki je bil srebrn in bro-nast. Rezultati krških plavalcev: Kerin 2. mesto: 400 m mešano (5:09,18), 3. mesto: 200 m mešano (2:25,61), T. Jevnik 4. mesto: 200 m prosto (2:10,72) in 400 m prosto (4:33,93), 5. mesto: 100 m prosto (58:78), Pavlič 5. mesto: 400 m prosto (4:36,25), Marušič 6. mesto: 100 m prsno (1:15,49), Vegelj 7. mesto: 1.500 m prosto (19:12,35), Kristina Klemenčič 8. mesto: 100 m delfin (1:18,26), štafeta 4 x 200 m (Jevnik, Kerin, Vegelj, Pavlič) 4. mesto (8:56,10). s. P. KRŠKO - Sobotna nočna speedwayska tekma za Veliko nagrado AMD Krško in Pokal Zavarovalnice TViglav je bila največja prireditev v zgodovini tega športa v Sloveniji. Med 17 nastopajočimi iz 11 držav jih sedem nastopa na dirkah za grand prix, prvi imeni prireditve pa sta bila najboljši speedwayist vseh časov Danec Hans Nielsen in sedanji svetovni prvak Američan Greg Hancock. Žal je od domačih tekmovalcev manjkal najboljši slovenski dirkač Lavričan Matej Ferjan, nastopili pa so trije Krčani Ger-hard Lekše, Izak Šantej in Krešo Omerzel, po padcu in poškodbi slednjega pa še Ljubljančan Tomaž Šuštaršič. Hans Nielsen je bil ta večer nepremagljiv in je dobil oba pokala. Na tribuni in na nasipu okoli stadiona se je v soboto zvečer zbralo po oceni organizatorja okoli 7.000 gledalcev, že sama otvoritvena slovesnost pa seje začela z zamudo, saj je imel najboljši speedwayist vseh časov Danec Hans Nielsen težave pri prevozu motorja in opreme, tako da*je na predstavitvi namesto v tekmovalnem kombinezonu stal kar v majici in kratkih hlačah. Motor in opremo je dobil tik pred začetkom svojega prvega nastopa, kar pa ga ni motilo, da ne bi z lah- koto premagal Čeha Kasperja, našega Šanteja in odličnega Madžara Sandorja Tihanyja. Tako kot je začel, je Nielsen tudi nadaljeval in ostal po petih vožnjah dirke za Veliko nagrado AMD Krško neporažen. Za razliko od Nielsna je nekoliko razočaral svetovni prvak Američan Greg Hancock, ki je kot za stavo izgubljal dirke in se kot sedmi komaj uvrstil na dirko za Pokal zavarovalnice Triglav. Popravni izpit je opravil v polfinalnem nastopu VELIČASTNA PRIREDITEV - Največji svetovni mojstri speedwaya so v soboto zvečer v Krškem pokazali vse, kar znajo. Kakšne zvezde so nastopile v Krškem, pove že dejstvo, da so nastopajoči v svojih dosedanjih karierah v različnih kategorijah osvojili skupno kar 37 naslovov svetovnih prvakov. Takole je kasnejši zmagovalec obeh dirk Danec Hans Nielsen (v sredini) v svojem prvem nastopu po nekoliko slabšem startu kasneje prehitel vse nasprotnike. (Foto: I. V) V Stangelj odlično pred Portugalsko S 6. mestom na veliki nagradi Abruzza osvojil 21 točk lestvice UCI in zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu - Dirka Po Portugalski največja dirka za slovensko moštvo NOVO MESTO - Potem ko so novomeški poklicni kolesarji po državnem prvenstvu v Gabrju pred mesecem dni dobili dva tedna prosto, se te dni že s polno paro pripravljajo na drugi del letošnje sezone. Že 10. avgusta jih čaka največja in najtežja dirka, na kateri je v zgodovini kolesarstva nastopilo katero izmed slovenskih moštev, 60. dirka Po Portugalski. Glede na uspešen nastop prvega moža novomeškega moštva Gorazda Štanglja na Veliki nagradi Abruzza v Italiji lahko od Novomeščanov tudi na Portugalskem pričakujemo dobre uvrstitve. Dirka Po Portugalski je za tremi največjimi etapnimi dirkami, italijanskim Girom, francoskim Tourom in špansko Vuelto, četrta najdaljša etapna preizkušnja na svetu in ima tudi že dolgo tradicijo, saj bodo to dirko letos pripravili že šestdesetič. Dirka sodi v tretjo kategorijo dirk mednarodne kolesarske zveze, na njej pa bo nastopila večina najbolj- Tomec zablestel v Cešči vasi Na prvem tekmovanju za slovenski pokal na velodromu presenetil Črnomaljčan Simon Tomec - Odkrit velik talent? NOVO MESTO - V sredo, 29. julija, so člani kolesarskega kluba Krka Telekom v Češči vasi že pripravili prvo letošnje tekmovanje na velodromu, na katerem so nastopili mladinci s Ptuja, iz Kranja, Novega mesta in Črnomlja. Že prvi preizkus je prinesel prijetno presenečenje. Najuspešnejši udeleženec tekmovanja, ki je štelo za slovenski pokal na velodromu, je bil Črnomaljčan Simon Tomec, ki so mu dirkalno kolo sestavili neposredno pred začetkom tekmovanja in je nanj sedel tako rekoč neogret, a kljub temu že v prvi disciplini, šprintu na 200 m med mlajšimi mladinci zmagal, uspeh pa je ponovil tudi na 500 m. Po besedah zdravnika poklicnega moštva Krke Telekoma, ki je Tomca letos že stestiral, njegovi rezultati niso presenečenje, saj so že testi pokazali, da je fant velik talent za hitre kolesarske discipline. Medtem ko so imeli največ uspeha na tekmovanju mladi kolesarji Perutnine Ptuj in kranjske Save, so se od tekmovalcev Krke Telekoma najbolje odrezali Andrej Prevejšek s tretjim mestom med mlajšimi mladinci na 500 m in v vožnji na točke, Davor Logar s tretjim mestom na 1000 m med starejšimi mladinci, Gregor Zagorc z drugim mestom v zasledovalni vožnji na 3000 m ter Gregor Švajger z drugim mestom v vožnji na točke med mlajšimi mladinci. Med posameznimi disciplinami uradnega dela tekmovanja sta v ekshibicijskih nastopih svoje znanje pokazala specialista za dirkališčno kolesarstvo Leskovar in Galamič. Zanimivo je, da so Novome-ščani, ki imajo kolesarsko dirkališče doma, tako rekoč pred nosom, nastopili slabše od gostov s Ptuja in iz Kranja. To gre pripisati predvsem dejstvu, da so kolesarji Krke Telekoma zaradi nesoglasij s prejšnjim vodstvom Cy-clotoura najmanj ali pa sploh nič vadili na velodromu in so nekateri na dirkališču vozili celo prvič, poleg tega pa je skoraj celotno moštvo mlajših mladincev, varovancev trenerja Sandija Papeža, po uspešnem nastopu na evropskem pokalu v Avstriji odšlo s starši na zaslužene počitnice. Organizatorje tekem na velodromu čakajo-letos še dve tekmi za slovenski pokal in državno prvenstvo, na katerem pa bodo nastopili tudi člani, ki pri nas razen treh specialistov ne kažejo zanimanja za dikališčna tekmovanja. Naslednja tekma za slovenski pokal bo 14. avgusta ob 16. uri. I. v. Simon Tomec pokala zavarovalnice Triglav, ko je edini ta večer ugnal Nielsna. V finalu, v katerem se je v šestih krogih pomerilo kar šest tekmovalcev, je bil Nielsen spet nepremagljiv, Hancock pa se je z drugim mestom krški publiki le oddolžil za slabše nastope na Veliki nagradi AMD Krško. Med našimi je najbolje nastopil Izak Šantej, ki je kar petkrat osvojil tretje mesto in s petimi točkami osvojil 12. mesto, s čimer mu je le za las ušla uvrstitev na Pokal zavarovalnice, kjer je nastopilo 10 najboljših z dirke za Veliko nagrado AMD Krško, Gerhard Lekše je edino točko osvojil v svojem tretjem nastopu na račun padca Kreša Omerzela. Slednji je dirko dobro začel in v svojem prvem nastopu premagal Danca Andersena, v drugem nastopu je ostal brez točke, v tretjem pa je kmalu po štartu zapel v Britanca Simona Wigga in ko je popustil plin, ga je začelo zanašati, tako daje izgubil oblast nad motorjem in z vso hitrostjo udaril v zaščitno ograjo ter obležal nezavesten. S hudimi poškodbami glave, hrbtenice ter reber in pljuč so ga odpeljali v brežiško bolnišnico, v nedeljo pa v ljubljanski klinični center, kjer dobro okreva. Zaradi njegove nesreče je bila dirka prekinjena za skoraj eno uro, tako da se je prireditev s proglasitvijo zmagovalcev in ognjemetom končala šele ob enih zjutraj. Največ medalj za Brežičane Brežiški Fit je na atletskem prvenstvu osvojil pet medalj - Zlato za Kozmusovo, Rovana in Primca Od atletov z našega konca sta na posamičnem državnem prvenstvu v atletiki v Mariboru po pričakovanju naslov državnega prvaka zlahka osvojila le rekorderja Igor Primc z zanj skromnimi 59,32 m v metu diska in Jure Rovan s 535 cm v skoku ob palici, ki sta si že pred tem zagotovila udeležbo na bližnjem evropskem prvenstvu v Budimpešti in si z izidi na državnem prvenstvu nista belila glave, sta na sredi zaključnih priprav na zanju letos največje tekmovanje. Med dekleti sta Brežičanki Simona Kozmus (50,10) m in Lidija Novak (43,80) dosegli dvojno zmago v metu kladiva. Najbolj tragična osebnost tokratnega prvenstva je bil šprinter novomeške Krke Tomaž Božič, ki se je moral z izidom 10,63 zadovoljiti s šele šestim mestom na 100 m. Zanj precej bolj boleče kot slaba uvrstitev pa je, da je izgubil oba državna rekorda, na 100 in na 200 m. Medalji za Krko sta poleg Primca osvojila še Katka Jankovič in Gregor Rus. Katka v boju s tokrat letos daleč najhitrejšo Brigito Bukovec ni imela možnosti za zmago, bila pa je kar nekoliko nejevoljna, saj je upala, da najboljša slovenska športnica tokrat ne bo nastopila na prvenstvu. Kljub temu seje Katka izkazala, saj je osvojila srebro na 100 m z ovirami in s 13,78 dosegla enega svojih najboljših izidov in še enkrat dokazala, da je letos ' izjemno napredovala. V teku na 100 m je z 12,18 zasedla šesto mesto. Gregor Rus se je s 47,69 m in bronom v metu kladiva uspešno vrnil na atletske steze, čeprav mu je šla na roke tudi odsotnost najboljšega slovenskega metalca kladiva Brežičana Primoža Kozmusa, ki je ta čas nastopal na mladinskem svetovnem prvenstvu. Medalji za Brežičane sta poleg omenjenih dosegla še Kosova in Curčič, ki sta bila oba tretja v skoku ob palici-Na svoj račun je prišel tudi član novomeškega Portovalda Aleš Tomič, ki je z zelo poprečnim izidom 3:57,72 v taktičnem teku osvojil srebro na 1500 m in z 1:52,98 bron na 800 m. Uspešno je bilo tudi zastopstvo iz Dolenjskih Toplic, ki se je iz Maribora vrnilo s srebrnima medaljama v troskoku, Boštjan Šimunič z izidom 15,60 m, Gordana Djurič pa s svojim novim osebnim rekordom 12,95 m. Boštjan je sicer naskakoval normo za nastop na evropskem prvenstvu (16,50 m), a je trikrat prestopil. Dobovčani brez večjih spremenil) _______________________ Rokometaši AFP Dobove na priprave na Lisco - Moštvo med drugimi zapustil tud1 vratar Denič - Okrepitve prihajajo iz Zagreba in Krškega - Spet za sredino lestvic^ ših poklicnih moštev s Pantanijevim Mercatonom Uno pa Mapeijem, Saecom in Cantino Tollo na čelu. Novomeščani so si nastop na dirki prislužili z uspešnimi nastopi v prvem delu letošnje sezone, v kateri so trenutno po številu zmag, ki v kolesarstvu še vedno štejejo več kot točke svetovne računalniške lestvice, med poklicnimi moštvi sedmi na svetu. • Na dirki za Veliko nagrado Abruzza, ki je štela za 3. kategorijo UCI, je minuli konec tedna Gorazd Štangelj s šestim mestom osvojil novih 21 točk za svetovno lestvico in si s tem že zagotovil nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu. Na dirki, na kateri so nastopila vsa italijanska poklicna moštva, nizozemski Tvm in švicarski Post, je zmagal Italijan Francesco Casa-grande. Na Portugalskem bo nastopilo osem kolesarjev Krke Telekoma; Gorazd Štangelj, Boštjan Mervar, Branko Filip, Uroš Murn, Robert Pintarič, Sašo Sviben, Pavel Šuma-nov in Vladimir Miholjevič. Od Novomeščanov bo manjkal le Milan Eržen, ki je ta čas preslabo pripravljen za tako težko preizkušnjo. Novomeške kolesarje, ki bodo na Portugalsko skupaj z vsemi italijanskimi moštvi poleteli s posebnim letalom iz Milana, bodo na dirki spremljali dva trenerja, dva maserja, dva mehanika, zdravnik in novinar Dela Miha Hočevar. Samo pot bo klub stala 50 tisoč nemških mark. Dirka Po Portugalski bo trajala od 10. do 23. avgusta, kolesarji pa bodo v 14 etapah prevozili skupno 2170 km, premagati pa bodo morali kar tri gorske prelaze, višje od 2000 m. I. V. PLAVALCI NA KOČEVSKEM JEZERU KOČEVJE - Športna zveza, Potapljaško društvo Ponirek in Atletski klub Kočevje pripravljajo v soboto ob 11. uri na rudniškem jezeru Brazde vzdržljivosti, tradicionalno plavalno srečanje. Tekmovalci bodo za lovoriko kaveljcev in korenin plavali na 2000 metrov v največ 70 minutah, drugi udeleženci pa se bodo pomerili na 1000-metrski progi na odprtem prvenstvu kočevske občine. Poleg tega pa bodo lahko vsi udeleženci pteizkusli moči v lokostrelstvu, vožnji s kajaki in kanuji, metanju trojk, streljanju na gol in vlečenju vrvi. (M. G.) DOBOVA - Rokometaši dobovskega AFP-ja so se v ponedeljek, 3. avgusta, začeli pripravljati na novo sezono, v kateri bodo nastopili z nekoliko spremenjenim moštvom. Dobovo so zapustili vratar Boris Denič in igralca Bojan Levec in Nikola Sladič, Dobovčanom pa so se pridružili dosedanji tretji vratar zagrebškega Badla Matija Bulušič, krožni napadalec zagrebškega Medveščaka Dean Vučič ter iz Krškega srednji zunanji igralec Alen Kukavica in desno krilo Dušan Urbanč. Moštvo bo še naprej vodil Josip Šojat, njegov pomočnik bo Miran Verstovšek, tehnični vodja bo Boris Sajnko, maser pa Nasif Khalid. , Dobovčani bodo prvi teden priprav vadili v domači dvorani, drugi teden pa bodo nabirali kondicijo na Lisci. V nadaljevanju priprav nameravajo odigrati več prijateljskih pripravljalnih tekem s sosednjimi slovenskimi in hrvaškimi prvoligaši. Zadnja in obenem najresnejša preizkušnja pripravljenosti Dobovča-nov bo že tradicionalni turnir, na katerem bodo 5. in 6. septembra ROVAN ZMAGAL V TRSTU BREŽICE - Član brežiškega Fita državni rekorder v skoku ob palici Jure Rovan je na mednarodnem atletskem mitingu v Trstu v težavnih tekmovalnih pogojih zmagal s preskočenimi 525 cm. Nastop v Trstu je Juretu služil kot dobra preizkušnja pred evropskim prvenstvom v Budimpešti, kjer bo nastopil 18. avgusta. NIK USPEŠEN NA TUJEM KRŠKO - Potem ko je 9-letni motokrosist krškega Fun športa Nik Rovan prejšnji teden na dirki pokala McDonalds v Abteiu v Avstriji s spektakularnim skokom v cilj za dolžino kolesa prehitel domačega tekmovalca in osvojil četrto mesto, je ta teden v avstrijskem Oberhofu med 21 mladimi motokrosisti v razredu do 60 ccm posegel še višje in z drugim mestom dosegel svoj največji uspeh. NOGOMETAŠICE SE RESNO PRIPRAVLJAJO NOVO MESTO - Več kot 20 nogometašic novomeškega ženskega nogometnega kluba Radio Krka se pod budnim očesom trenerja Franca Zadravca že od sredine junija zavzeto pripravlja na prvo tekmovalno sezono. Dekleta se bodo domačim gledalcem po tridnevnih pripravah v Podzemlju ob Kolpi prvič predstavila v nedeljo, 23. avgusta, na prijateljski tekmi z mladinsko žensko reprezentanco, prvo prvoligaško tekmo pa bodo odigrala teden dni kasneje v gosteh s pokalnimi zmagovalkami, nogo-mctašicami ljubljanskih Jarš. Kljub temu, da je začetek sezone tik pred vrati, v klub še vedno vabijo dekleta, ki jih nogomet privlači, a do sedaj še niso zbrala dovolj poguma, da bi se nogometašicam pridružila na treningu. poleg domačinov nastopili še zagrebška kluba Badel 1862 in Med-veščak ter slovenski državni prvak Pivovarna Laško. Dan pred tem bodo Dobovčani pripravili še veteranski turnir, na katerem se bodo domači veterani pomerili z vrstniki iz Brežic, Cerkelj in Artič. No' prvoligaško sezono bo moštvo A* Dobova začelo v soboto, 12.s6^ tembra, ko se bo v domači dvorj^ pomerilo z Izolo. Tudi tokrat v bovi lahko realno upajo na uvrstifT na sredino lestvice, saj imajo za &• za vrh preskromno moštvo, ki Pal dovolj močno, da se jim za obstal, tudi tokrat ne bo treba bati-najboljšem primeru bi se Doba' čani prihodnjo pomlad lahko pon. govali za mesto med najboljši1" štirimi v državi, s čimer bi si P( služili nastop v enem izmed evrOK skih rokometnih pokalov. y Konje je treba imeti rad Simon Bele je lani s konjem Peryjem Lobellom dosegi sedem zmag - Ustavila ju je poškodba konja NOVO MESTO - Simona Beleta, dijaka novomeške gimnazije, je za konje navdušil njegov ded Jože Darovec iz Straže. Kot malega fantiča je ded s seboj vodil na kasaške dirke in Simon je postal ljubitelj konj. Zdaj je na najboljši poti, da nadaljuje konjeniško tradicijo Darovčevih. Osemnajstletnega Simona smo poiskali na domu njegovega deda v Straži, kjer je bil ravno pri svojih treh varovancih, ki so vsi iz istega gnezda. • Simon, od kod takšna ljubezen do konj? “Mislim, daje podedovana. Saj poznate ljudski pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Ded mi je vcepil ljubezen do konj, ki me ne bo nikoli minila.” • Kako to, da ste se navdušili za kasaški šport? “Ded je bil dolga leta in je še vedno tekmovalec na kasaških tekmah. Poskusil sem tudi jaz, pa sem videl, da kar gre.” • Lani ste bili “hit" kasaške sezone, ali je to kaj spremenilo tok vašega življenja? “Brez večjih težav sem naredil maturo na novomeški gimnaziji, čeprav sem veliko tekmoval. Uspehi mi niso stopili v glavo, sem še vedno na tleh. Vem, da bom živel od poklica, ne pa od športa, ki mi je samo prijetna zabava. Hkrati me bogati, saj vidim, daje možno dobro sožitje med človekom in živaljo.” • Kam po maturi? “Zelo rad bi šel na medicino-vendar bo težko, zato se bom vet' jetno odločil za pravo, čepr*v moje srce igra za medicino.” • Pery Lobell je bil letos pošk«' dovan, zato vas tudi na tekmah 1,1 bilo. Kako je zdaj? “Mislim, da je poškodba sani' rana, kar se je pokazalo na šen)' jernejski konjeniški prireditvi-kjer je Pery Lobell zmogel vse napore. Mislim, da bo vse dobro-kar me zelo veseli, ker na nje®3 še računamo, čeprav se bo kriw'u pojavil tudi njegov brat Princ L°* beli.” „ SLAVKO DOM- Simon Bele s konjem Pervjc", Lobellom, ki mu je lani princst sedem zmag. (Foto: S. D.) (E*KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC rl f Mercator v akciji od 30.7. do 13.8.'98 Božič v hudi vročini na Otočcu Teniški klub Krka je na Otočcu pripravil moški turnir ITF z udeleženci iz 17 držav - V igri parov in med posamezniki slovenska zmaga ■ 1930 dolarjev za dvojnega zmagovalca , OTOČEC - Mednarodni teniški turnir v otoškem teniškem centru s tujim j®enom Men’s Future Krka Open 1998 je minil v znaku 23-letnega Jake “°tiča iz Lucije, igralca, ki med 92 udeleženci iz 17 držav z vsega sveta ni Veljal za favorita, saj je bil eden redkih nastopajočih, ki ni bil uvrščen na svetovni računalniški lestvici. Po lanskem ženskem challenger tornirju z nagradnim skladom ‘5.000 dolarjev je teniški klub Krka tokrat dobil v roke moški ITF turnir ? nagradnim skladom 10 tisoč dolar-Rj'- Otoški turnir spada v serijo šti-f>n slovenskih future turnirjev, na 'nierih predvsem mladi poklicni ig-[nlci zbirajo prve ATP točke. Pred 'Jtočcem so se tenisači pomerili že v Kranju in Portorožu, ta čas pa že nastopajo na mastersu v Mariboru. . Za razliko od prvih dveh turnir-!ev, na katerih so imeli glavno bese-j? tujci, so bili slovenski igralci na P5°čcu zelo uspešni. Med 32 ude-ezenci glavnega turnirja je bilo nantreč kar 14 Slovencev, do četrt-'nala pa so se prebili štirje. Daleč ?ajveč uspeha je imel 23-letni Lucij-nan Jaka Božič, ki se je na glavni Ufnir prebil iz kvalifikacij. Bil je dostavno nepremagljiv. Y soboto sta v paru z Blažem Tru-Pejem v finalu igre dvojic s 6:2 in 6:1 premagala Čeha Radovana Chrza n Jana Hernycha, v nedeljo pa se je Velikem finalu za zmagovalni P°Kal in nagrado v višini 1300 Jnieriških dolarjev pomeril s 13. Rilcem turnirja Slovakom Ladisla-°m Svarcem, 688. na svetovni jako-.ni lestvici. Po izenačenem prvem ■ l2.u> ki gaje Jaka dobil v podaljšani 8r> s 7:6 (7:4), je bil Lucijčan v dru-“en> nizu še bolj zanesljiv in je Slo-aka ugnal s 6:4. Z Otočca je odšel *LC TRENER RIBNICE Ribnica - V ponedeljek so s Popravami pred novo sezono začeli I, * rokometaši Ribnice, ki jih bo .s vodil Janez Ilc, nekdanji odlič-! rokometaš in trener Inlesa. Rib-lski rokometni upi niso prekinili ,e;a, saj so se po osvojitvi naslova zavnih prvakov vneto pripravljali a evropsko prvenstvo in nato še na okometni festival v Barceloni. Na eh velikih in pomembnih tekmo-ifiih so dosegli odlični uvrstitvi. bogatejši za 1930 dolarjav in z novimi 12 točkami za ATP lestvico. V enem tednu je igral 8 posamičnih dvobojev in 4 tekme dvojic. Prvo večje presenečenje se je zgodilo že v prvem kolu glavnega turnirja, ko je izpadel prvi nosilec Slovak Boris Borgula, sicer 356. na svetovni jakostni lestvici, v drugem kolu pa je bil izločen tudi na isti lestvici najbolje uvrščeni slovenski igralec Marko Tkalec (474. mesto). I. V. PRIHODNJE LETO DRAŽJI TURNIR - Velike zasluge za uspešno izpeljan otoški mednarodni teniški turnir ima tudi predsednik organizacijskega odbora Martin Bajuk, sicer direktor obrtne zadruge Hrast, ki je na koncu takole čestital najuspešnejšemu udeležencu Jaki Božiču. Čestitkam se je pridružil direktor turnirja Slobodan Novakovič (v sredini), nad uvrstitvijo v finale pa ni bil razočaran niti Slovak Ladislav Švare (v ozadju). Ob koncu turnirja so organizatorji obljubili, da se bodo naslednje leto tenisači iz vsega sveta zbrali na turnirju z večjim nagradnim skladom. (Foto: I. V) ‘Tudi v prihodnji sezoni bomo po- I^Usili osvojiti vrh drugoligaške stvice, saj druge izbire enostavno rajamo,” je na prvem trenigu podal trener Janez Ilc. Iz kluba sta 2®« Peter Mohorčič (Slovan) in amjan Škaper (Šešir), Gregor oh* .r se Je s'cer vrr|ilv Kočevje, a nekaj^Ribničanovi Malnania bf šc BREZ TOČK DO ZMAGE - Zmagovalec teniškega ITF turnirja na ”aPrej igra| v Ribnici. Ker Škofljica Otočcu Man ’s Future Krka Open, 23-letni Jaka Božič iz Lucije, je na tumir- l9hteva visoko odškodnino za Petra Ju odigral največ tekem med vsemi udeleženci, saj je moral na igrišče kar p1satja in Lovra Zbašnika, ju najbrž dvanajstkrat. Pred turnirjem sploh ni bil uvrščen na svetovni jakostni lestvi- y°s ne bo v Ribnico. Edina okre- ci, saj lani ni nastopal na turnirjih, ker je moral končati srednjo šolo, ki jo fdev b0 Goran Dokič, ki se je vrnil je pred tem zanemaril prav zaradi tenisa. Zanimivo je, da Jaka vadi in tek- Nemčije in je zdaj prost. (M. G.) muje brez trenerja. (Foto: L V) Bo novomeški velodrom le oživel? ^Ovomeško kolesarsko dirkališče v Češči vasi je vzel v najem kolesarski klub Krka Telekom ■ Postopoma obuditi zanimanje za dirkališčno kolesarstvo pri domačih klubih Andrej Markovič 4 Nekoč bo Bela gora tudi moja Vedel sem, da ne smem niti trenutek več oklevati. Edina rešitev je bila čimprej oditi v dolino. Le tako izgine možganski edem, najhujša oblika višinske bolezni. Na čevlje sem si začel natikati dereze, kar bi sicer storil v minuti ali dveh, tako pa je trajalo vsaj pol ure, tako počasen in neodločen sem bil. Vstal sem, si oprtal nahrbtnik in počasi krenil v dolino. V vsej zmedenosti mi je po glavi rojila ena sama misel, a ta je bila prava: “Andrej, pazi, da se ne spotakneš in ne zdrsneš!” V dolino mi je šlo težje kot dan poprej navkreber. V brezvetrju se je ozračje hitro segrelo. Čeprav je termometer na moji posebni uri kazal le 10 stopinj C, je bilo zadušljivo vroče. Jedel sem sneg, da bi ublažil grozno žejo, a zaradi izsušenega in razbolelega grla je bilo še slabše. Po petih urah tavanja sem se pretolkel 700 m nižje do tabora I, kjer sem se na smrt utrujen zvalil v šotor in zaspal. A ni bilo to sproščujoče in pomirjujoče spanje. Tlačila me je mora: ker se nisem javil po UKV postaji, sta dva alpinista omahnila v prepad in jaz sem bil kriv za njuno smrt. Tudi ko sem se prebudil, sem še naprej haluciniral. Meja med sanjami in resničnostjo se mi je zabrisala. Stalno sem si očital, kaj sem naredil, da sem ubil dva človeka. Da bi se povsem prebudil, sem si skuhal dva litra čaja in počasi pil. Bilo je malo bolje. Ko je v tabor I prišel zdravnik, mi je dal diamaks tablete, ki te poženejo na vodo, kar ublaži edem, ki je posledica nabiranja vode v možganih. Ko sva z zdravnikom zvečer prišla v bazni tabor, sem bil popolnoma zdrav, kot da se ni nič zgodilo. Halucinacije so izginile. Tisoč metrov nižje je bil zrak bolj gost, kisika je bilo dovolj. Bil sem rešen. Nastopilo je obdobje slabega vremena, kot nalašč, da sem si v šotoru ob počitku, obilnim obrokom hrane in ob knjigi povsem opomogel. Šele tako vidiš, kako ti višina izčrpa zaloge energije. Drugače pa se je ta dan končal za grškega alpinista. V času, ko sem se v taboru II prepričeval, da moram nazaj v dolino, so Grki iz tabora II prodirali proti vrhu. Nesrečni član njihove odprave je naredil drobno napako in omahnil v prepad. Rimski pregovor “Motiti seje človeško” velja v dolini, v Himalaji pa se človek ne sme motiti. V dolini napako ponavadi lahko popraviš, osem tisoč metrov visoko pa popravnih izpitov ni. Vsaka napaka se stopnjuje v še večjo, ki se konča s koncem. Imel sem čas za razmišljanje. To, kar sem tokrat doživel na gori, mi je dalo misliti. Tabor I z Dhaulagirijem v ozadju. Alpinizem je hoja po robu med življenjem in smrtjo in zahteva resne in zrele ljudi. Kolikokrat do tedaj sem v mladostni vihravosti izzival usodo. Imel sem srečo, Dhaulagiri mi je dal izkušnje. Ljudje, ki celo življenje preždijo v dolini ob nesrečah alpinistov, radi modrujejo, češ, kaj pa rinejo tako visoko, sami so si krivi. Kdor je enkrat začutil klic narave in se povzpel na goro, alpiniste razume drugače. Gora privlači tako močno, da se ji ne moreš upreti. Življenje je resda nevarnejše, a tudi bogatejše in polnejše. Grki so žalostni odšli domov. Himalajski bogovi so njihovega tovariša vzeli k sebi. Domačini pravijo, da bogovi vnamejo k sebi tistega, ki ga ljubijo. Kaj-slaba tolažba je to za njegove domače; za njegovo mater, za ženo, ki je ostala brez moža in za otroke, ki so ostali brez očeta. Po treh dneh počitka se je izboljšalo tudi vreme, tako da smo se Tomaž, Pero in jaz ponovno spravili na goro. Pregazili smo pot do tabora I. Popoldne se je spet razbesnel vihar. Kuhal sem čaj, ko so v šotor povsem zaledeneli vdrli Duš, Tedi in Blaž. Vihar jih je ujel na poti od tabora II. Razdelili smo si čaj, Blaž in Duš sta se spustila naprej v dolino, Tedi pa je prespal v mojem šotoru, ker je bil preutrujen, da bi nadaljeval s tovarišema do baznega tabora, kije v Himalaji pravi pojem udobja in za alpiniste po garanju na gori kraj za pravi dopust. sodelovati in poravnati del dolgov, del pa naj bi jih upniki, med katerimi je največji novomeško Cestno podjetje, odpisali. Krka Telekom sedaj za najemnino plačuje okoli 100 tisoč tolarjev mesečno, poravnava pa tudi redne stroške. Čeprav se po besedah direktorja Mirka Fifolta to klubu ne izplača, so se za tak korak odločili, da bi drag objekt vsaj enkrat v prihodnosti služil svojemu namenu, to je vadbi in tekmovanjem kolesarjev. Robert Kastelic, ki vodi dejavnosti na velodromu, pravi, da je dirkališčno kolesarstvo v Sloveniji skoraj povsem na tleh, saj imamo le tri specialiste za to kolesarsko disciplino Leskovarja; Galamiča in Remiha. Nekoliko več zanimanja za velo-dromske discipline obstaja v Kranju, kjer imajo betonski velodrom, in na Ptuju, kjer seje s to disciplino lani precej ukvarjal ruski trener. Ker se na velodromu tako začenja vse znova, naj bi po besedah Kastelica letos z nekaj tekmami predvsem spodbudili zanimanje slovenskih klubov za to disciplino in poiskali mlade fante, ki jim kolesarjenje na dirkališču leži bolj kot dirke na cesti. Zato ne razmišljajo, da bi v tem trenutku velodrom tržili in domačim klubom zaračunavali vadbo na objektu. j y TURNIR V ZBURAH ZBURE - Nogometni klub Zburc bo v nedeljo, 9. avgusta, ob 8. uri na igrišču v Zburah pripravil turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo pol ure pred začetkom turnirja. in se 27posebej označenih izdelkov! http://www.mercator.si Ponudba velja do prodaje zalog! NOVO MESTO - Novomeško kolesarsko dirkališče, ki so ga zgradili pred |(0?,na letoma, ko je bilo v Novem mestu mladinsko svetovno prvenstvo v |e ?Sarjenju, že ves čas buri duhove. Po največji športni prireditvi na Dobskem vseh časov so društvu Cyclotour, kije v imenu slovenske kolesarji r,ŽVczc pripravilo prvenstvo in zgradilo velodrom, ostali le veliki dolgovi, kališče pa je bolj ali manj samevalo. Vse kaže, da bo sedaj počasi le *lvel0. R jun>ja dalje je namreč . °nteški velodrom v Češči vasi Tej c najem kolesarski klub Krka e|(Qm, čeprav lastništvo objekta še ni urejeno in ne kaže, da se bo to kmalu tudi zgodilo, kljub temu daje novomeška občina, ki edina lahko reši nastali problem, pripravljena " -J to fuivo ZA GLEDALCE - Čeprav so tekme kolesarjev na velodromu %t e^°lce zanimivejše od cestnih dirk, kjer lahko kolesarje vidijo le za tre-se tekme na dirkališču pri nas po mladinskih svetovnih prvenstvih perna letoma niso prijele, kot so nekateri napovedovali. Zagovorniki Hq " ‘ščnih disciplin menijo, da lahko Slovenci v tej veji kolesarskega športa jvečjih svetovnih tekmovanjih dosežemo bistveno več kot v cestnem rstvu, omenjajo pa celo olimpijske medalje. (Foto: I. V.) Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9, Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se na-našsyo (13. člen). Halo, tukaj je bralec Dolenjca Dol. list 29, 23. julija Naročenih imamo osem časopisov in revij, kar potrjuje, da rad berem. Tako sem v Dolenjskem listu pod rubriko “Halo, tukaj bralec Dolenjca” opazil članek gospe Ide K. iz okolice Dolenjskih Toplic, s katero sva sokrajana. V tej rubriki spet napada gospoda Janšo. Gospa Ida K., ker sva domačina, moram reči, da vas dokaj dobro poznam, še posebno pa po vašem neprikritem sovraštvu do drugače mislečih. Te vaše boljševistične ideje in poveličevanje gospoda Kučana znate zelo dobro uveljavljati tudi na raznih srečanjih upokojencev itd., zato v vašo družbo ne zahajam, ker ne želim, da mi spet nekdo vsiljuje enoumje v glavo. Ne vem, ali ste zaslepljeni ali ste tako dobro stimulirani za svoje udejstvovanje? Kot sokrajan bi vam svetoval, da preberete knjigo “Kučanov klan”. Če je v tej knjigi le pol resnice, smatram pa, da jo je več, potem se lahko resno zamislite. Takšni ljudje, kot ste vi, vnašajo razdor in sovraštvo med Slovence. Že tako smo razklani na dvoje. Vi pa še prilivate olje na ogenj, ampak s takimi dejanji ne bomo dosegli sprave. Taka propaganda je delovala tudi med drugo svetovno vojno in končno pripeljala do medsebojnih zločinov in pobojev v korist nekih ideologij, ki pa so danes že izvodenele in tega se bo prej ali slej treba zavedati. Nobena skrivnost ni, da si vi in vaši somišljeniki še vedno želite nazaj v Beograd. Ker ste toliko proti, zakaj konkretno ne napišete, kaj je slabega naredil Janša za Slovenijo? Kar ozrite se na jug, kaj so in kaj še delajo vaši boljševistični vzorniki. Ta zla dela in nasilje na žalost ne počno ne fašisti in ne nacisti, ampak komunisti. Veste, gospa Ida K., treba se bo malo zamisliti nad seboj in delati v korist Slovenstva. Zavedati se morate, da obstajajo še druge moralne in duhovne vrednote, za katerimi stoji precej več Slovencev, kot si vi zamišljate. Moj podpis je popoln, vi pa ste navedli samo inicialke. TONE ŠKUFCA Obrh 17, Dolenjske Toplice Kje ste, demokrati in rodoljubi?! Dol. list, 29, 23. julija stah kot predsednik sindikata v Rudniku Senovo. Mnogokrat so me delavci trepljali po ramenih, glasno podporo sem dobival v gostilnah, na cesti. Njim sem se tudi javno, na . zboru, oktorba 1996 zahvalil. A na zborih je bil velikokrat mrk, nisem dobil podpore v tolikšni meri, da bi vsem znane probleme uspešno rešili. Ne zamerim jim in tudi takrat jim nisem. Vsi, ki so mi dajali podporo, so doživljali šikaniranja, dobivali slabša dela, doletelo jih je čakanje itd. Koliko zaupanja v sindikat in pravno državo so delavci izgubili zaradi sodnih mlinov (ki nemo stojijo, enako tudi sodniki in odvetniki)? Koliko je v mojem mandatu ostalo nerešenih pritožb in zakaj se niso rešile?! Primera: Rafko Hlastan, bolan in odsoten z dela več kot 15 mesecev. Ni dobil solidarnostne pomoči, ki mu pripada po kolektivni pogodbi; Milan Kadivnik, pet mesesev brez plače, a ga delodajalec ni poslal čez prag, leta 1992 nismo bili kolektivno zavarovani, čeprav so nam denar mesečno odtegovali v ta namen, a Zavarovalnici Triglav ga uprava RRPS v Trbovljah ni nakazala, tiho sp bili pa tudi vodilni na Senovem. V vseh primerih sem odprl mnogo vrat, se pogovarjal z vsemi, ki poklicno delujejo v Sindikatu, oni pa nič. In še sto primerov lahko naštejem, ko sem doživljal nemoč zaradi nepripravljenosti odgovornih v sindikatih, ki niso hoteli pokazati niti prsta proti vladnim predstavnikom, vodilnim v občinah ali delodajalcem. Nikoli tudi nismo dobili pisne razlage, zakaj se problemi ne morejo rešiti, pa naj sern pisal Marjanu Urbanču, Jožetu Črnoši, Iztoku Cilenšku, Ivu Migliču, Dušanu Semuliču ali... In da do sedaj nihče ni dal podpore majorju, je kriva tudi koalicja, ki pa ni samo na vrhu, ampak sega do najnižjega člana sindikata. Ta in ti velikokrat nekaj vedo, pa so tiho zato, ker se bojijo “sankcij”, včasih pa premalo vedo in so spet tiho. In množice ljudi so kot različne skupine sindikatov, kjer se problem pri vseh opazi drugače. Mi nismo Poljska in nimamo Lecha Valense in sindikat Solidarnost. Režim, ki nam vlada, je premočan in na “položajih” so karieristi in njihovi komolci so močni, težki in udarci zahrbtni. Adi Smolar ne bo opogumil ali vsaj prebudil ne starih ne mladih, da bi šli pred parlament. Bil sem velikokrat tam in prej so nam povedali, kako se moramo obnašati, kje hoditi, do kod... Adi Smolar tudi nikoli ni občutil problemov delavcev Rudnika Senovo, Kovinarske, Vidma, Laboda, SOP-a,Imperiala, Lisce. A si predstavljate kompozicije vlaka, ki bi peljal na protestni shod v Ljubljano delavce, zaposlene v omenjenih podjetjih in uslužbence vseh bank, Žavarovalnice, Občinske uprave, zdravstvene delavce itd? Nikoli ne bomo tega doživeli, zato bo tudi še naprej major Ladislav 7'roha na svoj način reševal problem mnogih. ALOJZ ŠRIBAR Kobile 3/a Leskovec Ljudstvo se je spravilo že pred leti Dol. list št. 28,16. julija Gospod I. A. Stanič, če nekdo nekje 14 dni protestno stoji, to še ni dokaz, da je v hiši generalštaba vse več težav. Je pa nekaj narobe (in imate prav), ker ta primer meče zelo slabo luč na slovensko vlado in na vse, ki ste jih našteli. Narobe je, da major Ladislav Troha še nikomur ni povedal (ali pa?), kaj se mu je krivičnega dogodilo, ali je v disciplinskem postopku oz. do kod je prišel (so prišli) pri razrešitvi problema oz. problemov. A vprašam vas, kolikšen pa je (v odstotkih) demokratični del slovenskih državljanov, kateri so bolj demokratični: oni v SKD ali oni v SDS ali tretji v LDS, pa še imamo kakšne demokrate, in koliko je med njimi strahopetcev? Moram to napisati, ker predobro poznam premnoge, vem, kje se gibljejo, kdaj, kako in s kom. Thdi vem(o), zakaj. V sindikatu sem delal zelo dolgo, štiri leta javno, glasno in v prvih vr- Ljudstvo se je spravilo že pred leti Dol. list št. 28, 16. julija G. Poznič v svojem prispevku napada organizacijo ZB in DeSUS, ki da poučujeta vesoljno Dolenjsko o dogajanju v 50. letih. Je morda pričakoval, da bodo borci sklonjenih glav prenašali žalitve in diskvalifikacijo tožilca Drobniča, bivšega domobranca? Ali pa naj bi celo čakali, da bi jih ta, še pred razrešitvijo postrojil pred svojo posebno tožilsko skupino, ki bi sodila njim -“kriminalcem in tatovom”, kot jih je javno okarakteriziral. V svojem prispevku Poznič naklada o hudičevih zaveznikih predsednika britanske vlade g. Churchilla proti Hitlerju, kar naj bi bili slovenski partizani; nič pa ne pove o slovenskih kolaboracionistih, ki so se povezali s hudičem vseh hudičev Hitlerjem proti vsemu svobodnemu svetu, ki si ga je, poleg male Slovenije, hotel podrediti. Nič ne pove o njihovi prisegi temu Hitlerju, ki jo je blagoslovil slovenski škof in mu tako položil pred noge svojo vdanost in svojo domovino Slovenijo. planu. To se kaže tudi v vseh sedmih letih samostojnosti. Kje in kdaj je g. Poznič doživljal zločinski sistem, ki naj bi “narod za pol stoletja oropal svobode”, ne vem. Če pa bo hotel dokazati, daje to bilo v Sloveniji, bo moral, v kolikor mu bo to dopuščala njegova krščanska morala, predhodno prevrednotiti v zločinskost in neligitimnost osnovne človeške dobrine, ki jih je narodu ustvaril njegov “zločinski sistem”, kot npr. splošno volilno pravico, polno zaposlitev, odpravo revščine, sodobno zdravstveno službo, dostopno vsem slojem prebivalstva, socialno varstveno zaščito, brezplačno šolanje za vse ter splošen gospodarski razvoj, sklenitev meddržavnih pogodb za zaščito meja in manjšin. Kaj od tega imamo danes, se ve: bogataše in reveže, posebej zaščitene politike in brezpravne delavce, propadajoče tovarne; pa seveda obnovljene in na novo zgrajene cerkve in župnišča v A kategoriji. Kako si Poznič razlaga, da je ta “zločinski sistem” priznaval vesoljni demokratični svet, kar se je pokazalo ob smrti predsednika države (takrat še skupne), kjer se je, menda prvič v zgodovini, zbrala vsa svetovna elita najvišjih predstavnikov oblasti? Tradicijam NOB šo se Poznič in njemu podobni odrekli s streljanjem na JLA. Tako je prvič nekdo priznal, daje pri tem streljanju (za nekatere) šlo v glavnem za izbrisanje pridobitve NOB in za prevzem oblasti, ki bi spremenila zgodovino in opravičila kolaboracijo z okupatorjem. Samostojna država je bila v drugem Tudi DeSUS se upravičeno oglaša, saj zastopa generacije, ki so z velikim odrekanjem ustvarile ogromno družbeno premoženje, misleč, da delajo za prihodnost. Sedaj pa je vse to razprodano, pokradeno ali podarjeno tujcem, več kot stotnije delavcev pa na cesti. G. Poznič veselo čaka, da bo Morana pospravila Po vsebini prispevka g. Pozniča iz Novega mesta sodim, da je res zelo mlad. Verjetno njegovo gledanje na preteklost izvira iz poslušanja v domačem krogu ali stranki, kjer je “Continuazione fascista” (to ni obnova fašizma - ampak organizirano nadaljevanje fašizma) in se temu ne čudim. Ateriasclerosis je zelo težka bolezen in se ne ponavlja samo pri starejših ljudeh, ker bi sicer pisali tudi in predvsem o žrtvah fašizma, nacizma in žrtvah domačih izdajalcev. Totalitarno državo pripravlja vodeča peščica iz pomladnih strank, saj se poslužujejo najogabnejših metod. Komunizem je samo pretveza in pesek v oči delu naroda. Ti ljudje krvavo sodelovanje s fašisti in nacisti prikrivajo in izločajo in nazadnje ostanejo samo partizani, ki so se borili, ampak proti komu in zakaj, če nam je bilo lepo? Pozabili so vam povedati, kdo je osvobodil našo zemljo in kolikšne so bile žrtve za to svobodo. Če boste svoje gledanje prenašali na svoje okolje, družino, otroke, bodo naslednje generacije enake in med Slovenci res ne bo nikoli sprave in ne sožitja. SONJA FRANČIČ-DE ROSA Portorož mobitel I NMTfiOSM www.mobitel.si borce NOB in upa, da bo nato nastopil njegov in njegovih istomiš-ljenikov čas, ki bo postavil “pravo zgodovinsko zaporedje”, v katerem za tradicije NOB ne bo prostora, saj so te že razstrelili z napadom na JLA. Potem bomo na novo pisali zgodovino po direktivah tistih iz tujine, ki nosijo največjo krivdo za kalvarijo domobrancev, katere so zavedli in prepustili usodi, sami pa pravočasno odnesli pete na varno, sedaj p%zopet delajo zdrahe v “Dolini Šentflorjanski”. Vendar pa pri tem pozablja, daje večina Slovencev ponosna na svoj narodnoosvobodilni boj; da imajo tudi borci NOB svoje naslednike, ki so soustvarjali vse, kar seje v 50 letih izgradilo, skupaj z nasledniki domobrancev, ki niso bili zastrupljeni z revanšistično propagando iz Argentine. Oboji so živeli in ustvarjali v velikem medsebojnem sožitju, ki ga sedaj rušijo razni sejalci nestrpnosti Pozničevega kova in s tem hromijo razvoj lastne države, ki stopica na mestu, kar vodi v brezizhodnost za mlade rodove, kriminal in mamila. In ti potomci partizanov in vsi svobodoljubni Slovenci ne bodo dopustili, da bi kdo po direktivah od zunaj in cerkve, ki bi rada oprala svojo čast, izbrisal najsvetlejšo epopejo njihovih prednikov, ki so se tako rekoč goloroki uprli okupatorju domovine in v tem neenakopravnem boju vztrajali 4 leta, zmagali ter želi priznanje vsega svobodoljubnega sveta. V imenu skupine borcev NOB JANKO MAVER Novo mesto Ljudstvo se je spravilo že pred leti Dol. list št. 28,16. julija Imamo pripombo na članek, ld 8a je napisal g. Poznič, ki je bil obja*' ljen v Dolenjskem listu 16. julija. N strinjam se, da ima DESUS sklerc tične glave, jaz bi trdil ravno n>’ sprotno. Glede na to, da gosp1 tako dobro pozna preteklo zgodo«' no, zakaj ni nič napisal o narodni® izdajalcih in zločincih, ki so preste pili prostovoljno k fašizmu in ne cizmu in kaj so delali pri sv. Urhtt; Gramozni jami in v Šenpetrs*1 kasarni? Vsi ti rodoljubi so bili P/1! jeti neoboroženi, mučeni in pol ibit' brez sodbe. Kdo je organiziral Črn° roko? Vprašal bi gospoda Pozniča, p! bi bilo, če bi zmagali fašisti, nacist' in njihovi pomagači bela garda 1® izdajalci lastnega naroda? Ni teS' nično, da mi borci nismo za spra«® mi smo za resnično spravo; to je." nasprotna stran prizna svojo zmo1®’ Zgodovina se ne more menjati, la®' ko se le dopolnjuje, zato bo tak ostalo tudi takrat, ko nas partizana* ne bo več. Prepričan sem tudi, da gosp® ____ i x j_____t_: sl:_i .. ... Poznič danes ne bi živel v svol in samostojni Sloveniji, če ne bi bi' partizanov. Pa še to: v socializmu je bila večj’ socialna varnost za delavnega človc ka kot pa danes in verjetno ste vi to koristili. . JOŽE REGIM Sem'* 060?**“ DANI STRUPENA, PRAVIŠ?... J Nimate možnosti pridobitve fiksnega telefonskega priključka? Analogni mobilni telefon boste lahko začeli uporabljati že nekaj ur po sklenitvi naročniškega razmerja, vaši mesečni stroški pa ob izbiri pravega izmed treh naročniških paketov ne bodo bistveno višji, kot bi jih imeli ob uporabi stacionarnega telefona. Signal analognega sistema mobilne telefonije Mobitel NMT pokriva 95 odstotkov prebivalstva in ozemlja Slovenije. Z analognim mobilnim telefonom torej lahko pokličete tudi iz najbolj oddaljenih kotičkov države. Ga uporabljate na Hrvaškem. Ste dosegljivi kadarkoli in kjerkoli. Z nizkimi stroški. Telefon že od 10.900 sit (brez p.d.). Mesečna naročnina že od 920 sit (brez p.d.). Minuta pogovora že od 12 sit. Oglasite se v katerem izmed Mobitelovih centrov ali pri naših pooblaščenih posrednikih po vsej Sloveniji! Za dodatne informacije in pojasnila pokličite Mobitelov Center za pomoč naročnikom 24 ur na dan na številke 061 17 22 255, 041 700 700 in 0609 777 (zadnji dve sta za klice iz slovenskih mobilnih omrežij brezplačni) ali obiščite našo predstavitveno stran na internetu (http://www.mobitel.si). rnmm Ufi ovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9 J Ljudstvo se je spravilo že pred leti list št. 28, 16. julija daljšem času se je v Dolenj-s^m listu spet oglasil Andrej Poz-vikar novomeškega kapitlja. sPet se mu je zdelo potrebno, da “apade “preteklost, ki jo vidi v ^Vezi borcev in upokojencih”, ki da Poučujejo “vesoljno Dolenjsko o stvareh, ki jih v petdesetih letih Monopola ideologije, ki jo zago-'arjajo, ni uspelo prepričati.” Na Rednosti, podtikanja, izmišljotine !" žalitve, ki jih ta katoliški du-ovnik spet nalaga na hrbet Zvezi "[cev, seveda ne pristajamo in tudi "as odgovor ni namenjen njemu, ^ntveč poštenemu obveščanju jav- Z Andrejem Pozničem ni mogoče Pametno razpravljati. Pred leti je „l..° Poletno dopoldne prišel na Peinski odbor ZB v Novem mestu kratkih hlačah in sandalih ter od Predsednika L. Goloba želel zvedeli kakšna organizacija je ZB, koli-® elanov ima in kako deluje. Pred-unik ga je seznanil z demokratič- 0 sestavo nepolitične borčevske ^Sanizacije, ki svojega dela ne skri- zgrajena je na delegatskem siste-0111 m podobno. Ko je A. Poznič Praševal, kako ZB občuje z javnost-01,1 “kdo piše članke za vas”, mu je Predsednik razložil, da ima odbor “Zne komisije, ki presojajo potrebe : 1U(li obveščajo javnost. A. Poznič . vrtal v predsednika naprej in mu ezil tudi o morali, ki da jo je dal m Bog, njegovi namestniki na etu pa zdaj presojajo njeno ures-'eevanje. Lotil seje tudi nekaterih edvojnih dogodkov in med dru-f1" grdo govoril o vlogi političnih ^misarjev, ki so “dali pobijati lju-( • Predsednik L. Golob mu je ob J® povedal, da si takega sramote-. la kot nekdanji partizan ne dovoli ;Je nenapovedanemu gostu dokaj ludno pokazal vrata. Poznič se je plovil z obljubo: “Še se bomo ^Bojevitega vikarja je bilo pred leti s mogoče pogosto slišati v nje-®vmnedeljskih pridigah na novo-^ki lokalni radijski postaji Studiu ■Številnim njegovim skrajnostnim ubam je bilo mogoče oporekati, J ru bilo težko uganiti, da pridigar jkorišča gostoljubnost Studia D. . “U je izbila dno njegova trditev v puljski pridigi 15. januarja 1995, a-le dejal, da “... 9. maj za sloven- 1 narod ni bil dan zmage in osvo-q uitve, temveč dan zasužnjenosti.” 