POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
LETO XXXV, ŠTEVILKA 11, 21. MAREC
CENA 269,00 SIT
(foto: Marko Slapnik)
PETER SIRKO
Veseli nas, da se ravno med mladimi obisk v knjižnici tako povečuje
ŠTEVILKA
Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje
Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
PROOAJA GRAD FINEGA mRlülLÄ ®<a §©„ [fmai7@si Ml® §)» ©ippBD®
tel. 838-30-43 KPC Ljubija Možine, tel. 837-07-20 i, tel. 584-40-24	Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20
I Izotem V4 \		
3.		SIT
£
1.995,00 SIT
Vobitekt SV/4-60		
1 3.	rfcHKiH]	SIT
Strešna lepenka s posipom 10 m21 j f* Kombi S plošče, deb. 3,5 cm
------------V---------------
• ' Kemaglet FX 20/1
mtrrzr
I Mešalnik za beton, 1201	1 ~ma^\ Samokolnica - varjena LIM6X
44.990,00 SIT
1.199,00 SIT
1.679,00 SIT
6.490,00 SIT
'VELIKA OKNA - ZA MALE CENE" Glin žagarstvo
Termo okno 60x60		
14.820,	22	SIT
Termo okno 100x120
Termo okno 140x120
30.490,00 SIT
25.520,00 SIT
35.750,00 SIT
Balkonska vrata 80x210
in še velika izbira ostalega gradbenega materiala ter oken vseh dnwnd| * Ugodni planini pogoji, dostava na dom z avtodvigatom!
Tel.: 03/897 02 50 Fax: 03/897 02 51 Gsm: 041 62 73 62 Paka pri Velenju 40/1, 3320 Velenje
IHB
Uletio Bond’
- Jeklena strešna kritina Metrobond je primerna za zaščito stanovanjskih kot tudi komercialno zanimivih objektov, v 21. stoletju.
- Zaradi izjemne trpežnosti, dolge življenske dobe in enostavnega vzdrževanja najdemo plošče Metrobond na strehah po vsem svetu in v vseh podnebnih pasovih.
-	Metrobond jeklene plošče so oblikovane in izdelane tako, da kljubujejo najhujšim vremenskim pogojem, od visokih temperatur do snega. Jeklene plošče s svojimi spoji in preklopi tvorijo trdno zvezan ščit z izjemno odpornostjo proti vetru in potresu.
-	Metrobond streha tehta samo 7,1 kg/m2, kar občutno zmanjša stroške za izdelavo nosilne strešne konstrukcije.
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Izpostava Mozirje
Cesta na Lepo Njivo 4,3330 Mozirje Tel.: 03 839 09 10, 837 07 55 Fax: 03 839 09 11
Vse upravičence do subvencij v kmetijstvu obveščamo, da organiziramo inštruktaže, na katerih bomo predstavili novosti letošnje uredbe. Inštruktaže bodo:
Restavracija Gaj Mozirje	24.3.2003 ob 9.uri
Gasilski dom Rečica ob Savinji	24.3.2003 ob 13. uri
Zadružni dom Luče	24.3.2003 ob 9. uri
Zadružni dom Solčava	24.3.2003 ob 12. uri
Gasilski dom Nova Štifta	25.3.2003 ob 9. uri
Gostišče Menina Gornji Grad	25.3.2003 ob 12. uri
Kulturni dom Ljubno	26.3.2003 ob 9. uri
Zadružni dom Šmartno ob Dreti	27.3.2003 ob 9. uri
Rejci kobil za vzrejo žrebet morajo imeti zahtevek za premijo za kobile potrjen s strani republiške selekcijske službe. To bo g. Platovnjak vršil v torek, 25. marca 2003 med 8. in 11. uro na sedežu KGZS Izpostava Mozirje, C. na Lepo Njivo 4. S sabo prinesite zahtevek, zadnje potrdilo o žrebitvi in pripustni list za to žrebitev. Letošnja novost je, da so do premije upravičene kobile, ki so vsaj enkrat žrebile.
Hkrati obveščamo, da bomo organizirali testiranje škropilnic. Cena testiranja je 3.500 sit. Prijave zbiramo na tel. 839 09 10 (Mozirje) ali 839 09 50 (Ljubno) do 28. marca 2003.
Kmetijska svetovalna služba Mozirje
OSREDNJA
KNJIŽNICA
Tretja stran
V teh dneh se pre-dreferendumska vročica bliža svojemu vrhuncu. Le še nekaj deset ur nas loči od zgodovinske odločitve, ki je vsekakor primerljiva z odločitvijo o slovenski samostojnosti leta 1990. V mislih imam seveda referendum o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato.
V preteklih tednih in mesecih so nas iz najrazličnejših virov informirali o pozitivnih in negativnih posledicah vstopa v omenjene evro-atlant-ske povezave. Slovenske politične stranke so po napornih usklajevanjih končno našle skupni jezik in se zedinile, daje vključitev naše države v EU in Nato izjemna priložnost, kije ne bo nikoli več. Približno tako je bilo tudi pred dobrimi dvanajstimi leti, ko smo Slovenci izkoristili tako rekoč edino pravo priložnost v zgodovini in se odločili za lastno državo.
Nekateri imajo pomisleke prav v zvezi s tem, češ, da bi z vstopom v Evropsko unijo izgubili svojo suverenost. Res je, da bi s tem določene pristojnosti prenesli v Bruselj, a je po drugi plati tudi res, daje za dolgoročni ekonomski obstoj in razvoj Slovenije sodelovanje z državami EU nujno in da se nam kot članici omenjene asociacije vrata njihovih tržišč na široko odpirajo. Seveda se
istočasno s tem odpira tudi naše tržišče, a to je itak sestavni del globalizacije, ki poteka povsem svetu in kateri se je nemogoče skriti za kakšno skalo ali smreko.
Iz doslej opravljenih javnomnenjskih raziskav lahko razberemo, da z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo soglaša prepričljiva večina anketirancev, odstotek tistih, ki podpirajo tudi vstop v zvezo Nato, pa je manjši, vendar postopoma narašča. Verjamem, da je bil nedavni atentat v Beogradu za nas dovolj veliko opozorilo, kako blizu »balkanskega kotla« živimo. Verjamem tudi, da večina ljudi zmore razlikovati med Združenimi državami Amerike in Natom ter še posebej med sedanjim predsednikom ZDA Bushem in Natom. Nato so med drugimi tudi Nemčija, Francija in Belgija, ki si dosledno prizadevajo za mirno reševanje mednarodnih konfliktov. In nenazadnje Nato ne pomeni samo varnosti v vojaškem pač pa tudi v ekonomskem smislu.
Spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic, izkoristite priložnost in sodelujte pri zgodovinski odločitvi Slovenije! Prevzemite del odgovornosti nase in ne računajte na druge, da bodo odločali namesto vas! Slovenija je tudi vaša država. Tako kot moja. Zato bom na referendumu glasoval za vstop v Evropsko unijo in Nato, saj želim, da bi imeli moji otroci in vnuki varno in stabilno prihodnost.

Aktualno:
Boni niso zakonito plačilno sredstvo.4
Knjižnica Mozirje:
Potrebna širitev načrtovana v naslednjih štirih letih.
Zgornjesavinjska gasilska zveza :
Vodenje prevzela Žuntar in Cigale.8
Frenk Pustoslemšek
Slikanje je zadovoljslvo,
radost, hrepenenje
Revija glasbenih šol v Nazarjah:
Zanimiv in pester program ter izmenjava izkušenj...
KMN Nazarje:
Povratek v družbo prvoligašev
Na naslovnici: Udeleženec gasilskega veleslaloma za zlati ročnik v Logarski dolini
ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 11,21. marec 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Edi Mavrič-Savinjčan, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.600 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne / odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje._________________________________________'_____________________________________________________________________________________^
DELODAJALCI V GOSPODARSTVU MORAJO IZPLAČATI REGRES NAJMANJ V VIŠINI 132.170 TOLARJEV BRUTO
Boni niso zakonito plačilno sredstvo
Pretekli teden so predstavniki delodajalskih organizacij in sindikatov podpisali poseben dodatek k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, ki določa minimalno višino regresa za letni dopust v tem in naslednjih dveh letih. Delodajalci v gospodarstvu morajo zaposlenim za letošnji letni dopust izplačati regres najmanj v višini 132.170 tolarjev bruto (lani je minimalni regres znašal 125.805 tolarjev), v prihodnjih dveh letih pa bo ta znesek najnižjega regresa za zaposlene v zasebnem sektorju treba uskladiti z letnim porastom cen življenjskih potrebščin, pri katerih se ne upošteva podražitev alkohola in tobačnih izdelkov.
Po novem zakonu o delovnih razmerjih morajo delodajalci izplačati delavcem regres najpozneje do 1. julija tekočega leta, v primeru nelikvidnosti delodajalca pa je mogoč odlog plačila najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Letni regres seveda že vrsto let ni več v celoti namenjen dopustu in oddihu, ampak ga delavci večinoma porabijo kot dopolnilo življenjski košarici, kije z navadno delavsko plačo iz meseca v mesec bolj prazna. Mnogokratje regres tako zaželen, da se delavci zadovoljijo prav z vsako razlago delodajalcev, ki poskušajo na različne načine zaobiti jasna zakonska določita. Za vodstva podjetij so težave, zaradi katerih morajo delavci in sindikati vsako leto bolj "trdo" uveljavljati svojo pravico, praviloma
vedno objektivne; nismo še zasledili, da bi kje regres izostal zaradi nesposobnega vodstva.
Najočitnejša kršitev delovnopravne zakonodaje je izplačilo regresa v bonih, pri čemer je natančno določeno, pri katerem trgovcu in do kdaj morajo delavci "zapraviti" svojo pravico. Žalostno je, da vdani v usodo to tudi brez pretiranega pomisleka storijo, zavedajoč se, da v primeru uveljavljanja zakonsko določene norme ostanejo brez vsega, poleg tega se še zamerijo vodstvu podjetja karvrazmerahanarholiberalizma niti približno ni mačji kašelj.
V podjetjih na našem območju je podeljevanje bonov v praksi že vrsto let, oziroma je v posameznih primerih odvisno od sposobnosti vodstev podjetij. Med tistimi, ki omogočajo
delavcem letni dopust z boni, ki jih praviloma morajo zakupiti v Zadrugi oziroma Savinji, so še vedno nekatera podjetja Glinovega kompleksa in Elkroj. Slednji je preteklo leto sklenil z manjšim dobičkom, splošno znano pa je, da morajo zaradi izrednega delovnega tempa delavke vlagati maksimalne napore, da normo sploh dosežejo.
"Plače izplačujejo redno v okviru kolektivne pogodbe, vendarso razlike v nagrajevanju prevelike," pravi predsednica sindikata v Elkroju Zdenka Zakrajšek. O tem, da bo regres izplačan v bonih, jih je predsednica uprave obvestila vendarne vprašala, navsezadnje se je s takšno odločitvijo uprave strinjal tudi svet delavcev. Za Zakrajšk-ovo, ki do potankosti pozna vse prej kot lahke razmere v tekstilni panogi,
izplačilo regresa v bonih ni problematično, doklerse stem strinjajo tudi delavke v proizvodnji.
"Regres dobivamo od februarja in tako vsak mesec," razlaga predsednica sindikata, ki se z upravo večkrat ne strinja, glede bonov pa se zaveda, da od podjetja ne moreš zahtevati denarja, če tega preprosto ni. Pri tem je izgovor na nizko ceno tekstilne panoge preveč enostaven in enostranski, razen seveda, če so dejansko vsi zadovoljni, da lahko na račun regresa mesečno nakupijo nekaj sladkorja, moke in soli. Pri tem je seveda jasno, da vodslvu Elkroja ni mogoče odrekati truda, kot ga ni mogoče odrekati delavkam in delavcem, ki se ob nikakršnih plačah morajozadovop s tistim, kar dobijo. Samo, da dobijo.
Savinjčan
OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE
Savinjsko-šaleška regija
do avtoceste
hitro povezavo
Prejšnji teden se je na sedežu območne gospodarske zbornice v Velenju sestal regijski razvojni svet in se seznanil z regionalno zasnovo prostorskega razvoja statistične Savinjske regije. Naročnik izdelave omenjenega projekta, ki naj bi zajemal tudi razvojne načrte lokalnih skupnosti in gospodarskih subjektov, je Regionalna razvojna agencija Celje, izdelovalec pa Urbanistični institut Republike Slovenije. Poglavitna pripomba članov sveta je bila, da mora takšen strateški dokument upoštevati aktualne razvojne usmeritve gospodarstva v regiji.
Projekt bo potekal v petih fazah: analiza stanja, predlog vizije, zasnova prostorskega razvoja; predlog regionalne zasnove in predlog akta. Do decembra letos naj bi regionalno zasnovo prostorskega razvoja sprejeli vsi občinski sveti in ministrslvoza okolje in prostor, karseveda pomeni veliko časovno stisko. Vizija prostorskega razvoja naj bi bila sprejeta celo že od 18. aprila. Mnenje članov razvojnega sveta je bilo, daje treba zaradi zagotovitve kvalitete dokumenta roke smiselno podaljšati.
Iz analize razvitosti posameznih statističnih regij in subregij po kazalcih ekonomske razvitosti, poseljenosti, prometne in ostale infrastrukture se kaže velik prepad med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije. Po teh kazalcih se Savinjska regija uvršča med stagnaritne regije z
določenimi pozitivnimi razvojnimi potenciali.
Njena prometna infrastruktura je celovito gledano relativno ugodna, saj jo povezuje avtocesta. Kot poseben problem pa se kaže cestna povezava Dravograd -Velenje-Arja vas. V obstoječem dokumentu je Slovenj Gradec opredeljen kot regionalno središče nacionalnega pomena, ki mu za priključek na avtocesto pripada hitra cesta. Velenje tega statusa nima, je regionalno središče s pripadajočo Gl kategorizacijo cestnega priključka na avtocesto.
Prometna infrastruktura Zgornje Savinjske doline je v tem projektu nerazpoznavna, kar naj bi pomenilo le izboljšave, kijih zahteva obstoječa kategorizacija cest. Glede na strateško usmeritev doline v turizem bi lahko imela višja kategorizacija
cest zaradi večjega tranzitnega in tovornega prometa negativne učinke, s problemi zaradi slabe cestne povezave pa se srečuje predvsem gospodarstvo v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline.
V	regiji ostaja pereč problem zbiranje in deponiranje odpadkov. Odlagališča v subregijah imajo omejen prostor, osrednje regijsko odlagališče v Bukovžlaku pri Celju pa naj bi imelo podporo občinskih svetov, ki pa se v praksi ne potrjuje. Regija bi se morala zediniti glede skupne sežigalnice odpadkov.
V	razpravi je med drugim predstavnica zgornjesavinjskih občin Milka Grom menila, daje ustrezna cestna povezava pomembna ne le za razvoj turizma, ampak tudi za razvoj gospodarstva, njenemu mnenju pa se je pridružil tudi Tone Ploštajner iz BSH
Hišnih aparatov, kije poudaril, da namerava tovarna v Nazarjah v prihodnje proizvodnjo podvojiti. Brez ustrezne cestne povezave to ne bo mogoče. Ostaja tudi odprto vprašanje infrastrukture za skoraj tisoč tovornih vozil s priklopniki, ki so registrirani na območju Upravne enote Mozirje.
Regijski razvojni svet pri območni gospodarski zbornici Velenje je sicer podprl izdelavo Regionalne zasnove prostorskega razvoja Savinjske regije, vendar je na Razvojno agencijo Celje kot naročnika projekta naslovil apel, da v projekt aktivno vključuje tudi gospodarstvo. V zvezi s prometno infrastrukturo svetzastopa stališče, da mora Šaleška dolina dobiti povezavo s Koroško in spodnjo Savinjsko dolino oziroma avtocesto v kategoriji hitre ceste.
Franci Kotnik
VMESNO POROČILO ZAMERNIKOVE PARLAMENTARNE KOMISIJE, KI RAZISKUJE PRIMER »PETEK«
Zaušnica policiji in tožilstvu
Parlamentarni preiskovalni komisiji, ki se ukvarja z brutalnim napadom na novinarja Večera Mira Petka, je pred drugo obletnico uspelo sprejeti vmesno poročilo, ki je dodobra razburilo ne samo poslance parlamentarne večine, ampak predvsem slovensko tožilstvo in policijo. Od predsednika komisije Mirka Zamernika so, po razburljivi nočni seji, na kateri naj bi državni zbor sprejel ugotovitev, da pristojni državni organi zavezujočih določil ustave in zakona, ki dajejo preiskovalni komisiji pomembne pristojnosti, ne upoštevajo v zadovoljivi meri, zahtevali celo opravičilo.
Večino poslancev je motila formulacija sklepa zato je obveljala blažja različica. Zaradi tega so trije člani komisije (Leo Kremžar iz LDS, Janez Pa dobnik iz SLS in Alojz Sok iz NSi) celo zagrozili z odstopom, nazadnje pa je obveljala kompromisna rešitev. Z opisanimi nesoglasji je javnost bolj slabo seznanjena, vsekakor pa je mogoče slutiti, daje v Petkovem primem marsikaj hudo narobe. Spomnimo se, da je delo tožilstva in policije pred časom kritično ocenil tudi preiskovalec mednarodne novinarske organizacije IFJ. Po dveh letih "dihanja za ovratnik" rezultatov preprosto ni, karje seveda težko sprejeti kot naključje.
S tem se seveda strinja tudi Mirko Zamernik, ki mu je kljub zapletom uspelo ohraniti komisijo v prvotni sestavi in pri delu komisije vzpostaviti toliko zaupanja, da so pridobili pomembno pričo, ki je komisiji nakazala, v kateri smeri naj dela naprej. "Hkratije nakazala, daje bil vzrokza napad Mirovo pisanje tertudi kdo naj bi bil naročnik napada. Seveda pa materialnih dokazov priča nima, sicer bi bila zadeva že končana. Za policijo in tožilstvo to ne pomeni nič," ugotavlja Zamernik.
V zadnjem času krožijo številne govorice, da je identiteta za preiskovalno komisijo ključne priče v nekaterih krogih že razkrita. Zamernik pravi, da poznajo ljudi, ki so videli, kako seje priči grozilo in so obstoj teh groženj pripravljene potrditi. Menda naj bi osebi zagrozili, da bo poslovno uničena. Na
Mirko Zamernik: “Vztrajal bom do konca!”
(foto: EMS)
obstoj groženj seje pretekli četrtek na seji parlamentarnega odbora za notranjo politiko odzvalatudi generalna javna tožilka Zdenka Cerar. Po njeni oceni se tajna priča nima česa bati, saj je njeno ime za javnost popolna neznanka. Očitno še eno različno interpretiranje, ki, upajmo, ne bo imelo slabih posledic za človeka, kije bil pripravljen spregov-
oriti pred Zamernikovo komisijo.
Ob vseh komunikacijskih in siceršnjih zapletih ter napakah v Petkovem primeru se Zamernik povsem retorično sprašuje, kaj se dogaja pri zadevah, ki niso tako na očeh javnosti. Kljub vsemu je še vedno optimist, saj upa, da bodo tisti, ki so naročili in izvedli napad na koroškega novinarja, odgovarjali pred roko pravice. Slednje so za zdaj samo pobožne želje, vendarje komisija napisala poročilo ostro, brez olepšav, čeprav so se nekateri zelo trudili narediti kozmetične popravke. Policija in tožilstvo sta tako dobila od komisije krepko zaušnico, ki je tudi nočna seja parlamenta ni bistveno omilila.
"Naslednji korak je zaslišanje slovenjgraške tožilke, ki seje s primera umaknila, vendar so tisti, ki so neposredno povezani z napadom, še vedno v Slovenj Gradcu. S sprejetim poročilom se morata v 30 dneh seznaniti notranji minister dr. Rado Bohinc in generalna državna tožilka Zdenka Cerar. Z ugotovilvami bosta morala seznaniti komisijo. Vtem primeru ne bodo več informativni razgovori, ampak bodo imeli status priče, kar ima povsem drugo težo. Če se ponovi kakšen komunikacijski zaplet, lahko sledi tudi ovadba. Če mene vprašate, bom zaradi Petka, ostalih novinarjev in vseh, ki v tej državi upajo odkrito spregovoriti o vse bolj očitnih nepravilnostih, vztrajal do konca," nam je zatrdil Mirko Zamernik.
Savinjčan
PODPIS SPORAZUMA 0 ČEZMEJNEM TRGU DELA
Formalno ureditev pretoka delavcev čez mejo
V velenjskem hotelu Paka je prejšnji teden potekalo srečanje predstavnikov slovenskega in avstrijskega zavoda za zaposlovanje, na katerem so podpisali dogovor o sodelovanju omenjenih zavodov.
Dogovor, ki naj bi zagotovil izvajanje in uresničevanje čezmejnih projektov med Zavodom za zaposlovanje republike Slovenije in AMS Steiermark, so podpisali direktorji območnih služb Velenje, Mariborter Murska Sobota, pri Avstrijcih pa je nalogo prevzel vodja deželne enote AMS Steiermark, dr. Helfried Faschingbauer. Dvodnevno srečanje so predstavniki zavodov izkoristili za izmenjavo izkušenj ter izdelavo načrtov, kako mejne regije spodbuditi k čim boljšemu delovanju trga dela v čezmejnem prostoru.
Srdan Arzenšek, direktor območne službe Velenje, gleda na okvirni sporazum pozitivno: »Vsi vemo, daje pretok dela že prisoten, do neke mere nenadzorovan in prav je, da se tudi formalno uredi. Predvsem na Koroškem in mejo z Avstrijsko Štajersko je situacija na področju brezposelnosti težka, naše sodelovanje z Avstrijo pa bo pripomoglo k njeni izboljšavi.« Dr. Faschingbauerje poudaril, da ima pod-
pis sporazuma veliko težo, saj dokumentira vse tisto, kar so na dosedanjih srečanjih obravnavali.
Po zagotovilu podpisnikov je primarna tema sporazuma krepitev gospodarskih prostorov na
obeh straneh meje, saj bo s tem sive ekonomije manj, hkrati pa ljudem ne bo potrebno na delo potovati čez mejo.
Tatiana Golob
SEJMIŠČE MOZIRJE
Rdeča luč za parkiranje
Mozirski občinski svetniki so sredi lanskega oktobra prostor tako imenovanega mozirskega sejmišča pred novim mozirskim mostom preko Savinje podelili v upravljanje društvoma mla-
jevcev in konjerejcev ter Zadrugi Mozirje.
Prostorje zadnja leta kazal klavrno podobo, saj je služil predvsem parkiranju težkim tovornim vozilom. Lesena ograja okoli sejmišča seje podirala, prav tako kostanjev drevored, ki je namesto prijetne sence sprehajalcem ponujal zgolj nevarnost ob odpadanju vej. Novi upravljavci so dokaj
hitro poskrbeli za nov izgled prostora poleg Savinje. Obnovili so že leseno uto, zamenjali ograjo, pred dnevi pa postavili tudi ličen vhod. Z njim so tovornjakarjem onemogočili, da bi tu še naprej parkirali "jeklene zverine" in stem uničevali tla.
Benjamin Kanjir
®
KNJIŽNICA MOZIRJE KOT SAMOSTOJEN ZAVOD
Potrebna širitev načrtovana v naslednjih štirih letih
Knjižnica Mozirje, ki bo 1. junija letos praznovala 30 let delovanja, se kljub temu, da se je obseg dela in obiska v zadnjih desetih letih kar podvojil, sooča s finančnimi težavami in prostorsko stisko. Stvari se počasi izboljšujejo, mozirski župan obljublja širitev prostorov, uredilo pa naj bi se tudi financiranje.
Peter Širko, direktor Zavoda za kulturo Mozirje:
J jjjpP^ »Prostor, kjer se sedaj nahaja knjižnica je absolutno premajhen, zato ga bo v prihodnje treba šir-r 5 iti- Pričakujem, da bo širitev prostorov pomemben pogoj za obstanek naše knjižnice kot samostojne * ustanove. In ker opravljanje knjižničarske de-javnosti sodi med izvirne naloge občine, mora le ■r	ta obstoj in razvoj knjižnice tudi zagotoviti.«
Obisk Knjižnice Mozirje seje v letu 2002 približal za naše razmere visoki številki 40.000. Od tega pride po različnih opravkih v njene prostore kar 32 odstotkov obiskovalcev iz drugih občin Savinjske doline, torej okoli 12.000 ljudi, ki pridejo v Mozirje in pripomorejo kživahnemu utripu kraja. Razpoložljivo knjižnično gradivo presega 63.000 enot, izposoja knjižničnih enot pa se približuje številu 100.000. Preko 2400 aktivnim bralcem in iskalcem informacij je bilo pred 10 leti na voljo 3.85 zaposlenih, po 10 letih, po stoodstotnem povečanju obsega dela, pa 5 zaposlenih. Kadrovsko stisko rešuje knjižnica vzadnjih letih tudizjavnimi deli.
Knjižnica, kije bila ustanovljena leta 1973na pobudo kulturne skupnosti in Narodne univerzitetne knjižnice, je bila vtakratni družbeno politični skupnosti zelo dobro sprejeta, njeno uspešno delovanje je bilo vseskozi prioritetno. Vse do danes mozirska knjižnice ni bila nikdar samostojna, trenutno spada pod Zavod za kulturo, novi Zakon o knjižničarstvu, ki je bil sprejet pred dvema letoma, pa določa, da mora biti knjižnica samostojna pravna oseba. To pa je lahko le pod pogojem, da izvaja knjižničarsko dejavnostza
10.000	ali več ljudi ter trajno izpolnjuje določene pogoje. Imeti mora ustrezen obseg, dovolj strokovno
urejenega knjižničnega gradiva, ustrezno število strokovno usposobljenih delavcev ter ustrezne prostore in opremo.
Peter Širko, direktor Zavoda za kulturo, pravi, da izpolnjujejo vse
pogoje, edina težava bo le pogoj o ustreznem prostoru: »Prostor, kjer se sedaj nahaja knjižnica, je absolutno premajhen, zato ga bo v prihodnje treba širiti. Pričakujem, da bo širitev prostorov pomemben pogoj za obstanek naše knjižnice kot samostojne ustanove. In ker opravljanje knjižničarske dejavnosti sodi med izvirne naloge občine, mora le-ta obstoj in razvoj knjižnice tudi zagotoviti.«
Občino Mozirje čaka torej širitev prostorov knjižnice in, po besedah
Petra Širka, obstaja možnost nakupa parcele, ki meji na sedanjo stavbo in jo sosed tudi prodaja: »V ožji skupini smo že razmišljali, da se
na tem zemljišču postavi sodoben objekt, ki bi imel v tlorisu okoli 350 do 400 kvadratnih metrov. V spodnji etaži, ki bi bila na nivoju naše galerije, bi bila parkirna mesta, pritličje bi zasedala knjižnica s pre-
potrebnimi večnamenskimi prostori, v prvi etaži bi polovico prav tako koristila knjižnica, preostali prostor pa bi namenili godbi na pihala in
drugim krajevnim potrebam. Skupna površina za opravljanje knjižničarske dejavnosti bo tako znašala okoli 1000 kvadratnih metrov, kar bo zadostovalo za eno do dva srednjeročna obdobja. Župan se z našimi plani strinja, trenutno ima prednost širitev telovadnice v OŠ Mozirje, naslednja pa naj bi bili na vrsti knjižnica.«
Stopnja razvitosti knjižnice pa se uspešno dviguje tudi v drugih občinah naše doline. Na Ljubnem ob Savinji se bo krajevna knjižnica iz sedanjih 20 kvadratnih metrov selila v nove prostore, več kot trikrat večje. Po besedah županje, Anke Rakun, bo nova knjižnica odprla svoja vrata najkasneje do oktobra:
»Nahajala se bo v eni izmed učilnic stare šole, z ločenim vhodom iz glavne ceste. Opremljena bo s sodobno računalniško opremo, imela bo bistveno več knjižnega fonda, možna bo izposoja videokaset, našim krajanom pa bo na voljo tudi internet.« Tudi v Gornjem Gradu se knjižnica s koncem junija seli v nove prostore v Centru za starejše občane, zelo optimističen glede posodobitve krajevne knjižnice pa je tudi Ciril Rose, župan občine Luče. V Nazarjah seje knjižnica selila v nove prostore pred 2 letoma, letos pa jo nameravajo posodobiti z računalniško podprtim sistemom, sem sodi tudi uporaba interneta.
Druga težava, s katero se sooča mozirska knjižnica, je financiranje ustanove, saj ni enotnega pravila, ki bi narekoval, kako naj to poteka, rešitev je prepuščena samim občinam. Zakon o knjižničarstvu sicer zavezuje k financiranju vse občine, ne le tiste, v kateri se osrednja knjižnica nahaja, a financiranje knjižnice v naši dolini še ni zadovoljivo urejeno. Direktor Širko pravi, da so se za zdajšnje prehodno obdobje dogovorili, kako bo to potekalo: »Na podlagi statistike, ki jo v knjižnici vodimo, smo prišli do ugotovitve, kako aktivni so naši člani iz posameznih občin. Ugotavljamo, da knjižnico koristi 66 odstotkov članov iz mozirske občine, iz ostalih občin jih je torej 34 odstotkov. Po dogovoru z župani zato zaenkrat uporabljamo ta kriterij in tudi sami župani so dali pobudo v tem smislu, saj smo knjižničarstvo vsa ta leta
Ivo Suhoveršnik, župan Občine Mozirje:
»Širitev knjižnice zagotovo bo, saj je že uvrščena v naš program dela. Že letos bomo verjetno šli v odkup vrta, ki meji na knjižnico in najprej zagotovili dodatna parkirišča, knjižnica pa bo nadgradnja na tem prostoru. Do same gradnje dodatnih prostorov bo prišlo nekje v naslednjih treh, štirih letih.«
Obiskovalci knjižnice radi segajo tudi po video kasetah
razvijali predvsem v spodnjem koncu doline.«
Pomemben segment tekočega delovanja knjižnice so tudi zaposleni v ustanovi. V Mozirju so zaposleni štirje strokovni delavci in direktor, a sodeč po razmišljanjih nekaterih je to število previsoko. Ministrstvo za kulturo, v pravilniku, ki določa delovanje knjižnice, dokaj pedantno določa tudi število potrebnega strokovnega kadra.
Obstajata dva kriterija, prvi pravi, da mora imeti knjižnica na 6.000 enot knjižničnega gradiva zaposlenega enega delavca, drugi pa predvideva enega zaposlenega na
10.000	do 12.000 enot izposoje. Po prvem kriteriju bi torej moralo v Knjižnici Mozirje biti zaposlenih 10 strokovnih delavcev, po drugem pa 8. To so seveda idealne številke, ki pa, po mnenju Širka, vendarle doka-zujejo, da v ustanovi nikakor ni preveč zaposlenih:
»Ustanoviteljem knjižnice hočem predvsem dopovedati, da delo knjižničarja ni samo fizičen sprejem in oddaja gradiva, ampakje njihova glavna naloga svetovanje uporabnikom, ki imajo zelo različne in velikokrat tudi zelo zahtevne želje. Knjižnica počasi izgublja splošno izobraževalni pomen, krepi pa se njen izobraževalno informacijski pomen. Računalniki so le tehnična pomagala, ki omogočajo hitrejše delo, medtem ko se mora knjižničar predvsem posvetiti uporabniku in
imajo želje po zelo zahtevnem učnem gradivu in knjižničarse mora takšni stranki vsekakor posvetiti. Zadnje čase se veliko govori tudi o športu, češ tam je veliko mladine, tja je treba dajati denar! Jaz pa mislim, da takšne primerjave niso najbolj na mestu, kajti tudi knjižnico obiskuje zelo širok krog mladine z različnimi interesi. Dvomim, da tako visoko število mladih, kot obišče nas, sodeluje na nekem specifičnem področju! Stem pa nočem reči, da ni prav, da so mladim omogočene tudi druge, različne dejavnosti, ampak knjiga je pa ie temelj narodove omike. Znan je mongolski pregovor, ki pravi: Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig pa razsvetljuje glavo. Zato smo res veseli, da se ravno med mladimi obisk v knjižnici tako povečuje.«
Še v tem mesecu bo župan občine Mozirje sklical sestanek z ostalimi župani, na katerem naj bi se konkretno dogovorili, kakšno vlogo naj bi imele ostale občine ob ustanavljanju samostojnega zavoda knjižnice. Župani se bodo morali odločiti, ali bodo med ustanovitelji ali pa bo njihovo sodelovanje pogodbeno. Kar se financ tiče, je to popolnoma vseeno, vsoto, ki bo določena za plačilo, bo treba plačati. Razlika bo predvsem vtem, da imajo ustanovitelji v svetu zavoda knjižnice svojega predstavnika, torej soupravljajo delovanje knjižnice.
Ciril Rose, župan Občine Luče:
»Lokacija, na kateri se nahaja lučka knjižnica, je preprosto premajhna in vseskozi smo se že zavedali, da je potrebno najti novo lokacijo za njeno delovanje. V načrtu imamo odkup prostorov, ki so v lasti Gozdnega gospodarstva Nazarje in se nahajajo v pritličju stavbe t.i. gozdne uprave. V proračunu, ki bo sprejet v sredo, 19. marca (pogovor je tekel pred to sredo, op.a.),je predviden tudi nakup teh prostorov in ureditev nove knjižnice, istočasno pa bi radi krajanom omogočili dostop do interneta. Mislim, da bo vse to potrjeno v proračunu, saj do sedaj ni bilo kakšnih ugovorov.«
mu znati svetovati. To pa je v določenih dneh ali urah dneva, koje obisk največji, povsem nemogoče, saj imajo zaposleni čas le za sprejem in oddajo knjig. Če pa se knjižničar le posveti stranki, ki nujno rabi pomoč, mora drugih 10 ali 20 enostavno čakati in tako pride še do večjega zastoja v izposoji.
Izredno se nam širi tudi krog mladih bralcev, dijakov in študentov, ki
Ko bodo te stvari razčiščene, se sprejme odlog o ustanovitvi osrednje knjižnice, imenuje se nov svet zavoda knjižnice in nazadnje se knjižnica vpiše v sodni register kot samostojna pravna oseba. Temu sledi le še razpis za delovno mesto direktorja, vse to pa naj bi bilo, po mnenju Petra Širka, opravljeno do letošnje jeseni.
Tatiana Golob
Nasa anketa
Kaj vam pomeni obisk knjižnice?
Knjižnica Mozirje poleg pestre izbire knjižnega gradiva, ponuja svojim članom precej različnih storitev, kot so uporaba interneta, pravljice za najmlajše, ogled razstav in zbirke Aleksandra Videčnika. Število njenih članov vztrajno narašča, zato smo se tokrat odločili, da jih povprašamo, kaj jim obisk knjižnice pomeni.
Robert Klemenak, Mozirje
Član knjižnice sem že zelo dolgo, moja članska številka je 13, karžetudi nekaj pove. Včasih sem jo bolj redno obiskoval, nato sem predelal knjige iz mamine in taščine domače knjižnice, sedaj pa se spet vračam v knjižnico predvsem po novejše knjige slovenskih pisateljev. Ogledam si tudi revije ter se poslužujem interneta. Knjig sam ne kupujem pogosto, ker vem, da si jih lahko izposodim v naši knjižnici, ki je zagotovo še za marsikoga nepogrešljiva. Z delovnim časom sem zadovoljen, izberem si pač termin, ki mi ustreza in pridem takrat.
Matija Štiglic, Moziije
Knjižnico koristim za izposojo knjig in videokaset, njen član pa sem že nekje od tretjega razreda osnovne šole. Sem pridem vsaj enkrat na teden in dokler sem še hodil v šolo, sem si izposojal tudi gradivo, ki smo ga rabili pri pouku. S ponudbo, ki namjo nudijo, sem zadovoljen, pogrešam sicer večjo izbiro DVD-jev, drugače pa sem vedno našel, kar sem iskal.
Polonca Rozoničnik, Šmihel
Knjižnico obiskujem nekje od vstopa v šolo, torej že okoli 20 let. Trenutno v knjižnici iščem predvsem študijsko gradivo in v Mozirju marsikdaj najdem knjige, ki jih je na univerzi skoraj nemogoče dobiti. Strokovnega gradivajetu karprecej,za nekatere programe več,za druge pa malo manj. Vmesobčasno preberem še kaj za razvedrilo, bi pa knjižnico žago tovo pogrešala, saj pridem sem takoj, ko pridem iz Maribora, kjer študiram.
Borut Matko, Nazarje
Član knjižnice sem okoli 5 let, izposojam pa si predvsem knjige za domače branje ali za razvedrilo, vsako leto pa sodelujem tudi v Knjižnem kvizu. Sicer imamo tudi v šoli knjižnico, kjer so na voljo knjige, kijih rabimo pri domačem branju. Ker pa se branja lotimo vsi zadnji trenutek, jih tam ponavadi zmanjka, zato mi splošna knjižnica pride zelo
Erika Jamnik, Juvanje
V mozirsko knjižnico hodim redno že dve leti, prej sem se pa posluževala predvsem tiste, ki smo jo imeli v srednji šoli. Sem študentka in moram reči, da tu najdem skoraj več študijskega gradiva kot pa na faksu, zato sem rada pridem. Vesela sem tudi, ker je odprta ob petkih popoldan, tako, da lahko poiščem tisto, kar rabim.
Nena Kotnik, Mozirje
V knjižnico rada hodim, vpisana sem že dve leti.
Rada si izposodim zanimive knjige, tukaj jih vedno najdem, sem pa pridem tudi po knjige za domače branje. Knjižnico bi pogrešala, saj imajo tu bolj zanimive knjige kot pa jih imam doma.
Pripravila: Tatiana Golob, fotografije: Ciril M. Sem
prav.
©
■MH
Gospodarstvo,
Organizacit
■BBHBHHni
MEDNARODNI SEMINAR ZA VETERINARJE IN ŽIVINOREJCE
Sodobna prehrana živali
Z vstopom v Evropsko unijo se slovensko kmetijstvo ne bo ukvarjalo samo z vprašanjem količin, ampak bo predvsem pomembna kakovostno in neoporečno pridelana hrana. Obstoj in dostojno konkurenčnost v veliki družini evropskih kmetovalcev bo omogočalo predvsem znanje, zato je bil precejšen odziv na strokovni seminar, ki ga je pod naslovom Rentabilna in zdrava proizvodnja mleka pripravila družba Sano, ki se ukvarja s sodobno prehrano živali, pričakovan in obenem nujen.
Veterinarji in kmetje iz celotne Slovenije so v velenjskem hotelu Paka pozorno prisluhnili nemškim in slovenskim kmetijskim strokovnjakom, ki so predstavili najnovejše dosežke pri proizvodnji mleka. Osvojena znanja bo treba že jutri uporabiti v praksi, saj so zahteve za kmetijske proizvajalce vsak dan večje.
Dejstvo je, daje celotna Slovenija, kmetijstvo je pri tem še posebej občutljivo področje, v zaključku prilagajanja evropskim standardom, kjer je osnovni poudarek visoka kakovost izdelkov in konkurenčna
cena. Kot smo slišali na seminarju, so slovenski rejci odlični partnerji pri uvajanju prehrambenih novosti, saj jim je bolj ali manj jasno, da bo za obstoj treba povečati prirejo mleka na kravo in pri tem ohraniti neoporečno mleko visoke kakovosti. Enako velja za vzrejo pitancev in pridelavo zdravega govejega mesa.