'um je pisal tudi Dolenjski list v ; ^nikovem uvodniku 19. januar-'®5. Že dobra 4 leta pred znani-sedanjimi fašističnimi izjavami L Drobniča o dnevu upora, o “par-: anskih kriminalcih” in podobnem ^novomeški vikar A. Poznič izzival-Vrgel to neumnost in zlobo v raz Slovencem in načrtno ter hote 7»> zlasti Dolenjce. ^klroš Dular, direktor Studia D, iiJakem grobem izkoriščanju ver-pAnustev ljudi, ki je z vikarjevimi f. .8ami preraslo v javno politizi-je?Je> ni mogel več molčati. Obiskal i^apiteljskega prošta Jožefa Lapa v ga s tem seznanil, nato pa je ^Prosil tudi za sprejem pri ljubljan-11 nadškofu in metropolitu dr. k Jziju Šuštarju. Prinesel mu je dj ete.z nekaterimi nedeljskimi pri-!|°arn' A. Pozniča in zaprosil nad-jj .a za posredovanje, saj verske jokaje na lokalnem radiu ne more-J.°stati politična prižnica. Metro-h 1! dr. Šuštar mu je ob tem obisku •dularju med drugim dejal: st .Vov° mesto je staro kulturno hi *e in tudi naši ljudje se mora-,,ažurno obnašati.” $. Jurskih oddaj” kmalu nato na d‘u D ni bilo več. Ob raznih priložnostih pa se je v Dolenjskem listu večkrat oglasil vikar A. Poznič, ki zlasti ni mogel odpustiti avtorju članka z naslovom Partizani niso ovce, ki bi čakale na klavčev nož. Tudi sedanje vikarjevo pisanje potrjuje, da zagnani aktivist RK Cerkve ostaja pri svojih že izpovedanih stališčih in sovraštvu do NOB. O tem, kako in koliko odmerja A. Poznič Zvezi borcev “vlogo izključnega moralnega sodnika v zadevah revolucije in zgodovine in ki zavrača vsako spravo, ki bi temeljila na resnici”, z vikarjem Pozničem ne kaže razpravljati. Ko zavračamo njegova podtikanja in ponovne žalite, bi rad opozoril še na dvoje: - V svojem prispevku v DL je A. Poznič 16. julija žalil tudi upokojence, ko pravi: “... To bi si DeSUS že lahko priklical v svoje sklerotične glave...” Skleroza je bolezenski pojav (otrdelost tkiva ali organov), ki ga je treba zdraviti. Pogost je pri starejših ljudeh, zelo hudo pa je, ko napade tudi mlajše ljudi. Glede slednjega bi se A. Poznič moral posvetovati z zdravniki, saj ne ve oz. noče vedeti, da je sramotenje NOB danes zločinska norost. Gospod vikar tudi noče vedeti, da je bila zmaga zavezniških sil, v katerih smo bili sestavni in ugledni člen, leta 1945 dogodek svetovnega pomena. Zmaga antifašizma je pomenila in je še vedno preokretnica in nekaj novega v zgodovini človeštva zadnjih tisočletij. - Vikarju Pozniču pa seje zapisalo v zadnjem odstavku tudi tole: “Partizani so svoje nasprotnike neoborožene in brez sodb že 'pospravili’. Mlajši bomo počakali, da bo smrt pospravila še nje...” Prav ste prebrali: katoliški duhovnik, ki so ga učili dobrote in usmiljenja po znanem verskem reku: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, čaka, da “nas bo pospravilo”. Kje je (tudi njegovo) tolikokrat poudarjeno krščansko odpušanje? Kakšno moralo oznanja ta maziljeni človek? O spravi, kjer ne gre za nikakršno pobotanje med nekdanjimi partizani in domobranci, noče vedeti, da gre za spravo enih in drugih z zgodovino, ki seje že zgodila. Špravimo se lahko samo notraje, duhovno. To pa mora dozoreti v nas samih, v človeku. Za normalno sobivanje še živečih pripadnikov medvojne generacije nasprotnih taborov je potrebno poštenje obojih. Brez politične modrosti in moralne volje ne bomo presegli preteklosti, ki se je že zgodila in je ni več mogoče spreminjati. Lahko pa jo presežemo, kot jo je že preseglo življenje samo. Le tako bomo novim rodovom prihranili obremenitve, kijih rojevajo posledice preteklosti. Za taka dejanja pa je potrebno veliko več od “naukov” in od “morale”, ki jo zdaj opisuje in ponuja vikar Andrej Poznič. Območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Novo mesto Diši po predvolilnem golažu Dol. list št. 29., 23. julija * 2 Vlada je po triletnem izbiranju končno imenovala koncesionarja za gospodarsko izkoriščanje spodnjega toka reke Save z namenom proizvodnje električne energije. Vladaje izbrala podjetje Sava, d.o.o., s sedežem v Ljubljani na Hajdrihovi 2. Sedež tega podjetja je v prostorih Javnega podjetja Savske elektrarne, ki prav tako kandidira na javnem razpisu za pridobitev koncesije. Iz zbranih dokumentov o imeno-vnr)cm koncesionarju je nedvoumno razvidno, daje bila za izbor koncesionarja izvedena kravja kupčija. V ta namen zahtevamo od odgovornih pri opravljanju izbora odgovore na naša vprašanja. 1. Iz zapisnika sodnega registra je razvidno, da novi koncesionar razpolaga s kapitalom, ki je manjši od dveh ministrovih bruto osebih dohodkov (1.500.000,00 sit), ta kapitalska zasnova ne more biti element zaupanja v tako velik investicijski projekt. 2. Novo komponirano podjetje Sava, d.o.o., nima nobenega redno zaposlenega, dela direktorja opravlja pogodbeno g. Jure Brguljan, direktor Savskih elektrarn do odhoda v upokojitev. Izbrani koncesionar nima zaposlenih strokovnjakov, ki bi pri izboru lahko utemeljevali s svojo strokovnostjo in izkušnjami na tem področju izbor koncesionarja. To pa v nadaljevanju pomeni, da je vlada podelila koncesijo podjetju, ki nima nobenih referenc in izkušenj na tem področju v nasprotju z drugim kandidatom, ki je v zadnjih 15 letih izgradil HE Mavčiče in HE Vrhovo. Želimo vedeti, s kakšnimi priporočili je vlada utemeljila svoj izbor. 3. Po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. 1. RS št. 30/93, 29/94, 82/94) gospodarska družba ne sme pričeti opravljati svoje dejavnosti, preden ne izpolni z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti ter tega ne ugotovi pristojni organ. Iz dopisa Upravne enote Ljubljana Izpostava Vič-Rudnik z dne 8.5.1997 pa nedvoumno izhaja, da družba Sava, d.o.o., tudi zaprosila ni za izdajo odločbe o izpolnjevanju zakonskih pogojev. Iz tega nesporno sledi, da bi to dejstvo morala že ugotoviti razpisnakomisi-ja, ki je pripravljala predlog izbora in prijave družbe Sava, d.o.o., sploh ne bi smela obravnavati. Tudi izdelava ponudbe - prijavne dokumentacije se šteje za opravljanje dejavnosti. Izbira koncesionarja, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje svoje registrirane dejavnosti, je proti načelom, ki izhajajo iz drugega člena naša Ustave, ki določa, da je Republika Slovenija pravna država. 4. Znano nam je, da sta ponudbi Savskih Elektrarn in Save, d.o.o, izdelani enako, saj jih je izdelovala ista skupina strokovnjakov. Se bolj natančno povedano, ko je bila izdelana ponudbena dokumentacija v takratni Sava, d.o.o., jo je direktor te firme g. Borut Miklavčič prinesel v Savske elektrarne in naprosil g. Brguljana, naj še ta firma pripravi dokumentacijo za prijavo na javni razpis z razlogom, da bo izbira v korist mešane firme “čistejša in lažja”. Minister Metod Dragonja je v Odmevih navedel kot razlog triletnega izbiranja veliko dela pri evalvaciji obeh ponudb, ki sta prišli v ožji izbor. Razumemo, da je pri dveh tehnično oz. tehnološko enakih ponudbah težko izbrati najboljšega, zaradi česar je bilo po našem mnenju treba opraviti kravjo kupčijo. 5. Iz dokumentov, ki so na razpolago, je razvidno, da je g. Borut Miklavčič direktor dveh podjetij. Je direktor Javnega podjetja SEL in direktor zasebnega podjeta Sava, d.o.o. Ob tem prosimo za pojasnilo vlado, kako je upoštevala konkurenčno klavzulo pri imenovanju g. Miklavčiča za direktorja javnega podjetja, saj je bila seznanjena z njegovo funkcijo v zasebnem podjetju. Ob kadrovanju vlade je seveda tudi odprto vprašanje, zakaj je bil izbran g. Miklavčič za direktorja javnega podjetja, saj je znano, da je udeležen v sodnih postopkih, vezanih na nezakonito lastninjenje Smelta iz Ljubljane. 6. V pogodbi s katero so Savske elektrarne odkupile Smeltov delež pri Savi, d.o.o., je določilo o soodločanju med partnerji ne glede na velikost deleža. SLS je zahtevala povečanje domačega (SEL-ovega) deleža. Zanima nas, kako bi morebitno povečanje vplivalo na navedeno določilo? 7. Naše zadnje vprašanje je namenjeno vladi, ki naj pojasni, v čem je izbrani koncesionar boljši pri izpolnjevanju razpisnih pogojev kot SEL? Ker želimo živeti v pravni državi, pričakujemo tudi od vlade, da bo spoštovala pravne norme. BORIS HRIBERNIK Zeleni Slovenije Občinski odbor Novo mesto Bolj zapleteno, kot je kazalo I)ol. list št. 29, 23. julija Pred nedavnim sklicana tiskovna konferenca, na kateri naj bi stavkajoči delavci slišali od pristojnih kakšno rešitev, je bila brezuspešna. 23. julija so zaposleni posamično prejemali pisma od najemnika Darka Ukmarja z naslovom Udeležba v nezakoniti stavki, ki se v nekoliko skrajšani obliki glasi takole. “V izogib še večjim škodnim posledicam, kot so že nastale, vas želim posebej opozoriti na nekatera dejstva, ki vam morda še niso poznana. Stavka se lahko organizira tako, da sklep o začetku stavke v delovni organizaciji sprejme organ sindikata te organizacije ali pa večina delavcev in predlog pošlje upravi podjetja. V stavki LIP Jelka, d.o.o., pa je sklep o stavki sprejel izvršni odbor sindikata podjetja LIK s štampiljko LIK holding, d.o.o., Kočevje. V podjetju LIP pa sindikat ni organiziran. V evidenčni listi (knjigi) pristojnega upravnega organa ni vpisanega sindikata LIP Jelka, d.o.o., Pod-preska 9, in torej ta sindikat ne obstaja in se tako tudi njegov izvršni odbor ni mogel preimenovati v stavkovni odbor in ni mogel napovedati stavke, v kateri že od 6. aprila dalje sodelujete tudi vi. Ta dejstva lahko preverite na upravni enoti v Kočevju, zato je stavka, v kateri sodelujete vi, nezakonita in vam zakon o stavki ne nudi zaščite, saj niste poslali upravi podjetja podpisane napovedi stavke. Udeležba v nezakoniti stavki pa po eni strani pomeni disciplinsko odgovornost, po drugi strani pa odgovornost za škodo, povzročeno z izpadom proizvodnje. Izpad proizvodnje pa v tem primeru pomeni izpad dohodka mesečno 19 milijonov, torej za štiri mesece kar nekaj več kot 78 milijonov tolarjev, za katere pa skupaj z drugimi udeleženci odgovarjate tudi vi. Kdor se ne bo po sedmih dneh po prejemu pisma odločil začeti z delom, bo sledil suspenz, disciplinski in odškodninski zahtevek. Če pa mi boste pisno sporočii, da ste pripravljeni začeti z delom, bomo v doglednem času organizirali zagon in s tem bo omogočeno tudi izplačilo plač.” Tako Ukmar, in čeprav vodja stečaja meni, daje dopis brezpredmeten, je med stavkajoče vnesel ponovni nemir in nova sumničenja do vseh tistih, za katere so menili, da jih bodo rešili. Niti v državo več ne zaupajo in tu resnično ne gre več samo za stavko. To je podaljševanje agonije in bofba brezpravnih za golo preživetje, ki bolj kaže na popoln propad prizadetih, medtem ko jim tisti, ki so jih v tako stanje pahnili, grozijo. A. KOŠMERL Loški Potok “Halo, tukaj je bralec Dolenjca!” Dol. list št. 28,16. junija Upokojenemu rudarju iz Kanižarice oz. njene bližine, ki je sicer upokojenec drugega podjetja in kritizira, da imajo hrvaški rudniški upokojenci višje pokojnine, odgovarjam, da nekateri mogoče res. Ko so takšni kritizerji organizirali štrajke na rudniku ter hoteli tako na silo napredovati pa so namesto tega prišli celo v zapor, nekateri pa smo se izobraževali in napredovali. Tako imamo kar primerne pokojnine. Sedaj pa ti isti kritizerji zahtevajo enake pokojnine, kar pa nikakor ne bi bilo pošteno. Če bi te bilo kaj v hlačah, bi se pod svojo kritiko tudi podpisal. Na morebitne polemike ne nameravam odgovarjati. JANKO ŠKARJAK Kanižarica Petelinjada Dol. list št. 30, 30. julija Mar še žive ljudje, ki se vesele gledati mučenje živali? Izteka se drugo tisočletje in glej, kaj se je spomnilo nekaj mož. Ob mučenju živali se želijo zabavati in to na najlepši praznik fare šentjernejske, saj to je šentjernejsko žegnanje. Kaj ni dovolj gorja po svetu - pri naših sosedih še divja vojna, umirajo nedolžni ljudje, koliko nesreč je vsak dan na cestah, koliko težkih trenutkov doživi človek, ko sedaj ob toči nima pridelka?! Veselil seje, da si bo s pridnim delom pridelal hrano zase in za svoje prijatelje živali. Samo malo in vse se spremeni in človekov trud je zaman. Pa pride od nekje nekdo in se bahavo spomni spremeniti ta prelepi praznik v dan mučenja žival i. Kje imajo ti ljudje srce, kdo je pokrovitelj tega? Kje je društvo proti mučenju živali? V zadnjem “Šentjernejskem glasilu” sem na zadnji prebrala tale stavek: “Ta tekma bo začetek razvoja programa, ki se bo vsako leto dopolnjeval z našimi idejami.” Ob tem pa je človeka strah, da ne bi iz “Petelin-jade” prišlo do mučenja še koga drugega, ne samo živali. Vsakemu gospodarju je v ponos imeti na svojem dvorišču lepega petelina, ki tako skrbno varuje svojo kokošnjo družino in mu to ne bi bilo primerno plačilo v zahvalo. E. LAUŠEVIČ Šentjernej Mediji brez etike zn živali? Podpiram stališče spoštovane g. Mete Povž (biologinje), ki v Delu 22. julija upravičeno kritizira ekološki tabor v Pomurju, ko so mrcvarili nič krive drobne ži- ■ vali, ki so se rezanju na žifb celo izmikale... Avtorica članka sicer obsoja tudi TVS, ki je ekološki tabor prikazovala in tako gledalcem razkrila, kaj vse počnejo z živalmi ekologi. Menim, da je velika krivda na strani TVS tudi v tem, da ni ob koncu dala svojega vzgojnega komentarja in obsodila nehuman odnos do žive narave. Poslanstvo medijev, ki se med drugim proglašajo tudi za vzgojne, je, da ob podobnih pretiravanjih javnosti takoj razložijo, da žival prav tako občuti bolečino, strah itd., kot bi jo občutil človek na njenem mestu. Mučenje živali je nedopustno oz. neetično. A sem zelo v dvomih glede tega, saj ne vidim možnosti, da bi se odnos Slovencev do živali kaj kmalu izboljšal, saj niti elektronski niti tiskani mediji v svojih uredništvih nimajo etično ozaveščenega človeka, ki bi ob prikazovanju trpinčenja živali takoj dodal poduk o lepem odnosu do živali. Tako pa bralci, gledalci in poslušalci medijev vse prikazano vzamejo za normalno oz. pravilno. Kot primer naj navedem pretirano hvalo o cirkusu Moire Or-fei, ki jo je objavila julijska številka revije za družinsko vzgojo “Otrok in družina ”. Revija, ki se razglaša za vzgojno, bi morala odsvetovati ogled tega preživetega srednjeveškega osladnega spektakla, vendar tega noče storiti. Ravno nasprotno: priporoča ogled in celo navaja razpored gostovanj po Sloveniji. Se bolj neprimerna je izjava novinarke A. G. o tem cirkusu; s kakšnim veseljem (morda celo navdušenjem!) si je ogledala cirkuške slone, ka- mele, zebre, antilope, nosoroga, kenguruja, nilskega konja... torej vse tiste eksotične živali, ki so bile na mučen način iztrgane iz svojega naravnega okolja. Temu je sledil prevoz, dresiranje, ujetništvo v kletkah in nato večerni (ustrahovalni) nastopi! In lastnica cirkusa si upa celo izjaviti, kako rada ima živali. Na ta dejstva avtorica članka o cirkusu, ki ga je objavila neka slovenska revija, ki piše o živalih, ni pomislila. Hvala za tako revijo, ki tako vzgaja, potem pa se čudimo, ko iz otrok zrastejo ljudje, ki trpinčijo živali. Namesto revija bi morala poudariti, da so cirkusi z živalmi preživeti in jih je treba bojkotirati. Indija je že zdavnaj prepovedala nastopanje živali v cirkusih. Cirkuški delavci grobo ravnajo s sloni, panterji, levi, tigri, opicami, medvedi... “Če bi videli okrutne treninge in ustrahovanje cirkuških živali, ne bi nikoli šli v cirku, "je izjavila indijska ministrica za okolje Maneka Ghandi. Dresure so okrutne. Pretepanji; elektrošoki in stradanje so glavne metode krotilcev živali. Medvedje morajo hoditi po vročih pločevinastih ploščah, da se naučijo stati na zadnjih dveh nogah. Leoparde z verigami priklenejo na stole in jih zbadajo z jeklenimi vilami, da se naučijo stegovati svoje tace v pozdrav. Zato bi tudi slovenske občine morale odklanjati gostovanje cirkusov z živalmi. Prepoved nastopanja živali v cirkusu bo morda res prikrajšala otroke za njlujvo zabavo, toda - ali se je vredno zabavati za ceno trpljenja ali celo smrti živali? Smo rekli, da se vzgoja začne pri otroku... LEA EVA MVLLER svetovalna direktorica v Svetovni zvezi za varstvo živali iz Londona DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj Zakaj moramo plačati reklamo za trgovino? Če prideš po nakupih v trgovino Mercator in nimaš s seboj, embalaže, ti ponudijo polivinilasto vrečko, potiskano s svojo reklamo, zanjo pa moraš odšteti 20 tolarjev. Plačaš torej vrečko in na svoj račun delaš reklamo za najboljšega soseda - za Mercator. Kol potrošnik menim, da trgovine, ki zaračunavajo s svojimi reklamnimi napisi potiskane vrečke stranki ob nakupu, potrošnike izkoriščajo in to počne tudi Mercator. Takšne vrečke bi morale biti brezplačne. Mercator bi bil namreč lahko zadovoljen, da delamo zanj reklamo, ko odhajamo iz njegove trgovine, hkrati pa bi kupce nagradil z reklamno vrečko, daje kupoval pri njem, nepo-tiskane vrečke pa naj bi zaračunavali po znosni ceni. Pred kratkim sem kupoval v dveh trgovinah v Črnomlju, pa sem v obeh dobil reklamne vrečke brezplačno; trgovini nista “najboljši sosed”. Zakaj mora biti vedno potrošnik tisti, ki nosi breme drugih na svojem hrbtu? Prav bi bilo, da bi odgovorni v Mercatorju malo razmislili, kako naj se obnašajo do strank, da bodo res, kot sami pravijo, najboljši sosed. IVAN LAVRIČ Stare Žage “VELIKA GALA PREDSTA VA” - Sam sebe razglaša za največji italijanski cirkus - in kot takšen je Moira Orfei pred kratkim že drugič v zadnjih dveh letih gostoval v dolenjski prestolnici, kar verjetno potrjuje misel, da je med reveži najlažje najti občudovalce artistov in komedijantov. Kruha in iger pač! Cirkus, ki je bil tokrat revnejši za predstavo na trapezu, je Dolenjce navdušil z bogato menažerijo, iz katere izhaja tudi slonji družinski poglavar, ki je med neko popotdanko predstavo takole opravit eno od “božanskih ”zapovedi po H. de Balzacu, ki veleva “mehko se otrebiti" in s tem nazorno pokazal svoj odnos do navdušenih “Podgurcev”. Pet afriških zeber pa je v vročemu poletju primernem razpoloženju poziralo v slogu reklame: "Vsaka ima svoj faktor... (Tekst in foto: Marko Klinc) 31 (2554), 6. avgusta 1998 DOLENJSKI LIST Sava je še vedno onesnažena Okoljski vidik izgradnje verige hidroelektrarn na Savi - Kdo je odgovoren? Vlada RS je pred kratkim sprejela odločbo, s katero je izbrala koncesionarja za gradnjo petih hidroelektrarn na spodnji Savi. V Slovenskem ekološkem gibanju, nevladni okoljski organizaciji, načelno podpiramo izgradnjo verige HE, ki bo energetsko verjetno zapolnila predčasno zaprtje ekonomsko potratne in tehnološko zastarele JE Krško. Te dni se v javnosti pojavljajo neresnične izjave funkcionarjev in predstavnikov oblasti, da je reka Sava že v prvem kakovostnem razredu in da je v zadnjih letih, predvsem na račun propada umazane industrije, zato Sava že postala čistejša ter da ni nobenih okoljskih ovir pri izgradnji verige HE. Izrazujoč zadovoljsto, da se prizadevanja pri gradnji verige HE na spodnji Savi nadaljujejo, opozarjamo na nerešen problem. Sava je še vedno onesnažena čez mero in je v tretjem kakovostnem razredu. SEG je že jeseni leta 1992 na protestnem shodu s krajani Radeč in Laškega opozoril, da HE Vrhovo ne more dobiti uporabnega dovoljenja, dokler Sava ne bo primerno očiščena v skladu s postavljenimi pogoji pred gradnjo. Številna zagotvila in obljube z najvišjih instanc, da bo ob izgradnji HE Vrhovo poskrbljeno za izboljšanje čistosti Save za en kakovostni razred ob vseh glavnih pritokih s strani znanih onesnaževalcev, so se le delno uresničile. V akumulacijskem jezeru v Radečah se nabirjo odpadki iz polovice Slovenije, Vrhovo postaja slovenska greznica. V akumulacijsko jezero se letno steka okoli milijon kubičnih metrov različnih naplavin in odpadkov, dobra polovica v jezeru tudi ostane in se nabira na dnu (tudi težke kovine) ter smrdi. Šmrad komunalnih odplak iz Save in Savinje se širi po Radečah. SEG kot največja nevladna okoljevarstvena organizacija pogojuje nadaljnjo izgradnjo verige petih HE pri naslednjih obvezah države in koncesionarjev: • reka Sava mora do leta 2004 preiti v II. kakovostni razred; , • načrtovanje in izgradnja kanalizacijskega sistema, komunalnih in industrijskih čistilnih naprav na reki Savi (npr. Ljubljanska CČN) Križ čez avtomobile Ena glavnih in najpomembnejših nalog mestnih uprav po svetu je reševanje urbanistične problematike, znotraj tega pa predvsem problemov prometa (avtomobilskega prometa), ki “bogato” onesnažuje okolje z ogljikovim dioksidom, dušikovimi oksidi, svincem, povzroča hrup, je velik porabnik energije, uprave pa se z njim spopadajo tudi zaradi poseganja v prostor ob gradnji prometnic. Pa še bi lahko naštevali probleme, ki jih povzročajo avtomobili in kličejo po rešitvah... Tudi pri nas ni dosti drugače, le da se zdi, da je pristop naše mestne uprave povsem zgrešen. Boj z avtomobili v mestih je neizbežen in nujen. Glavna sredstva v boju proti cestam, polnim avtomobilov, in njihovim negativnim vplivom so predvsem pametno urbanistično načrtovanje, javni promet, kolesa in selektivna tarifna politika v zvezi s prometom. Slednja instrumenta sta najcenejša, najlažje uresničljiva in imata najhitrejše učinke. Kolesarjenje je seveda najcenejša, najprimernejša, predvsem pa najbolj zaželena oblika prometa v mestih, četudi mi pogosto ni jasno, kdo si v resnici tega želi, ker je tako malo kolesarjev. V Novem mestu se ljudje vse letne Čase v glavnem vozijo z avtomo-hili, kolesarjev, ki kolesarijo redno, je le peščica, še manj pa takšnih, ki gredo s kolesom na delo ati po nakupih ter ostalih kratkih opravkih. Zanimivo je, da je med tistimi, ki avtomobila ne uporabljajo, daleč največ otrok in starejših ljudi, kar je zanimivo predvsem s tega stališča, da sta to starostni skupini, ki veljata za fizično manj močni in bi bilo torej bolj logično, da bi ravno oni uporabljali motorna prevozna sredstva. Zakaj ljudje tako malo kolesarijo? Nekaterim se zdi, da je oblikovanost terena prezahtevna, kar seveda sploh ni res. Pomanjkanje kolesarskih stez v mestu sicer je problem, vendar to prav tako ni nujen pogoj za uporabo kolesa. Razdalje med posameznimi potencialno ciljnimi točkami v mestu so zelo primerne za uporabo kolesa, sploh pa ne za uporabo avtomobila v smislu skrbi za okolje, kajti avto je najbolj nevaren okolju prav na kratkih relacijah, ko je motor še neo-gret in zato izdaja več strupenih snovi. Tudi z glavnimi zdravstvenimi tegobami današnjega časa, namreč sladkorno boleznijo, debelostjo, boleznimi srca in ožilja, mišičnimi obolenji... se človek na kolesu odlično kosa in jih premaguje. Pa naj še kdo trdi, da je na vrednostni lestvici