Podjetje Sano ima vSIoveniji osem strokovnjakov, ki nenehno svetujejo rejcem, kar je edini način, da njihov koncept tudi v praksi doseže večjo veljavo. Odkar so leta 1998 vstopili
na slovenski trg, si prizadevajo postati še boljši in bolj konkurenčni, kar jim, sodeč po odzivu kmetov, tudi uspeva. "Osnovno vodilo podjetja Sano je prehraniti živali zdravo in dobičkonosno, saj hraniti živali pomeni hraniti ljudi," pravi dr. Branimir Kampi, direktor firme za jugovzhodno Evropo.
"Sano kot prvo podjetje med proizvajalci mineralno-vitaminskih dodatkov določa nova merila glede zagotavljanja kakovosti, varstva porabnikov in preglednosti v verigi uslvarjanja vrednosti v proizvodnji živali," razlaga Kampi, ki si skupaj s
sodelavci prizadeva za boljšo kakovost izdelkov, kar seveda povečuje produktivnost in finančni uspeh. Zaradi tega ni pomembno zgolj trženje izdelkov, ampak koncept sodobne vzreje. Kampi je prepričan, da slovenski rejci dosegajo zelo visoko kakovostno raven, primerljivo z avstrijskimi in nemškimi kmeti, zato rentabilnost in zdrava proizvodnja mleka in govejega mesa ob vstopu v Evropsko unijo ne bi smela biti vprašljiva.
Savinjčan
GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Vodenje prevzela Žuntar in Cigale
Za zgornjesavinjskimi gasilci, ki so se leta 1995 ob uvedbi lokalne samouprave odločili, da ostanejo enovita organizacija in se ne zapirajo za občinske meje, je petletno mandatno obdobje. Novo obdobje je prineslo tudi novo vodstvo, saj je na predsedniškem mestu Romana Krajnerja zamenjal Janko Žuntar, na poveljniškem pa Franca Finkšta Boštjan Cigale.
Boštjan Cigale in Janko Žuntar - nova poveljnik in predsednik zgornjesavinjskih gasilcev (foto: Benjamin Kanjir)
Zgornjesavinjski gasilci so na rednem letnem občnem zboru 15. marca v Radmirju pregledali delovanje zveze v zadnjih petih letih. Mladi, ki se iz leta v leto včlanjujejo v gasilske vrste, so garant, da dejavnost v dolini ne bo zamrla. Drugi pomemben vidik je izobraževanje članstva. Dober gasilec je samo izobražen gasilec, ki pozna delo s tehniko in izvaja prave poteze ob različnih situacijah.
V Zgornji Savinjski dolini so v letu 2002 gasilci intervenirali kar se-demintridesetkrat. Poleg tega so zaradi sušnega leta prepeljali preko 558 tisoč litrov vode. Družili so se tudi natekmovanjih. Na nivoju zveze je v Logarski dolini lani tekmovalo 79 enot, skupno vzadnjih petih letih pa kar 369. Na tekmovanjih, ki prav tako sodijo med izobraževalne dejavnosti, sodeluje okoli 45 odstotk-
ov vseh članov gasilskih društev, kar je več kot zadovoljivo.
Roman Krajner iz PGD Nazarje je vodenje zveze iz zdravstvenih razlogov prepustil Janku Žuntarju iz PGD Pobrežje. Do menjave je prišlo tudi na položaju poveljnika zveze. Dosedanji poveljnik Franc Finkšt iz PGD Pobrežje namreč odhaja na mesto regijskega poveljnika, na katerem bo nasledil Darka Koželja. Poveljniško funkcijoje skupščina za obdobje naslednjih petih let zaupala Boštjanu Cigaletu iz PGD Nazarje.
Občni zbor gasilske zveze je nagovoril tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Oery. Gasilce je seznanil z aktualnim dogajanjem na področju zaščite in reševanja ter aktivnostmi, kijih zveza izvaja pred kongresom, ki bo maja na Bledu.
Benjamin Kanjir
Društvo Ozara Slovenija - pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju
Informacijska pisarna Krekov trg 3 3000 Celje
Telefon: 03492 57 50 E-pošta: ce@ozara.org
G)zara
SLOVE
NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA
FRENK PUSTOSLEMŠEK IZ NAZARIJ
Slikanje je zadovoljstvo, radost, hrepenjenje...
Sopotnik, ki ga premalo poznamo, bi lahko rekli za Franca Pustoslemška iz Nazarij. Res je, da ga vsak dan srečujemo, marsikdo pa še ne ve, da se v njem skriva umetniška duša, ki jo je oblikoval več kot tri desetletja. Toliko je namreč minilo od njegove prve razstave likovnih del, ki jih je na ogled postavil v ljubenski osnovi šoli skupaj z znano umetnico Lizo Lik.
'INOVATOR JOŽE BIDER
Nova kurilna naprava za sekance
Jože Bider iz Dol Suhe, poznan med kmetovalci in gozdarji po vsej Sloveniji, znova in znova preseneča. Čeprav zima za letos že pojenjuje, pa bo najnovejša inovacija Jožeta Bidra prinesla dobrodošlo rešitev marsikomu v naših domovih. Skonstruiral in preizkusil je gorilec za visokokalorično izgorevanje lesnih drobljencev v malih gospodarskih pečeh, centralnih kurilnicah, lahko pa jih vgradi tudi v večje sisteme.
Novost njegovega gorilca je v konstrukciji, ki omogoča izgorevanje lesnih sekancev ob dovajanju (vpihovanju) zraka in s tem visok odstotek izkoristka gorljive snovi (85-90%), optimalno tudi več v primerjavi s klasičnim kurjenjem v peči na trda goriva 40-50%. Prednost je tudi v možnosti regulacije temperature, neprekinjenem procesu ogrevanja (za to poskrbimo z večjim zalogovnikom za sekance) in neznatni količini pepela.
Bidrova iznajdba temelji na tržni niši (ker ni možno najti gorilcevza lesne odpadke) tertipskih polžastih transporterjih lesne biomase iz zalogov-nika v peč, kjer les ne gori na kupu, temveč ob vstopanju skozi gorilec. Da je inovator dodal potrebne mehanske dele za regulacijo, nadzor, ustavitev, gašenje eventualno povratnega pregrevanja po dozirnem polžu, tehnološko dodelan izgled, je že običajno. Prednost sistema je tudi v možnosti prilagajanja prostoru, velikosti kurilnih naprav, različnim tipom peči in možnostim doziranja lesnih sekancev.
Rado Rebernik iz Mozirja je prvi preizkusil
Bidrov gorilnik in je zelo zadovoljen
Ker potrebujejo gospodinjstva ogrevanje zaradi tople vode (ne le zaradi ogrevanja prostorov), bo naprava očitno koristna skozi vse leto. To pa pomeni, daje Jože Bider skonstruiral napravo, ki bi utegnila postati med uporabniki zelo iskan tehnološki pomočnik številnim gospodinjstvom. ________________________________Jože Miklavc
»Prva razstava in še to ob znani umetnici je bil zame velik dogodek,« prične razgrinjati svoje spomine Frenk, kot ga prijatelji imenujejo, in
Frenk Pustoslemšek je za sliko Jezus na križu uporabil tudi svojo lastno kri
(foto: Marija Šukalo)
ob smehu doda: »Ob otvoritvi so mi podarili velik šopek nageljnov, kar je bilo veliko presenečenje, saj do takrat nisem nikoli ničesar dobil. A glej ga, šmenta. Že naslednje jutro so me prišli prosit, če jim lahko šopek »posodim«, ker ga potrebujejo za nogometaše.«
Frenk seje rodil v Teru pri Ljubnem in pozneje otroška leta preživel v Radmirju, kjer sta starša postavila hišo. Osnovno šolo, v kateri je v poznejših letih pogosto postavil na ogled svoja likovna delaje obiskoval na Ljubnem. Knjig tedaj ni maral, ljubše so mu bile barve in svinčniki. »Risanje sem v šoli imel vedno štiri,« pravi. »Vsem drugim sem risal, za svoj izdelek pa mije pogosto zmanjkalo časa.«
Pričel je s svinčnikom, s katerim je porisal vse od papirja do zidu. A od umetnosti se ne da živeti, zato se je zaposlil v velenjskem Gorenju, kjer so kmalu opazili Frenkovo nadarjenost in jo izkoristili za poslikavo štedilnikov. Danes je Pustoslemšek zaposlen v Glinu IPP, kjer prav tako znajo prisluhniti umetniški duši in ga pri njegovem ustvarjanju podpirajo in spodbujajo. Veliko oporo za svoje umetniško ustvarjanje ima tudi v družini.
Franc Pustoslemšek je samorastnik. Likovno izobrazbo sije s časom pridobil iz različne literature. Veliko je bral o kompoziciji, tehniki in predvsem veliko ustvarjal. Njegov prvi vzornik je bil znani umetnik Jože Horvat - Jaki. »Začetniška dela sem kopiral od Jakija, saj sem si vedno želel priti z njim v stik in se pogovoriti o mojem delu. Vendar se moja želja ni nikoli izpolnila.«
Danes so njegova dela svojstvena, neponovljiva, dodal jim je svojo dušo, saj mu slikanje pomeni zadovoljstvo, radost, hrepenenje. »Naravo lahko fotografiraš, zato želim ustvariti dela z določeno simboliko, ki daje možnost različnim asociacijam. Moja priljubljena tema so vojna, sanje in trpljenje. Vsaka slika, ki jo ustvarim, je zgodba zase. Gledalec si jo predstavlja drugače in zelo osupne, ko mu jo razložim ter jo postavim v drugačno dimenzijo.«
Prav takšni sta tudi sliki Jezus pod Poncijem Pilatomjetrpel in Jezus na križu, saj je za izdelavo poleg barv uporabil tudi svojo kri, žeblje in srobot ter ustvaril nenavadne reliefe. Svojstven projekt je bila tudi slika, ki jo je pred leti ustvaril z tretješolci. »Vsak dan je k meni prišel kdo od otrok in na risbi je nastajala zgodba celega šolskega leta, kije preko različnih simbolov odražala odnos do njihove tedanje razredničarke Majde Časi,« razlaga svoje delo ob listanju albuma, knjige vtisov in različnih časopisnih izrezkov, ki potrjujejo Frenkovo likovno vnemo.
Likovnega ateljeja nima. Njegov delovni prostor ob nedeljah, ko največ ustvarja, postane kuhinja, kje oblikuje različne materiale od papirja, bakra, lesa, emajla, gips plošč... Vse mu je zanimivo, vsebino slike večkrat podreja materialu in obratno. V letih ustvarjanja je oblikoval zrelejši pristop. Ta se odraža v razstavah. Pogosto je razstavljal z znanimi slikarji, kot so Jože Muhovič, Alojz Zavolovšek in drugi. Svoja dela je predstavil tudi na številnih samostojnih razstavah tako doma kot v tujini. »Pri tem mi je v veliko oporo nazorski Elkroj, ki vedno poskrbi za moj videz ob otvoritvah,« se rad pohvali.
V treh desetletjih Frenkovega ustvarjanja so nastala dela, ki jih je podaril številnim prijateljem in znancem. Le redka uspe prodati, saj zatrjuje, da si do sedaj ni uspel izoblikovati trgovske žilice, kerje umetniška duša. Maloštevilna pa so ob delih znanih umetnikov v okras tudi njegovega stanovanja.
Marija Šukalo
Nasveti^Oc^s1, i Preieli smo
Tudi zdravje gre skozi želodec
V prejšnjih prispevkih sem pisala predvsem o tem, kako so se prehranjevali naši predniki, danes pa bi vas rada opozorila na pomen prehrane za naše zdravje in osebno počutje. Ko govorimo o zdravi prehrani, to največkrat prikažemo s prehrambenim trikotnikom. Kot vidite, naj bi bile osnove naši prehrani žitarice in izdelki iz njih, takoj za tem zelenjava in sadje, ostala živila pa uživamo v manjših količinah.
Piše: Marija Bezovšek
Velik preobrat v naši prehrani so povzročile zamrzovalne naprave. Pred tem so se hranili s sezonskimi živili in je bilo meso na mizi le ob praznikih in večjih opravilih. Z zamrzovanjem pa je prevzelo meso prvo mesto. Z mesom smo lažje in hitreje skuhali in tudi družina je bila bolj zadovoljna. Vzporedno pa se je spremenilo tudi naše delo. Težka fizična dela so vedno bolj prevzemali najra-zlčnejši stroji in naprave. Tako so se naše potrebe po energiji zmanjševale, mi pa smo jo s hrano vedno več pridobivali. Posledice so bolezni sodobnega časa. Zato je nujno, da s spremembo potreb po
energiji, spremenimo tudi naše prehrambene navade in razvade.
Predvsem se izogibajmo maščobam, še posebno živalskim, pa tudi pri rastlinskih bolj skoparimo. Meso naj bo spet na mizi bolj poredko ali vsaj zmanjšajmo količino. Če bomo pripravili okusno zelenjavno jed, bo zadoščala že majhna količina mesa, da bodo tudi "mesojedci" zadovoljni. Za malico bo ob dobri solati in dobrem črnem kruhu že četrt klobase dovolj, če pa bomo postregli le s klobaso in kruhom, pa bo cela komaj potešila lakoto.
Naši predniki so jedli bel kruh le za velike praznike. Posnemajmo
sladkor
maščobe
/ mleko	meso \
/ zelenjava	sadje \
žita in žitni izdelki
M Si
r*	Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
jih! Dober črn kruh, po možnosti iz polnozrnate moke, in jabolko bo tudi danes obilna in zdrava malica. V zimskem času ne pozabimo na suhe stročni ce (fižol, grah) na z vitamini bogato kislo zelje in prebavilom prijazno kislo repo. Pa še nekaj: naši stroji trošijo energijo le ko delajo, mi pa se bašemo z dobrotami predvsem takrat, ko lenarimo.
Velik vpliv na zdravje ima tudi način priprave jedi. Na prvem mestu po škodljivosti je cvrtje v vroči maščobi. Živila raje kuhajmo, dušimo ali pražimo in to samo nujno potreben čas. Sadje in zelenjavo uživajmo vsak dan po možnosti surovo.
Priporočam vam jedilnik starih mam, kije kot nalašč tudi za ta zimski čas: korenčkova juha, krompirjeva potica, kislo zelje v solati.
Korenčkova juha: 20 dag
rumenega ali rdečega korenčka, vodo, žlico ocvirkov,sol, poper, 10 dag pšenične moke za močnik. Korenje narežemo ali naribamo in ga pristavimo v slan krop. Po 10 minutah zakuhamo močnik, dodamo ocvirke in po okusu popopramo, kuhamo še 10 minut.
Močnik: v skledo damo moko, med mešanjem dolivamo vodo in z rokami oblikujemo majhne štruke-Ijce. V korenčkovo juho lahko zakuhamo tudi ribano kašo ali rezance.
Krompirjeva potica: 6 debelih krompirjev, žlica masti, 1 majhno čebulo, sol, po želji nariban sir. Krompir olupimo, narežemo na četrtine in damo kuhat v slan krop. Kuhan krompir dobro pretlačimo. V kozici prepražimo čebulo, dodamo pretlačen krompir, dobro premešamo in damo v pečico, da se lepo zapeče. Potica se bo lepše zapekla, če jo bomo potresli z naribanim sirom. Postrežemo toplo s solato iz surovega kislega zelja.
Pa dober tek!
IZJAVA ZA JAVNOST
Predsedniki Savinjsko-Šaleške regije Nove Slovenije so na svoji 10. seji soglasno sprejeli izjavo za javnost glede vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO.
Stališče predsednikov je, da se Slovenija nahaja pred zgodovinsko odločitvijo, ki se lahko primerja s plebiscitom leta 1990.
Vključitev v omenjene asociacije je po njihovem prepričanju za Slovenijo koristna tako v gospodarskem kot v varnostnem smislu, saj si v hitro spreminjajočem in globaliziranem svetu ne moremo privoščiti, da bi te procese opazovali od daleč, ampak moramo s svojimi idejami in znanjem sooblikovati skupne vrednote, katere so potrebne za mir in socialno varnost vsakega naroda.
Prav tako so poudarili, da so proti vsaki vrsti nasilnega reševanja političnih ali drugih nesoglasij, žal paje potrebno nasilje včasih preprečiti tudi s silo, kot seje to pokazalo v naši neposredni soseščini, kjer je zveza NATO po mnenju mnogih ukrepala prepozno, da zaustavi prelivanje krvi nedolžnih.
Zato predsedniki Občinskih odborov Savinjsko-Šaleške regije Nove Slovenije pozivajo vse dobronamerne občanke in občane, ki jim je mar za prihodnost naše mlade države, da v nedeljo, 23.03.2003, na referendumu uvrstijo Slovenijo tja, kjer ji je mesto, to je v družbo demokratičnih evropskih narodov.
Savinjsko-Šaleški regijski odbor Predsednik Drago Podgorelec
Pojasnilo k prispevku »Siti neizpolnjenih obljub«, objavljenem v Savinjskih novicah, 7. marca 2003
Avtor v prispevku navaja, da so pred tremi leti predstavniki Direkcije RS za ceste, sedanji prometni minister Presečnik in takratni župan Zamernik krajanom Strug obljubili, da se bo vzporedno z rekonstrukcijo ceste skozi naselje gradil tudi pločnik.
Vzdrževanje in gradnja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad voziščem državnih cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja, je v skladu z 32. in 44. členom Zakona o javnih cestah (Ur. I. RS št. 29/97) v pristojnosti občin.
Rekonstrukcija 1550 metrskega odseka regionalne ceste R2-428/ 1249 Ljubno - Luče (II. etapa), ki poteka skozi naselje Struge, je bila dokončana konec leta 2000. Med gradnjo seje pojavila zahteva s strani občine Luče po izgradnji pločnika. Direkcija RS za ceste je na podlagi dogovora na 200 metrskem kritičnem odseku zagotovila prostor za izgradnjo pločnika, medtem koje občina Luče vskladuzZakonomojavnih cestah prevzela samo izgradnjo pločnika. V letu 2002je Direkcija RS za ceste občini Luče izdala soglasje k projektu za gradbeno dovoljenje ter k projektu za izvedbo. To pomeni, da lahko pristojna občina prične z izgradnjo pločnika, v kolikor ima v občinskem proračunu v ta namen zagotovljena potrebna sredstva.
Tanja Barašin, univ. dipl. nov.
Vodja službe za odnose z javnostmi Direkcije Republike Slovenije za ceste
REVIJA GLASBENIH SOL CELJSKEGA IN KOROŠKEGA OBMOČJA
Zanimiv in pester program ter izmenjava izkušenj
V soboto je Glasbena šola Nazarje v tamkajšnjem kulturnem domu pripravila revijo glasbenih šol celjskega in koroškega območja, ki je bila svojevrstno druženje glasbenikov in pedagogov. Po uvodnem pozdravu nazorskega župana Ivana Pumata so se predstavili mladi glasbeniki iz Radelj ob Dravi, Raven na Koroškem, Šentjurja, Slovenskih Konjic, Radeč, Rogaške Slatine, Žalca, Celja in Nazarij.
Glasbene šole so v domačih krajih središče delovanja kulture, njihovi učenci pa so nepogrešljivi na najrazličnejših prireditvah. Tesno sodelujejo z osnovni šolami in drugimi vzgojnimi zavodi. Glasbeniki se udeležujejo številnih tekmovanj na regijskem in državnem nivoju ter dosegajo visoke rezultate. Številni med njimi so nepogrešljivi člani glasbenih zasedb in ljubiteljskih ansamblov, mnogi med njimi pa si glasbo izberejo za svoj poklic.
Z zanimivim in pestrim programom, v katerem so predstavili dela Bacha, Chopina, Haydna in drugih znanih avtorjev, so mladi glasbeniki tokrat pripravili obiskovalcem dve urici užitkov. Ob zaključku programa je ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše podelila predstavnikom glasbenih šol priznanja za sodelovanje, od
Nazarsko glasbeno šolo je na reviji zastopala Darja Čremožnik
(foto: Ciril M. Sem)
DRUŠTVO UPOKOJENCEV REČICA OB SAVINJI
Zahtevajo pravice
Pod okriljem Društva upokojencev Rečica ob Savinji se združuje kar 366 krajanov te krajevne skupnosti. Društvo, ki temelji na človekoljubnih temeljih, vodi Jože Poznič. Problematika upokojencev je iz leta v leto predmet mnogih razprav, predvsem s stališča pokojnin in državnih proračunskih sredstev, ki jih vlada namenja v pokojninski sklad. Pokojnine rastejo skladno s plačami, za slabih 10 odstotkov pa bodo v letošnjem letu večja tudi sredstva za izplačilo regresa.
Okoli pravic in dolžnosti, ki izhajajo	tretjega življenjskega obdobja jim je
iz pokojnin, je bilo največ govora tudi zato lažje. Upokojenci so znani tudi na občnem zboru rečiških upoko- po aktivnem delu. Z veseljem se vk-jencev. Jože Poznič je uvodoma pred-	ljučujejo v ostala društva in s svoji-
stavil delo društva v letu 2002. Na	mi nasveti pomagajo pri reševanju
prvem mestu je bilo seveda druženje	problemov,
in organizacija raznih izletov ter	Mladi se vse bolj zavedajo, daje na
letovanj. Upokojenci se vsako leto plečih starejših raslo gospodarstvo, podajo na večdnevni oddih v Izolo, družba in medsebojni odnosi. Zavol-kjerjim gostoljubje nudi hotel Delfin,	jotega upokojenci dandanes zahteva-
z veseljem pa se udeležujejo tudi jo pravice, ki so sijih tekom desetletij srečanj upokojencev. Lanskoletno tudi prislužili. »Nič več in nič manj,« srečanje na nivoju države je bilojun-	pravi Vinko Gobec, kije obiskal občni
ija v Slovenj Gradcu. Organizirali so zbor rečiških upokojencev. Slednji so tudi društveni piknik in jesenski izlet podprli pobudo predsednika mozir-po Sloveniji.	skih upokojencev Staneta Podseden-
Poverjeniki društva obiskujejo os- ška, da se med sabo bolj povežejo in tarele in bolne člane, jih ob novem poiščejo programe, ki bi bili v letu skromno obdarijo in jim namen- obojestransko korist, ijo prijazno besedo. Preživljanje	Benjamin Kanjir
ravnatelja celjske glasbene šole je prejela srebrnik ob deseti obletni-mag. Vida Marcena, ki je vse nas- ci samostojnega delovanja šole. topajoče ocenil z odlično oceno, pa	Marija Šukalo
17. TURISTIČNI EESTIVAL NA VRANSKEM
Bili so in ostajajo veliki ljudje
Letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava je za savinjsko-šaleško regijo potekal sedmega marca na Vranskem. Udeležilo se ga je 12 turističnih podmladkov iz osnovnih šol, med njimi tudi pet iz Zgornje Savinjske doline.
Nastop gornjegrajskega turističnega podmladka na Vranskem
(foto: Benjamin Kanjir)
Naslov letošnjega projekta je bil Bili so in ostajajo veliki ljudje. Osnovnošolci so zato izdelovali raziskovalne naloge na temo ljudi, ki so njihovemu kraju vtisnili svojstven pečat. Mozirjani so se lotili raziskave življenja Frana Praprotnika, Rečiča-ni Antona Dolenca, Ljubenci Anteja Tevža, Gornjegrajci Frana Kocbeka in Lučani Blaža Arniča. Kot je temu že običaj, mladi k raziskovalnim projektom vedno pristopijo z vso vnemo. Odkrivanje novih podatkov, že pozabljenih dejstev in dogodkov buri njihovo domišljijo in razvija čute. Zanimivosti, kijih odkrijejo sami pri delu, so še zanimivejše in pomembnejše, saj so vanje vložili svoj trud.
Enako resno kot k izdelavi raziskovalne naloge učenci z mentoricami pristopajo k izvedbi odrske uprizoritve projekta. Na tem mestu pridejo do izraza tudi njihove igralske in režiserske sposobnosti. Pa
tudi pisanje scenarijev jim postane domače.
Dopoldanski del festivala na Vranskem je bil namenjen postavitvi razstav. Obilica zbranega etnografskega materiala, zapisov in fotografij je pričala o dobri pripravljenosti in usmeritvi podmladkarjev. Popoldan pa je bil izpolnjen z odrskimi prestavitvami. Vmes so sodelujoči, kot se temu spodobi, spoznali Vransko, njegove zanimivosti In posebnosti.
Odrske predstavitve so potekale vse do večera, ko so se mentorji zbrali na strokovnem posvetu, na katerem so dobili smernice za pristope k festivalu v prihodnjih letih. Sledila je svečana podelitev priznanj in zaključek letošnjega festivala. Razen za Vransko in njihov podmladek, ki bo regijo zastopal na državnem tekmovanju.
Benjamin Kanjir
O
PRESERJE
Restavracija za ljubitelje rib in žara
V ribiškem domu v Preserjah pri Braslovčah so minuli konec tedna odprli novo restavracijo, ki glede na svojo ponudbo in kapacitete pomeni veliko obogatitev gostinske ponudbe v Savinjski dolini. Lastnik restavracije Igor Sajovic, ki se sicer ukvarja z mizarstvom, je ob tej priložnosti dejal, da so se mu uresničile sanje, verjetno pa se bodo z njim strinjali tudi gosti, ki bodo poskusili jedi iz njihove ponudbe.
Na dejstvo, da je ta lokal nekaj posebnega, je na otvoritvi opozoril tudi Drago Medved, avtor knjige Vinski brevir in priznani kulinarični poznavalec iz Celja. Ponudba nove restavracije v Preserjah namreč temelji na sladkovodnih in morskih ribah, k temu pa so dodali še specialitete z žara. Seveda nudijo v ribiškem domu tudi jedi s klasičnega jedilnika in vina priznanih vinarjev.
AKTIV KMEČKIH ŽENA DOL SUHA
Z izobraževanjem do novega znanja
Konec januarja seje osemnajst članic Aktiva kmečkih žena Dol Suha in Rečica ob Savinji udeležilo seminarja in enodnevne intenzivne delavnice o pripravi in peki drobnega peciva. Ob predavanju in mentorstvu Marjane Prajner, predavateljice iz Slaščičarske šole iz Maribora, so izdelovale različne piškote, išlarje, florentine, mačje jezike, figaro rezine, gambrinus desert, črno bele in rumene rezine ter brizgano čajno pecivo. Kmečke žene iz okolice Rečice se družijo tudi še večkrat čez leto, ob različnih prireditvah in praznikih, ko pripravijo in ponudijo domače specialitete iz krušne peči.
Jože Miklavc

Druženje kmečkih zena je vedno tudi priložnost za dobro voljo m sprostitev (foto: Breda Bider)
Avtocenter Meh d.o.o.
Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19
Priznanje servisu
Skoraj 36 let je že od prvih korakov družinskega podjetja Avtocenter Meh. Ti prvi koroki so bili na vzdrževanju, motorjev in prvih avtomobilov. Z leti se je število avtomobilov povečalo, s tem pa tudi kapaciteta in zahtevnost servisnih storitev. Z vrhunsko tehniko v sodobni servisni delavnici in visoko usposobljenimi delavci, dosegajo kvalitetno in strokovno ponudbo servisnih storitev.
Osnovna dejavnost podjetja Avtocenter Meh je servisiranje vozil. Polnih trideset let so že pooblaščeni serviser vozil znamke VW in Audi. Po osamosvojitvi Slovenije so sočasno z novo zakonodajo postali prvo zasebno pooblaščeno podjetje v Sloveniji za prodajo vozil znamke Volkswagen osebna, Volkswagen Gospodarska in Audi vozila. Od takrat se nenehno prilagajajo željam in potrebam kupcev. Danes na več kot 5.000 m2 površine ponujajo popolno storitev za svoj prodajni program! Na enem mestu vam ponujajo: nakup vozila, prodajo originalnih nadomestnih delov in opreme, servisne in remontne storitve v skladu s standardi proizvajalcev, kleparstvo in ličarstvo, vlečno službo, preventivni pregledi, svetovanje in zavarovalništvo. V času popravila seveda strankam ponudijo nadomestno vozilo. Danes jim zaupa preko 5.000 strank oziroma kupcev. Ker vedo, da si je zaupanje kupcev težko pridobiti in ga še težje obdržati, se zanje vedno potrudijo] Imajo tradicijo in imajo znanje in to gradijo naprej. Da bi ohranili zvestobo kupcev svoje delavce redno usposabljajo in jih seznanjajo z novimi tehnologijami in postopkih servisiranja.
Konec lanskega leta so se že tretjič pomerili na tekmovanju serviserjev celotne Evrope in že drugič prejeli prvo mesto za najboljšega Audi serviserja. Svečane podelitve se je zmagovalna ekipa serviserjev udeležila konec januarja v Neckarsulmu. Na priznanje so v Avfocenfru Meh izjemno ponosni. Trudili se bodo, da ga ohranijo tudi prihodnje. Seveda tudi to pripomore k večjemu zadovoljstvu njihovih strank.
Ker prodaja vozil v Sloveniji upada, v letošnjem letu, še ne pričakujejo povečanja prodaje vozil, strmijo pa k povečanju tržnega deleža, ki z leti
Tako se letos, v prodaji vozil Avtocentera Meh, za vas pripravljajo naslednje novosti:
Pri nakupu vozil je pomembna novost; podaljšanje garancije na dve leti in prav tako za originalne nadomestne dele.
Spomladi vam bodo predstavili novo vozilo Touran, ki bo zapolnil vrzel enoprostorcev v programu VW, že sedaj je možno naročiti novo vozilo VW Touareg. To je terensko vozilo, športni avtomobil in limuzina zgornjega avtomobilskega razreda. Vozilo je športno elegantno, ima samosvoj design, najvišji kakovostni standardi pa so osnova za dolgo življensko dobo in izjemen videz.
Letos na trg prihajajo tudi nova gospodarska vozila! Tako lahko pričakujete nov VW transporter T5 in Multivan.
V mesecu maju pa na slovenski trg vstopa novi model Audi A3.
Gospodarska Audi
Avtocenter Meh že vrsto let sodeluje z izjemno ugodno ponudbo podjetja Porsche kredit in leasing, ki z leti zoradi fleksibilnosti in konkurence na trgu denarja, še dodatno omogoča ugodnejše kreditne in leasing pogoje za lažp nakup izjemnih vozil. V sklopu vseh ponudb vam bo Avtocenter Meh, svoje storitve ponudil tako, da se bodo prilagodili vašim potrebam, željom in finančnim zmožnostim.
Avtocenter Meh d.o.o.
DESUS OBMOČNI ODBOR ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Ve« ponuditi in manj pričakovati
Demokratični stranki upokojencev je v slabih dveh letih delovanja na območju Zgornje Savinjske doline uspelo doseči zadovoljivo razpoznavnost, saj je na zadnjih volitvah v lokalne skupnosti pridobila kar pet svetniških mest (po dve v Mozirju in Ljubnem ter enega v Nazarjah) in pravzaprav v fazi uvajanja območnega odbora dejavno posegla v lokalno politiko.
Poleg vprašanj, ki se neposredno navezujejo na vse bolj negotovo stanje pokojninske blagajne in z njo povezano uveljavljanje pravic upokojencev do minulega dela, ki si jo prizadevajo vnesti v ustavo, so v območnem odboru stranke skrbeli za aktivne odnose z borci in upokojenci ter navezali stike z župani.
"V državi, ki spoštuje pravni red, ne sme nihče posegati v pokojnine, ker gre za rezultat minulega dela in je torej zaslužena pravica,"je prepričan predsednik DeSUS-a Anton Rous, ki seje, kotje sam dejal, z veseljem odzval vabilu območnega odbora stranke. Po njegovem mnenju je zgodba o uspehu, ki jo skoraj celotno poosamosvojitveno obdobje "prodaja" vodilna slovenska politična stranka, zelo relativna. Država mora vse pogosteje posegati v pokojninsko blagajno, zato da poteši vse bolj nenasitne javnofinančne porabnike, medtem ko se zavod za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje duši v dolgovih, karje posledica predvsem velike finančne nediscipline in nedosledne izterjava dolgov predvsem od največjih dolžnikov.
S štirimi poslanci v državnem zboru je DeSUS praktično odrinjen od dejanskega odločanja, kljub temu pa pričakujejo, da jim bo uspelo uveljaviti
štiri- do petodstotno uskladitev pokojnin, kar so pred časom pričakovali od takratnega finančnega ministra, sedanjega predsednika vlade Antona Ropa. V slabih treh letih od sprejetja zakona o pokojninskem in invalidskem zavarov-anjujestranka predlagala žetretjospre-membo, kar pomeni, da zakon le ni tako dober za upokojensko populaci-
jo, kotje celojavnozagovarjal predsednik upokojenske organizacije na državni ravni Vinko Gobec.
Med drugim je Rous udeležence območne skupščine pozval, naj se na nedeljskem referendumu opredelijo za članstvo v zvezi Nato in Evropski uniji. To naj bi od njih pričakoval tudi bivši predsednik države Milan Kučan, je poudaril Rous, saj gre za novo Evropo, ki terja nov obrambno-varovalni sistem. Sicer pa bo območni odbor, ki ga vodi Peter Habjan, sledil smernicam, ki sojih sprejeli na lanskem kongresu stranke in obenem poskušal privabiti v svoje vrste čim več novih članov oziroma simpatizerjev, ki bodo pripravljeni podpreti program stranke. Ob čedalje večjem socialnem razslojevanju bo stranka ponovno poskušala uveljaviti sistem solidarnosti, po katerem naj bi tisti z višjimi dohodki tudi več prispevali v socialni in zdravslveni sistem.
Savinjčan
DESUS v Zgornji Savinjski dolini pridobiva razpoznavnost, sta se strinjala Peter Habjan (levo) in Anton Rous (foto: Ciril M. Sem)
IZBOUŠAJMO KAKOVOST IZDELKOV PODEŽELJA
Tržno zanimivi in izvirni
Vzadnjem času potekajo številne aktivnosti, ki spodbujajo k iskanju novih dohodkovnih virov na podeželju ob hkratnem prizadevanju za vzpostavitev skladnega in trajnostnega razvoja. K temu cilju je naravnan tudi program Phare čezmejnega sodelovanja Slovenija/Avstrija 2000 Izboljšajmo kakovost izdelkov podeželja, o katerem smo v Savinjskih novicah že pisali.
V projekt so zajete štiri skupine izdelkov: suhomesnati, pekovski, mlečni in izdelki iz sadja. Ti izdelki so že po tradiciji na podeželju močno zastopani in skozi bogastvo kulinarične dediščine in posebnosti posameznih območij pestri in posebni. Na projektnem območju so registrirane blagovne znamke Dedek Jaka in Babica Jerca (Naravni izdelki iz škofjeloških hribov), Dobrote izpod Pece, Latvica Solčavskega in Flosarska rihta. Skozi projektno vsebino se oblikujejo modeli standardov in kontrole izdelkov za male proizvajalce, ki bodo izpolnjevali pogoje za vključitev v blagovno znamko.
"Ena pomembnejših aktivnosti, ki smo jo izvajali zadnje tromesečje je usposabljanje malih proizvajalcev ter izvedba senzoričnih ocenjevanj za priznanja. Izvedli smo 6 delavnic s 110 udeleženci in 140 ocenjevanimi izdelki, pravtako pa 5 senzoričnih ocenjevanj, s katerimi proizvajalci preverijo kakovost svojih izdelkov.
Kakovost suhomesnatih izdelkov bomo preverjali v aprilu, ko bodo izdelki v primerni tehnološki zrelosti," je o aktivnostih povedala Bernarda Prodnik izsolčavske občine, ki je tudi vključena v projekt. "Ocenjenihje bilo 96 pekovskih izdelkov, vseh vrst, pri čemer je 80 do 90 odstotkov izdelkov visoko kvalitetnih, približno 10 odstotkov pa je takih, kjer je potrebno izboljšati določene lastnosti. Najpogostejša opažanja, na katera so ocenjevalci opozorili pri pekovskih izdelkih so, da se posveča velika pozornost estetskemu oblikovanju izdelkov, malo manj pa uporabljenim surovinam (pogosto so neustrezne maščobe, orehi...)."
Strokovnjaki, ki so vodili delavnice in že nekaj let spremljajo kakovost teh izdelkov, so menili, da se je močno izboljšala, kar pa so potrdili tudi končni rezultati senzoričnih ocenjevanj. Izdelki so tržno zanimivi, nekateri pa tudi povsem izvirni.
Vesna Petkovšek
KRAJEVNA ORGANIZACUA ZVEZE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOV MOZIRJE
Letos obnova spomenika padlim borcem in talcem
Mozirska krajevna organizacija zveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja je nestrankarska organizacija, ki skrbi za ohranjanje in negovanje pridobitev NOB, za ohranjanje zgodovinske resnice, za vzdrževanje in urejanje spomenikov, organizira tovariška srečanja in druge prireditve obletnicah zgodovinskih dogodkov.
Ker težijo h krepitvi organizacije, si vseskozi prizadevajo k pridobivanju novih članov med mlajšo generacijo, ki ceni žrtve in pridobitve NOB. Veliko skrb posvečajo socialnim razmeram. Obiskovali so bolne in onemogle ob koncu leta ter jih skromno obdarili in olajšali osamljenost. Za težko pokretne in invalide so organizirali izlet. Udeležili so se proslave na Poljani pri Prevaljah, srečanja borcev in planincev na Menini, spominske svečanosti na Čreti. Podali so se tudi na izlet. Lotili pa so se tudi obnavljanja grobišč v Radegundi, na pokopal-
išču v Mozirju, v Ljubiji. Tudi v prihodnje se njihovo delo ne bo bistveno ra-zlikovalo. V letošnjem letu predvidevajo obnovo spomenika padlim borcem in talcem v Mozirju, a je realizacija povezana z visokimi stroški in le od sredstev bo odvisno, ali bo delo tudi izpeljano.
Na občnem zboru, ki so ga pripravili v mozirski osnovni šoli, prav na dan žena, so se spomnili tudi žensk v narodnoosvobodilni borbi in v današnjem času ter jim čestitali za praznik.
Marija Sukalo

Piše: Aleksander Videčnik
V	koledarju Družbe svetega Mohorja za leto 1920 je v članku pod naslovom Jugoslavija zapisano tudi tole: "Mislimo, da se mi Jugoslovani še premalo poznamo, da imamo še dosti predsodkov, ki nikakor niso upravičeni, ne tej ne oni strani. Vendar smo tega mnenja: če naložiš 1000 kg na deset voz in napotiš deset konj v isti smeri, bodo lažje in hitreje vlekli kakor pa če naložiš vse skupaj na en voz, vprežeš vanj deset konj in potegne enkrat ta, drugič pa drugi...