Slovencev zdravje najvišje uvrščeno. Kakorkoli, tudi košarice za na kolo v katere lahko spravite nakupljeno blago v trgovini, je moč dobiti za majhen denar (cca 3.000 SIT), približno toliko stane tudi pelerina, ki jo kolesar uporabi v pri- meru padavin, moč je dobiti tudi sedež za otroke in vrsto ostalih bolj ali manj potrebnih dodatkov kolesu. Resda vse novomeške trgovine s kolesi vsega tega nimajo, toda pri najboljših boste to dobili. Res pa tudi v najbolj založeni tgovini s kolesi ne boste dobili tovornega kolesa ali prikolice za kolo, ki jih v tujini, predvsem na severu Evrope, lahko pogosto vidite. Na njih je moč domov pripeljati tudi pralni stroj, če je treba. Pomanjkljivost našega okolja je tudi dejstvo, da koles ni moč zavarovati pri zavarovalnici. Povsem nejasno je tudi, zakaj novomeška občina ne priskrbi privezov ali stojal za kolesa vsaj ob javnih zgradbah ali pa to od podjetij in institucij vsaj z občinskim odlokom ne zahteva. Še manj je jasno zakaj med 500 urejenimi parkirnimi mesti v središču mesta ni niti enega za kolo. To seveda govori o zapostavljanju kolesarjev s strani mestne uprave, pa četudi toliko govoričijo o prometnih problemih v mestu in skrbi za dobro počutje meščanov. Ljubljanska županja Vika Potočnik, ki je v Ljubljani za začetek kupila 6 koles za policiste, pa žal niti v tem ni zgled novomeškemu županu Konciliji. Bo že bolje. S tarifno politiko lahko mesta prav tako urejajo oz. selekcionirajo promet v mestu. Predvsem imajo možnost delno zmanjšati avtomobilski promet v središču mesta z zvišanjem cene parkiranja, kar lahko mnoge voznike odvrne od poti v mestno središče z avtomobilom. Danes stane parkiranje na Glavnem in Novem trgu avtomobilista prvo uro borih 150 SIT, vsaka nadaljnja ura pa stane še dodatnih 200 SIT, daljše parkiranje v parkirni hiši je nekaj cenejše, kar je povsem pravilno. Toda že pri tej absolutno preskromni ceni parkiranja v mestu in če si privoščite le kratko parkiranje, lahko ugotovite, da bi si po kakšnih 150parkiranjih (22.500 SIT), kar se hitro nabere, lahko že kupili povsem zgledno kolo za takšne obiske v mestu. Tudi za zmanjšanje parkirnih površin ob tovarnah bi moralo mesto sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s prispevnimi stopnjami, tovarne same pa s finančnimi spodbudami zaposlene odvračati od prihajanja na delo z avtom, kot to počno v mnogih razvitih deželah. Gotovo so mnoge investicije v prometno omrežje Novega mesta upravičene in dobrodošle, prav tako pa je gotovo tudi to, da je povsem neupravičen odnos novomeške uprave do kolesarjenja v mestu in do podobnih finančno nezahtevnih ukrepov za izboljšanje prometne podobe mesta. Na tak način bi bili prav gotovo ljudje bolj zadovoljni s svojini bivalnim okoljem, pa tudi za zdravje bi bilo kolesarjenje dobrodošlo. TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto in Savinji (celjska) ter na drugih mestih; • okoljska (hidrometeorološka) presoja bodoče mikro- in mak-roklime krajev in mest ob reki Savi; • vpliv verige HE na višino podtalnice, favno in floro ob reki in varnost JEK. Pričakujemo, da bo tokratno ukrepanje primemo pravni državi in ne bo na občinski oz. na republiški ravni izdano uporabno dovoljenje, če Sava s pritoki ne bo poprej ustrezno očiščena. Vse preveč je namreč primerov, ko smo nekaj izgradili, pri tem pa grozno zanemarili okolje (npr. JEK Krško, zgrajena brez trajnostnega skladišča za NSRAO). V primem, da bo slovenska javnost postavljena pred dejstvo, da bo veriga HE zgrajena, Sava pa premalo očiščena, zahtevamo ugotavljanje odgovornosti za neopravljeno delo. V vsakem primeru pa bomo kot zainteresirana stranka po zakoniti poti zahtevali razveljavitev morebiti izdanega uporabnega dovoljenja. V pričakovanju, da v današnji Sloveniji delo po starem ni več mogoče, pričakujemo ustrezno zakonsko ukrepanje. Za izvršilni odbor Slovenskega ekološkega gibanja KAREL LIPIČ ' glavni tajnik Urbanistom Med planerji, urbanisti in reklamnimi statisti ni razlike prav velike: vse imamo - za reklamo. V simpatični obliki reklamiran proizvod da statistu do veljave. S simptomatičnimi vzkliki so pospremljene povsod urbanistove razprave. Vse bolj črne so poljane divje urbanistike, urbanizem vse bolj - znane vaje iz statistike. JANEZ JEŠTOVSKI KDO SE BOJI MAJORJA? Major Ladislav Troha še vedno vztraja pri svojih zahtevah. S svojo neopredeljenostjo in neodzivnostjo vztraja tudi naša oblast in glavnina državljanov Slovenije. Zagotovo pa bi bilo manj nejasnosti, bojazni in zadreg, če bi npr. TV hiše organizirale nekaj kontaktnih oddaj, na katerih bi gledalci lahko postavljali majorju Trohi vprašanja. Zakaj ni bilo doslej še nobene TV konference ali podobnega odprtega pogovora z majorjem? Se naše televizijske hiše bojijo resnice? Bi majorjeva pojasnila znala škodovati tej naši oblastni garnituri? Ne zdi se mi primerno, da bi majorjevo zgodbo posnele in predvajale tuje televizijske hiše. Ali pa se motim in bi bilo prav, da nekdo drug iz tujine - skupaj z našim majorjem - razkrije pravi obraz naše vodilne politične strukture. IVE A. STANIČ Kočevska Reka MODNI KOTIČEK Poletne smernice Sredi poletja si najpogosteje želimo osvežiti svoj videz. Izmislite si kaj novega. Morda vam bodo naslednje smernice pomagale pri odločitvi. Najbolj uveljavljen videz letošnjih modnih pričesk je: ravno in lesketajoče. Svojo pričesko oblikujte s sušenjem z veliko okroglo krtačo. Lesk dosežete tako, da pred prenehanjem s sušenjem ohladite zrak, s katerim sušite. Te pričeske so nostalgična vrnitev v 80. leta zravnanih las, toda v 90. po načinu valovanja. Lasje delujejo zapeljivo. Sicer pa lahko svojo pričesko oblikujete tudi tako, da sprednji del las nad čelom dvignete in počešete nazaj. To lahko naredite tako kratko-kot dolgolaske. Videz je izdelan in tudi nosljiv. Na sprednje lase nanesite sredstvo za povečanje volumna oz. utrjevalec, nato jih navijte na figaro ali velike navijalke. Na koncu jih z glavnikom natupirajte in s krtačo počešite nazaj. Za ženske elegantnejšega videza in stila so modni frizerji naredili pričeske z modnim glamuroznim valovanjem. Lasje so od korenin do sredine ravni, nato pa ji navijete na večje navijalke. Največkrat so počesani nazaj z obraza. Najbolj enostavna in tudi ženstvena pričeska so speti lasje na zadnjem delu glave v šinjon, sofisticiran rep ali figo. Pomembno je, da so strogo počesani in utrjeni tik obglavi. Takšne pričeske lahko zaključite z leskom in izgledale bodo še bolj prefinjeno. JERCA LEGAN Naše ceste Simbolno bi opisal naše ceste, da gole so in bose, kot neveste na prvo poporodno noč, spoznane, da pravzaprav so davno že skurbane. Za ceste znan je vzrok za tako stanje: politika je pač skrbela zanje! JANEZ JEŠTOVSKI OSEM LET BREZ ZDRAVIL Moje težave so se začele pred 13 leti in so se do leta 1990 samo stopnjevale. Zaradi neznosnih bolečin sem se poslužila vseh vrst zdravljenja, zdravnik pa je ugotovil, da imam osteoporozo. Pred 8 leti sem se s kupom težav oglasila pri bioenergetiku Ivanu Pircu iz Hrastnika. Težave so izginjale ena za drugo. Tako sedaj že osem let ne jemljem več nobenih tablet proti bolečinam, kadar pa se pojavijo, obiščem g. Pirca. Kljub starosti, stara sem namreč 65 let, se zopet dobro počutim in vse postorim sama. ROZALIJA LUNEŽNIK Sele pri Pragerskem Slabi obeti za Dolenjske Toplice Nepravilnosti iz preteklosti se vlečejo tudi v sedanjost, nadzor pa očitno ni možen, zato tudi svetnik odstopa Ko sem bil leta 1996 izvoljen za svetnika v krajevni skupnosti Dolenjske Toplice, sem imel pred sabo vizijo razvoja, ki bi pomenila blagostanje in razvoj za cel topliški okoliš. Zavedal sem se, da bo treba reševati številne naloge, da se izkopljemo iz težav, v katere smo zabredli s pomočjo prejšnjih garnitur krajevne skupnosti. A sem kmalu videl, da ni tako. Ker je bilo finančno stanje “nečisto”, kar se vleče še v sedanjost, sem zahteval, da se krivce vsaj moralno razgali, saj organi pregona tako niso bili uspešni. A vse skupaj je dajalo videz, kot da nekomu to celo prija. Večina svetnikov je bila mnenja, da je treba preteklost pozabiti in gledati le naprej. Vendar se moramo zavedati, da sedanjost temelji na preteklosti. Sicer bi tudi sam pristal na to, da se pozabi, če ne bi šlo za dolgove v denarju, kateri se bodo morali poravnati. Vesel sem bil, ko smo imenovali nadzorni svet, ki bi deloval v skladu s statutom, opozarjati pa bi moral na nepravilnosti v krajevni skupnosti, ki so ponavadi del delovanja. Ko je nadzorni odbor opozoril na nekaj nepravilnosti, so svetniki to vzeli kot nekaj škodljivega. Škoda pa je v resnici nastala drugje. Ko je bilo potrebno plačati stare račune, je bil žiro račun takoj blokiran, kar pa je povsem zave- zalo roke krajevni skupnosti. & sreča, da imamo v Dolenjski!1 Toplicah župnišče, ki nudi pr°' store krajevni skupnosti, zdravi venemu domu in še nekateri® inštitucijam. Žalostno pa je, da*1 v 50. letih nismo bili sposob® ustanoviti ene upravne stavbe, B jo ta krajevna skupnost še kak® potrebuje. Največja ironija pa j?1 da so nam zaradi neplačevanj8 odklopili telefon in elektriko- Rad sem objektiven in pošte® zato moram kljub vsemu prizna11; da so se nekatere stvari kljub težB situaciji le premaknile na bolj* Med ostalimi ima veliko zaslug28 to tudi predsednik krajevne skup nosti, čeprav sem imel včasih ob čutek, da prikriva nekatere n® pravilnosti, kar je krajevni skup nosti škodovalo. Ni pa mi jasno, zakaj je kot predsednik odstop® saj je imel razen dveh večinsk* podporo. Sprašujem se, kje s° njegova volja, pogum in zagn® nost, ki jih je pokazal ob nastop* svojega mandata?! Iz navedenih dejstev odstop3® tudi sam, ker ne želim biti le šte' vilka v glasovalnem stroju. V sit® ariji, kakršna je, ne vidim nikakb nih razvojnih možnosti, zato se tej sestavi počutim nepotrebneg3 Glede na to, da je že sedaj vs* tako klavrno, pa ne pričakuje® niti uspešnosti bodoče občine-TONE ŠKUFC* Dolenjske Topl>c( ŽE DESETO LETO OB KRKI - Rod severnih kurirjev iz Slovenj GraK že deseto leto tabori ob reki Krki pod vasjo Podgozd. Letos imajo škafi1 tabor s taborniki iz Mislinje, tako da jih je bilo v soboto, 24. julija, z obisk valci vred okoli osemdeset. Prijetnih deset dni so taborniki preživeli o raznih taborniških veščinah, preizkusili so se tudi v streljanju z lokom- besedah g. Vodovnika zelo radi prihajajo v ta konec Dolenjske, saj uziv°f ob čisti reki in se lepo razumejo s takojšnimi prebivalci. (Foto: S. Mih' VESELE POČITNICE - Te poletne dni ni živahno le ob Kolpi in v hjft ampak tudi po okoliških vaseh, kamor so k starim staršem prišli na vnuki iz Kočevja, Ljubljane in od drugod. Tako je tudi v Podgori, ki s>c. občine. Na fotografiji: med priljubjenimi igrami mladih počitnikarje® Podgori je tudi merjenje moči, kdo bo sotekmovalcu položil roko na m11 (Foto: J. Primc) 30 LET LOVSKE DRUŽINE BUČKA - V soboto, 18. julija, so lovci lovske družine Bučka praznovali 30-letnico delovanja. V upravljanju imajo 1.880 hektarjev lovišč in kljub številnim težavam - kot so melioracije, gradnja cest in drugi posegi v naravo - jim je z vztrajnostjo in trdim delom uspelo ohraniti vso avtohtono divjad. V lovišču imajo veliko lovskih naprav, upravičeno pa so ponosni tudi na svoj nedavno dokončani lovski dom s streliščem. Ob jubileju so lovci pripravili pester kulturni program, v katerem so sodelovali rogisti Zveze lovskih družin Novo mesto (na sliki), pevski zbor Fantje z vasi in učenci OŠ Bučka, medse pa so povabili tudi predsednika Lovske zveze Posavja Antona Podgorška in škocjanskega župana Janeza Povšiča. (Foto: Gregor Kaplan) APLAVZ NI OBVEZEN Ne morejo ali nočejo? skega Odloka so bile močnejše-obiskovalki in obiskovalca d Štajerc, ki je želel loviti ribe v ribniku v Prilozju, je bil presenečen, ko mu je domačin povedal, da bo mora! za to odšteti nekaj tolarjev. “Bom šel pa namakat trnek v Kolpo, "je našel nadomestno rešitev. “Tudi prav," mu je odvrnil domačin, “toda za ribarjenje v Kolpi potrebujete dovolilnico. ” Povedal mu je, kje jo lahko kupi, toda namesto zahvale je slišal kup pripomb na belokranjsko negostoljubnost in na to, da nas bo tržno gospodarstvo popolnoma razčlovečilo. “K vragu, pa takšna dežela zlatih src!” je še zamahnil Štajerc ter odbrzel. Skupina KrščanOv, ki se je utaborila na travniku ob Kolpi, je onemela, ko so'se sredi noči pred njimi pojavili trije policisti z baterijami. Najprej so morali pokazati osebne izkaznice, nato pa so izvedeli, da bodo morali pobrati šila in kopita ter se preseliti v bližnji kamp. “To je nepopisna nesramnost, ” so skušali ugovarjati, toda črke čmomalj- Krškega so morali pospraviti svoje stvari, vžgati avto in odplim11-Nevšečnosti s prenočevanje111 na za to neurejenih površinah s° imeli letos tudi metliški fantje, *j. i že dvajsetič zapored čolnarn1 iz Osilnice do Metlike. Nočne patrulje so jih resda le opozorile, 0 Pa sem ji raje kar verjela. Njen v Kamnju, kamor sva se od-Pravili5 je pravi raj za dušo. Hišica Ja hribčku med vinogradi, svež *rak, prijazni ljudje... “Ja, tu sem pfaje. Čeprav sem živela v Ljubek smo vseskozi z družino pridali v moj rojstni kraj, zdaj pa i večino časa tukaj,” je pove- pravi, da če bi se še enkrat odločala o poklicu, bi bila rada kmetica. Od doma je odšla zelo mlada, s sabo je vzela le par cunj. V Ljubljani je potem spoznala svojega moža, si ustvarila družino - ima hčerko in sina - naredila nekaj šole in tečajev ter doma odprla šiviljsko obrt. Rada je šivala in še sedaj kaj malega naredi. 17 let je že vdova in pogreša svojega moža. “Izredno lepo sva se razumela,” prepričano pove Rozalija. Vseskozi je rada prihajala v šentrupersko dolino in presrečna je bila, ko je leta 1939 od doma dobila nekaj vinograda. “Strašno veliko mi pomeni Šentrupert. Veseli me, da je kraj napredoval in sploh sem zadovoljna, če so ljudje uspešni,” pove Rozalija. Je verjetno ena redkih devetdesetletnic, ki ne samo da vozi avto, na kar je strašno ponosna, saj je tako neodvisna od drugih, pač pa tudi ena ROZALIJA MED ROŽICAMI - V veliko veselje ji je vrt z rožami, za katerega pridno skrbi. Sicer pa - se vam zdi, da bo Rozalija v soboto praznovala 90. rojstni dan? (Foto: L. M.) uasa luiiaj, je pove-, a'a Rozalija. Rada poseda na ^Pci pri hišici, opazuje naravo in e spominja svojih otroških let. , Uoma je bila z velike kmetije, ,ar 38 hektarov je imela v enem i.0811. niso pa imeli le veliko zem-& pač pa tudi otrok. Od desetih "Rozalija prišla na svet deveta, ?aj je še edina živa, čeprav pravi, »I Je bila vedno nekaj bolehna, eiveii smo v taki skromnosti in > delali, da se ne da povedati, f^den sem zjutraj odšla v šolo, je ,10 treba delati na njivi ali pasti ^aye,” ne more pozabiti težkega poJtva. Zdaj je kmetija močno ^drobljena, kar jo na svoj način °?h, toda tako pač pride v življe-Zanimivo pa je, da Rozalija Svetovni prvak iz Predgrada ___ Buldog potrebuje človeka skoraj kot hrano PREDGRAD - Pred kratkim Je v Helsinkih na Finskem jbtčalo svetovno prvenstvo an-pških buldogov. Na njem je v v°nkurenci 70 psov iz vsega sveta .^ladinski konkurenci psička gTTa> last Toneta in Marije Kovali 'z Podgrada, osvojila naslov 'Jovne prvakinje. Kovačičeva Ibiki zelo presenečena nad tem 5*tavim priznanjem, saj sta prikovala uvrstitev okrog četrtega . Ko je sodnik z roko pokazal meni, naj stopim na najvišjo ®Pničko, sem se počutil, kot da k'®tam. Seveda je bila Afna res jJ®a, tako da nam zmaga ni bila tistih, ki je do lani še sama obdelovala svoj vinograd s 1300 trtami. 25 let je članica Društva vinogradnikov Šentrupert in za letošnji jubilej so ji dali delati steklenice z napisom: Slavnostna polnitev za mojih 90 let, Rozalija Valas: “Ponosna sem, da sem Dolenjka, s cvičkom srečna sem mladenka.” Gre za lastno pridelavo in polnitev. Letos je vinograd dala prvič v najem, saj je delo v njem zanjo vendarle pretežko, še vedno pa obdeluje vrt, kjer pridela vse za svoje potrebe. V posebno veselje so ji rože, ki jih ima vseh vrst. “Vse življenje sem morala zelo trdo delati, ampak sem rada, in to cenim tudi pri drugih. Zato mi v življenju ni nikoli dolgčas,” pove svoje življenjsko vodilo in odkrito nadaljuje, da ne ve, kako bi se morala počutiti kot devetdesetletnica. “Nekaj starostnih težav sicer imam, ampak notranje sem pa zdrava,” se nasmeje, kar ji ni težko verjeti. Rozalija je dolgoletna naročnica Dolenjskega lista, ki ji je pravi četrtkov prijatelj. Nasploh veliko prebira razne revije ter časopise in pravi, da se ne more odreči Naši ženi, Zdravju in Vzajemnosti. Tudi sicer zdravju posveča veliko pozornosti: nabira zelišča po Ašičevih knjigah, na primer rman, regrat, koprive, trpotec, si kuha čaje, kijih ima veliko raje kot kakršnekoli sokove, vsako jutro telovadi, pazi na prehrano. “Rada živim, še posebej ker sem še vedno samostojna in neodvisna od pomoči drugih. To je veliko vredno,” je prepričana devetdesetletnica, ki je preživela tri vojne. Sicer pa meni, da bi morala naša država več narediti za dobrobit ljudi, brez prerekanja in nagajanja, kar je žal vse prepogosta praksa. L. MURN gradu sta kupila staro hišo in se začela poklicno ukvarjati z vzrejo psov. Buldog je pes, ki venomer potrebuje stik s človekom; skoraj bolj ga potrebuje kot hrano. Udejstvovanje na razstavah in tekmovanjih veliko stane, in to pokrivajo s prodajo mladih buldogov. M. GLAVONJIČ Franc Kapš pred svojim čebelnjakom. (Foto: A. J.) Gre po očetovih stopinjah Čebelarstvo kot konjiček -Številna priznanja za med parjena,” je zadovoljno pove-*Tone Kovačič. Čeprav so do-l4 ‘nieli vedno pse, tudi nekaj tarnem^K*h ovčarjev, je že dol-Ljone želel imeti angleškega ld°ga, pet let je zbiral denar za p^ga samca, s katerim je nastopi da mnogih razstavah po Evro-PV’ Ner je vedno segal po visokih nstitvah, doma pa Tedno zma-jjjM Več let je iskal psičko, saj . bntel, da bi bila v sorodu s sam-?. ki ga imajo. {.i Potrpljenje se nam je izpla-.L °> saj smo jo našli na Nizozem- kum’pr L' Ko je bila stara dve leti, je p. ela prvo leglo, zdaj smo svetov- dj^pri znanem vrhunskem re-Je'a, ^Prvaki,” razlaga Tone. Kova-{^eva imata buldoge zelo rada. p ed tremi leti sta se iz Kočevja tSelila na “podeželje”; v Pred- - Marija Kovačič: “Afna se ij Vede kot svetovna pr\>akinja." 0,°: M. G.) Na Slovenskem ima čebelarstvo bogato tradicijo, ki se že stoletja prenaša iz roda v rod. Svojega očeta posnema tudi Franc Kapš iz Rumanje vasi, sin znanega čebelarja Rudolfa Kapša iz Občic. Franc je očetu pomagal čebela-riti že v otroštvu in imel tudi svoj kranjič. Pred 12 leti sije blizu hiše postavil čebelnjak s 24 panji “de-setsatarji”, danes pa jih ima 60. Skrbi za svoje panje ter še za očetove in osem šolskih. Letos upa, da bo natočil 1400 kilogramov medu, največ hojevega. “Zadnje desetletje je za naše čebelarstvo zaradi bolezni težko obdobje, zato je pomembno zdravljenje čebel,” je dejal F. Kapš, ki je pred našim obiskom točil med, in dodal, da zdravstveno varstvo čebel vse bolj ogrožajo tudi škropiva in onesnaženo okolje. Zaveda se, daje čebelji panj kot lekarna, v kateri nam narava nudi zdravje in moč, zato skrbi za čim bolj kakovosten med, za katerega je prejel že številna priznanja. Ponosno je pokazal dve zlati priznanji za gozdni in hojev med, ki mu ju je minuli mesec podelilo čebelarsko društvo Semič. Letos načrtuje še s tremi čebelarji iz starih delov sestaviti voz, kakršnega so nekoč uporabljali za prevoz čebel. V starih časih so namreč po odtočitvi medu panje naložili na voz in jih odpeljali na ajdova polja. Danes so ta polja redka, tako da čebele nahranijo s sladkorjem, potrebna pa so tudi zdravila, brez katerih čebele ne bi preživele. Že njegov oče je v čebelarskih krogih znan po tem, da je zbral in ohranil vrsto čebelarskega orodja in panjev iz nekdanjega poselitvenega območja Kočevarjev ter staro čebelarsko strokovno literaturo. Številne predmete Franc še danes s ponosom hrani in razmišlja tudi o tem, da bi naredil muzej starih predmetov in ostalega gradiva o čebelarstvu. Za čebele velja, da so marljive, vztrajne in organizirane. Tak je tudi Franc Kapš. Pred desetimi leti sta skupaj z Jožetom Turkom dala pobudo za oživitev društva in Franc je danes aktiven tajnik čebelarskega društva Straža-Do-lenjske Toplice. Čeprav je čebelarstvo njegov konjiček, mu vzame veliko časa, pozimi pa se več posveti mizarstvu. Sicer pa že 14 let dela kot učitelj praktičnega pouka na Šolskem centru v Novem mestu. A. JERNEJČIČ s Trdinovega vrha na kanalu KRAVI, KI STA POVZROČILI SPOR - Na fotografiji sta Amalija Klepec in njen sin Stane Klepec ob obeh kravah, katerih iztrebki so “smrdeli” do same občinske oblasti. (Foto: J. Primc) Prsti so mladi in živahni Na harmoniko igra že 55 let ČRNOMELJ - Stari godci in njihove viže še živijo. Med potujočimi godci je že več kot 55 let sedaj 62-letni Marjan Koplan iz Črnomlja, sicer upokojeni avtomehanik. Marjan igra na diatonično harmoniko že od ranih otroških let. Prvo harmoniko mu je kupila zdaj že pokojna mama, potem pa jih je kar nekaj zamenjal. Sedaj ima skoraj novo diatonično harmoniko. Maijan je samouk, vse skladbe, ki jih igra, se je naučil po posluhu. Poznajo ga po vsej Beli krajini, saj je igral na raznih prireditvah, srečanjih, izletih, gostilnah in ohcetih. Rad se spominja, kako so ohceti izgledale nekoč. Bilo je bolj živahno, svatba pa se je običajno začela v ponedeljek in je trajala dva ali tri dni. “Godci smo vedno prvi vstajali, budili svate in ohcet seje nada- * ljevala. Včasih je bil za ohcet dovolj že harmonikar, če pa sta MOPED IN ALKOHOL KOČEVJE, RIBNICA - V petek, ob 20.30, je na prehodu za pešce pred Policijsko postajo Kočevje mopedist s sopotnikom podrl pešakinjo, ki sojo po hitrem posredovanju policistov in dežurne zdravstvene službe takoj prepeljali v bolnišnico. Prevoz v bolnišnico pa žal ni bil več potreben za 59-letnega Janeza An-dolška iz Ribnice, ki ga je v noči iz nedelje na ponedeljek, ob četrt na tri zjutraj, na Gorenjski cesti zbil 24-letni Leon Jakšič s katrco. Andolšek, ki je zaradi hudih ran umrl na kraju nesreče, je koračil po sredi ceste, avtomobilistu, kije vozil iz smeri Ljubljane v Ribnico, pa kljub zaviranju in umiku v levo nesreče ni uspelo preprečiti. Alkoskop je vozniku pokazal 1,49 grama alkohola