V	zunanji politiki nas zanima, peče in boli v prvi vrsti izgubljen plebiscit na Koroškem. Vidimo, da stoletno skupno bivanje in pa zunanja navidezna kultura bolj privlačno vplivata kakor pa plemenska sorodnost. Razmerje glasov seveda ni bilo tako, da bi mi izgubili vsako upanje: 22.095 jih je glasovalo za Avstrijo, a 15.278 za nas, torej od sto glasovalcev 59 za Avstrijo, 41 pa za nas.
Večino pa imamo na južnem bregu Drave. Upoštevajoč to večino in oziraje se na nekak podoben slučaj v Gornji Šleziji je stavila naša vlada pretečene dni v Parizu pri vrhovnem svetu predlog, naj se določi med obema državama vsaj Drava. Sedanje stremljenje Avstrije po združitvi z Nemčijo nam bo morebiti izgubljeno zibel slovenstva vendar le dalo nazaj. Kajti meja Velike Nemčije na vrhu Karavankjeza entertarje vseeno malo neprijetna. Predvsem morajo upoštevati strate-gični položaj, kakor smo to že uvodoma razložili.
Druga rana je pogodba v Rapallo. Velesile so rekle, naj se z Italijo glede spornih točk sami pomenimo. Zunaj vsvetu šote spornetočke znane le z imenom "jadransko vprašanje." Tako so naši zastopniki 12. novembra 1920 sklenili z Italijani rapallsko pogodbo, ki določa za mejo med nami in Italijo črto nekako od Triglava do vzhodne strani notranjskega Snežnika in od tam do Reke, tako da je Italija z ozkim pasom spojena z Reko...".
Iz časopisja tistega časa lahko razberemo, kako so bile povsod pri nas velike demonstracije zaradi tako krivične meje in delitve našega narodnega telesa. Toda v slovenskem imenu so tedaj odločali v Beogradu, vemo, da so to bili Protič, Vesnič in Pašič, ki seveda niti približno niso poznali okoliščin v Sloveniji. Skratka, za nekatere ugodnosti, ki so jim bile odobreme v Dalmaciji, so žrtvovali del Slovenije, ne glede na to, kako bodo naši ljudje živeli na oni strani meje.
V navedenem sestavku je v nadaljevanju še zapisano: "Naši zastopniki Vesnič, Trumbič in Stojanovič so "veliko in nenavadno žrtev" takole opisali: "Zavarujemo si mejo, krijemo naš najbolj iz-
postavljen bok, postanemo vendar enkrat resnično samostojna neodvisna država. Mirno lahko gledamo na nemirne severne in vzhodne sosede, če se naslanjamo na velesilo - Italijo. Italija in Jugoslavija se s to pogodbo najuspešneje zavarujeta proti Habsburžanom, če bi hoteli priti nazaj. Šele v Rapallu je dobila avstro-ogrska monarhi-
ja smrtni udarec."
K temu bi lahko rekli, da je lahko kupčevati s tujim blagom in se pri tem udinjati močnejšemu. Zato je razumljiv uvod, ki smo ga zapisali "da se Jugoslovani tedaj nismo poznali" in da so okoliščine v Sloveniji le malo brigale beograjske politike.
Ko so bili naši domovi ogroženi
Nadaljujemo z zapisom o delovanju borcev za "Zvečer tega dne smo se že na celotni fronti pomikali v naglem tempu proti Dravi. V dneh 29. pa do 31. maja smo zasledovali sovražnika v smeri proti Apačam. Dosegli smo ga 1. junija, kar dve noči že nismo spali in bili sila izmučeni. Naša naloga je bila sedaj preprečiti sovražniku povratek čez Dravo.
Zasedli smo črto Sv.Marjeta - Trublinje - Kočuha - Zadole. Dne 4. junija je bil odrejen naš prehod preko Drave. Tega dne opoldneje pričelo naše topništvo obstreljevati ves teren na drugi strani Drave. V boj so posegli tudi naši mitraljezci (strojničarji, op.A.V.), sovražnikseje hitro umikal, ob 16.30smože prečkali Dravo in se pognali vzasledovanje sovražnika: Proti večeru smo doseli že vrh Medgorja.
Prehod čez Dravo je potekal takole. Dne 6. junija opoldan smo že prišli vsestav drugih kolon in zvečer istega dne smo pred seboj zagledali mnogoštevilne luči koroškega glavnega mesta Celovec. Pogled na to mesto nas je docela prevzel. V Celovcu se po odredbi višjega poveljslva nismo smeli naseliti. V neki veliki gostilniški dvorani v predmestju Vetrinje smo legli zelo izmučeni spat in 8. junija je naša legija prejela povelje oditi na Vrbsko jezero in se ustaviti v Krivi Vrbi. To smo zapustili 13. junija zgodaj zjutraj in se napotili domov v Celje, potem ko so enote koroške vlade položile orožje.
Naša dolžnost, ki nam joje narekovala domovina
severno mejo leta 1919.
v kritičnem času, smo opravili. Poveljstvo Dravske divizije namje poslalo poslovilno sporočilo vzahva-lo za uspešno delovanje pri osvobajanju naših koroških bratov in hkrati sporočilo, da prejmejo 4 legionarji odlikovanja za hrabrost v boju za Korotan.
Politični dogodki takratnih zadnji dni pa so nas mlade docela razočarali. Zvedeli smo, da morajo naše čete po odredbi zavezniške komisije zapustiti Celovec, slišati je že bilo prve vesti o plebiscitu na Koroškem. Naši, povsem nesposobni slovenski državniki in zvita diplomatska poteza, vsetoje pripomoglo razvrednotenju našega boja in uspehov za vključitev Koroške v naše državno telo. Tako je zibel naših pradedov bila izgubljena! Tiho smo upali, da se to ne more zgoditi.
Ofenziva je trajala 10 dni, naš odred je prehodil 170 kilometrov. Pri ofenzivi je bilo 52 mrtvih in nad 200 ranjenih. Avstrijci so imeli po njihovih poročilih veliko večje izgube."
Tako je torej opisal svoja doživetja dr. Ervin Mejak, tedaj poročnik na Koroškem in častnik vsloviti Celjski legiji borcev za severno mejo. V njej je sodelovalo tudi precejšnje število Zgornjesavinjčanov. Zato ni naključje, da so nekdanji borci te legije že leta 1929 na Ljubnem odkrili spominsko ploščo, ponovno pa večjo leta 1939. Plošči sta bili vzidani na Placu in so ju takoj ob prihodu na Ljubno Nemci razbili.
Pustni pogrebni sprevod v Gornjem Gradu. Sliko nam je poslala Jožefa Rom in je iz leta
1956.
napake d poliliki po prvi soefovni vojni
Nasveti
Varujmo pitno vodo!
Letošnje leto je Organizacija združenih narodov razglasila za mednarodno leto celinskih voda, s ciljem okrepljenega sodelovanja vseh uporabnikov pri prizadevanjih za trajnostno rabo voda. Poleg tega je bil pred kratkim (na svečnico, 2. februarja) svetovni dan mokrišč, ki spadajo med najbolj ogrožene ekosisteme, in nenazadnje, v soboto, 22. marca, bo svetovni dan voda.
Piše: Marjan Denša
Vse to meje spodbudilo k današnjemu razmišljanju o vodi. Vsi vemo, da življenja na tem planetu brez vode ni. Voda je virživljenja. Voda bo (je že) strateška surovina tretjega tisočletja. Svetovne zaloge pitne vode so omejene in kar je še huje, vsak dan bolj ogrožene. Ogrožamo jih seveda mi, ljudje. Daje problem še večji, so zaloge vode razporejene zelo neenakomerno.
STANJE PITNE VODE V SLOVENIJI
Na turističnih promocijah se zelo radi se pohvalimo, daje naša podalpska deželica dežela neokrnjene narave, številnih naravnih lepot itd. Paje temu res tako? Vsaj glede vode in tal so raziskave že pred desetletji dokazale, da so slovenske vode in zemlja onesnažene, kot da bi nas bilo vsaj še enkrat toliko, da industrija, kmetijstvo in urbanizacija onesnažujejo našo podtalnico čez vso razumno mero. Znani so primeri z apaškega polja iz celjske kotline...
Gremo v gozd in gore, tam se še lahko napijemo čiste studenčnice!? Vendar so vode onesnažene že v gorah, saj so npr. našli fosfate v Bistrici, ki priteče na dan izpod severne triglavske stene. Pri nas je že na izviru onesnažena reka Dreta. Vse bolj pa so ogrožena tudi vodozbirna območja pitne vode v gorskih gozdovih, tudi na našem območju (Menina, Podvežak, Smrekovec, Paški Kozjak).
Vire in izvire pitne vode v gozdovih ogrožajo sodoben način pridobivanja lesa, kjer ne gre brez pripomočkov, kijih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem, vse večji razmah turizma (zasneževanje smučišč z umetnim snegom, motorna vozila, stacionarni turizem...).
Največja nevarnost virom pitne vode pa tudi v gozdnati krajini preti zaradi vse prevečkrat neprimerne uporabe mineralnih gnojil, gnojevke in pesticidov.
KAKO LAHKO LASTNIKI GOZDOV IN UPORABNIKI GOZDNEGA PROSTORA VARUJEMO VODO?
Zagotovo tako, da upoštevamo trajnostno in sonaravno gospodarjenje in rabo prostora. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi, naravi prijazno kmetovanje, ekološki turizem, to so velike besede, ki jih moramo uresničevati vsak dan, pri svojem delu v gozdu, na polju ali v prostem času.
Naštejmo le nekaj osnovnih ukrepov za varovanje voda:
-	Pri pridobivanju lesa uporabljajmo tehnično brezhibne delovne pripomočke. Ti omogočajo boljše učinke in varnejše delo ter hkrati najbolje varujejo naravo, torej tudi vodo. Če so tesnila izrabljena in stroji puščajo olje, jih zamenjajmo. Znano je, da ena kaplja motornega olja onesnaži liter vode. Še nevarnejša so hidravlična olja.
-	Pri poseku lesa porabimo približno en deciliter olja za mazanje verige motorne žage za en posekan kubični meter drevja. Koliko tega olja se razprši v okolje v Sloveniji, če letno posekamo okoli 2,5 milijona kubičnih metrov drevja? Če uporabljamo tehnično brezhibno orodje in kvalitetno olje, lažje delamo in manj obremenjujemo naravo. Kdor uporablja motorno žago vsakdanje umestno, da uporablja biološko razgradljivo olje.
-	Pri spravilu lesa in drugih delih v gozdu upoštevajmo vremenske razmere in stanje tal. Ne spravljajmo lesa, ko so tla razmočena, saj tako povečujemo erozijo. Tudi vožnja po razmočenih cestah po nepotrebnem obremenjuje okolje.
-	Pri gradnji vlak upoštevajmo vodozbirna območja, znane in potencialne vodne vodne vire in izvire, jame in brezna.
-	Embalaže za maziva in goriva ne puščajmo gozdu in ne uničujmo z ognjem, prinesimo jo v zato namenjene zbiralnice.
-	Ne uporabljajmo mineralnih gnojil na gorskih pašnikih! Večina teh gnojil se hitro spere in so največji potencialni onesnaževalec virov pitne vode v gorski gozdni krajini. Poleg tega pa
uničujejo prvobitno gorsko floro, in spreminjajo pisane trate v zeleno puščavo.
- Dosledno je treba upoštevati predpise vzvezi z uporabo gnojevke, mineralnih gnojil in škropiv glede do-
voljenih rokov uporabe, koncentracij in razdalje od vodotokov. Zlasti to velja nad vodozbirnimi območji.
-	Nedopustnoje pranje cistern v vodotokih, odmetavanjem odpadkov (gradbenih, komunalnih in zlasti nevarnih) v vodotoke ali njihova zlivna območja.
-	Minili so časi, ko so gozdne ceste služile izletnikom, da so se pripeljali čisto do svojega prostorčka za gobe ali do planinske koče. Promet na
Ja, boste rekli, ampak kaj pa ... položnice, inflacija, neodgovorni politiki, tehnični pregled, podaljšanje vozniškega dovoljenja, cepljenje našega psa, obisk pri zobozdravniku, težave z zdravjem vseh vrst, skrb za otroke, s katerimi so zmeraj težave, starajoči se starši s svojimi težavami, milijon nerešenih stisk, ki jih nosimo s sabo še iz otroštva, sosed, ki danes grdo gleda, šef, ki ni nikoli zadovoljen in o groza, stranišče je že spet tako umazano in stanovanje v najhujšem neredu?!
Tisto, kar nam polepša življenje, so ljubeznive, drobne stvari, ob katerih
gozdnih cestah smo začeli omejevati zaradi ohranjevanja življenjskega okolja redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in zaradi varovanja vodozbirnih območij. Ta proces bomo še nadaljevali. Tako, kot so v gorskih postojankah spoznali, da pretirano udobje uničuje naravo (zlasti vodo), se bomo morali z omejitvami v turizmu in izletništvu sprijazniti tudi v gozdni krajini. Omejilve osebnega prometa na večjih vodozbirnih območjih z vozili na motorni pogon so že danes nujnost!
Našteli smo le nekaj osnovnih ukrepov za varovanje pitne vode v naših gozdovih, kijih lahko izvajamo uporabniki tega prostora z namenom, da ne bomo nekoč žejni. Seveda je to le abeceda vsega, kar moramo oziroma bi morali storiti za ohranjanje narave (vode) in izboljšanje kvalitete življenja prebivalcev. Vsekakor je močan temelj take strategije trajnostnega in usklajenega razvoja sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Letos bomo tej problematiki na Zavodu za gozdove posvetili še posebno skrb, sajje "naslov" letošnjega tedna gozdov Gozd in voda.
nam pridejo solze v oči. Tisto, kar nam napolni srce, da vemo, da je lepo in dobro biti živ.
Kaj vam vtem trenutku napolnjuje srce? Katere lepe stvari se spomnite izpred dveh ur? Kaj prijaznega sem vam je zgodilo včeraj? Kaj pa vnukov smehljaj, ko vam zleze v naročje ali otroci, ki se pridejo zjutraj malo pogret pod odejo? Ali vrtnica v vazi, ki ste si jo danes podarili, da cveti samo za vas? Ali pa pogovor z nekom, ki vas razume, in za trenutek lahko občutite, kako sta si blizu.
Veronika
Razvedrite se!
0	Življenje je že samo po sebi zadosti resno, dolgočasno, pusto, včasih težko, žalostno ali celo bedno, da res nima smisla biti ves čas
1	resen, organiziran, odgovoren, logičen in 9 I * točen. Včasih ga je treba pogledati z lahke
strani, se mu nasmejati, ušpičiti kakšno malenkost, spremeniti strogi urnik, kakšno malenkost pozabiti.
Liudie in dogodki. Organizacije___.___________________________________________________
FANIKA PODVRATNIK - MAMA MALO DRUGAČE
»Otroka ni treba roditi, da si mu mati«
Zgodba Fanike Podvratnik, rejnice 1 (Metnega Janija, je dokaz, da otroka ni treba roditi, da si mu mati v najglobljem pomenu besede. Dovolj je, da mu ponudiš ljubezen, varen dom ter veliko mero potrpežljivosti, pa se lahko še tako težak začetek otrokovega življenja preobrne v povsem nasprotno smer.
Že čvrst stisk roke ob pozdravu daje vedeti, daje vseeno poskušala.« se žalostno spominja Fanika in Fanika odločna ženska. Ob prihodu v njeno kuhin- doda: »Spominjanrvse Janija, kako je bil že takrat jo močno diši po pečenem »štrudelnju« in Fanika	Irmastinsamostojen.Starkomajöletsijesam pekel
pove, da na njeni domačiji živi 11 -članska družina,	jajca. K štedilniku je prislonil stol, zlezel nanj in si
Jani, Jožko in Marko (od leve proti desni) rastejo skupaj kot brati, Fanika Podvratnik je ponosna na vse enako (foto: Tatiana Golob)
ki jo je treba tudi razvajati. »Ob nedeljah, ko vsi skupaj kosimo, seje za mizo treba razvrstiti v dveh skupinah, drugače ne gre!« se smeji in doda, da čez dan pa tako skozi kuhinjo poteka prava prometna cesta, ko fantje hodijo po prigrizke.
Jani je svoja prva leta preživel pri starših, ki pa sta se povsem prepustila alkoholu in nista znala pomagati niti sebi, kaj šele da bi skrbela za svojega fantka. Že kot štiri-letnik je velikokrat vzel pot pod noge in jo čez hrib mahnil k očetovi sestri, kjer so živeli v povsem drugačnem svetu, kot ga je poznal on sam.
Fanika ima dve hčeri ter sinova Marka in Jožka. Marko obiskuje šesti razred, Jožko pa četrtega. Že od svojega 8 leta pa pri njih živi tudi Jani, sin Fani-kinega brata. Janije svoja prva leta preživel pri starših, ki pa sta se povsem prepustila alkoholu in nista znala pomagati niti sebi, kaj šele da bi skrbela za svojega fantka. Že kot štiriletnikje velikokrat vzel pot pod noge in jo čez hrib mahnil k očetovi sestri, kjer so živeli v povsem drugačnem svetu, kot ga je poznal on sam.
Nekako vtem času sta se njegova starša odločila za zdravljenje in Janije 3 mesece preživel pri Faniki. Sledil je spet odhod domov, a žal je bila pijača močnejša od staršev, zato so se socialne delavke Centra za socialno delo Mozirje odločile, da Janiju poiščejo nov dom. Fanika in njen mož sta ga takoj vzelavrejo,saj sta razmerevnjegovem domu poznala že od prej, poskušala sta tudi pomagati, a žal ni šlo.
»Mož meje prepričeval, da bratu in njegovi ženi ne morem pomagati, če si sama nočeta, a jaz sem
pripravil hrano. Če samo pomislim, kako bi se lahko pri tem poškodoval...«
V začetku ni bilo lahko skrbeti zanj, fantje bil zelo samosvoj, povsem nenavajen osebne higiene, vsebi je držal veliko ihte. Bile pa so še druge stvari... »Ko smo v času, koje Jani prišel živeti k nam, prinesli na mizo kakšen liter vina, se je fant kartresel od razburjenja in želje po pijači. Zanj je bilo nekaj vsakdanjega, da ludi on pije zraven odraslih!« Odvajanje od pitja je potekalo postopoma in uspešno, saj, kot pravi Fanika: »Otroku najbolj dišijo prepovedanes1vari,zatosmose reševanja težave lotili drugače. Pravim, da je treba biti pri vsem zmeren in tega naučiti tudi otroke. S pogovorom se da veliko doseči, treba je le znati prisluhniti!«
In resje skozi pogovor s Faniko takoj jasno, da imajo pri njih doma otroke za največjo dragocenost. Dandanes, ko nas stalno mučijo časovne stiske, si za otroke vzamemo vse premalo časa. A kaže, da pri Faniki ni tako: »Vse tri naše fante je bilo treba us-
pavati tako, daje nekdo od odraslih šel z njimi spat, tudi čezdan! Možje velikokrattamal, koliko dela ima, pa mora z otroci hodit spat. Pa sem mu kar rekla, da delo ga bo že počakalo, otroci pa bodo še prehitro odrasli in šli na svoje. Sedaj, ko so pa za popoldansko spanje že preveliki, pa mož kar reče najmlajšemu: Jožko, a greva spat? Jožko pa se mu smeji, saj so tisti dnevi že mimo!«
Jani, Marko in Jožko rastejo skupaj kot brati, Fanika se rada pošali, daje Jani kapelnik, mlajša dva mu pa sledita: »Res se imajo zelo radi, eden brez drugega ne zmorejo! Nobeden od domačih med njimi ne dela razlike, vsi so našifantje in za vse enako skrbimo. Otrok hitro opazi inje hudo prizadet, čeje zapostavljen, zato bi morali starši zelo paziti, da se to ne bi dogajalo.«
Kot marsikatera mama, lahko tudi Fanika reče, da je dala šolo še enkrat skozi. Ker je Jani živel v zelo težkih razmerah, se mu je to poznalo tudi ob vstopu v šolo: »Koje šel v prvi razred, še svinčnika ni znal držati v roki, kar pa meni še na misel ni prišlo!« Obiskoval je šolo s prilagojenim programom in vse razrede izdelal z odličnim uspehom, Fanika pa je ob njem sedela vsak dan in ob vsaki nalogi. Sedaj Jani obiskuje prvi letnik srednje in poklicne strojne šole v Velenju, saj že od nekdaj rad dela s stroji.
Ko so Faniko na CSD Mozirje vprašali, če bi še vzela kakšnega otroka v rejo, je brez oklevanja odgovorila, da takoj: »Dobro je, če ima otrok pred sabo kakšnega vzornika, to mu v njegovem odraščanju najbolj pomaga. Zato bi sedaj, ko je Jani skoraj odrasel, kakšnemu fantu odraščanje ob njem zagotovo koristilo.«
Na vprašanje, čeje kdaj obupala, takoj odločno odgovori: »Ne, nikoli! Sem bila pa velikokrat jezna! Saj je bilo včasih težko, a bolj zaradi razmer v katerih je Jani odraščal, ne zaradi njega samega. Drugače pa ni bilo z njim nič težje kot pa je z vsemi fanti. Pojezikajo že vsi trije, a se znamo o vsem pogovoriti. Otrok mora rasti v toplini, pa čeje tvoj ali pa ne, razlik se ne sme delati!«
Tatiana Golob
DOBRODELNI KONCERT CELJSKEGA ROTARY KLUBA
Glasbeni užitki zrele mladosti
Celjski Rotary klub je eden od številnih po svetu, ki z različnimi dobrodelnimi akcijami pomagajo socialno ogroženi in nadarjeni mladini ter financirajo svetovne zdravstvene programe. In prav zaradi tega sta Rotary klub Celje in Rotaract klub Maribor v celjskem Narodnem domu pripravila že četrti dobrodelni koncert, katerega izkupiček je bil namenjen nadarjenim študentom.
Tokrat je koncertni program nastajal pod okriljem Društva ljubiteljev umetnosti Celje.
Pripravili so muzikla Miss Saigon in Les Miserables francoskega skladatelja Clauda Micheia Schönberga, v priredbi mozirskega pianista Gregorja Deleje, dirigentsko palico orkestru pa je držal Simon Dvoršak. Nastopili so Mladinski orkester I. gimnazije Celje ter mladi celjski vokalisti Nuška Drašček, Flana Mačkovšek, Polona Dolžan, Saša Menčak, Peter Weber in Boštjan Korošec.
Marija Sukalo
DRUŽINA, MATI IN JAZ
Povabljeni v svet otroške domišljije
V mesecu, ko praznujemo kar dva praznika namenjena ženskam, so se tudi učenci OŠ Mozirje odločili, da svojim mamam poklonijo darilo, ki pa je tokrat malce drugačno. V mozirski galeriji so pripravili razstavo likovnih del na temo družina, mati in jaz, predstavili pa so se tudi mladi glasbeniki mozirske šole.
DOBRODELNI KONCERT NAZARSKE OSNOVNE SOLE
Pusti soncu v srce
Mladi likovniki, od 3. do 8. razreda, so se predstavili pod mentorstvom svoje učiteljice, likovne pedagoginje Tanje Novak, kijih je pri njihovem ustvarjanju vodila skozi različne likovne tehnike. Že laiku so njihovi izdelki pokazali veliko domišljijo, ki otroke spremlja skozi svet odraščanja ter neposredno otroško izražanje, ki je bilo vidno v njihovi pestri izbiri močnih, veselih barv.
Prisotne je nagovoril tudi ravnatelj Anton Venek, ki je izrazil zadovoljslvo ob uspešnem delu Novakove ter se Zavodu za Kulturo Mozirje zahvalil za pomoč pri izvedbi zastavljenega projekta. Razstavojeotvorilprofesorlikovne pedagogike Tone Skok, kije sicer ravnatelj
OŠ Miha Pinter Toledo v Velenju. Obiskovalce je opozoril na pomen otroške risbe, ki izraža otrokova najgloblja razmišljanja, predstavlja njih same tersvet, kot ga vidijo njihove oči. Poudaril je otrokovo navezanost na mamo, kije vidnaževnajzgodnejših malčkovih risbah in obiskovalce z veseljem povabil v svet otroške domišljije in njihovega rahločutnega izražanja.
Program so mladi šolarji popestrili z glasbo zaigrano na različne instrumente. Na flavto je zaigrala Nina, Polona in Lea sta se predstavili za klavirjem, na harmonikojezaigral Poldi Mikek,za konec pa so pesmico Rada imam zapele Laura, Tajda, Urška in Teja.
Tatiana Golob
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali razstavljena dela mladih likovnikov (foto: Tatiana Golob)
Po zelo uspelem dobrodelnem koncertu preteklo leto, ko so z izkupičkom uspeli obogatiti šolsko knjižnico in vanjo postaviti več kot štiristo novih knjig, so pretekli petek v nazorski osnovni šoli ponovno pripravili dobrodelni koncert s pomenljivim naslovom Pusti soncu v srce. S številnimi znanimi obrazi narodnozabavne glasbe so pripravili v športni dvorani prijeten glasbeni večer, ki pa je bil hkrati tudi darilo vsem ženam in materam za preteklo praznovanje dneva žena in ob prihajajočem materinskem dnevu.
Dobrodelni koncert je navdušil obiskovalce tudi zaradi odličnega moderatorja Francija Podbrežnika (foto: Marija Šukalo)
Poslušalcem so ob pomoči moderatorja Francija Podbrežnika poskušali pričarati delček sonca in jim ogreti srce glasbeniki pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje s solistko Petro Turk, kvartet Vita, evropski prvak na diatonični harmoniki Uroš Točaj, slepa pevka Petra Rom, mladi zgornjesavinjski ansambel Zvončki in številni drugi znani glasbeniki in humorist.
Izkupička od prodanih vstopnic po besedah ravnatelja Zvoneta
Smrketa ne bo težko porabiti. Radi bi uredili otroško igrišče pred vrtcem, postavili bodo vrt zdravilnih rastlin, ki bo šoli v okras, otrokom pa učni pripomoček. Pri rednih urah športne vzgoje bi se učenci z veseljem skusili v smučarskem teku, a za to potrebujejo nekaj parov tekaških smuči. Prepolna športna dvorana pa je bila porok, da se bodo otrokom uresničile želje in da bo v njihova srca posijalo sonce.
Marija Šukalo
MODNA KONFEKCIJA ELKROJ
Modna revija in igra ob dnevu žena
gornjegrajske gledališčnike in njihove Zadrečke zdrahe.
Marija Šukalo
Pretekli petek je nazorska modna konfekcija Elkroj za svoje aktivne in upokojene delavke ob dnevu žena pripravila svojevrstno darilo. Ob sodelovanju uprave in sindikata so v dvorani nazorskega delavskega doma pripravili modno revijo. Za razvedrilo pa so v goste povabili
Elkrojevci so z modno revijo dokazali, da sledijo sodobnim trendom (foto: Marija Šukalo)
wife	i
	F
Na osnovni šoli v Gornjem Gradu smo slovenski kulturni praznik obeležili s prireditvijo posvečeno Franu Kocbeku-gornjegrajskemu nadučitelju. 26. januarja je minilo 140 let od njegovega rojstva.
i	1 - V petek, 7.2.2003 smo v šoli organizirali celodnevni kulturni dan. Na ta dan smo se
ureja: Nastasja Kotnik učenci že dlje časa pripravljali. Spoznavali smo življenje in delo Frana Kocbeka.
Poznali smo ga kot nadučitelja naše šole in dobrega poznavalca slovenskih planin. Medse smo povabili prof. Gelco Letojne, ki nam je velikega človeka predstavila kot botanika in učitelja. Kocbek je bil skrben opazovalec in popisovalec redkih rastlin, ki jih je srečal na svojih planinskih poteh. Oblikoval je herbarij, v katerem je shranjenih in popisanih okrog 200 rastlin.
Naš drugi gostje bil g. Edi Mavrič-Savinjčan, avtor knjige Franc Kocbek: Aljaž Savinjskih Alp. Predstavil nam je nastajanje knjige in svoj Ihii pogled na delo velikega moža.
FRAK
KOCBEK
1863-1930
Učenci višje stopnje smo poznavanje Kocbeka pokazali v kvizu. Nanj smo se predhodno temeljito pripravljali.Vso dogajanje smo popestrili s kulturnimi točkami.
Mateja Marovt, 6. b OŠ Fran Kocbek Gornji Grad
Lepo je živeti
Lepo je živeti je naslovna skladba kasete in zgoščenke štirih mladih glasbenikov ansambla Zvončki, ki bodo svoj novi izdelek prvič javno predstavili jutri zvečer v nazorski športni dvorani.
Prva dama slovenske zabavne glasbe HELENA BLAQNE ZAMAN
je ob izidu svojega novega albuma Za vedno ženska pripravila koncertno turnejo po Sloveniji. V prednovoletnem času je razveselila svojo zvesto publiko v Novi Gorici in Novem mestu, ob letošnjem dnevu žena pa je 7. marca nastopila v Velenju ter 8. in 9. marca kar dvakrat zapored v Hali Tivoli. Njena tivolska koncerta bosta v zgodovino slovenske glasbe prav gotovo zapisana z zlatimi črkami, saj doslej še nihče pri nas ni dva dni zapored napolnil naše največje dvorane.
Alenka
Bratranca Joško Podbregar (bariton) in Jaka Podbregar (harmonika) ter Mojca Bitenc (vokal) in Sara Gluk (kitara) so mladi po letih, saj vsi skupaj komaj napolnijo Abrahamova leta, a vendar že prekaljeni glasbeniki, ki se lahko pohvalijo z lepimi uspehi celo na tako odmevnih festivalih, kot je zamejski v Štever-janu. Kaseto in zgoščenko, na kateri je dvaindvajset skladb, so posneli in izdali pri založbi Mimik v Libojah, pod melodije pa so se kot avtorji skladb oziroma besedil podpisali sami prekaljeni strokovnjaki, kot so Franc Lipičnik, Miro Klinc, Jože Šalej, Ivan Sivec, Vera Kumprej in drugi.
Poleg mladosti in zagnanosti je njihova prednost glasbena izobraženost, ki jo z veliko žlico zajemajo pri različnih profesorjih glasbe, v glavnem v nazorski glasbeni šoli, ki je postala prava valilnica glasbenih talentov. Za organizacijsko plat ansambla in sploh, da je vse v najlepšem redu in ob pravem času, skrbi "stara mama" Liza Podbregar, ki verjame v svoja fanta in obe mladenki, ki prostodušno povedo, da treme ne poznajo. Preprosto so bili premladi,
Zvončki bodo jutri zvonili v Nazarjah
(foto: Jože Miklavc)
ko so začeli z javnimi nastopi, da bi poznali to
nadležno spremljevalko javnih nastopov.
Savinjčan
ČITALNIŠKI VEČER NA REČICI OB SAVINJI
Ura zgodovine z Ivanom Dolničarjem
Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so posegli v bogato kulturno dediščino in prvi petek v marcu že sedmič zapovrstjo organizirali čitalniški večer. Podobno kot je petkov večer izzvenel v gostišču Čujež, so takšne večere pripravljali ob koncu osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja, tovrstne prireditve pa so predvsem združevale napredne ljudi, ki so ljubili čisto slovensko besedo.
Tokratni večer na Rečici so s prijetnimi melodijami pričele pevke kvarteta Vita. Pogovor z osrednjim gostom Ivanom Dolničarjem, generalpolkovnikom letalstva v pokoju, generalnim sekretarjem predsedslva bivše Jugoslavije in predsednikom slovenskega
dra von Löhra vTopolšici. Atoje zgodba zase, ki jo je pravtako do potankosti predstavil poslušalcem.
Po vojni je želel odložiti orožje in se predati zlatarskemu poklicu, a seje moral pokoriti tedanjemu režimu, zato je sledilo izobraževanje na različnih
Ivan Dolničar je v pogovoru z Zdravkom Novakom Rečičanom razkril marsikatero zanimivost iz zgodovine (foto: Marija Šukalo)
združenja zveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja, je vodil Zdravko Novak. Skupaj s sogovornikom je pripravil uro zgodovine, prepredene z dogodki, ki jih ne najdemo v zgodovinskih knjigah.
Ivan Dolničar seje že zgodaj začel družiti z napredno mladino njegovega časa. Narodno osveščen je po italijanski okupaciji ilegalno deloval v Ljubljani, a seje kmalu vključil v odporniško gibanje ter se podal v partizane. Pridružil seje takratnemu Dolomitskemu bataljonu. »Prvega ognjenega krsta se ne spominjam več. Do odhoda v partizane nisem imel nikakršnih izkušenj s streljanjem in ko sem prvič streljal, sem streljal na človeka, na sovražnika,« je prve bojne izkušnje predstavil Dolničar.
Po kapitulaciji Italije seje s XIV. divizijo podal na Štajersko: »Večkrat me je bilo strah, mnogokrat sem za las ušel smrti...« Konec druge svetovne vojne je za Dolničarja posebno poglavje. Splet okoliščin je nanesel, daje ravno on sodeloval pri podpisu kapitulacije nemške skupine armad pod poveljstvom generala Aleksan-
vojnih institucijah in nazadnje na akademiji. Mirnodobno življenjeje Ivan preživel po vojašnicah in različnih krajih po tedanji Jugoslaviji. Premestilve v službi so zahtevale od družine nenehno spreminjanje okolja. Svojo služboje posvetil letalstvu, kije zelo zanimivo, vendar tudi nevarno.
Bilje ustanovitelj letalske akademije v Zadru. »Iz letalstva sem odšel v ministrstvo za obrambo, pred upokojitvijo pa sem delal v predsedstvu SFRJ. Kot sekretar sem moral pripravljati seje, odloke, kontaktirati s predstavniki republik,« je svoje delo v političnih vodah razgrinjal Dolničar. Bil je tudi organizator pogreba maršala Tita, tedanjega predsednika Jugoslavije, kije bil velika avtoriteta tako doma kot v tujini. Po Titovi smrti so se začela velika trenja med republiškimi vodstvi, ki so pripeljala do že znanih zgodovinskih dogodkov. Ob zaključku večera je poslušalcem natrosil nekaj dogodivščin ob deljenju Titove zapuščine v njegovi družini ter o dneh osamosvajanja Slovenije in dogodkih, ki so sledili.
Marija Šukalo
PGD POBREŽJE
Na vseh področjih pozitivno leto
Pobreški gasilci v letu 2002 na svojem območju niso imeli intervencij, štirikrat pa so s tehniko in operativnimi člani priskočili na pomoč sosednjih društvom. Na morebitne akcije so se pripravljali skozi celo leto.
Pobreški gasilci se namreč udeležujejo vseh izobraževanj, kijih organizira Zgornjesavinjska zveza ali kdo drug. Njihov kader je dobro usposobljen in vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Usposabljanja so vršili tudi skozi praktične vaje in tekmovanja. Drušlveno vajo so izvedli v Spodnji Rečici, kjer so pripravili prikaz gašenja in reševanja mizarske delavnice. V mesecu oktobru so preverili UKVzveze, pregledovali in polnili so gasilne aparate, preverili hidrantno omrežje in ostalo opremo. Tekmovanj na nivoju zveze so se udeležili s sedmimi desetinami. Po uspehih pa so zo-
pet izstopali najmlajši, ki so se z desetih tekmovanj kar šestkrat vrnili s pokali.
Pogled na preteklo mandatno obdobje pobreških prostovoljnih gasilcev kaže obilico uspehov. Njihovo delovanje je vidno na mnogih področjih družbenega življenja kraja. Društvo živi s krajem in zanj, kar je najboljši porok, da se bo razvijalo tudi v prihodnje. Naslednje leto ga bo zato vodil kar dosedanji predsednik Janko Žunter. Tako je odločil občni zbor društva, ki bo v naslednjem letu praznovalo 80 let delovanja.
Benjamin Kanjir
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Zakonodaja na strani
krivolovcev?
Mozirski ribiči so z Občino Mozirje sklenili pogodbo, s katero jim je slednja podelila prostor ob parku cvetja v najem za naslednjih 20 let. Na tem prostoru bodo zgradili ribogojnico, sam objekt pa bo zrcalil dobre odnose med njimi in sosedi, člani EHD Mozirski gaj.
V sodobno urejeni ribogojnici bodo gojili lipane, sulce in potočne postrvi. Z njimi bodo obogatili vode, s katerimi upravljajo. Ker bodo zara-di lastne pridelave rib prihranili določena sredstva, ki sojih prej namenjali za nakup rib, bodo z njimi uresničevali mnoge projekte, ki jih prej niso mogli. Vse pa seveda v vidu ohranjanja čistih voda, ki so porok za kvalitetnejše življenje ljudi. V lanskem letu so pridobili tudi vsa dovoljenja za ribogojnico na Prihovi, kjer gojijo sulce.
Največje probleme imajo ribiči še vedno zaradi izliva gnojevke v vodotoke. Slednja zastruplja ribji živelj, nastale škode pa so nepopravljive. Škodo povzročajo tudi sive čaplje in kormorani, ki so se v zadnjih letih zelo razmnožili. Dobro pa gre tudi krivolovcem. Ob Savinji in Dreti jihje mnogo, mnoge izmed njih ribiči s pomočjo policistov tudi ujamejo ob nečednih poslih. Zakonodaja pa je večinoma na strani »ravbšicev«,
primeri namreč večinoma zastarajo, predenjih obravnavajo pristojne institucije.
Člani RD Mozirje so v lanskem letu organizirali 4 tekmovanja za svoje člane, organizirali so tudi regijsko tekmovanje in eno republiško. Njihova ekipa v lovu s suho muho je postala državni prvak, zato bodo letos Slovenijo zastopali na evropskem prvenstvu. Pripravili so tudi dva skupna lova na sulca.
V lanskem letu so mozirski ribiči dokončali dela na ribiškem domu in uredili dovoz. Obisk ribnika in ostalih voda je s strani športnih ribičev v porastu. Z vzpostavitvijo trofejnega revirja med delejevim in ločkim jezom pa seje obisk še bistveneje povečal.
Sredi maja bo v Mozirju potekal Dan slovenskih ribičev. Osnovna tema srečanja bo iskanje smernic za ponovno oživitev Savinje, ki s pravilnim pristopom zopet postaja »bogata« reka.
KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE
Povratek v družbo prvoligašev
Čeprav do konca prvenstva v 2. slovenski ligi malega nogometa ■ zahod ostajata še dva kroga, so si Nazarčani, z zmago na gostovanju v Kobaridu, že zagotovili vrnitev med elito vse bolj popularne in uveljavljene nogometne igre. Uspeh, vreden vsega spoštovanja, je plod dobrega in usklajenega dela igralcev, trenerjev in vodstva kluba, njihovi rezultati pa so velika promocija zgornjesavinjskega športa v širšem slovenskem prostoru.
Nepričakovano visok in boleč poraz na prvi tekmi v Nazarjah je dal slutiti, da se bodo Kobaridci na povratno srečanje še posebej pripravili. In res so se. Prepolne tribune kobariške dvorane in peklenski ambient sta domačine še dodatno motivirala, na drugi strani pa so Nazarčani kar malce podlegli pritisku in še zdaleč niso igrali tako kot znajo. Kljub temu so bile izvrstne obrambe Klemena Skoka in bogate izkušnje Denisa Dela-mee dovolj za deveto zaporedno zmago in ponovno vrnitev ekipe KMN Nazarje na prvoligaško sceno.