v izdihanem zraku. Gorjanski medvedi na Gorjancih RATEŽ - Kako nestrpno so skavtski kandidati pričakovali nedeljo, 5. malega srpna! Prvi dan smo se dobili z vso ropotijo pred Kaplanijo v Šmihelu. V avtomobile smo spravili opremo, ki smo jo kupili in dobili podarjeno. Pot nas je peljala skozi mesto ob zeleni Krki. Za starodavno kapelico na Ratežu, ki je potrebna popravila, smo zavili desno. Pristali smo na travniku ob vzorčnem šotoru. Kmalu je dobil sosede. Postavili smo tudi velik vojaški šotor, ki nam ga je posodila vojašnica iz Novega mesta. Iz civilne zaščite Mestne občine Novo mesto smo dobili štiri komandne šotore.Zvečer so se skavtski kandidati odpravili na nočno orientacijo. Drugi dan so šli vsi vodi na “hike”, vrnili pa so se tretji dan. Četrtek je bil najbolj pričakovan v celem tednu, saj so kandidati med slovesno sv. mašo postali pravi skavti. Mašo je daroval naš duhovni vodja iskreni pingvin g. Marko. Prišli so starši in prijatelji ter tudi misijonarka Ana Burger, ki že dolga leta služi ubogim v Kamerunu. Prehitro sta minila tudi petek in sobota. Potrudili so se tako voditelji kot kandidati. Ob tem velja iskrena zahvala vojašnici Novo mesto, Civilni zaščiti, Kmetijski zadrugi Graben, gospe Malči, šmihelskemu župniku g. Cirilu, kaplanu Marku, vsem voditeljem in mnogim skritim dobrotnikom! HITRI POVŽ Marjan Koplan bila zraven še klarinetist in basist, je bilo še bolj veselo. Danes me še povabijo na kakšno ohcet, sicer pa je harmonika moj osebni spremljevalec,” pripoveduje Marjan, ki ga ni težko pripraviti do tega, da si harmoniko položi nežno kot ljubico v svoje naročje, malce pripre veke in že sta na perutih užitka - Marjan in njegova harmonika. Kljub letom so njegovi prsti mladi in živahni, iz priljubljenega inštrumenta pa izvabljajo zvoke, ki osvajajo srce. Marjanu želimo še veliko zdravja ter zadovoljstva ob igranju diatonične harmonike! JOŽE NOVAK TABORNIKI OB DENAR DOLENJA VAS - Taborniško društvo Rod sivih jelš je zadnji julijski dan taborilo blizu turistične kmetije v Dolenji vasi. Neznani nepridiprav je prišel v šotor blagajnika in iz nahrbtnika vzel 270 tisoč tolarjev. Dve resnici in ena pravica V Ribjeku huda kri zaradi kravjekov na cesti OSILNICA, RIBJEK - “Klep-čevi napajajo krave v Ribiškem potoku. Temu ne nasprotujeva, ni pa prav, da ne počistijo z asfalta kravjih iztrebkov in jih morava midva,” sta povedala Maijanka in Željko Knavs iz Ribjeka, ki imata ob tej asfaltni cesti ribogojnico, h kateri prihajajo z vozili ali peš, na ogled pa celo ministri. Stane, Amalija in Peter Klepec pa so osvetlili sporno zadevo s svoje plati: “Po tej cesti, ki je bila od nekdaj kravja pot, smo vodili krave napajat, odkar pomnimo. Takrat je bilo v Ribjeku več krav, kot jih je danes v vsej osilniški občini, ki šteje le 42 glav govedi. V Ribjeku je samo še šest krav, od tega sta dve naši. Ostali napajajo krave doma, mi pa jih vodimo napajat na potok, saj živini koristi, da se malo sprehodi. Nimamo nič proti občinskemu odloku, vendar naj bi veljal za vse enako, tudi za župana in svetnike, saj županovi turisti ogledujejo in kupujejo svetnikove, Knavsove, ribe in vemo čigave konje jahajo turisti in policisti tod okoli pa se zaradi nji-.hovih iztrebkov ni še nihče pritoževal. Turisti, predvsem otroci, so še veseli, da vidijo v naravi kravo.” AmalijaJšJepec je k temu dodala, da ima 74 let in ne bo hodila Čistit ceste za kravami. Sin Stane pa je predlagal, naj bi s ceste čistili kravjeke tisti, ki so zaposleni na občinskih javnih delih in čistijo grobove, spomenike, zalivajo rože, urejajo otoček v Bosljivi Loki itd. Klepčevi so pokazali še občinski dopis, ki nosi datum 20. julij in v katerem piše, da občinski odlok o javnem redu in miru v osmi točki 11. člena prepoveduje prehod javnih površin živini brez nadzora lastnika in določa tudi čiščenje iztrebkov, ki ga živina povzroči. Za tak prekršek je zagrožena denarna kazen 10.000 do 20.000 to- dejali, spoštovali, čeprav menijo, da ni najboljši. Ne bodo redili več krav in tako bodo v Ribjeku le še štiri krave. Zavedajo se, da je treba predpise spoštovati. Sicer pa tudi nekdanja kravja ulica ni več tisto, kar je nekdaj bila, se pravi blatna pot, ampak je že asfaltirana cesta. J. PRIMC Otroci in prosti čas Prosti čas pripada vsem ljudem, ne glede na starost. A tokrat je razmišljanje namenjeno le prostemu času, ki zadeva počitnikarje, saj imajo v poletnih dneh prostega časa na pretek. Veselje oz. razočaranje ob zaključku šolskega leta je že za njimi, priprave na novo pa so še predaleč. V tem času so otroci pogosto prepuščeni sami sebi in svoji domišljiji. Starši sicer poskrbijo za to, da niso med njihovo (ponavadi službeno) odsotnostjo otroci lačni in žejni. Kaj pa načrtovanje porabe prostega časa? To pa je, žal, bolj redko. Tako so otroci oblikovalci lastnega prostega časa, kar je včasih lahko sila zanimivo in ustvarjalno, včasih pa popolna polomija. Prosti čas naj bi človeka sproščal, saj je to čas zabave, počitka in razvedrila. Pomembna sta sa-moodločanje in interes. A je vseeno dobro, da se prosti čas postavi vsaj v ohlapni okvir. To je še posebno priporočljivo, kadar so otroci sami doma in je njihov prosti čas popolnoma nenadzorovan. Prosti čas ni le poležavanje, posedanje in brezdelje. Ima namreč mnogo globlji pomen in vrednost, saj so ga že Grki pojmovali kot ukvarjanje s športom, pisanjem, z znanostjo, govorništvom, muziciranjem in seveda tudi igranjem. Prepričani so bili, da vse te dejavnosti razvijajo človekov duh in'vrline. Ob besedni zvezi prosti čas brž pomislimo na igro. Veliko psiholoških teorij razmišlja o tem, zakaj se otrok igra in kakšen pomen ima zanj. Vsekakor je igra pomembna za vsakega otroka, saj prek nje zadovoljuje celo vrsto socialnih potreb. Če namreč otroku onemogočimo igro, ga prikrajšamo pri uresničevanju duševnih in ustvarjalnih zmožnosti. Zato si starši vzemite vsak dan nekaj minut za načrtovanje otrokovega prostega časa za naslednji dan, ko bo sam doma. Seveda naj pri tem sodeluje in izrazi svoje želje. Gre gre le za to, da otroku nakažete smernice, on pa bo zapolnil svoj prosti čas glede na trenutne želje in potrebe. Otrokov prosti čas ni odvisen le od materialnih možnosti družine, ampak tudi od domišljije in zavzetosti otrok in staršev. Če bodo v pravem razmerju prosti čas zapolnjevale dejavne, doje-malne, domišljijske in ustvarjalne igre, bo le-ta dobro oblikovan. Tako naj se torej otroci ukvarjajo s športom, igrajo različne vloge, poslušajo pravljice, glasbo, berejo, pišejo, rišejo, gradijo iz kock, ustvarjajo slike iz delov, obdelujejo plastelin ali kak drug material...Televizija in računalnik sta tudi lahko del prostega časa, a naj ne postaneta celodnevno mašilo. Pri gledanju televizije lahko otroku pomagate tako, da pregledate TV program in otroku svetujete, kaj bi bilo zanj zanimivo, koristno in tudi zabavno. V igri otrok razvija svoja čustva in jih sprošča, zato ima tudi terapevtski pomen. Različne družbene oz. življenjske okoliščine pa so vzrok za različne igre: prijetne, ustvarjalne, nasilne... Te se razlikujejo po vsebini in odrasli lahko uspešno in pozitivno (z zgledi, pogovori) vplivamo na otroke. Počitnice so prekratke (in prosti čas tudi), da bi minile kar tako. Poskrbimo, da bodo otrokove male sive celice delale tudi v prostem času, čepra v neprisiljeno in ravno zato morda toliko bolj uspešno. I. POTOČAR PAPEŽ Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 6. VID. SLOVENIJA 1 7.15-1.55 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR PACKAČKOV PISANI SVET 9.40 MLADA EVROPA POJE 9.50 DENVER, ris. naniz. 10.15 AFRIŠKE KORENINE, angl. serija, 5/7 11.10 V HRIBIH SE DELA DAN 11.40 HOMOTURISTiCUS 12.05 J.A.G., amer. naniz., 12/22 13.00 POROČILA 13.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.20 RESNA GLASBA 15.10 TEDENSKI IZBOR PO DOLGEM IN PO ČEZ 15.35 VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 3/24 16.00 ZGODBE RUTH RENDELL, angl. nadalj., 12/14 16.50 OBVESTILA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 TEDI 18.20 PARADA PLESA 18.35 IZZIVI PRIHODNOSTI, amer. dok. ' serija, 6/22 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz., 13/13 21.00 TEDNIK 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.40 VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 4/24 23.05 ZGODBE RUTH RENDELL, angl. nadalj., 13/14 23.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA PETER, 7. VIII. SLOVENIJA 1 7.15-2.00 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR GLEJTE KAKO RASTEJO 9.40 LAHKIH NOG NA OKROG 10.20 PARADA PLESA 10.35 IZZIVI PRIHODNOSTI, amer. dok. serija, 6/22 11.054x4 11.35 NA VRTU 12.05 EMILY Z MESEČEVE DOMAČIJE, kan. naniz., 13/13 13.00 POROČILA 13.15 RESNA GLASBA 15.05 TEDENSKI IZBOR VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 4/24 15.30 ZGODBE RUTH RENDELL, nadalj., 13/14 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MALA ČAROVNICA,!, del 17.45 LAŽNIVI KLJUKEC, gled. predstava 17.55 PALČEK DAVID, risana serija, 5/12 18.20 IZGUBLJENE CIVILIZACIJE, amer. serija, 7/10 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 ŠPORTNI KVIZ 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.40 POLNOČNI KLUB 22.40 VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 5/24 0.15 ZGODBE RUTH RENDELL, angl. nadalj., 14/14 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz., 30/44; 10.30 Pacific Drive, avstral. naniz., 30/130; 10.50 Opremljevalke, amer. naniz., 6/21; 11.15 Kdo je glavni, amer. naniz., 16/2% 11.40 Ob reki, amer. film -13.15 Euronevvs -14.50 Lepa Sara, portorič. film - 17.20 Pasje življenje, amer. naniz., 15/22-17.45 Čudežni otrok, amer. naniz., 8/22 -18.10 Kolo sreče -18.40 Košarka - 20.15 S festivala na Vurberku - 21.40 Vinska potovanja, serija, 5/13 - 22.05 Raj na vsak način, franc, film - 23.35 Klient, amer. naniz., 5/19 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz., 29/44; 10.30 Pacific Drive, avstral. naniz., 29/130; 10.55 Družinski zdravnik, Špan. nadalj., 9/14; 12.10 10000 obratov; 13.00 Naša krajevna skupnost -13.45 Euronevvs -15.30 Svet poroča -16.30 Topot v noči, amer. film -18.05 Opremljevalke, amer. naniz., 6/21 -18.30 Kdo je glavni, amer. naniz., 16/22 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Tuji gostje v popevki meseca - 20.55 Lepa Sara, portorič. film -22.45 Ples na cesti, angl. glas.-dok. oddaja KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Odklop, ponov. -14.00 Drzni in lepi -14.30 Oprah show, ponov. -15.30 Sončni zaliv -16.00 Družinske vezi, naniz.,- 16.30 Cooperjeva druščina, naniz. - 17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Alf, naniz. -18.00 PrinczBe! Aira, naniz. - 18.30 Oprah shovv -19.30 Korak za korakom, naniz. - 20.00 Mesto zločina, naniz. - 21.00 Prave barve, film - 23.00 Nema priča, naniz. - 0.00 MacGyver, naniz. -1.00 Nemogoče, naniz. - 2.00 Prvi odklopi VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Čukec in Rozi -18.00 Iz produkcije združenja LTV -18.25 Sosedje, 6/ 130- 19.00Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Simpsons -10.30 Rdeči palček (serija) -11.00 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 New York (serija) -12.55 Filmi Danielle Steel -15.00 Program za mlade -17.05 Hrvaška kulturna dediščina -17.50 Zlata kletka (serija) -18.40 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.15 Stoletje, dok. serija - 21.10 Kviz - 22.10 Opazovalnica - 22.35 Oddelek za umore (serija, 1/44) - 23.20 Nenavadno obnašanje (amer. film) HTV 2 15.20 TV spored -15.35 Hitra sprememba (amer. film) -17.00 Frankenbergovi (serija) -17.50 Risanka -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Popolna tujca (hum. serija) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport-20.15 Kviz - 20.30 Dosjeji X (serija) - 21.35 Seinfeld (hum. serija) - 22.05 Mrtvi balon (angl. film) KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 MacGyver, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Drzni in lepi, nadalj. -14.30 Oprah shovv, ponov. -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Alf, naniz. -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah shovv -19.30 Korak za korakom, naniz.- 20.00 Moj film - 23.30 MacGyver, naniz. -0.30 Nemogoče, naniz. -1.30 Dannyjeve zvezde, ponov. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -16.45 Najspot - 17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -18.25 Sosedje, 7/130 - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Simpsonovi -10.30 Rdeči palček (humor, serija) -11.00 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Nevv York (serija) -12.55 Filmi po romanih Danielle Steel -15.00 Program za mlade -17.50 Zlata kletka (serija) -18.40 Kolo sreče -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Potepam se in snemam (dok. oddaja) - 20.50 Lepa naša - 22.10 Opazovalnica - 22.35 Ljudje smo - 23.20 Poročila - 23.25 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); To je fantastično (hum. serija); Gospod in gospa Bridge (amer. film); Sedmi element; Kavboji (amer. film) HTV 2 15.15 Tv koledar -15.25 Težka odločitev (amer. film) -17.00 Frankenbergovi -17.50 Risanka -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Na zdravje (hum. serija) - 19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon L.A. (serija, 11/44) - 21.05 Poročila - 21.20 Nenadoma Šusan (hum. serija) - 21.50 Proti njeni volji (amer. film) - 23.20 Velike skrivnosti 20. stoletja SOBOTA, 8. VIII. SLOVENIJA 1 Dežja, film -14.00 Remington steele, nadalj. - 15.00 Lepotica in zver, naniz. -16.00 Briljantina 2,film-18.00 Atlantis-19.00 Protiudarec,naniz. - 20.00 Kung Fu, naniz. - 21.00 Varuhi časa, naniz. - 22.00 Babilon 5, naniz. - 23.00 Zgodbe iz grobnice, naniz. - 23.30 Petek trinajstega, naniz. - 0.30 Nemogoče, naniz. -1.30 Atlantis VAŠ KANAL 14.00 Videostrani-17.00 Videoboom 40-17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -18.25 Sosedje (serija) -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop HTV 1 8.15 Tv spored - 8.35 Program za mladino - 12.00 Poročila -12.20 Stotine konjenikov (ital. film) -14.10 Čista resnica -14.40 Svet hipnoze -15.05 Fatalne ženske (dok. oddaja) -15.30 Velike svetovne palače -16.05 Dr. Quinn - žena vrač (serija) -17.05 Večer z Muppetki -17.35 Na krilih cvetnega vetra (serija) -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.25 Defenless (amer. film) - 22.10 Opazovalnica - 22.30 Svet zabave - 23.00 Nočna straža: Veliki pobeg (film); Crosscut (amer. film); Največji uspehi hrvaškega športa HTV2 9.55 Oddajnik Belje -11.05 Tv koledar -11.15 Zlata kletka (serija) -15.00 Črno belo v barvi - 18.00 Vse o siru (dok. serija) -19.00 Conan (ris. serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler - 21.15 Dok. film - 22.05 Hrvaški umetniški amaterji (dok. serija) - 22.55 Oprah shovv NEDELJA, 9. VIII. 7.40-2.20 TELETEKST 8.00 ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.30 ČAROBNI ŠOLSKI AVTOBUS, risana naniz. 8.55 ŽIVAHNI SVET IZ ZGODB RICHARDA SCARRYJA, 7/13 9.20 MODRO POLETJE, Špan. naniz., 18/37 9.50 DOBRODOŠLI DOMA 9.55 ŠPORTNI KVIZ 11.30 PROMENADNI KONCERT 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.10 TEDENSKI IZBOR PRISLUHNIMO TIŠINI 13.45 DUHOVNI UTRIP 13.05 VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 5/24 14.30 ZGODBE RUTH RENDELL, angl. nadalj., 14/14 15.25 SUHEC, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.10 AL ANDALUS - FLAMENCO, 2. del 17.50 NA VRTU 18.15 OZARE 18.20 PUSTOLOVŠČINA OKAVANGO, francoska dok. oddaja 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 DRAGI MODUGNO, glas.-dok. oddaja 21.45 HOMOTURISTICUS 22.05 DRUŽENJE IN PRAZNOVANJE, ameriška dok. oddaja, 1/10 23.00 POROČILA, ŠPORT 23.10 LANSKO POLETJE, amer. film 0.45 IZGUBLJENI ATLANTID1N ZAKLAD, amer. film SLOVENIJA 1 7.40 - 0.35 TELETEKST 8.00 ŽIVŽAV CILKIN KOTIČEK, risanka 8.10 SKRIVNOSTNO ŽIVLJENJE IGRAČ, lut. naniz. 8.25 ZVEZDICA, lut. naniz. 8.50 TELERIME . 8.55 MODRO POLETJE, Špan. naniz., 19/37 9.20 PUSTOLOVŠČINE, naniz., 23/24 10.00 OZARE 10.05 VELIKI RUSKI SKLADATELJI 10.30 FOLKLORNI ANSAMBEL 10.55 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. serija, 5/5 11.25 NAŠI MISIONARJI NA SLONOKOŠČENI OBALI, 1. del 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POMAGAJMO SI 13.00 POROČILA 13.55 DRAGI MODUGNO, glas.-dok. oddaja 14.55 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 15.20 NESREČA EXXON VALDEZA, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.15 ALPE JADRAN 17.45 PO DOMAČE 18.40 PO DOLGEM IN POČEZ 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 POLETNI MOST 21.30 INTERVJU 22.30 POROČILA, ŠPORT 22.45 TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz., 17/20 23.10 UPRAVNICA, angl. nadalj., 2/6 SLOVENIJA 2 9.25 Teater paradižnik -10.20 V vrtincu -10.50 Peter in Pompey, avstral. film -12.25 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -12.55 Euronevvs -14.50 Koncert orkestra slov. policije -16.40 Poletni pokal v smuč. skokih -17.25 Atletika - 18.55 Košarka - 20.35 Naša krajevna skupnost - 21.15 Seks, cenzura in film, amer. dok. oddaja - 22.10 Šport v nedeljo - 22.55 Pobegle hčere, amer. film SLOVENIJA 2 9.25 Zlata šestdeseta -10.35 Jeklene ptice, angl. naniz. -11.10 S festivala na Vurberku -12.35 Euronevvs - 17.10 Teniški magazin - 17.40 Košarka -19.25 Videoring -19.55 Košarka -21.30 Zgrešena ljubezen, nem. film - 23.00 V vrtincu - 23.30 Sobotna noč KANALA 8.30 Kaličopko, ponov, - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji divji zahod, naniz. -11.30 Šrečni časi, naniz. -12.00 Kralj NAGRADI V GRADAC IN ČRNOMELJ Žreb je izmed reševalcev 29. na- RESITEV 29. KRIŽANKE VAŠ KANAL 13.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Sosedje, (serija) -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi TOREK, 11. VIII. SLOVENIJA 1 PONEDELJEK, 10. VIII. KANALA 8.30 Kaličopko - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Jeanny, naniz. -11.00 Atlantis, ponov. -12.00 Srečni časi, naniz. -12.30 Neverjetni dobermani, film -14.00 Drzni in lepi, ponov. -15.45 Bravo maestro, ponov. -16.00 Družinske vezi -16.30 Ponovno skupaj, film -18.00 Miza za pet, naniz. -19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Lepotica in Denise, film - 21.30 Odklop - 22.30 Ubita nedolžnost, film - 0.00 Nemogoče, naniz. -1.00 Cannon, naniz. gradne križanke izbral Helen« Pavlinič iz Gradaca in Jožefa Kondo iz Črnom- SLOVENIJA 1 7.15-0.35 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR MALA ČAROVNICA, 1. del oddaje 9.45 LAŽNIVI KLJUKEC, gled. predstava 9.55 PALČEK DAVID 10.15 IZGUBLJENE CIVILIZACIJE, serija, 7/10 11.10 PUSTOLOVŠČINA OKAVANGO, franc. dok. oddaja 12.00 ALPE JADRAN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČILA 13.25 LJUDJE IN ZEMLJA 13.55 INTERVJU 14.50 POLETNI MOST 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 RADOVEDNI TAČEK 17.50 MARKACIJE, oddajaza otroke 18.05 ČASOVNI POPOTNIKI, naniz., 9/13 18.35 OTROCI SVETA 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3x3PLUS6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 31/34 21.00 DOSJE 22.00 ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, ŠPORT 22.40 FINA GOSPA angl. naniz., 11/14 23.10 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz., 1/16 7.15-2.30 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK 9.45 MARKACIJE, oddaja za otroke 10.05 ČASOVNI POPOTNIKI, amer. naniz., 9/13 10.40 OTROCI SVETA 11.10 PO DOMAČE 12.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 31/34 13.00 POROČILA 14.10 TEDENSKI IZBOR DOSJE 15.00 FINA GOSPA, angl. naniz., 11/14 15.30 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz., 1/16 16.30 PRISLUHNIMO TIŠINI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, dok. naniz. 17.45 WAYNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. naniz., 12/26 18.20 VELIKE KNJIGE, amer. dok. oddaja, 6/8 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 HROŠČI, angl. naniz, 6/10 21.00 MADEINSLOVENIA 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.40 VEČNI SANJAČ, amer. naniz, 6/24 23.05 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz, 2/16 0.00 STARŠI ZA POLOVIČNI ČAS, franc, drama SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz, 31/44; 10.30 Pacific Drive, avstral naniz, 31/130 - 10.55 Pasje življenje, naniz, 15/22 -11.20 Čudežni otrok, amer. naniz, 8/22 -11.45 Šport -12.30 Vinska potovanja, dok. serija, J/13 -12.50 Suhec, amer. film -14.20 Euronevvs -16.00 Raj na vsak način, franc, film -17.30 Pripravljeni, oddaja o slov. vojski -18.05 Ivan-hoe, angl. nadalj, 6/6 -19.00 Lingo -19.25 Videoring - 20.00 Studio City - 20.55 Cik cak - 21.45 Pomp - 22.45 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Nemogoče, naniz. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Drzni in lepi, naniz. - 14.30 Oprah shovv -15.30 Sončni zaliv, nadalj. - 16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Alf, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Korak za korakom, naniz. - 20.00 Simpatije, nadalj. - 21.00 Žar ljubezni, film - 23.00 Lepota telesa - 0.00 Ellen, naniz. - 0.30 Prijatelja v krilu, naniz. -1.00 Nemogoče, naniz. - 2.00 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Film -18.30 Šport - 19.00 Novice - 19.30 24_ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja: Na vasi, dan. naniz, 32/44; 10.30 Pacific Drive, avstral. naniz, 32/130 - 10.55 Ivanhoe, angl. nadalj, 6/6; 11.45 Studio City -12.40 Sobotna noč -14.40 Euronevvs -16.30 Kraj zločina, pon. nem. film -18.05 Rdeči klic, angl nadalj, 3/7 - 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Osamljeni planet - 20.45 Razbijajoče srce, franc, film - 22.20 Svet poroča KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Nemogoče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Drzni in lepi, nadalj. -14.30 Oprah shovv -15.30 Sončni zaliv, nadalj. - 16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Alf, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Korak za korakom, naniz. - 20.00 Odklop - 21.00 Enota Delta, film - 23.00 Svilene sence, naniz. - 0.00 MacGyver, naniz. - 1.00 Nemogoče, naniz. - 2.00 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Čukec in Rozi -18.00 Šport-18.30 Avtogalerija -19.00 Novice-19.30 24 ur - 20.00 Film - 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas 11.10 MADEINSLOVENIA ; 12.05 HROŠČI, angl. naniz, 6/10 13.00 POROČILA 14.10 TEDENSKI IZBOR TRETJI KAMEN OD SONCA, amer. naniz, 17/20 13.30 POČASI NAPREJ, amer. film 15.00 VEČNI SANJAČ, amer. naniz, P 15.25 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz, 2/16 16.20 NAŠI MISIONARJI NA SLONOKOŠČENI OBALI, 1. del 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 MODRO POLETJE, Špan. naniz, 20/3/ 18.00 MLADA EVROPA POJE, 8. oddaja 18.20 AFRIŠKE KORENINE, angl. serija 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 J.A.G, amer. naniz, 13/22 21.05 TO ŽIVLJENJE, angl. nadalj, 7/11 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.45 VEČNI SANJAČ, amer. naniz, 7/24 23.10 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz, 3/16 0.00 PICASSO IN PLES, angl. ples. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Matineja:N* vasi, dan. naniz, 33/44; 10.30 Pacific Dri® avstra. naniz, 33/130 - 10.55 Rdeči klic, angl-naniz, 3/7 -11.45 Pomp -12.45 Seks, cenzura« film, amer. dok. serija, 4/6 -13.35 Lov za zakladom, franc, kviz, 4/6 -15.05 Euronevvs - K>-‘ Peter in Pompey, avstral. film -17.45 Družin® zdravnik, Špan. nadalj, 10/14 -19.00 Kolo sre* -19.55 Atletika - 22.30 Šestero zgodb, avstral naniz, 5/6 - 23.25 Lov za zakladom, franc, k® KANALA 9.00 Srečni časi, jxmov. - 9.30 Družinske ves ponov,-10.00 MacGyver, ponov,-11.00 Nem* goče, ponov. -12.00 Petrocelli, naniz. - D-jp Dannyjeve zvezde -14.00 Drzni in lepi, nadalj - 14.30 Oprah shovv -15.30 Sončni zaliv, nadalj - 16.00 Družinske vezi, naniz. -16.30 Coopeif va druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve-naniz. -17.30 Alf, naniz. -18.00 Princ z Bel At® naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Korak® korakom, naniz. - 20.00 Vsi županovi možfr naniz. - 20.30 Sam svoj mojster, naniz. - 21-* Kaskader, film - 23.30 Žlahta, naniz. -MacGyver, naniz. -1.30 Nemogoče, naniz- - 2.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Film -18.30 Tunze® in mi - 19.00 Novice - 19.30 24 ur -Videotop - 21.00 Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma SREDA, 12. VIII. - DOLENJSKI LIST' uoš četrtkou prijatelj SLOVENIJA 1 7.15-2.15 TELETEKST 7.30 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR MOJA ENCIKLOPEDIJA 9.40 WAYNOVE DOGODIVŠČINE, avstral. nadalj, 12/26 10.05 MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz. 10.20 VELIKE KNJIGE, amer. dok. oddaja, 6/8 NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Koliko oddelkov ima prodajalna Modiana? (Nagrada je brisača z emblemom Modne hiše.); Kaj je "ciklina”? (Nagrada je polička za telefon.) Odgovore je treba do sobote, 8. avgusta, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca prejšnjega tedna sta Marica Gartner iz Železnikov ib Matjaž Klavs iz Kranja. Ija. Pavliničevi je pripadla denarna nagrada, Konda pa bo za nagrado prejel knjigo. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 17. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 31". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Pravilna rešitev 29. nagradne križanke se , brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STATURA, ARMENEC, TABLETA, KOPALCI, OVAL, NI, TOKAJ, ASPIK, ETILEN, TOTO, NOTA, EDAM, IČA, IMOVINA, JAROVIT, JAR, ANAFFORA, EOS. NAGRADNA KRIŽANKA 31 AVTOR: JOŽE UDIR SPODNJA PLAST ZEMELJSKE SKORJE ŠKOTSKA RODOVNA SKUPNOST FRANCOSKA REKA, PRITOK RONE SKLADIŠČE, TABORIŠČE INDUSTRIJ. MESTO V JV TURČIJI RANO- CELNIK DIVJI KOZEL HOMERJEV EP KOVINA (Mn) DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST POKONČNI DEL NOGOMETNIH VRAT KORČEK, CIKLAMA ZVRST VIŠNJE RAVNIK, POLUTNIK GL. ŠTEVNIK MERSKA LESTVICA KRILO RIMSKE LEGIJE MOŽAČA DRŽAVNA BLAGAJNA INDIJANSKA BOJNA SEKIRA AFRIŠKA PLEMENSKA IN JEZIKOVNA SKUPINA TROPSKA RASTLINA Z MESNATIMI LISTI REDKEJŠE MOŠKO IME DOMAČE ŽENSKO IME ČLAN ANGL. KONSERVATIVNE STRANKE ARABSKI ŽREBEC FR. KNJIŽEVNIK (LOUIS, 1897-1982) IME PEVKE VRČKOVNIKOVE RUDOLF MAISTER JAP MESTO NA HONŠUJU LASTNIK VELE- TRGOVINE IZRAELSKA luka DOLeNJ^ l|ST . DOLENJ5^ LIST SLOVAN^ bog^ SMRT* I Dolenjski list že veliko let sodeluje v Mediani, raziskavi o '^širjenosti oz. dosegu slovenskih medijev. Zadnja je pred krat-®rn pokazala, da Dolenjski list bere 83 od tisoč Slovencev, kar Potrjuje nepisano pravilo, da je razširjenost časopisa štirikratnik nkgove naklade. Iz poletne Mediane razberemo še, da ima Dolenjci list 67 odst. rednih bralcev, pogostih bralcev je 16, bralcev 10 in ^časnih bralcev 7 odst. Podatki o spolu in starosti anketiranih Ptalcev močno nihajo od raziskave do raziskave, tudi številke in odstotki o izobrazbi, kupni moči in sestavi gospodinjstev, v katera pri-itjtja Dolenjski list, si niso toliko blizu, da bi nanje lahko prisegali, Se najmanj pa je v Mediani verjeti podatkom o značajskih poseb-nostih sodelujočih v anketi, saj vpraševalci zagotovo niso vrhunski Psihologi, da bi že na osnovi nekaj vprašanj lahko določili, kdo je “nižinski, razgledan, dejaven, samosvoj ali pa umirjen tip človeka. L Mediani, kakor je zastavljena, seveda ni podatkov o vsebini Medijev - in ker je že dolgo od tedaj, ko je Dolenjski list sam spraševal svoje bralstvo, kaj meni o časopisu, ki ga jemlje v roke, s,no nedavno na mah “ubili dve muhi”. Renati Opara, študentki • letnika ekonomije, smo omogočili, da je pri Dolenjskem listu °Pravila obvezno prakso, nalogo pa je imela eno samo, a dokaj °jSežno in zahtevno: z anketo je raziskala javno mnenje o Dolenjskem listu nasploh in o njegovih vsebinskih sklopih. Veliko podat-,v in ugotovitev nam bo v pomoč, kako naj iz četrtka v četrtek za se več bralcev pripravimo še boljši časopis, gospodična Oparova pa ‘e & svoje naloge povzela naslednje. Anketa za 161 naročnikov in 94 občasnih bralcev Anketni list oz. vprašalnik Se>n sestavila tako, da bi odgo-!°r* lahko koristili uredništvu Aenjskega lista. Pripravila Sem dva različna vprašalnika, enega za naročnike, torej red-?e bralce, drugega pa za obesne bralce, ki Dolenjskega lsta ne poznajo dobro. Med različnimi načini (po efefonu, pošti, prek interne-a--) sem se odločila za oseb-anketiranje, saj je znano, da Mje tako najraje privolijo v Praše vanj e. M anketi za naročnike je so-Wovalo 14 Metličanov, 14 ,entjernejcev, 27 Trebanjcev ss 106 Novomeščanov, skupaj ®rej 161 rednih bralcev (60 foških in 101 ženska, beležila etn tudi njihovo starost). ^ Med nebralci oz. občasnimi Jalci sem spraševala 94 na-r|jučno izbranih ljudi (10 iz ^e0ike, 19 iz Šentjerneja, 11 ^Trebnjega in 54 iz Novega ^esta; 43 je bilo moških, 51 pa Akaj ljudi je z veseljem in Rimanjem privolilo v sodelovaje, mnogi so bili sprva ne-vpPjjivi; nekateri so me zavr-A še predno sem uspela po-Aati, kaj bi rada, ali pa jim I bilo žal, ker se jim je mudi-službo, po drugih oprav- v Najprej sem želela izvedeti, ^akšnem stiku je anketiranec dolenjskim listom. Zanima-ate je, ali ima naročenega, j? redno kupuje, bere na de-.,yaem mestu ali pri sosedih, 1 ga le redko prelista, morda ^ga še nikoli ni imel v ro- A ta način sem, kot rečeno, } sodelujoče izbrala pravi jPrašanik, s katerim sem nato jSotavljala, kako pogosto an-A'rani berejo posamezne Abinske sklope ali določene brike Dolenjskega lista. Od-lo * V°riti so morali, ali jih bere-i vedno, pogosto, redko, ni-j0°1 ali pa jih sploh ne pozna- Najbolj brana so Pota in stranpota... J? odgovorov sem ugotovila, V Jo najbolj brana stran Pota Aranpota, saj je kar 83 odst. vrašanih odgovorilo, da jo l obere vedno ali pogosto. Po (Aosti sledi rubrika Halo, -kaj je bralec Dolenjca!, 75 st- vprašanih jo prebere ved-„,ali pogosto, male oglase 74 |A sledi rubrika Portret J>a tedna (65 odst.), strani Iz IjA občin pa vedno ali pogo-bere 64 odst. anketiranih. "Najmanj Mladi dopisnik jMdatki govorijo, da ima jAanj bralcev t.i. Mladi do-K/bik, tega ne prebere ali red-j| bere 65 odst. vprašanih. A televizijski spored, ka- terega redko ali nikoli ne uporablja 64 odst. anketiranih. Teh tudi kmetijska stran ne zanima preveč, 60 odst. vprašanih je odgovorilo, da je ne prebere nikoli ali redko, le malo bolje pa se godi križanki, saj jo nikoli ne rešuje ali redko 57 odst. vprašanih. Ženske so za kulturo, moški pa za šport Priljubljenost strani oz. rubrik je različna med moškimi in ženskami. 36 odst. predstavnic nežnega spola je izjavilo, da vedno berejo kulturno stran, to pa stori le 12 odst. moških. 72 odst. žensk vedno prebere Pota in stranpota, moških le 53 odst. Med tistimi, ki vedno berejo Mladega dopisnika, je četrtina bralk, bralcev pa samo 5 odst. Zenske prednjačijo tudi pri reševanju križanke, vedno jo rešuje 42 odst. anketirank, tega miselnega oreha pa se vedno loti le 26 odst. vprašanih moških. Portret tega tedna vedno prebere polovica vprašanih žensk, moških pa 40 odst. Kaj je bilo rečenega v Halo, tukaj je bralec Dolenjca!, vedno zanima 59 odst. moških, ženske pa še bolj, saj rubriko vedno prebere 68 odst. vprašanih žensk. Moški bolj pogosto berejo o športu in gospodarstvu. Prvi ima 35 odst. rednih moških bralcev in samo 21 odst. bralk, gospodarstvo pa vedno zanima 39 odst. moških in le 24 odst. žensk. Pri drugih straneh in rubrikah nisem ugotovila bistvenih razlik glede pogostosti branja med moškimi in ženskami. So še drugi časopisi Ljudi sem spraševala tudi o drugih časopisih, ki jih poleg Dolenjskega lista še naročajo ali redno kupujejo. 18 odst. vprašanih je povedalo, da imajo naročen ali redno kupujejo samo Dolenjski list. Prav toliko odstotkov anketiranih ima poleg Dolenjskega lista še Delo ali Nedeljski dnevnik. Dolenjski list in Slovenske novice redno bere 17 odst., Dnevnik pa je poleg Dolenjskega lista še pri 7 odst. vprašanih. 6 odst. anketiranih ne zadovolji samo z Dolenjski list, zato imajo v hiši še Družino ali Vzajemnost. Reklame ne gredo v spomin Časopisi so polni reklam, zato sem anketirance spraševala, katerih reklamnih oglasov se spomnijo iz zadnjih dveh številk Dolenjskega lista. Predvidevala sem, da se reklame ljudem ne vtisnejo najbolj v spomin - in prav sem imela. Kar 77 odst. vprašanih se ni spomnilo nobenega reklamnega oglasa, preostali pa so navedli skoraj dve tretjini takih reklam, ki niso bile iz zadnjih dveh številk Dolenjskega lista, ampak so bile objavljene že prej ali pa so se jih v času spra-ševanja spomnili iz drugih medijev. Ali ste letos že objavili kakšen mali oglas v kateremkoli mediju? S tem vprašanjem sem hotela izvedeti, ali se naročniki in bralci Dolenjskega lista poslužujejo svojega časopisa, kadar kaj prodajajo, kupujejo itd... Kot rečeno, 74 odst. vprašanih vedno ali pogosto prebira male oglase, objavo malega oglasa pa je letos že naročilo 31 odst. anketirancev. Seveda vsi ne samo v Dolenjskem listu, takih je bilo 44 odst.; v Dolenjskem listu in Salamonovem oglasniku je že oglaševalo 18 odst. tistih, ki so kaj prodali ali kupili, 6 odst. se jih je poleg Dolenjskega lista poslužilo tudi Studia D, preostali pa so oglaševali samo v drugih medijih. Pomembna je vsebina Za konec sem naročnikom navedla tri trditve o Dolenjskem listu, oni pa so mi povedali, kako se strinjajo z njimi. Prvič: “Sedaj, ko je Dolenjski list v barvah, je bolj privlačen.” 32 odst. anketiranih se zelo strinja s trditvijo, 52 odst. se s tem strinja, 13 odst. jih je negotovih, 2 odst. vprašanih se ne strinja, 1 odst. pa se s trditvijo sploh ne strinja. Večina tistih, ki se ne strinja, da je Dolenjski list v barvah bolj privlačen, je povedala, da je pomembna vsebina časopisa, pri tej pa barve nimjo velikega pomena. Drugič: “Dolenjski list bere predvsem mlajša generacija. ” Nihče se ni zelo strinjal z drugo trditvijo, 9 odst. vprašanih se z njo strinja, 20 odst. pa je negotovih. S trditvijo se ne strinja 64 odst. vprašanih, 7 odst. pa se sploh ne strinja, da Dolenjski list bere predvsem mlajša generacija. Tretjič: “Dolenjski list je zanimiv časopis. ” 5 odst. anketiranih se s tem zelo strinja, kar 63 odst. vprašanih pa strinja; negotovih je 17 odst. vprašanih, 4 odst. se ne strinja, 1 odst. anketiranih pa se sploh ne strinja s tem, da je Dolenjski list zanimiv časopis. Pri sosedu je najbližji kiosk Kako se ljudje srečujejo z Dolenjskim listom, čeprav ga ne naročajo niti redno ne kupujejo? Izkazalo se je, da kar 51 odst. anketiranih prebere Dolenjski list pri sosedih, sorodnikih ali znancih, veliko si jih s sosedi izmenjuje časopise. 21 odst. vprašanih je odgovorilo, da časopis kupijo samo včasih, ker že imajo druge časopise, predvsem dnevnike, in so nanje navajeni. 21 odst. anketiranih je Dolenjski list že imelo naročen, a so ga odpovedali. (Tako so odgovorile predvsem upokojenke, ki so vdo-vele in si časopisa z eno pokojnino ne morejo več privoščiti.) Kakšni so razlogi, da ljudje samo občasno berejo Dolenjski list? “Imam že druge časopise”, je bil napogostejši odgovor (21 odst.); “Ni časa” (14 odst.); “V Dolenjskem listu ni nič zanimivega” (13 odst. vprašanih). “Finančne razloge” je omenilo 9 odst. anketiranih, 5 odst. jih ni navedlo nobenega razloga, za 4 odst. vprašanih pa časopis ni za mlade. Vprašanje o tem, kaj berejo oz. katere časopise imajo naročene, sem zastavila tudi občasnim bralcem Dolenjskega lista, odgovori pa so bili zelo podobnim onim za naročnike. Enako velja za vprašanje o malih oglasih, primerjava odgovorov med naročniki in občasnimi bralci pa kaže, da prvi male oglase objavljajo največ v Dolenjskem listu, drugi pa v Salamonovem oglasniku. OSKRBNIK - Oskrbnik hotela za pse Marko Bradač, na sliki skupaj s hčerko, je najraje v družbi svojih psov. Kam s psi poleti Hotel za pse je najbolj zaseden čez poletje LOŠKA VAS PRI DOLENJSKIH TOPLICAH - V času dopustov se veliko ljudi sprašuje, komu naj zaupajo svoje štirinožne prijatelje. Takrat nekateri pomislijo na hotele za pse, a jih je na Dolenjskem zelo malo. Eden redkih je nekaj kilometrov od Dolenjskih Toplic, v Loški vasi. Brata Marko in Matija Bradač s hotelom za pse marsikateri družini olajšata dopust in praznike. Zaposlena sta v G7, družbi za varovanje - sektor Dolenjska, ki se (med drugim) ukvarjata tudi z varovanjem psov. Začelje Matija pred petimi leti, ko je bil vodnik službenega psa, nato pa je odprl hotel za pse. Tako imajo pri Bradačevih pod hišo pesjak za 15 psov, zasedenost pa je največja je v poletnem dopustniškem času, pa tudi med zimskimi počitnicami in med prazniki. Pse spustijo trikrat dnevno, čez dan dobijo večkrat svežo vodo, če so dolgodlaki, pa jih po potrebi tudi češejo. Za varstvo in skrb psa je potrebno odšteti od 500 do 1200 tolarjev na dan, odvisno od tega, kolikokrat na dan ga hranijo in kakšne so dodatne zahteve lastnikov. “Vsekakor želimo, da se psom bivanje v našem hotelu za pse ne spremeni veliko, zato se prilagodimo vsakemu posebej. Če je potrebno, ga imamo tudi v stanovanju,” je dejal Marko Bradač in dodal, da je potrebno imeti za pse veliko časa, zato mu pri tem pomaga tudi žena. A. JERNEJČIČ Kronika PGD Žužemberk Izšla ob 110-letnici ŽUŽEMBERK - Ob 110-letnici gasilstva v Žužemberku so gasilci izdali Kroniko prostovoljnega gasilskega društva Žužemberk 1888-1998. V njej je uvodoma orisana zgodovina kraja, nato pa predstavljen razvoj društva. Prosta požarna bramba Žužemberk je bila ustanovljena leta 1888 zaradi skrbi za premoženje in za varnost pred požari. V začetku svojega delovanja je društvo zgradilo shrambo za gasilsko opremo in orodje. V letu 1938 so zgradili gasilski dom, ki je danes preurejen v sodobno stavbo za shranjevanje opreme in orodja ter prostor za zbiranje gasilcev. Danes je v Žužemberku sedež gasilskega sektorja Žužemberk, ki povezuje naslednja prostovoljna gasilska društva: Žužemberk, Šmihel, Križi, Reber, Ajdovec, Dvor in Hinje. V zborniku je opisanih 22 občnih zborov, tekst pa je obogaten s skoraj stotimi fotografijami. V zaključku je naštetih vseh 92 članov PGD Žužemberk. Kroniko je uredil Vlado Ko-stevc, pomagal pa si je s knjižico V senci žužcmberškega gradu, izdano ob 50-letnici gasilstva v kraju in jo je spisal France Mrvar, največ pa s kroniko, ki je izšla ob 90-letnici GD Žužemberk in sta jo pripravila Janez Gliha in Srečko Kodre. Kroniko so natisnili v 500 izvodih, dobili pa jo bodo gasilci in pokrovitelji. Po Sloveniji se v teh dneh vrsti kar nekaj obletnic gasilskih društev, a le redki se lahko pohvalijo s pregledno kroniko. Žužember-ški gasilci želijo z njo poudariti tudi pomen tovrstnega delovanja. A. JERNEJČIČ BRALCEM V RAZMISLEK Po sledovih nekega zločina Vsi, ki vozijo pijani, so možni morilci rešenih ali obvarovanih trpljenja in škode, če bi tak zakon država sprejela že pred leti! Po 6 tednih veljavnosti novega zakona je v Sloveniji precej manj smrtnih nesreč in telesnih poškodb. V prvih 2 tednih letošnjega maja so policisti ugotovili nekaj čez 7.300 cestnoprometnih prekrškov, lani v enakem času pa kar 34.290. Voženj v vinjenem stanju, ki povzročajo največ nesreč in težkih poškodb, je bilo manj samo v prvih treh tednih, potem pa se je stanje marsikje že začelo vračati v staro prakso. Ljudje na splošno ugodno ocenjujejo ostrejše zahteve novega prometnega zakona. Nekaterim se zdijo ravno prave, prizadetim seveda “močno prestroge”. Nekaj pa bo neizpodbitno držalo: nobenega smisla in potrebe ni, da bi še leta in leta samo z besedami vabili in prosili udeležence v prometu, naj vendarle spoštujejo predpise in naj nikar ne vozijo vinjeni. “Našega človeka udari po denarnici, pa bo hitro razumel in spoštoval novi zakon!” pravi večina državljanov, ki hočejo biti varni na cestah in v prometu. Dr. Janez Rugelj, eden vodilnih slovenskih psihiatrov na območju alkoholizma, je v Dnevniku 4. junija med drugim izjavil: “Človek, kije urejen in odgovoren, vozi trezen. Kdor sede za volan vinjen, je neurejen, neodgovoren in je alkoholik ali psihopat... Psihopatom bi morali vzeti vozniško dovoljenje za vedno.” Kljub novemu prometnemu zakonu “alkoholični junaki” spet pogumno lezejo na ceste: vsak dan beremo o zasvojencih, ki vozijo v avtomobilih in na motorjih z 2 do 3,9 promila alkohola v krvi. Alkoholikom, ki niso ozdravljivi, bi država morala prepovedati, da sploh še kdajkoli v življenju sedejo za volan. Poročila o nesrečah, ki jih zakrivijo vinjeni vozniki, bi zato kazalo tudi zdaj pisati z domnevo oz. trditvijo, da gre za zločin nad sočlovekom. TONE GOŠNIK Od tistega četrtka, ko sem v Dolenjskem listu objavil poročilo z gornjim naslovom, da je brezvesten voznik osebnega avtomobila iz novomeške okolice v zgodnjem jesenskem jutru blizu stavbe takratne uprave pokopališč do smrti povozil delavko, mater dveh malih otrok, kije hitela na delo v bližnjo tovarno, je minilo že več kot 25 let. Nekaj mesecev kasneje je bil voznik zaradi dokazane krivde na okrožnem sodišču obsojen na daljšo zaporno kazen. Na javni razpravi ob izreku sodbe sem bil omenjen in “okregan” tudi jaz kot pisec prvega poročila o tragičnem dogodku. Sodnik je takrat dejal tole: “Le zakaj morate novinarji pisati take naslove in hoditi kakor Izraelci pred ljudstvom z razvito zastavo?” Predstavniku sodne oblasti ni bil všeč ostro napisan članek oz. njegov naslov, zaradi česar se je obregnil vame kot novinarja, ki je o zadevi poročal. Vsaj kakih 25-krat sem bil kot dolgoletni odgovorni urednik domačega pokrajinskega časnika obtožen zaradi “žalitev, jemanja časti in dobrega imena pa tudi ugleda” ali raznih drugih neresničnih trditev ter podobnih dejanj, zavoljo česar so posamezniki iskali pred sodiščem zadoščenje. Nikoli nisem bil zavoljo novinarskega dela obsojen. Dogodka in gornjega naslova sem se te dni spomnil, ko je po mesecu dni veljavnosti novega prometnega zakona že prišlo do nepričakovanih dejanj. Brali smo, da so predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških pripravili v Obrtni zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici in avtoprevozniki. Kaže, da nekatere resno bolijo določbe novega zakona o varnosti cestnega prometa predvsem glede alkohola in kazenskih točk. Dolgih pet let (!) je trajalo, da so poslanci državnega zbora sprejeli prepotrebni zakon. Koliko življenj, nesrečnih družin in novih invalidov bi bilo DOLENJSKI LIST Puščoba fasad na Glavnem tim Tam kjer stanujem, je moč spomladi opaziti, da gospe in gospodične pridno presajajo lončnice, jih urejajo in z njimi domišljeno krasijo svoj bivalni prostor. Mnogo od teh cvetlic pa se znajde tudi na okenskih policah hiš, vseh barv so, največ je rdečih, pa tudi rumene, modre, vijolične niso redke na oknih sicer pustih belih pročelij. Neverjetno je, kako izrazito rože poživijo te v glavnem slabotne stavbarske dosežke izpred nekaj desetletij, iz časa socializma. Rože na oknih so zato korektor, nekakšen kompenzator, so kot make-up na obrazu ženske. Lepo je to opaziti tudi v teh dneh, ko morda rože najbujneje cvetijo in jih gospe hitijo zalivati. Ko bi le povsod imeli takšne gospe. Na novomeškem Glavnem trgu in v starem mestnem jedru nasploh je takih gospa žal premalo. Če nisem preveč nepozorno opazoval pročelij dvaintridesetih hiš na novomeškem Glavnem trgu, potem so rože dejansko postavljene le na policah treh hiš, od teh hiš je ena Rotovž, za katerega rože na policah gre morda zasluga celo moškemu, namreč gospodu Padevskemu. Pa to niti ni tako pomembno. Pomembneje je, da je glavni mestni trg zelo puščoben. Rože bi ga gotovo vsaj nekoliko poživile. Novo mesto sicer ni niti tako veliko mesto kot Muenchen na Bavarskem, še manj pa tako bogato mesto, toda pri tem razmišljanju mi pride na um prav to mesto. Marijin trg v Muenchnu, ki je nekakšen novomeški Glavni trg, je prostor, kjer se lahko vidi koliko lepote ustvarijo rože na okenskih policah hiš in kako te lepote sevajo na prostor trga. Na Marijinem trgu je nemalo rož, na eni polici so bolj bogate in bujne kot na drugi, zdi se, kot da bi lastniki tekmovali med sabo, kdo zna lepše urediti rože na pročelju. In vsem to dobro uspe. Kakšnemu arhitekturnemu čistunu bi se morda rože na oknih zdele nepotrebna šara, kar je včasih lahko res, toda to je lahko res le pri največjih arhitekturnih dosežkih, ki bi jim vsak dodatek, četudi dodatek vedno po