Junaki zahodne skupine 2. slovenske malonogometne lige bodo svojo zadnjo domačo tekmo odigrali danes ob 21. uri, ko v Nazarje prihajajo koprski Bronxi. Nesporna kakovost nasprotnika in neobremenjenost domače ekipe bosta glavna aduta za uspeh na tej tekmi, časa pa bo dovolj tudi za zasluženo slavje nazorske ekipe in navijačev ob njihovem odmevnem uspehu. Današnjega večera torej ljubitelji okroglega usnja res ne bi smeli zamuditi.
KMN Oplast Kobarid: KMN Nazarje 3:5 (1:2)
Kobarid. Športni park. Gledalcev: 300. Glavni sodnik: Radenko Mijatovič (Ljubljana). Sodnik
Klemen Skok je ponovno dokazal, da sodi
med boljše vratarje v Sloveniji
(foto: Franjo Pukart)
asistent: Svetislav Miljič (Ljubljana). Delegat: Marjan Žibert (Naklo).
Strelci: 0:1 Adamič(lO), 1:1 Plesničar (16), 1:2
Delamea (17), 1:3 Uršnik (22), 1:4 Ipavec (25), 2:4 Ručna (28), 2:5 Adamič (29), 3:5 Gorenjšček (34).
KMN Oplast Kobarid: Konavec, Ručna, Hrast, Volarič, Žuber, Koren, Gorenjšček, Plesničar, Jakič, Gabršček, Fon, Zabreščak.
KMN Nazarje: Skok, Delamea, Adamič, Metulj, Uršnik, Kolar, Šemenc K., Ipavec, Vreš, Hren R, Še-menc J., Zagožen.
Rumeni karton: Drago Adamič in Rudi Vreš (Nazarje).
Igralec tekme: Klemen Skok (Nazarje).
Rezultati 12. kroga:
Oplast Kobarid: Nazarje 3:5, Mokerc Ig: Dörnberg 12:2, Tomi Press Bronx: Zalog Eko Stil 7:5, Prosta ekipa: Poni Okrepčevalnica OK Corrai.
Lestvica po 12. krogih:	
1. Nazarje	27
2. Poni Okrep. OK Corral	21
3. Mokerc Ig	16
4. Tomi Press Bronx	15
5. Oplast Kobarid	14
6. Dornberk	10
7. Zalog Eko stil	2
Franjo Pukart
POLFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V ROKOMETU ZA DEKLICE
porazu Nazaržanke zadovoljne z uvrstitvijo
Na parketu športne dvorane v Nazarjah so pretekli četrtek potekale polfinalne tekme državnega prvenstva v rokometu za osnovnošolke. Za igro v finalu so se poleg Nazarčank potegovale še osnovnošolke I. osnovne šole iz Celja, Velike Nedelje in Žalca.
V otvoritveni tekmi so se pomerile to mesto, na tretje mesto so se
domačinke in Celjanke, ki so pokazale izenačeno igro in borbenost. V zadnjih minutah so imele več sreče gostje in igro dobile z8:13. Tudi v igri z vrstnicami iz Velike Nedelje so nazorske osnovnošolke pokazale veliko borbenosti in akcije ter bile blizu zmage, a jim je vzadnjih minutah padla koncentracija, zato sojo zgubile z dvema goloma razlike. V zadnji igri so se pomerile še z zelo močno ekipo iz Žalca, kije premagala vse nasprotnice. Kljub dobrim akcijam in borbenosti je sledil poraz. Tako so Nazarčanke zasedle četr-
uvrstile Celjanke, drugo mesto je pripadlo Veliki Nedelji, najboljše, ki bodo svoje znanje in spretnosti lahko dokazovale vfinalu, pa so bile Žalčanke.
Po besedah trenerja nazorskih osnovnošolk Primoža Jelšnika je bil za rokometašice kljub porazom velik uspeh že nastop v polfinalu. Dekleta so pokazala veliko požrtvovalnosti in znanja, čeprav so trenirale le pred in po pouku, medtem ko rokometašice z ostalih šol trenirajo v klubih.
Marija Sukalo
NK ERA ŠMARTNO OB PAKI
Lokalni derbi Celjanom
Najzanimivejši obračun 21. kroga lige Si.mobil je bil nedvomno lokalni derbi med Šmarčani in Celjani, ki je v športni park v Šmartnem ob Paki privabil preko 1.500 ljubiteljev nogometa. Hitrost gostov je tokrat prevladala nad izkušenostjo domače ekipe in tako CMC Publikum še naprej ostaja v igri za naslov prvaka.
Največje presenečenje kroga je bil poraz mariborskih pivovarjev z Gorico, največje razočaranje pa je koroški Korotan, ki si je z drugo odpovedjo tekme zapečatil sezono in gajezdruženje prvoligašev že diskvalificiralo.
Rezultati 21. kroga lige Si.mobil:
Era Šmartno: CMC Publikum 1:2, Maribor Pivovarna Laško : Gorica 2:3, Ljubljana: Dravograd 1:4, Mura : Rudar Velenje 1:0, Primorje: Sport
Line Koper 1:1, Korotan : Vega Olimpija 0:3 bb.
Lestvica po 21 krogih:
1. Vega Olimpija 40,2. CMC Publikum 40,3. Sport Line Koper 33,4. Maribor Pivovarna Laško 31,5. Era Šmartno 30,6. Primorje 25,7. Dravograd 24,8. Ljubljana 22,9. Gorica 20, 10. Rudar Velenje 19, 11. Mura 18,12. Relax Korotan-diskvalificiran.
Franjo Pukart
OBVESTILO
Klemenšek Anica s.p„ Podolševa 10, Solčava zaradi prereg-istracije v dopolnilno dejavnost preneha z s.p. z dne 21.6.2003.

ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK
Tudi uradno 4. par svetovnega prvenstva
Poročali smo že o odličnem nastopu rokometnega sodniškega para Darko Repenšek-Janko Požežnik na letošnjem svetovnem prvenstvu za moške na Portugalskem. Pred dnevi pa je mednarodna sodniška organizacija izdala uradni bilten prvenstva, iz katerega je razvidno, da sta Repenšek in Požežnik četrti najbolje ocenjeni sodniški par, kar je za debitanta na moškem SP fantastičen rezultat.
Pred našima sodnikoma so se zvrstili le izkušenejši sodniški pari iz Francije, Islandije in Danske, Repenšek in Požežnik pa sta s povprečno oceno 79,40 kar krepko prehitela petouvrščeni par in seveda vse ostale do konca razpredelnice. Kako močna je konkurenca v evropskem rokometnem sojenju, priča podatek, da najboljših deset parov prihaja prav s stare celine.
Novo potrditev odlične forme sta Darko Repenšek in Janko Požežnik doživela na nedavni četrtfinalni tekmi pokala EHF v Leonu, kjer sta sodila španski dvoboj med Ade-marjem Leonom in Sciudadom Realom in za briljantno predstavo pred 6000 temperamentnimi gledalci dobila doslej najvišjo oceno v karieri - 86.
Franci Kotnik
GORNJI GRAD
Skakal« navduševali domače občinstvo
Zadnjo nedeljo vfebruarju so v Rorah v Gornjem Gradu priredili tekmovanje v smučarskih skokih. Med udeleženci tekmovanja seje najbolj izkazal Rafko Repenšek, ki je osvojil prvo mesto, drugo mesto je pripadlo Simonu Re-penšku, tretji pa je bil Robert Bevc. Številni obiskovalci so bili presenečeni nad dobro organizacijo prireditve in dolgimi skoki.
Nataša Vodeb
“Alpski” skakalci so navdušili Gornjegrajčane (foto: Rore press)
GASILSKI VELESLALOM ZA ZLATI ROČNIK LOGARSKA DOLINA 2003
Na belih strminah je gorelo
Solčavski gasilci so ob pomoči zgornjesavinjske gasilske zveze in podjetja Logarska dolina pripravili tekmovanje gasilk in gasilcev v veleslalomu. Smučarska tekma za zlati ročnik je drugo nedeljo v marcu privabila v Logarsko dolino 70 gasilk in gasilcev iz gasilskih društev naše doline. Tekmovalci so poleg smučarske opreme, potrebne za vijuganje med količki, imeli tudi dodatek - gasilsko čelado.
Zmagovalci veleslaloma iz PGD Grušovlje: Marko Hriberšek, Robert Bastl in Uroš Rakun (foto: Jože Miklavc)
Tekmovanje so vsi vzeli karseda resno in na belih strminah Logarske doline je »gorelo«, ampak samo zaradi smuči vrlih gasilcev in njihove hitrosti. Med posamezniki v kategoriji mlajše deklice in dečki ter kategoriji ženske sta se najbolje izkazala Lučana Rok Kumerin Marjeta Robnik, med mlajšimi moškimi je bil najhitrejši domačin Stanko Klemenšek, med veterani pa Ivan Cizej iz Pariželj. Absolutno najhitrejši je bil ljubenski gasilec Uroš Nar-aločnik.
Najbolj je »gorelo« za smučmi gruš-
oveljskih gasilcev, zato so si priborili tudi ekipno zmago in domov odnesli pokal Zlati ročnik, ki bo do naslednjega leta krasil vitrino v domu PGD Grušovlje, saj organizatorji zatrjujejo, da bo tekmovanje postalo tradicionalno.
Tudi v ciljni areni je bilo vse tako, kot se za takšen spektakel spodobi. Od tople in manj tople pijače in hrane, poskočnih glasbenih ritmov in govornih akrobacij Francija Podbrežnika do nagrad in dobre volje tako za tekmovalce kot za gledalce.
Marija Sukalo
KULTURNA DRUŠTVA BOČNA, GORNJI GRAD IN NOVA ŠTIFTA
OPRAVIČILO
Člani Kulturnih društev Bočna, Gornji Grad in Nova Štifta se vsem gledalcem, ki so prišli na ogled predstave "Zadrečke zdrahe" v soboto, 1.3.2003 ob 19.00 uri v Mozirje, iskreno opravičujemo. V dogovoru z KD Mozirje je bila predstava odpovedana zaradi pustovanja v Mozirju.
Vljudno vas vabimo na ogled predstave v nedeljo, 6.4. 2003 ob 15.00 uri v dvorano KD Mozirje.
r
Srednja strokovna in poklicna šola Celje Ljubljanska cesta 17 3000 Celje
IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC ŠIVILJA- KROJAČ

Vsi, ki bi se radi naučili konstruirati kroje in izdelati oblačila imate še možnost, da se vpišete v 1. letnik programa šivilja - krojač na Srednji strokovni in poklicni šoli Celje, Ljubljanska cesta 17.
Vse informacije so vam na voljo na telefonu: 03 428 22 36 ali 03 428 22 33.
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
KINO MOZIRJE
Sobota, 22.3. ob 20.00 in nedelja, 23.3. ob 17.00:
FORMULA 51 - kriminalna komedija
Režija: Ronny Yu Vloge: Samuel L Jackson, Nigel Whitmey, Robert Carlyle
KINO NAZARJE
Sobota, 22.3. ob 20.00 in nedelja, 23.3. ob 17.00:
3000 MILJ DO GRACELANDA - akcijska k
Režija: Demian Lichtenstein Vloge: Kurt Russell, Kevin Costner, Courteney Cox

lija
FORMULA 51
Elmo McElroy (Samuel L. Jackson) je leta 1971 storil usodno napako. Po uspešno opravljenem zagovoru diplome gaje med vožnjo domov ustavil policist.
Ker je Elmo v avtu kadil prepovedano substanco, je njegova kariera farmacevta v hipu splavala po vodi. Skok v leto 2001... McElroy je pripravljen poravnati račune. Ker ni imel druge izbire, je bil prisiljen za preživetje uporabiti svoj talent v nezakonitih poslih. Toda sedaj si na vso moč želi zaživeti novo življenje, zato v rokavu skriva svojega aduta. Formulo, ki mu bo spremenila življenje in mu utrla pot v prihodnost.
3000 MILJ DO GRACELANDA
Thomas Murphy (Kevin Costner) zbere tolpo bivših kaznjencev in kriminalcev, da bi izvedli enega najdrznejših ropov v zgodovini. Preoblečeni v Elvise in oboroženi do zob se bodo udeležili mednarodnega srečanja Elvisovih oboževalcev in imitatorjev v lasvegaškem hotelu Riviera ter oropali tamkajšnjo igralnico. Seveda ne gre vse po načrtu in kmalu se začnejo prepiri. Ko se v dogajanje vmeša še privlačna in navihana mati samohranilka Cybil Waingrow (Courteney Cox), v katero je do ušes zaljubljen eden od roparjev, Michael (Kurt Russell), je zmeda popolna.
Horoskop za marec
Oven
V začetku meseca ste bili zelo občutljivi, skoraj zmedeni. Precej energije ste vlagali v trenutne, za vas zelo pomembne zadeve. A kmalu se bo pokazalo, da ste še daleč od zaželenega cilja. Konec meseca se boste počutili veliko bolje, vaša energija bo povsem usmerjena v konkretno. Največ se boste posvečali ljubezni.
Bik

¥	Živeli boste vsvetu, ki ga ne boste popolnoma razumeli. Okoli že določenih
poti se bodo začeli nabirati oblaki nejasnosti, ki vas bodo pošteno zmedli. A to vas ne bo spravilo iz tira. V sebi boste čutili posebno moč, ki bo zmogla poseči po zvezdah. V službi se lahko nadejate kakšne manjše neprijetnosti.
Dvojčka
V vsem, kar se vam bo dogajalo, boste pretiravali. Vendar vam tega ne bo nihče zameril. Vaša dobra volja bo pomagala tudi drugim, da boste lažje gledali v svet, predvsem pa boste sposobni v pravem trenutku ponuditi zahtevano rešitev. Okoliščine v ljubezni bodo še nekoliko v megli.
Rak
Težko boste zbežali prijetnim pogledom. Ljubezen bo na vas prežala na vsakem koraku in vam ponujala nove možnosti. Lahko se vam zgodi, da boste podlegli ponujeni romantiki. Nič resnega ne bo iz tega. Kratkotrajno, kot zvonček v vazi. Z denarjem pa malo varčujte, konec meseca ga boste močno potrebovali.
Lev
V ljubezni ne boste čutili posebne vneme. Nejasna slika vaših občutkov, bo le del notranjih nesoglasij, ki jih ne boste znali pravilno usmeriti. Zmedenost bo popustila konec meseca, ponovna jasnost misli pavom bo prinesla nove velike načrte. Več časa namenite zdravju in športu.
O
Devica
Čaka vas obilo dela. Vaša vztrajnost vas bo spremljala vse do zadnjega. Zadovoljni boste tako vi, kot vaši sodelavci in nadrejeni. Ljubezen vas bo spremljala ves marec in v vaših očeh netila idealno sliko partnerja. Po 20. marcu si privoščite tudi kakšno uro počitka, če ne, boste v stresu še v naslednjem mesecu.
Tehtnica
Pretirana samozavest bo popestritev vašega vsakdanjika, pa tudi moreča stvar za okolico. Vsaj dokler se vas ne bodo navadili. Prijetno boste združevali s koristnim in napredovali na družbeni lestvici. Nova odkritja bodo zajemala tudi ljubezensko življenje. Če pa niste sami, boste postali lovec na domačem terenu. Škorpijon
Dela bo več, kot boste zmogli, hkrati pa boste sanjali o novi zaposlitvi. Veliko različnih možnosti boste obdelali, a resnega rezultata ne bo. Samo ljubezen bo za vas tisto pravo in pomirjajoče. Na vas bo obstal tudi kakšen zasanjan pogled iz bližnje okolice.
Strelec
Nekaj ali nekdo na vašem delovnem mestu vas bo prijetno presenetil. Pre-▼ Jlr plavili vas bodo spomini. Imeli boste kar precej delovnih idej, vendar vas nekateri ne bodo jemali resno. To vas bo prisililo, da se boste zaprli in razmišljali, kako bi situacijo obrnili sebi v prid. Uredite svoja čustva, pa bo bolje.
Kozorog
Ljubezen bo na vas naredila precej močan vtis. Razčlenjevali boste njeno —aBa smotrnost in se zraven močno zapletli v njene štrene. Delo vam bo velik izziv
in želeli si boste uresničiti vse zamisli. Na hitro res ne bo šlo, postopoma pa boste uspeli. V denarnih zadevah vas čaka nekaj nestrpnosti, ker boste želeli poravnati vse račune. Honorarno delo bo prineslo tolažbo.
Vodnar
Sodelavci si bodo želeli več osebnih stikov, povabili vas bodo v svojo bližino, vi pa boste priložnost dobro izkoristili. Predrli boste ločnice in utemeljili svoja pričakovanja. Zdravje bo dobro, vendar se proti koncu marca varujte prehladov, posebno občutljivi bodo grlo in ledvice.
-------- Ribi
Prebudil ste se. Svet se vam bo zdel kot neizčrpna mavrica. Občutja lepe-_________ ga bodo brstela v vas in vam ponujala možnosti na vseh področjih. Na pohodu so nova znanstva, ki bi lahko obetala nekaj več. Toda ne prenaglite se. Če imate možnost, se proti koncu marca odpravite na izlet.
ČRNA KRONIKA
•	VINJEN RAZGRAJAL
Mozirje: 10. marca v večernih urah je v gostinskem lokalu v upravnem središču doline razgrajal eden izmed gostov. Natakar mu zaradi vinjenosti namreč ni hotel prodati pijače. Do prihoda policistov je razgrajač lokal že zapustil, kljub temu pa bo svoje početje razložil še sodnici za prekrške.
•	POSEKAL SMREKE
Ljubno ob Savinji: 11. marca je lastnik gozda na Teru obvestil policiste, da mu je neznani storilec posekal več dreves. S tem gaje oškodoval za okoli 120.000 tolarjev.
•	ZAKURIL POSLOPJE
Ljubno: 12. marca v popoldanskih urah je zagorelo leseno gospodarsko poslopje na Ljubnem. Ob ogledu je bilo ugotovljeno, da je požar nenamerno povzročil oškodovanec sam.
•	OB KOLO Z MOTORJEM
Mozirje: 13. marca je v Dol Suhi izginilo kolo z motorjem. Neznanec je lastniku povzročil za okoli 20.000 tolarjev škode.
•	DELI NISO ZADOSTOVALI
Nazarje: Oškodovancu iz Nazarij je neznani storilec 13. marca v nočnih urah s kolesa z motorjem ukradel več delov. Par ur kasneje je lastnik ugotovil, da je neznanec odpeljal kar celo kolo. Storilca so policisti izsledili na Ljubnem, kjerje pustil ukradeno kolo in zbežal. Njegovo identiteto pristojni organi še ugotavljajo.
•	LJUBITELJ ZDRAVE HRANE
Ljubno ob Savinji: 14. marca so člani Ribiške družine Ljubno ugotovili, da jim je neznani storilec iz ribnika ukradel večjo količino rib. Materialna škoda znaša okoli 50.000 tolarjev.
ZAHVALA
Martin
ZAJC
(1929-2003)
Čeprav nam nihče ne more vrniti trenutkov razkošja, ko si bil še z nami, veličastja v tvojih besedah in dejanjih, se ne bomo prepustih bolečini, temveč si bomo našli pot v tisto, kar nam še ostane.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Marija s hčerkama Andrejo in Marjano
• TATVINA SMUČI
Mozirje: V noči na 16. marec je neznanec s stopnišča stanovanjskega bloka na Praprotnikovi ulici v Mozirju ukradel dva para tekmovalnih smuči znamke Fisher In Elan. Lastnika je tat s svojim dejanjem oškodoval za okoli 140.000 tolarjev.