sebi lepega produkta narave, bolj škodil kot koristil. Stavbe na muenchenskem trgu so lepe, predvsem pa primerno oskrbljene, vzdrževane, in tudi rože njihovi podobi prav nič ne škodijo. Hiše na novomepkem Glavnem trgu sicer niso prav nobeni arhitekturni biseri, pa tudi bore malo skrbi jim je posvečene. So zelo povprečni arhitekturni dosežki preteklosti, seveda pa vredni za naš prostor in za naš sedanji čas kot usedlina preteklosti, kot dediščina naših prednikov. Glavni trg pa je zanimiv, a danes nekoliko puščoben. Sicer je vprašanje, kdo naj bi poskrbel; lastniki hiš oz. stanovalci le-teh, turistična zeza ali občina. Najlepše bi bilo, če bi bil to interes vseh njih. In če že lastniki stavb na trgu ne morejo kupiti rož, pa naj to zanje stori vsaj občina na pobudo turistične zveze. Tako bo vsak storil nekaj, turistična zveza bo dala pobudo, občina bo rože kupila, stanovalci pa jih bodo postavili na okna in zalivali. To bi bila harmonija. Rože res niso pretirano draga stvar, še najmanj lončnice, ki ponavadi visijo z okenskih polic, zato lahko upamo, da bomo vsaj drugo leto ugledali prijetnejšo podobo novomeškega trga in starega mestnega jedra. TOMAŽ LEVIČAR Novo mesto NAŠE KORENINE Od Kapel do Murmanska in Marseilla Človeško življenje je kot milni mehurček, ki ga s slamico napihnejo otroška usteča, da ga potem veter nosi sem in tja. Tudi slovenski fantje med drugo svetovno vojno so bili taki mehurčki. Ene je Hitlerjev veter zanesel celo tja v Murmansk, da so bili izpostavljeni globokemu mrazu daljnega severa in kroglam ruskih ostrostrelcev. Bili so res kot milni mehurčki, kajti ko ga je v tistem mrazu predrla ostrostrelčeva krogla in je iz telesa odtekla toplota, ranjencu ni bilo več pomoči. Danes ima Murmansk sumljiv sloves. Iz poročil lahko zvemo, daje postal simbol za sovjetski gospodarski in vojaški polom. Kraj, ki izžareva radioaktivno smrt. V njegovo pristanišče so Rusi zvlekli od-rabljeno ladjevje na jedrski pogon in kupi drugih slabo zaščitenih jedrskih odpadkov leže na obalah Barentsonove-ga morja. Čas pa je neusmiljen gospodar in pripravlja sceno za ekološko katastrofo svetovnih razsežnosti. Še predno pa se je ta kraj črno zapisal v zavesti svetovne javnosti, gaje z odporom preklel vsak slovenski fant, ki ga je tja zanesla kruta usoda. V ta nesluteno samotni in mrzli kraj je Hitler poslal svoj 137. regiment, z njim pa en bataljon slovenskih fantov, ki jih je mobiliziral na Štajerskem in Gorenjskem. Med mobiliziranci je bil tudi Drago Vidmar iz Kapel pri Brežicah. Drago se je rodil kot prvi otrok trgovcu in gostilničarju Karlu Vidmarju in njegovi ženi Jožefi, doma iz Rautnerjeve gostilne na Svetih Gorah nad Bizeljskim. Mladost je preživel doma in kadar je bilo treba, zagotovo pa ob vsakomesečnih sema-njih dnevih, ko se je v Kapelah zbralo veliko domačinov in tudi okoličanov ter Hrvatov z onkraj Sotle, je pomagal v domači gostilni in trgovini. Njegov oče je bil med prvo vojno avstrijski vojak. Dragu je ob večerih pripovedoval o doživetjih na tirolski fronti, o visokih snežnih zametih in o strupenem mrazu, ki je grizel vojake do kosti. Očeta iz svojih krempljev ni spustil do konca. Prinesel ga je s sabo domov, da se je zvijal v bolečinah, in ko so nekoč postale neznosne, jih je končal z vrvjo. Za njim je ostala vdova Jožefa z otrokoma Dragom in Sonjo. Drago je potem odšel za vajenca k trgovcu Petru Šetinatu v Sevnico. Ko je Hitler zbiral vojake za fronto, mu je bilo devetnajst let. Vtaknil ga je v uniformo in ga poslal na mrzli sever. Tam je bil mraz še hujši kot tisti, ki je med prvo vojno zvijal očeta. Pa tudi z Rusi ni bilo igric. Od pozne jeseni leta dvainštirideset do septembra leta štiri-inštirideset so branili položaje pred ruskimi naleti. Slovenski fantje so bili dvojni ujetniki: spredaj ruska fronta in ledena smrt, zadaj nemške krogle in ledena smrt. Druge možnosti ni bilo. V tem peklu jih je veliko za vedno ostalo. Potem se je le posvetilo malo upanja. Finska, ki je prej skupaj z Nemci napadla Sovjetsko zvezo, je spremenila stran in ostanek nemške vojske je pričel dolgotrajni umik preko Norveške in Danske, da bi se v Franciji utrdil na novih položajih proti prodirajočim zaveznikom. V bližini Pariza je januarja petinštiridesetega leta Drago s peščico preživelih slovenskih fantov prišel v angleško jetništvo in vojskovanja je bilo zanj konec. Zavezniki so ujete nemške vojake internirali v bližini Marseilla, jih sortirali po nacionalnosti in jih poleti istega leta razposlali domov. Tako je Drago po treh letih pekla spet ugledal domače Kapele. In v Kapelah se vročega julijskega dopoldneva skoraj triinpetdeset let pozneje pogovarjava o njegovi neprostovoljni odisejadi do obal mrzlega Barentsonovega morja pa do toplega Mediterana na jugu Evrope. Tukaj v Kapelah pa je duša svobodna. Res ni več slavnih kapelskih sejmov, ki so krojili vsakdan tisti čas, ko je bil Drago še mlad, a božji hrami, po katerih je kraj dobil ime, še stojijo. Tudi Marijina cerkev zraven starodavne Vidmarjeve gostilne je še tam. Marija na jezeru so jo včasih imenovali, menda zato, ker se je svojčas vse tja do Sotle in čez raztezalo jezero, ki so ga ljudje sčasoma izsušili. Vidmarjeva rodbina je v te kraje menda prišla nekje s Primorske. Ukoreninila se je tukaj in zaživela s krajem, saj je bil tisti, ki je imel gostilno in trgovino, in to še poleg farne cerkve, vedno duša kraja. Obe svetovni vojni sta življenje Vidmarjevih vrgli iz tira. Prva je pognala Karla na tirolsko fronto in pozneje v smrt, druga njegovega sina Draga daleč v svet. Tudi domačiji ni prizanesla. Takrat so Nemci prebivalce Kapel izganjali in na njihove domove naseljevali Kočevarje. Ko je gospodinja Jožefa zvedela za njihovo namero, se jim je s hčerko Sonjo umaknila v Pi-šece in tam počakala, da so se razmere uredile. Po vojni je gostilna še delala nekaj časa, potem pa zamrla. Sredi osemdesetih let jo je spet obudila k življenju Marija, Dragova hčerka. Njena Mati Alojzija pripravlja okušen golaž iz jelenov, ki se pasejo v ogradi za hišo. Tako so se okoli Vidmarjeve domačije zopet pričeli zbirati ljudje. Res da jih ni toliko kot včasih na tistih kapelskih sejmih, zato pa prihajajo bolj pogosto. Kmalu po vojni se je Drago poročil z Alojzijo, ki jo je poznal še iz učnih let v Sevnici, predno ga je Hitler poslal na tisto dolgo in nevarno pot. V zakonu sta se jima rodila sin Drago in hčerka Marija, ki sta jima dala vnučki Karlo in Leo. Zgodba s srečnim koncem, bi človek rekel olajšano, če ne bi vedel, da je še mnogo drugih zgodb z drugačnim koncem, ki pa ne bodo nikoli napisane. Tega se zaveda tudi Drago. “To je kolo sreče, veste!” pravi in s pogledom hvaležno objame gostinski lokal z velikim Prešernovim portretom na steni. TONE JAKŠE ZASEBNO OBRTNIŠTVO Albinino plemenito srce Dandanes, ko se vsem tako zelo mudi in ko mnogi hlepijo le po denarju, je pravi balzam za dušo, če človek posedi v delavnici, v kateri Albina Butala iz Črnomlja izdeluje in popravlja usnjeno galanterijo. Za vsakega si vzame čas, za katerega pravi, da za njo ni izgubljen in ga pozneje nikoli ne pogreša. V zadovoljstvo ji je, da lahko ljudem na kakršen koli način pomaga iz zadrege. Delavnico, v kateri je očitno, kot pravi Albina v šali, nekakšno pozitivno sevanje, je odprla v domači hiši pred sedmimi leti. Že precej prej pa je, ne da bi imela kakršne koli načrte, dejala sinu: “Veš, v tem prostoru bo nekoč delavnica, pa četudi šivam samo zadrge. Za kruh si bom že zaslužila.” Sin je samo zamahnil z roko, kajti takrat je še delala v čevljarskem podjetju Planina, ki pa mu je šlo bolj slabo. Zato so štiri delavke poslali na delo k Pavli Mik-ložič v Jankoviče pri Adlešičih. In ko nekega dne zaradi visokega snega ni bilo avtobusa in so se peš odpravile na nekaj kilometrsko pot proti Črnomlju, so druge robantile nad svojo usodo, Albina pa je delala načrte. Dala je odpoved v Planini, skoraj hkrati pa sta - ne da bi to vsi skupaj vedeli prej - ostala brez službe v Beltu tudi Albinin mož in sin. Tako ji pri najboljši volji ni preostalo drugega, kot da uresniči svojo napoved ter v pritličju hiše odpre delavnico. Ker se je izučila za šiviljo, v Planini pa je delala zaščitne čevlje, se je vedno bala, da še nima dovolj izkušenj in da njeni izdelki niso dovolj dobri za stranke. “Ko so začele prihajati prve stranke, sem se jih, povedano po pravici, bala. Strah me je bilo priti v stik z ljudmi, hkrati pa sem bila zelo kritična do svojega dela in neprestano se mi je zdelo, da ni dovolj dobro,” se Albina spominja svojih začetkov zasebne obrtnice. Toda stranke, ki so prihajale k njej vse pogosteje, so potrjevale, da so zadovoljne z njenim delom. Na srečo so ji takrat, kot tudi še danes, stali ob strani tudi mož in oba sinova. Tako se je kot cvet v pomladnem jutru začela odpirati ljudem, s prijazno besedo pa sijih je kmalu veliko pridobila na svojo stran. A Albine niso zgolj be- sede, ampak je znana tudi po delih, ki niso zapisana v njenem obrtnem dovoljenju in ki ji jih tudi sicer ne bi bilo potrebno opravljati. Čeprav je delo eno, srce pa drugo, Albina tega ne more ločevati. Svoje humanitarno delo, kije pravzaprav njen konjiček, namreč tesno povezuje s poklicem. Butalatova sicer po naročilu izdeluje usnjene torbice in nahrbtnike, vendar ima velikokrat več opravka s popravili kot s šivanjem novih izdelkov, bodisi da zamenjuje zadrge, podloge na jaknah koli namreč ne pride praznih rok, a tudi oni se ji oddolžijo. Pri tem ji pomeni največ njihova iskrena otroška hvaležnost. Velikokrat se ji pridejo zaupat otroci. Marsikaterega pot iz šole najprej zanese v njeno delavnico, da mu zašije šolsko torbico, ki se je strgala v njegovem neenakem boju z vrstniki. Tako skrivnost o neprijetni nezgodi ostane le med njima in nikoli ne pride na ušesa staršem. Velikokrat pa obišče tudi starejše, saj se dobro zaveda, kako so potrebni predvsem tople besede. Albina Butala pri stroju za šivanje usnja Moto Albine,_ ki jo je življenji dodobra obrusilo in je bila že velikokrat na pomembnih preizkušnjah, je, da se dobro vrača zj& brim in da je mogoče vse rešiti1 lepimi besedami. “Tega, da moram vedno dajati dobro, so naučili moji starši in iz vsega srd sem jim hvaležna. Pri tem pa sej* - čeprav se trudim, da mi ne bi bm nikoli potrebno iskati pomoči' pred leti ugotovila, da sem takrat ko sem bila sama v največji stisk in sem jo najbolj potreboval*-naletela na odprta vrata. Še dane sem hvaležna za pomoč Obmo® obrtni zbornici Črnomelj in upokojenemu obrtniku Jožetu Ovinku. Prav to, da gledam okrog seN hvaležne ljudi in da sem hkr** tudi jaz lahko drugim hvaležnimi daje novih moči tako za življenje kot za razmišljanje o tern-kje in komu bi lahko še priskoči na pomoč v stiski. Vedno znova*1 mi namreč dozdeva, da še niše? naredila dovolj dobrega,” razmišlja vedra in skromna Albina. In če & še enkrat spomnimo o* tiste, ki nimajo nikoli časa ne zas* kaj šele za druge, ki niso nikol1-nikomer in z ničemer zadovolji ter jih primerjamo z Albino,* lahko nehote pomislili, kako tira* potrebujejo nekateri, da so sred* Pa vendar je to, kar daje Albin* zanjo in za mnoge druge ncprf cenljive vrednosti. To je nek*) česar ni moč kupiti in kar Albi? tudi ne prodaja. Zgolj razdaj* Sebe in svoje srce. MIRJAM BEZEK-JA#1 ali popravlja torbe. Vse bolj spoznava, da je veliko ljudi v denarnih stiskah, zato si ne morejo privoščiti nič novega. Komaj zberejo skupaj drobiž za popravilo, marsikdaj pa tudi tega ni dovolj. Ko je nekoč ena od mam prišla po popravljene šolske torbe, je Albina takoj spoznala, da bo težko plačala, čeprav znesek ni bil velik. Dejala ji je, da bo že poravnala račun, ko bo imela denar, ali pa naj takrat zanj raje kupi otrokom kruh. Mati je odšla z olajšanjem, Albina pa je premišljevala, ali je imela sploh dovolj denarja, da bi lahko nahranila otroška usta. “Preprosto ne morem zaračunati, če vem, da bi morda človeka spravila še v večje težave. Meni pa je bolj kot plačilo v zadoščenje misel, da sem lahko pomagala,” pravi Butalatova, ki je še posebej priljubljena pri otrocih. Redno obiskuje učence črnomaljske osnovne šole s prilagojenim programom, ki jo pričakujejo tako težko kot dedka Mraza. Ni- METL1ČANI V WAGNI - V program pobratenja med občinami Rori Wagna in Metlika sodi tudi izmenjava otrok med poletnimi počitnict0 ki jih organizira Občinska zveza prijateljev mladine Metlika. Letos je o1 gostiteljica občina Wagna. V sedmih julijskih dneh je poleg italijanskih# L. 7 D l' i-r m ntli cls/j c d ro m li rt In n/7 tih A/fnriptK(i ^ stovalo tudi 10 otrok iz metliške občine, spremljala pa jih je Marjetka ver. Spletle so se nove prijateljske vezi in kar težko je bilo ob slovesu r občinsko hišo, od koder je tudi naš posnetek. Naslednje leto bo otroki občin Wagna in Ronki gostila občina Metlika. (Foto: Vladka Škof) Slovenija uvaja DAVČNE STOPNJE Prednosti ene same davčne stopnje Četudi prevladuje mnenje, da je sistem davka na dodano vrednost glede na njegove značilnosti, najbolj učinkovit ob enotni in le eni stopnji, države Srednje in Vzhodne Evrope iz političnih razlogov, to težko uveljavijo. Na podlagi teoretičnih izhodišč za DDV je torej najprimernejša uporaba ene same davčne stopnje, saj se z eno samo stopnjo ohranja nevtralnost DDV kot transakcijskega davka, ki zato ne vpliva na odločitve ekonomskih subjektov in na odločitve potrošnikov. Z eno samo davčno stopnjo so tudi stroški pobiranja davka zmanjšujejo, in sicer tako pri nadzornih organih kot tudi pri zavezancih. Večje število davčnih stopenj povečuje tudi možnost davčnega izogibanja in davčnih utaj. Pri uvajanju DDV smo torej priča nestrinjanju med teoretiki davka na dodano vrednost in parlamentarnimi (političnimi) pobudami, ki v večini držav zagovarjajo dve stopnji - višjo in nižjo. Z nižjo stopnjo je ponavadi obdavčeno blago, kot je hrana, zdravila, knjige, časopisi in revije, javni transport itd... Uporaba nižjih stopenj izhaja iz argumentacije, da se z eno samo stopnjo povečujejo obremenitve prebivalstva v nižjih dohodkovnih razredih. Vendar je potrebno poudariti, da tudi nižja stopnja ne povečuje koristi prebivalstva v nižjih dohodkovnih razredih, saj zaradi večjega povečanja cen pri proizvodih, ki so obdavčeni z višjimi stopnjami, pride do navzkrižnega subvencioniranja porabe D[g)iV DAVEK NA DODANO VREDNOST proizvodov, obdavčenih z nižjimi stopnjami. Precejšnjo nevtralizacijo davčnega bremena, ki ga nosijo socialno šibkejši sloji, pa je mogoče doseči z uvedbo trošarin na blago, ki ga sorazmerno več trošijo prebivalci iz višjih dohodkovnih razredov. Splošna in znižana davčna stopnja V skladu s smernicami EU se splošna davčna stopnja določi v odstotku od davčne osnove in mora biti enaka za blago in za storitve. Splošna stopnja ne sme biti nižja od 15%. Države članice lahko uveljavijo tudi eno ali največ dve stopnji, ki sta nižji od splošne davčne stopnje. Znižana stopnja ne sme biti manjša od 5% in se lahko nanaša le na kategorije blaga in storitev, ki so določeni v dodatku H k šesti smernici EU. Višina splošne stopnje je po posameznih državah EU različna in se giblje med 15 do 25%, v vzhodnoevropskih državah pa od 18 do 25%. Predloga zakona predvideva dve davčni stopnji - splošna 19% in znižana 8% Predlagatelj zakona o DDV je v predlogu predvidel dva davčni stopnji. Splošna stopnja je v višini 19%. Po tej stopnji se DDV obračunava in plačuje od vsakega prometa blaga in storitev in uvoza blaga, razen od prometa blaga in storitev, za katerega je v predlogu zakona določeno, da se ne obračunava in plačuje DDV ter od prometa blaga, storitev in uvoza blaga, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja. REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance Ob določitvi prometa blaga in storitev, ki so obdavčeni po znižani - 8% davčni stopnji - je predlagatelj zakona izhajal iz dodatka H k šesti smernici EU, ki določa, | katero blago oziroma storitev se lahko obdavčuje z znižano davčno stopnjo. Pri tem je bilo osnovno izhodišče, da se z znižano davčno stopnjo obdavčujejo dobave blaga in storitev, ki se v načelu štejejo za življenjske potrebščine v širšem smislu. Predlog zakona tako predvideva znižano stopnjo za hrano, proizvode s kmetijstva in ribištva, prehrano za živali, dobavo vode, za zdravila in medicinsko ^ opremo ter tehnične pripomočke, ki so običajno namenjeni za lajšanje in zdravljenje nezmožnosti, za izgradnjo stanovanj, javne prevoze potnikov in blaga, za uporabo športnih objektov, za pogrebne storitve itd... Z vidika ohranjanja nacionalne identitete pa se po znižani stopnji plačuje DDV od knjig, avtorskih pravice in storitev s področja književnost in umetnosti ter avtorskih pravic s področja znanosti, umetniških predmetov, zbirk in starin, vstopnic za razstave, kinematografske in glasbene prireditve. V skladu s smernico EU mora znižana stopnja še vedno omogočati normalen odbitek vstopnega DDV kar pomeni, da mora biti predpisana v taki višini, da davčni zavezanci, ki opravljajo promet blaga in storitev po znižani stopnji, običajno ne prejmejo povračil DDV - V nadaljevanju: Oprostitve od plačila davka na dodano vrednost j.''*,!- Iv1- ‘ ' I t i'/' Prodajno razstavni salon Kolpa v Rosalnicah 5 pri Metliki vas vabi v času od 3.do 14.8.1998 na razprodajo zaradi prenove salona, in sicer med 8. in 19. uro, v soboto pa od 8. do 12. ure. * Razstavni artikli iz salona ’ Izvozni program kopalnih in tuš kadi Kolpa san * Opuščeni kuhinjski pomivalniki Kolpa ker ’ Masažne kabine ’ Velik izbor keramičnih ploščic in sanitarne keramike * Sanitarne armature Armal, Unitas in Crisam kopalniška galanterija in keramika (vse za kopalnico) Prodajni pogoji: Popust do 50 odst. za izvozne in opuščene modele ter opuščene barve. Možnost nakupa na več obrokov brez obresti. Tel. 068/59-492, 58-273 POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto "S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 klovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 50. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, brat, stric in boter JOŽE ZUPANČIČ iz Birčne vasi 35 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, Pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. Mraku za lepe besede ob slovesu ter družinama Čaval in Kočar vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Srce je tvoje dalo vse kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Spomini nate še živijo, zdaj solze naše tvoj grob rosijo. Ravno na svoj 52. rojstni dan nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, hči, sestra in teta FRANČIŠKA ZABUKOVEC iz Žalovič 7 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in kancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ^ so pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala 6- župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni O 'T Minevanje Preteklost so prehojene'doline, med griči prepoznavna sled iskanja, v človeško bit zapisana spoznanja, da vse, kar se zgodi, dokončno mine. Prihodnost je brezpotje do planine po slutenih poteh pričakovanja, je negotov korak premagovanja :■] y i c, ■ , ; v. v ., t neznane, neprehojene strmine:' Sedanjost je zgoščena v ta trenutek, ki, ko se ga zavem, zdrsi že mimo, zaznamovan kot dober, slab občutek. Le hip za tem je to, kar si želimo. Bo hip, ki bo sledil, še moj trenutek? V tem negotovem upanju živimo. JANEZ JEŠTOVSK1 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, tete in botre URŠKE GORNIK iz Grmovelj 23, Škocjan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. Zrimu za njegove obiske na domu in lepo opravljen obred ter Petru Blatniku za organizacijo pogreba. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Mogla umreti ni stara Šibila, da so prinesli ji z doma prsti, ena se tebi je želja spolnita, v zemlji domači da truplo leži. (F. Prešeren) V 76. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, sestra in teta MARIJA KONDA roj. Gorenc Vsem, ki ste pokojnici kakorkoli pomagali pri njeni bolezni, se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem, ki ste ji poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in ostalo in jo s spoštovanjem pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku za lepe besede in opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga žena, teta in svakinja MARIJA ZUPANČIČ roj. Drenik s Hmeljčiča pri Mirni Peči Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče ter za sv. maše. Šc posebej se zahvaljujemo Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem pevskega zbora Šmihel ter Pogrebni službi Oklešen. Hvala govornikoma sosedi Štefki ob slovesu pred domačo hišo in Staretovi ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo pospremili k večnemu počitku in se je boste kakorkoli spominjali. Žalujoči: mož France, družina Kos ZAHVALA Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. Ljubil si življenje, polje in dom, vendar brez slovesa zapustil si svoj dom. Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak ANTON KRAŠEVEC st. borec Gubčeve brigade ’ Jelše 7, Otočec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje, vence in sveče ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Hvala g. župniku, godbi na pihala, g. Riflju za poslovilne besede, Tovarni zdravil Krka, Labodu, pevskemu zboru Šmihel, nosilcem prapora ter Zvezi borcev. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Slavček med trnje se je zganil in zapel, bel cvet divje rože je zakrvavel. (Kosovel) Kruta usoda nam je v 71. letu starosti iz naše sredine vzela drago ženo, mamo, staro mamo in prababico MARIJO PRIBANIČ roj. Križe iz Občic 20 Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, podjetjem GG Podturn, Krki Zdravilišča Dolenjske Toplice, Televiziji Novo mesto, Protektu,d.o.o., Novo mesto, TETO Ljubljana, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvala tudi g. Jožetu Muhiču za ganljiv govor, ekipi reševalne postaje, pevcem, trobentaču, g. kaplanu za molitev, g. župniku za opravljen obred in Pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 66. letu starosti nas je za vedno • zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric VALENTIN FILIPOVIČ iz Meniške vasi 11 pri Dolenjskih Toplicah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi ter Pogrebni službi Oklešen. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANEZA BANOVCA iz Novega mesta Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, kancem in sosedom za izraze sožalja, vence, cvetje in jhirovane sveče. Hvala tudi Zvezi borcev za poslovilni govor lri vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji Poti. s žalujoči: žena Milka, otroci Milan, Ivan in Darinka z družinami ZAHVALA Srečna naša je bila družina, ko za nas tako lepo si ti skrbel, z dobrim srcem, s pridnimi rokami si dal nam, kar si imel. Po kratki, a težki bolezni nas je v 67. letu starosti nenadoma za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast in svak NIKO BADOVINAC iz Metlike Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Vsi njegovi ZAHVALA V 42. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mamica, sestra, svakinja, teta in snaha LJUBICA ŠPRAJCER roj. Barič iz Črnomlja, Moše Pijade 2 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter nam stali ob strani in pokojno tako številno spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sodelavkam Beti Črnomelj, govornikoma ge. Sandri Ružič in g. Marjanu Hadjurju, g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevkam iz Doblič za zapete žalostinke ter za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi in jo bomo pogrešali m TEOEN V^S ZA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -lr\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVAH tedenski koledar Četrtek, 6. avgusta - Ljubo Petek, 7. avgusta - Kajetan Sobota, 8. avgusta - Miran Nedelja, 9. avgusta - Janez Ponedeljek, 10. avgusta - Lovrenc Torek, 11. avgusta - Suzana Sreda, 12, avgusta - Klara LUNINE MENE 8. avgusta ob 4.10 - ščip kino BREŽICE: 6. in 7.8. (ob 19. uri) črna komedija Pasji dnevi. ČRNOMELJ: 6.8. (ob 10.30) ameriška risanka Anastazija. 7. in 8.8. (ob 21. uri) ameriška kriminalka Divje strasti. 9.8. (ob21. uri) ameriški film Dobrodošli v Sarajevu. DOBREPOLJE: 9.8. (ob 15. uri in 20.30) ameriška komedija Gospod Ma-goo. GROSUPLJE: 7.8. (ob 20. uri) ameriška komedija Gospod Magoo. KRŠKO: 6.8. (ob 18. uri) in 7.8. (ob 20. uri) komedija Skrivnostno pleme. 8.8. (ob 20. uri) in 9.8. (ob 18. uri) romantična komedija Želim si te. METLIKA: 7.8. (ob 21. uri) ameriški film Dobrodošli v Sarajevu. 9.8. (ob 21. uri) ameriški erotični film Divje strasti. 12.8. (ob 10. uri) ameriško-angleška komedija Mr. Bean. NOVO MESTO: Od 6. do 12.8. (ob 19. uri) komedija Škratje. Od 6. do 12.8. (ob 20.30) drama Titanik. RIBNICA: 8.8. (ob 22. uri) ameriška komedija Gospod Magoo. VELIKE LAŠČE: 8.8. (ob 20. uri) ameriška komedija Gospod Magoo. • DIVJE STRASTI, erotični triler (Wild Things, 1998, ZDA, 115 minut, režija John McNaugton) Jep, že uvodna špica, ki raz-gledniško razkriva dekadentno lepoto močvirja Glensdale na Floridi, kjer mrgoli krokodilov, kač, mrčesa, in kjer je komaj dve leti nazaj čofnilo letalo s sto potniki, ki so že dolgo dobro prebavljen člen v verigi tamkajšnjega ekosistema, ja, že čisto prvi .kadri so zelo zelo odgovorni. Napovedujejo “mucho” seksi, poten in hoten ter seveda trilersko strahoten film. Divje strasti so odličen predstavnik svojega žanra, ki ga sicer bolje poznamo pod šifro film noir. Definicije slišijo na besede kot so seks, morbidnost, zločin, senzibilno, elegantno in strogo konspirativno. Ja, tu dobite vse tisto, kar vam običajno dozirajo tako zelo naravnost v fris, da teh reči sploh nihče več ne jemlje zares. V zelo snažnem mestecu na zelo snažni gimnaziji uči snažni lepotec in lokalni porivač št. 1 Matt Dillon. Z Dillonom flirta večina dijakinj, dve pa sta z njim bolestno zasvojeni. Premožna in zelo zelo seksuljasta Denise Ri-chards ga obtoži posilstva, kmalu stori enako še zadrogirana sošolka, kakopak je tudi ta na moč fukantna - Neve Campbell, ki se je spomnite kot eno od junakinj teve Mize za pet in kot zvezdo prvega dela neogrozljivke Krik. Premožno mamo Therese Russel obtožba hudo razbesni, saj se je Matt nekoč dajal dol tudi z njo, zato ga toži. Ko že kaže, da bo Matt za vse življenje ob kariero, se Neve zlomi in prizna, da sta blefirali. Vsaka s svojo zamero, prva zato, ker je ni dal dol, druga pa je jezna, ker je ni spravil iz doma za mladoletne prestopnike. Matt toži mamo in “skešira ” orto visoko dediščino, ki bi jo mala dobila šele po mamini smrti. Zdaj pa povejte, kam pes taci moli? Vsekakor odgovor tiči obupno daleč od te zgodbe, pravzaprav križari nekje po Karibih, na kodiranem računu pa ima več sedemštevilčnih zelenih cifer. Divje strasti izjemno umno premetujejo adute, ki jih non stop, celih 115 minut, vlečejo iz rokava, na mizi pa so začuda vedno boljše karte. Res, v zadnji ponudbi slovenskih kinematografov redek pojav. Pravzaprav nas vsakih deset minut tako močno nategnejo, da se človek sploh ne more zbrati, da bi preprečil naslednji nateg. To je pameten film, ki ima toliko tvvistov, kolikor je poz med seksom Mat-ta in Denise in Neve. Te le zaslutimo, toda nikoli jih čisto dobro ne vidimo. Dajo nam vedeti samo, da bodo poredni in se bodo imeli hudo fajn. Toda saj veste, dva sta družba, trije pa so že gužva. Priporočamo, da sledite že tolikokrat preverjenemu in vsakič znova zanemarjenemu Hitchcockovemu ključu: storilec je običajno eden, predvsem pa je to oseba, ki bi ji to pripisal nazadnje. ~ TOMAŽ BRATOŽ RADIO U NIV 0 X 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 I M RADIO MAX 88,90 MHZ 89,70 Mhz IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik),AndrejBarlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence. 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 talarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Revizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI TRAKTOR Štajer, 18 KM, s kosilnico, ohranjen, prodam. B (061) 372-619. 3022 KABINO ZA traktor Zetor, ovce za nadaljnjo rejo, cirkular za BCS in harmoniko c,f,b in b,es,as, prodam, B (068)67-003. 3073 IMT-jev trobrazdni plug, premični, 13 na 14 col, prodam. B (068) 76-294. 3028 NOV TRAKTOR CARARO prodam. B (068)30-305. 3064 KUPIM ZAPUŠČENO kmetijo na samem ali parcelo kupim. B (068) 341-162, (041) 693-239. MANJŠO kmetijo na Dolenjskem ali v Beli krajini kupim. B (068) 324-566. 3036 DELNICE Nacionalne finančne družbe, NFD 1, kupim po ceni 220 SIT/delnica. B (068)83-442. 3037 HLODOVINO odkupujemo. Plačilo v 15 dneh. MARKT, d.o.o. B (068) 324-244. 3049 DELNICE ugodno odkupim. O (068)324-297. 3065 STAREJŠI OBJEKT za možnost preureditve v trgovino kupim. Lokacija je zaželjena ob prometni cesti. Ponudbe pošljite na fax (064)691-610 ali B (064)691-444. 3068 DELNICE Telekoma, Žita, Pivovarne Laško in Pivovarne Union, Arkade in ostale ugodno odkupim. 0(041)669-221. 3091 IZKOPAČ za krompir za traktor Tomo Vin-kovič 18-22 KS kupim. O (068) 70-207. 3023 BCS 715 za rezervne dele kupim. O (0608) 34-986. 3038 MOTORNA VOZILA CLIO, letnik 95, ugodno prodam. 0 (068) 321-408, po 20. uri. 3020 DAEWOO TICO, letnik 1997, prvi lastnik, prodam za 697.500 SIT. 0 (068)24-791. 3044 R4 poceni prodam, 0 (0608) 70-208. 3051 DAIHATSU APPLAUSE 1.6 LI, letnik 1990, 52.000 km, prvi lastnik, kovinsko sive barve, garažiran, poceni prodam. 0 (064) 221-624. 3055 YUGO 45, letnik 1986, prodam, reg. do 5/99. 0(068)20-344. Y-55, letnik 1991, registriran do 7/1999, prodam. B (068) 26-507, (041) 717-165. ŠKODO FELICIJO, letnik 1995,52.000 km, bele barve, prodam. B (068) 58-476,58-402. SAXI 1,1 i, 10/96,12.000km, 5 vrat, CZ, kovinska barva, zračna blazina, radio, prodam za 1.200.000 SIT. B (068)371-740, po 16. uri. 3094 126 P, letnik 1986, registriran do 3/99, vino šmarnico in 2 termoakumulacijski peči, prodam, B (068) 65-012. 3078 JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam B (068) 65-476. 3088 TIPO 1.6 SX, letnik 1995, kovinsko moder, 26.000 km, garažiran, registriran do 6/1999, prodam. B (068) 60-440. 3087 126 P, registriran do 5/1999, prodam za 45.000 SIT. B (068) 41-521. 3047 CITROEN AX 1.11CABAN, temno moder, letnik 11/1993, 62.000 km, dobro ohranjen, redno vzdrževan, servisna knjižica, radio, prodam, cena po dogovoru. B (068) 323-377. 3058 126 P. letnik 1988, ugodno prodam. Mali Slat-nik 1,8000 Novo mesto. 3082 GOLE 1.4 CL, letnik 1993, prodam. B (068) 44-784. 3074 AKCIJA SUZUKI BRILJANT SWIFT že od 1.400.000 tolarjev BALENO že od 1.900.000 tolarjev SAMURAI že od 2.000.000 tolarjev VITARA že od 2.800.000 tolarjev • Dragoceno darilo za vso družino + moped Tomos • • bogata oprema • 3-letna garancija • ugoden kredit 1 - 5 let TOM + 5,5 % • ugoden leasing s preostankom vrednosti Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto TT 068/24-791 od 8. do 16, ure SUZUKI SWIFT 1.3 GL,5 vrat, rdeč, redno servisiran, letnik 1994, prevoženih 78000 km, dodatno opremljen, kot nov, prvi lastnik, prodam. Jože Plantan, Koroška vas 25/a. B (068) 89-774. ' 3053 GOLF JXD, letnik 1988, rdeč, registriran do 7/99, prodam. B (068)42-607. 3043 BMW 316, prvi lastnik, letnik 1992,86000 km, nikoli karamboliran, prodam. B (068) 326-270. 3063 POSEST VIKEND, bivalni, opremljen, takoj vseljiv, v Straži, prodam. B (041) 625-280, popoldan. VINOGRAD blizu Novega mesta v Ljubnu pri Uršnih selih, pri Marofu, prodam. Cepljena trta, starosti 12 let, asfalt, elektrika, telefon, možna gradnja. B (061)662-392. VEČ ZEMLJIŠČ na Planini pri Raki prodam. To so njive, travniki, parcele za vinograde ib postavitev vikendov, vse ob asfaltni cesti. Na parcelah sta elektrika in vodovod. Cena je zelo ugodna. B (068)42-601. 3066 TRAVNIK, primeren za vikend, nad progo, Rožanc, prodam. Informacije na B (068) 52-542. V KRMELJU prodam novo hišo, že delno opremljeno, primerno tudi za obrtništvo. B (0608)84-552. 3026 675 m2 zemlje, primerna za postavitev brunarice, prodam. B (068)65-208. 3042 V OKOLICI Mirne Peči prodam kmetijsko zemljišče v izmeri hektar in pol (15.160 m2). Parcelo sestavljajo travnik, njiva, gozd in vinograd. Informacije na naslovu: Lidija Gašperič, Gor. Podboršt 22,8216 Mirna Peč. TREBNJE, 2 km izven, novejša hiša, vsi priključki, velika terasa, urejena okolica, velikosti 7,5 x 11,5, prodam. Cena 20.000.000 SIT B (068) 44-863. 3021 PRODAM OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, I. klasa 720 SIT, in talni pod po 1250 SIT prodajamo. B (063)451-082. 2826 LEPO izdelane gajbice za jabolka, krompir prodam. B (068) 24-761. 3029 PREŠO za grozdje (1201), unikat, prodam. Cena po ogledu. B (068) 59-034. 3045 KALANA bukova drva prodam. B (068) 25-486. 3054 DOBRO rdeče vino prodam in kupim suho seno. B (0609) 637-277. 3062 KAMEN: Pohorski škriljavec, naraven, različnih barv in debelin. Nudimo polaganje kamna in prevoz. B. fax (063)751-003 ali GSM (041)621-478. 3070 LES: stenski opaž, brune, ostrešja, late, talni pod, rezani les. Nudimo prevoz. B,fax (063)754-003 ali GSM (041)621-478. 3071 NOVO prešo, leseni mlin za grozdje ter moped, 3 prestave, v voznem stanju, prodam po ugodni ceni. B (068) 323-664. 3034 ZMRZOVALNO OMARO, 210 1, zmrzo-valno skrinjo, 210 1, in štedilnik kuperbusch prodam. B (068) 27-890. 3039 KVALITETNO vino cviček prodam. B (068) 24-456. 3059 CVIČEK in papriko za vlaganje prodam. B (0608)87-611. 3089 CVIČEK prodam. B (068) 42-768. 3048 VOZ zapravljivček v odličnem stanju prodam. B(068) 44-191. 3032 VINO šmarnico ugodno prodam. Informacije po 20. uri na telefon B (068) 78-248. 400 I dobrega vina cvička, vinorodni okoliš Vinji Vrh, prodam. B (068)21-006, po 20. uri. 3041 NOVO HRASTOVO SKRINJO, temne barve, velikosti 113x47x63 cm, rezljana, primerna za poročno darilo, prodam. B (0608)81-469. 3067 RAZNO PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Cigaletova 15, lOOO Ljubljana Ugodni potrošniški krediti že od TOM + 4,5 % naprej! Informacije na tel. št. 062/449 24 70 STANOVANJA GARSONJERO, opremljeno, v Novem*J stu oddam. B (068)24-834. V STRAŽI prodam enosobno stanovanj^ 012.0(068) 84-205, po 17. uri. SOBO ali garsonjero v Novem mestu naja^ prijazna pripravnica. B (0608) 81-957.3^' V CENTRU Novega mesta oddam v najjj POSLOVNI prostor, trgovina in cvetličarna, oddam za isto dejavnost ali kaj drugega, lahko pisarne ali biro. Naslov v upravi lista. SLUŽBO DOBI 4 VARILCE in 1 rezkalca takoj zaposlim. B (068) 322-643. 3025 OKREPČEVALNICA Cukero iz Šentjerne-ja redno zaposli natakarico in išče dekle za pomoč ob vikendih. B (068) 81-358. 3052 trgovino. B (068) 23-982. NEKAJURNO delo na dan ter dober zaslu- , — -= žek in prijeten kolektiv nudimo. B (068) 324-016. 3061 POHIŠTVENE MIZARJE takoj zaposlimo v Novem mestu, lahko iz BIH. B (041)746-320. 3072 KV zidarja ali gradbenega delavca takoj zaposlim. B(041) 682-889, (068) 73-424, po 20. uri. 3077 MGM Novo mesto. Nudimo počitniško delo in redno zaposlitev, od 92.000 do 146.000 SIT mesečno. Pogoji: delavnost, odgovornost in komunikativnost. Zaželjena je SŠ1. Prijave za osebni razgovor sprejemamo na B (068)341-153, od 9. do 16. ure. 3093 ARTES, d.dfo. Stanetova 19,3000 Celje Potrebujemo več študentov ali dijakov za raznašanje propagandnega materiala po blokih in hišah na Dolenjskem. Plačilo: 800 SIT/h. Pogoji: poznavanje terena, hitrost in zanesljivost. Pisne ponudbe sprejemamo na naslov: ARTES, Stanetova 19, 3000 Celje, do 15.8.1998. tar A OGNJIŠČE ' ' ŽIVALI VALILNICA NA SENOVEM obveščaj njene kupce, da sprejemamo naročila z® vrste enodnevnih in večjih piščancev. informacije dobite na B (0608)71-375. " MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave,'J pred nesnostjo, opravljena vsa ceplj®jv prodajamo po ugodni ceni. Naročila sp^J majo in dajejo vse informacije: Jože ZupjJ čič, Otovec, Črnomelj, B (068)52-8 Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, B 67-587, Anita Janežič, Slepšek 9, Mokrot B (068)49-813. KOKOŠI, bele, težke, rjave jarkice, enole| ne kokoši nesnice in bele piščance prodal mo vsak dan! Kuhelj, Šmarje 9, Šentjern^ B (068)42-524. BELE PIŠČANCE, težke 4 kg, krmjje'"' domačo krmo dobite na sejmišču v šentjernl 6.8.1998. Cena je 1.000 SIT/kg. NaročilasP jemamo na 0 (067)88-058 ali (067)88-11» TELIČKO, staro štiri tedne, “šarole” in % stov sod za vino 400 litrski, dobro ohraflL prodam. B (068) 65-573. KRAVO frizijko, drugič brejo 7 meseSj prodam ali menjam za kravo za zakol. B (JJj| 76-528. W MLADE rjave jarkice, cepljene, ter bele tejjj peteline in kokoši lahko naročite po ugjj ceni na B (068)49-711. ™ MLADO kravo simentalko in lažji gu®j|2 prodam. Grlica, Jelše 5, Mirna Peč. TELICO sivko, brejo 9 mesecev, prodali. (068) 78-347. KRAVO sivko, staro 9 let, brejo 5 mesiji ugodno prodam. B (068) 89-833. PUJSKE, težke 30-35 kg, prodam. B ($ 73-003. H KRAVO sivko s teletom ali brez prodaj (068) 30-251. KRAVO s teletom in bikca, težkega prodam. B (068)44-685. * ! IŠČEMO 20 oseb, ki resnično želijo z zdravo prehrano doseči genialno težo (možnost zaslužka). B (0609) 644-176, (041)644-176. PLOŠČE za opažanje (bled plošče), plohe in punte posodim. B(068) 342-506. 3075 Obveščamo cenjene stranke, da bo Gostilna PUGELJ zaradi letnega dopusta zaprta od 5. do 17. avgusta. | TELEVIZIJA NOVO MESTO | .vaš, kanal s Trdinovega vrha na kanalu \00 Z°/> (F n V/cev U' 068/324-377 --------- ("DOLENJSKI LiŠjj Novi simbol nove storitve O E.P.S. - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej • Izdelavo. • izpis. • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil KJ POŠTA SLOVENI^ potu m ■ !£• M 6» Sl’ Hi j? 01 $ 'si :■ * ' * * j ! d- 5 m !« ■- (f I. V :> " (I 9 9 A .i l« < L« ('■ n i < :■ M i“ i ] I tradicionalni • J 48. GORENJSKI SEJEM J • v KRANJU od 14. do 23.8.’98 • • največja trgovina na enem mestu * na večerni zabavni program prost vstop ŽREBANJE VSTOPNIC - glavna nagrada Renault TVVINGO ILIA _____/ NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442 OBVESTILO Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in čustva obveščamo, da bo po sklepu župana Mestne občine Novo ^esto potekala JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA pLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA '990 ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO, DOPOLNJENE 1998, S PROGRAMSKO ZASNOVO ZA UREDITVENI NAČRT OSKRBNEGA CENTRA MERCATOR - KZ KRKA OB ŠENTJERNEJSKI CESTI V NOVEM MESTU ter OSNUTKA UREDITVENEGA NAČRTA OSKRBNEGA CENTRA MERCATOR - KZ KRKA OB ŠENTJERNEJSKI CESTI V NOVEM MESTU v času od 7. avgusta do 7. septembra 1998 'v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, lil nadstropje 'v prostorih blagovnice Mercator - KZ Krka v Žabji vasi Pisne pripombe k osnutkoma lahko vpišete v knjigo pripomb na *rajih razgrnitve ali pošljete na Mestno občino Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Novi trg 6, Novo 'fiesto. ^°k za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan 'fizgrnitve. Javna obravnava osnutkov dokumentov bo v Ponedeljek, 7.8.1998, ob 20. uri v prostorih blagovnice Mercator-Krka v Žabji vasi. javni obravnavi bo izdelovalec podrobneje obrazložil osnutka dokumentov in pristojnim dajal pojasnila. ^iudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novi trg 6 Cena: 4ŽS»0ffSjf Akcija: 360.000 SIT Pooblaščeni trgovec in serviser AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto S 068/24-791 od 8. do 16. ure SCOOTER SUZUKI Vi uganete - mi nagradimo! Odgovor na deseto nagradno vprašanje se je pravilno glasil, da je odgovorni urednik Dolenjskega lista Marjan Legan. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imel Alojz Dragan iz Gorenje vasi 9 pri Šmarjeških Toplicah, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bil izžreban Andrej Stopar iz Pečja 6 pri Sevnici. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo it. Jakšeta Dolenjske obraze) prejme Franc Tiso-vec iz Podturna 20 pri Dolenjskih Toplicah. Izpolnite pravilno enajsti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 11. avgusta, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad, in sicer dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev. -------------§<§ NAGRADNI KUPON Št. 11 Vprašanje: S prve strani vas Dolenjski list pozdravlja kot “vaš...’'! Odgovor: Moj naslov: 9«--------------H v_____________________ VI NAM - °glas na kratko s pošto Po ^ 068/323-610 ali 041/623-116 MI VAM odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA “uzejska 3 * 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. TERME BANOVCI '2A UPOKOJENCE Od 1. septembra 1998 ugodni paketi za upokojence. 5 x polpenzion v Zelenem gaju, samo 25.110 SIT. Če rezervirate do 15. avgusta, vam priznamo 5 % popust. Pridite na oddih, počitnice! Informacije in rezervacije: Terme Banovci, Tt 069/13-400, fax: 069/ 87-703. Zamrl je topel nasmeh in utihnila prijazna beseda našega dragega ZVONETA BABIČA dr. med. zdravnika na Internem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto Ob veliki osebni angažiranosti in prijateljski pozornosti njegovih kolegov na Internem oddelku in skrbni negi medicinskih sester ter ostalega osebja so se njegovi zadnji dnevi iztekli kar najbolj človeško. Zahvaljujemo se dr. Starcu in dr. Steklasovi za tople poslovilne besede ter novomeškemu in metliškemu proštu, gospodoma Lapu in Božnarju in njegovemu sovaščanu g. Jožetu Milčinoviču za opravljen cerkveni obred. Iskrena zahvala sosedom in prijateljem ter pevcem cerkvenega zbora iz rodnih Drašičev za pokop po starih sosedskih običajih, kakor tudi vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti v rodno Belo krajino ter nam v teh dneh stali ob strani. Žalujoči: žena Alenka in otroci Blaž, Miha in Zala, mama Ivanka in ate Miha, sestra Sonja in ostalo sorodstvo V Novem mestu, 3. avgusta 1998 MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici takoj zaposlimo mizarja ah lesnega tehnika. "S 068/22-893 NATAKARICO in KUHARJA zaposlimo v novomeškem Bistroju A. Ponudbe na mobitel: 0609/628-385. Predsedstvu Društva invalidov Novo mesto se za prisrčne čestitke ob rojstnem dnevu iskreno zahvaljujem. Franc Šašek Zaradi povečane poslovne dejavnosti so Vaše telefonske linije preobremenjene, uspeh Vašega dela pa je v veliki meri odvisen od hitrega komuniciranja prek računalnikov, telefaksov in telefonov. Zato Vašemu podjetju predlagamo sodobno tehnološko rešitev vseh telekomunikacijskih zadreg s kombinirano uporabo ISDN in SiOL storitev. Povečali boste učinkovitost, prihranili čas in denar. Telekom Slovenije je v Sloveniji edini ponudnik omrežja in storitev ISDN, ki omogočajo prenos govora, podatkov, slik in videa. Telekom Slovenije je vodilni komercialni ponudnik interneta v Sloveniji z omrežjem SiOL, ki ima največjo zmogljivost mednarodnih in domačih povezav. Informacije na brezplačni telefonski številki 080 80 80. http://www.telekom.si Telekom^) Slovenije >\ Nacionalni operater telekomunikacij UAN> butična rZejencijcL indijska 9, Novo mesto 068/321 -115,325-477 068/342-136 Počitnice H A MORJU lH V TUJINI Ugodne cene, Mučilo na obroke! -JjOlENJSKI LIST j V Novem mestu se vam bo ustavila samo pod enim pogojem: če se boste tja pripeljali naravnost z obale Atlantika. Brez postanka ... Nova Mazda 626 DITD 16V vas z enega na drugi konec Evrope odpelje z enim samim polnjenjem 64-litrskega rezervoarja. Turbo dizel motor s 16-ventilsko tehniko z direktnim vbrizgavanjem goriva in z 90 konjskimi močmi potrebuje le 4,5 litra goriva na 100 kilometrov pri daljših vožnjah, kar pomeni, da lahko z enim samim rezervoarjem prevozite kar 1400 kilometrov dolgo pot. Varčno porabo izredno vzdržljivega in varnega avtomobila dopolnjuje še izredna cena. Prvih sto lastnikov v Sloveniji bo svojo novo Mazdo 626 DITD 16V dobilo za samo dobrih 3,2 milijona tolarjev! Bodite med njimi. PRI VAŠEM POOBLAŠČENEM TRGOVCU Z VOZIU MAZDA NOVO MESTO. MSM, tel. (068) 37 29 60 BREŽICE-. BOGO BAUMKIRHER, tel. (0608) 61 078 ZAGORJE: AVTOHIŠA KRŽIŠNIK, tel. (0601) 63 399 LJUBLJANA: GAMA CENTER, tel. (061) 141 43 38, GRUDA, tel. (061) 26 82 83, AMBROŽ LVM, tel. (061) 34 22 J8 CELJE: STIGMA 93, tel. (063) 41 12 51 MARIBOR. ŠERBINEK, tel. (062) 42 45 00 50 RADENCE MOHOR MM, tel. (069) 65 830 NOVA GORICA: AUTORENT, tel. (065) 28 460 m mszD3 '-- MAZDA NAJ BO DORTRET TEGA TE/- fltsiti -»/j I>/1 f/l/l/l niii/i L-htti c/i n/i/ii/i/” c/i /i//c/»t/i/ /F/if/i1 A D