Županova Micka
"Pozdravljene Slovenke in Slovenci" je glas napovedovalke v nedeljo, 9.3.2003 popoldne nagovoril obiskovalce komedije Županova Micka v dvorani Kulturnega doma na Rečici ob Savinji.
Precej nelagodno seje počutilo nekaj prisotnih v dvorani, ki to niso, so pa naši krajani, sosedje, prijatelji.
So besede od katerih boli duša. Bojim se, da v času, ko se vključujemo v evropske integracije, ločujemo na domačih tleh.
Škoda, daje lep kulturni dogodek dobil neprijeten priokus. Upam pa, daje bil to le neroden spodrsljaj.
Vida Orlovič, Sp. Rečica 69, Rečica ob Savinji
Koriščenje javne površine
Spodaj podpisani, se oglašam zaradi sicer korektno napisanega članka v Savinjskih novicah št. 10., dne 14.3.2003, iz kateregaje možno razbrati, da se prepiram zaradi občinske zemlje. To ni resnica inje ne rabim, kot jo očitno rabi gospod Kolar. Hočem samo, da se sramota odstrani s Prešernove ulice.
Okrasek, ki krasi Prešernovo ulico, naj prestavi na svoj naslov, ta pa je v Podvrhu. Tudi drevesa (slive) mi niso bila nikoli v napoto in mi tudi ne bodo. Gospod Kolar izjavlja, da ima že zelo dolgo časa garažo pod drevjem. To ne bo držalo, leta 1997, ko sem kupil hišo in parcelo, je še ni bilo. Res pa je, da so drevesa posajena že zelo dolgo. Zemlja ni njegova in tudi moja ne in če lahko Kolar parkira vsakodnevno, mislim da imam tudi jaz občasno pravico za dan ali dva. Osebno ga nisem nikoli napadal zaradi parkiranja, on in njegova žena pa sta mene.
Leta 2002 je po enodnevnem
parkiranju na občinski zemlji prišla gospa Kolar in zahtevala, da odstranim avto, ker je to njihova zemlja. Letos pozimi Ganuarja), ko sem metal sneg na cesto (cesta je morda njegova), meje gospod Kolar začel naganjati nazaj v blok, v katerem sem prej stanoval. Tega si ne bom dovolil. To kar imam sem pošteno plačal in to je moje. Moje stanovanje je v Prešernovi ulici, Kolarjevo pa v Podvrhu. Jaz ne hodim v Podvrh postavljat romske garaže, on naj tega ne počne v Prešernovi. Glede čiščenja za mano v času gradnje je velika laž. Kar sem nasvinjal, sem tudi sam očistil.
Gospod Janez Janko pa naj uredi, da se ta sramota odstrani iz Prešernove ulice. Naj si jo ogleda, ne da samo sedi v pisarni in ne ukrene ničesar. Toliko v vednostjavnosti, da nočem tuje zemlje kot nekateri moji sosedi, ker imam svoje dovolj.
Anton Delameja, Prešernova ulica 13, Mozirje
Pustovanje
Ko bi le bilo že enkrat konec tega s pomočjo pustnakov).
pusta,je rekel marsikdo med nami iz vrst sodelujočih pri pustnih norčijah. Pa je minilo. Že dva tedna je od tega, kar smo pokopali pusta. Če pa se človek spomni nazaj, kaj vse se je dogajalo vtem času in koliko delaje bilo v to vloženega, da se norčavi dnevi čim bolj popestrijo ljudem željnim zabave in norčij. Letos smo k temu pristopile tudi Pustnele (prej Tigrice) in organizirale srečelov, ki se je odvijal všotoru v nedeljo, 2.3.2003 • na otroški maškaradi. Skupaj smo zbrale preko 760dobitkov (nekaj tudi
Želela bi se zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pripomogli k našemu srečelovu, ampak bi SN porabile preveč prostora, če bi naštevala vse, ki so nam z dobro voljo in razumevanjem podarili nagrade, zato se zahvaljujem vsem in vsakemu posebej v imenu Pustnel in vsvojem imenu. Največja zahvala pa gre nedvomno Gorenju iz Velenja, ki nam je podarilo glavni dobitek - hladilnik. Hvala vsem.
Jožica Zamernik, Aškerčeva 60, Mozirje
Ekonomska napoved za optimiste
Če še ne veste: Busha ekonomija ne zanima tako zelo kot vojna z Irakom.
Pa vendar 40% Američanov stoji za Bushevo ekonomsko politiko, 46% jih je, ki mu nasprotujejo, preostalih 14% pa je že umaknilo svoje denarje v švicarske banke.
Navidezna naivnost
Naš namišljeni svetovalec misli, da imate resne psihične probleme. Zato ne oklevajte, ko potrebujete kakšno njegovo pozitivno mnenje o vaših negativnih navadah.
"Vsak se okorišča z mojo naivnostjo," stoče mlada Ančka. "Zapovrh moj mož pravi, da nisem tako naivna, kakor sem spolno obsedena."
"Počasi, počasi. To je najina prva seansa," jo prepričuje psihiater. "Prezgodaj je še za diagnoze. Počakajva vsaj do jutra."
Kompliment v napačna ušesa
Natakar daje nasvet mlajšemu bratu, ki je začel z delom pri njegovem delodajalcu.
"Pazi, kaj boš govoril pred šefom. Nekoč sem neki lepotici rekel: 'Kaj pa dela tako lepo dekle v tem umazanem lokalu?', pa sem moral teden dni samo pomivati in ribati lokal."
Poroka iz ljubezni
K vaškemu župniku pride Vanč s prošnjo, da bi ga te dni poročil z Gelo.
Župnik oporeka: "To pa ne gre. Čas postaje, pa še hudo bolna je. Ne kaže ji najbolje."
"Že, vse to je res, ampak ko bi vi vedeli, kakšno dediščino si lahko razdeliva..."
"Naj živi ljubezen!"
Pokojninska reforma za reformiste
Če želite po upokojitvi živeti od svojih življenskih prihrankov, si prišparajte čimpoznejši odhod v penzijo.
Diagnoza po navodilih
Koliko mehanikov pokliče zdravnik kirurg na pomoč, ko se mu pokvari avto?
Enega, a tistega ne pusti prej k motorju, dokler ne pride vsaj petkrat na vizito.
Vozovnica za E. letnik
Starejša dama na vlaku se zgroženo ozira na mlad par, ki se nesramežljivo objema pred njo.
Ko ne zdrži več zadrževati komentarja, reče: "Za vaju dva bi morali narediti posebne kupeje, kjer bi lahko to počela, kolikor bi se vama zljubilo."
Že rahlo razgaljena mladenka se ozre k njej in pojasni: "Saj jih imajo, toda vi ste v napačnem."
Cvetke to koprive
PRVI NAJ BO MOŽ
Šefica Zgornjesavinjske oštarije v Spodnji Savinjski je postavila meje: takole bo frčal ven vsak, ki ne bo pil, ki ne bo plačal ali se bo slabo obnašal. Od otvoritve dalje je v gostilni pravi naval - menda na krače!" (LETI, LETI...
SLOVO 00 »LEDIK« STANU
Zadnjofebruarsko soboto sta zakonski "da" izrekla Bernarda Poznič in Miha Finkšt. Bernarda je dolgoletna zagrizena gasilka, zato so se kolegi od nje poslovili na temu primeren način. Ne le gasilci, ampak tudi članice nežnejšega spola so usposobljene, da nudijo svojeznanje ob različnih intervencijah. Praviloma jih moški kolegi jemljejo na intervencije zgolj zaradi morebitne potrebe po nudenju prve pomoči ali česa podobnega. Tako je tudi v Mozirju. In če v zakonski jarem pospremijo moške kolege, zakaj ne bi tudi ženskih. Tako so primerno »pogasili« tudi Bernardo, ki sicer ni vzela gasilca, ampak lovca in ribiča. (BREZ VODE PAČ NE GRE PRESS)
Cenjene stranke obveščamo, da je turistična agencija Svit dne 17.3.2003 prenehala s poslovanjem.
Franci Kotnik s.p., Turistična agencija Svit, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
<&■
REKA NA PELOPONEZU
AMERIŠKI
PREDSED,-
DWIGHT
EISENHOW.,
VZDEVEK
AMERIŠKI
EKONOMIST-
JAMES
POTOPLJEN OTOK NA DONAVI
STANJE
ZASTRAŽE-
NEGA
KROŽENJE
KRVI,
CIRKULA-
CIJA
SLOVENSKA
PEVKA
(DERENDA)
ADO DAR I AN
MORSKA
RIBA,
TRLJA,
BRKAČ
JAPONSKI PISATELJ IN DRŽAVN,-HAKUSEKI
IVAN
KOVAČIČ
USOJENOST
ČLOVEKA
PREŽIVLJANJE KOGA, SKRB ZA KOGA
OČE
(STAR.)
HRVAŠKI
PEVEC-
GORAN
BORZNA
ŠPEKULA-
CIJA
OKRAJŠAVA
ZASTRAN
VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI
AMERIŠKI
IGRALEC-
ROGER
(007)
FRANCOSKA
IGRALKA-
LILA
FORDOV
MALČEK
BOBBY
DARIN
NASLOV
MONGOLSKIH
VLADARJEV
FRANCOSKI
KRONIST-
ADO
NEKDANJI
ZASEBNI
TRGOVEC
IGRAŠ
KARTAMI
BEOTIJEC,
AONEC
DROBNA
ČEBULA
NESTROKOV-
NeŽ
(SLABS.)
ITALIJANSKA
PEVKA-
RITA
SLOVENSKA
TISKOVNA
AGENCIJA

SLOVENSKA
PEVKA-
majda
EVROPSKO
VESOUSKO
ZDRUŽENJE
HUNSKI KRAU, BIČ BOŽJI
MADŽARSKI
PESNIK-
LASZLO
KANADSKI
PEVEC-
BRYAN
PRIPIS
(OKRAJ.)
MESTO V FRANCIJI
JUŽNO-
AMERIŠKA
UDOMAČENA
BREZGRBA
KAMELA
KDOR
ZAČRTA
TRASO
RIMSKI
PESNIK-
OVIDIUS
SLOVENSKI
SKLADATELJ-
MATIJA
MILOŠ
OBILIĆ
OBLEKA,
OBLAČILO
OČE
(STAR.)
VRSTA
VRBE,
IVA
(NAR.)
MEHIŠKI
HRUŠKASTI
SADEŽ
ROBERT
REDFORD
NUR
TARAKI
SLOVENSKI
PISATELJ-
MART
NEMŠKI
PISATELJ-
THOMAS
ALBERT
CAMUS
VEČJA
SKUPINA
ŽIVALI
ISTE
VRSTE
GLIVIČNA
BOLEZEN
ŽIT
OBVESTILO REŠEVALCEM
Rešeno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 1. aprila, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 11.
Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi bomo izžrebali več nagrad, ki jih tokrat prispeva uredništvo Savinjskih novic.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Omikron, Salieri, trajna, RC, Etna, Pahovnik, Bovec, ica, elaborat, Onan, depeša, Tela, aport, Oise, SA, oknjak, tufit, Ira, anatomija, Lel, namen, Nal, očim, anoksija, input, Imam, nn, lisičina, Edit, okar, Pan, reka
AVTOMEHANIČNE STORITVE
DAMJAN ŠMIT s.p.
Savinjska t. 24,3330 Mozirje (Bivši RSL servis)
GSM: 041/403-181, TEL 03/5-833-215
# o m
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE
3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks 839-45-01 GSM: 031/695-208
ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ VAM NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA DO
12 OBROKOV:
Napovednik
•	Petek (21. marec), ob 21.00. Športna dvorana Nazarje
Tekma v malem nogometu - KM N Nazarje: KMN Tomi Press Bronx (Koper)
•	Petek (21. marec). Center Velenja
Jožefov sejem
•	Petek (21. marec), ob 19.30. Glasbena šola Velenje
Pozdrav pomladi 2003 - območna revija odraslih pevskih zborov, oktetov in malih pevskih skupin
•	Sobota (22. marec), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Promocija nove kasete in zgoščenke ansambla Zvonček
•	Sobota (22. marec), ob 20.30. Plesni forum Celje
Črvi - ritual v gibu in plesu
•	Ponedeljek (24. marec), ob 15.30. Šolski center Velenje GetWork - zgrabi priložnost v Savinjski statistični regiji (delavnica)
•	Torek (25. marec), ob 19.00. Dom kulture Velenje
Tradicionalni humanitarni koncert ob materinskem dnevu
•	Torek (25. marec), ob 19.30. Narodni dom Celje
Koncert: Kvartet rogov
•	Petek (28. marec), ob 19.00. Plesni forum Celje
V plesnem vrtincu - območno srečanje plesnih skupin
ŽIVALI-PRODAM
Prodam bikca simentalca, starega 1 mesec. Gsm: 041 868 633 Prodam telico sivko, brejo 8,5 mesecev. Tel: 5 831 123 Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel: 584 51 95, po 19. uri Telička frizika, starega en teden, prodam. Tel: 5841196
ŽIVALI-KUPIM
Bikca za nadaljnjo rejo kupim. Gsm: 031 836 378
DRUGO-PRODAM
Prodam računalnik intel celeron 800 Mhz. Gsm: 040 654 172 Brezžični telefon Panasonic in hišno centralo 3+1 prodam za 15.000 sit. Gsm: 031 772 486 r Prodam gsm Motorola V 2288 z radijskim sprejemnikom in baterijo za Nokio 3310 novo (10.000 + 2.000 sit). Gsm: 031 772 486 Prodam lep gostilniški pult (mizo), dimenzije: višina 110 cm, dolžina 250 cm, širina 70 cm. Gsm: 051 205 492
Ugodno prodam bele lamelne zavese, širina 210 cm, dolžina 245 cm. Gsm: 041 793 063
Ugodno prodam žensko rogovo kolo, zelo dobro ohranjeno. Gsm: 041 793 063
Večjo avtoprikolico brez A-testa 2m x l,5m primerno tudi za manjši traktor (Tomo Vinkovič ipd.) prodam. Gsm: 051 205 492
Silažne bale, okrogle, prodam. Tel: 5 841 082 ali Gsm: 041 793 604 Prodam lipov les, okrogli, (cca. 2 kubika). Tel: 58 41 865, Gsm: 031 478 199
Prodam gajbice za krompir. Cena po dogovoru. Gsm: 041 265 158
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 12. številki SN
ime in priimek
naslov
NAROČ. ŠT.
i i i n
Prodam okrogle silažne bale. Gsm: 041 324353
Prodam 2000-litrsko cisterno za kurilno olje. Gsm 041 783 983 (popoldan)
Prodam subwoofer pioneer, 400 W, 4 ohm, v škatli. Tel: 051 301 644 Jedilni krompir sorte carfinford - beli, prodam. Tel: 58 41 196 Prodam dve novi otroški postelji, še zapakirani, velikost 2000x900 cm. Gsm: 041 783 504
brne barve, dobro ohranjen. Tel: 584 60 06, Gsm: 031 276 915 Prodam renault espace 2.0 RXE, 03/ 98,7 sedežev, klima, kljuka. Tel: 83 95 014
STANOVANJA IN HIŠE - KUPIM
Kupim dvosobno ali trisobno stanovanje v Mozirju ali Nazarjah. Tel: 5 845 402
Kupim stanovanjski vikend ali manjšo hišo. Gsm: 031 324 612
		
DRUGO-KUPIM		STANOVANJA IN HIŠE - PRODAM
Kupim rolerje races, številka 31-35, nastavljive. Gsm: 031 759 578	Večjo kmetijo na lepi lokaciji prodam. Tel: 5 726 319	
AVTOMOBILI-PRODAM
Prodam škodo felicia kombi, letnik 96. Gsm: 041 898123
VW golf II., letnik 87/11,.diesel,
191.000	km, prvi lastnik prodam. Gsm: 031 344 791 Mercedes 190 D, letnik 85 - 87, centralno zaklepanje, tonirana stekla, prodam za 600.000 sit. Gsm: 031 617 235
Prodam golf 1.4, letnik maj 99, sre-
Prodam delno opremljeno 2,5-sobno stanovanje v Nazarjah, vseljivo v juniju. Cena 8 milijonov. Gsm: 041 434 863
IŠČEM
Iščem priložnostno ali redno delo kot šofer tovornega ali kombi vozila po Sloveniji. Imam B, C, E izpit. Gsm: 041 783 584
Iščem pomoč pri opravilih na vrtu in v hiši v Mozirju. Tel: 58 31 862
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje eiektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
VODENJE POSLOVNIH KNJIG Za samostojne podjetnike, društva in drugo. Vse informacije na tel. 03/838-10-96,041/793-580.
Kokal Irena s.p., Okonina 28,3333 Ljubno ob Savinji.
A. ARTUS ALOJZ FUŽIR, s.p.
Polagamo keramične ploščice, izdelujemo unikatne mozaike iz keramičnih ploščic, rišemo slike po naročilu (tudi na stene in fasade), polagamo pluto, tapete, kamen, tlakovce, robnike...
Tel. 03/838 81 33, GSM 041/483 692, artus@email.si. www.meaaone.com/artus
Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, zidarstvo A. ARTUS, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji.
TAPETNIŠTVO
Obnova oblazinjenega pohištva iz blaga in usnja. Banko Sandi s.p.. Rečica ob Savinji 17, GSM: 041/411-218, tel. 5835-341.
Banko Sandi s.p., 3332 Rečica ob Savinji, 17.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE.
SMNAZARjE Lesarska 26, Nazarje
Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72
-	STREŠNIK BRAMAC.... 1.765 SIT/m2
-	SUHOMONTAŽNI
LAMINATI......... 1.799 SIT/m2
-GIPS PLOŠČE........440SIT/m2
■
UGODNE CENE:
-	Bakra in žlebov
-	Keramičnih ploščic
-	Pohištvenih cevi
-	Vodovodne pipe od 5.398 SIT dalje
-	Električno orodje EINHELL od 4.605 SIT dalje
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV!
DOSTAVA Z AVTÖDVIGALOM M DO»
INNSBRUCK-BODENSKO JEZERO ■ MAINAU - RENSKI SLAPOVI 3 dni, 1.5. in 13.6.38.900 SIT; GRADOVI BAVARSKE 3 dni, 26.4.38.500 SIT; LEPOTE RENA 4 dni, 30.4. 49.900 SIT; SALZBURG-PASSAU-LINZ 2 dni.24.5. In 14.6.25.900 SIT; DRESDEN-BERLIN ■ POTSDAM ■ LEIPZIG 5 dni, 24.6 61.500 SIT; PRAGA IN GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 3 dni, 15. In 20.6.36.500 SIT; BUDIMPEŠTA IN BLATNO JEZERO 3 dni, 26.4.in 30.5. 28.900 SIT; SIENA-ELBA-PISA-fIRENCE 3 dni, 26.4in 1.5. od 38.900 SITRIMINI-SAN MARINO-SAN LEO 2 dni, 26.4.,2.5.,24.5 in 14.6. od 20.900 SIT; BENETKE in razstava "Faraoni” 1 dan, 26.4.in 17.5.9.900 SIT, POMLADANSKI ter PRVOMAJSKI KRAJŠI ODDIH na slovenski in hrvaški obali ter v slovenskih zdraviliščih; POSEBNI PROGRAMI za igralce GOLFA; UST MINUTE PONUDBA: KANARSKI OTOKI, EGIPT,TUNIZIJA,TURČIJA, DOMINIKANSKA REPUB., KUBA, MEHIKA, MALDIVI, MAURITIUS, KENIJA,... POZANIMAJTE SE ZA ULTRA UST MINUTE e-mail: potepuh@siol.net. www.mb-dolinar.si_____________________________________
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00, Ljubljana, Dunajska 105, tel: 01/565 58 30
		
|?i	indreji r'ro/‘l(S>bi7Z/. ~	T
Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče
Luče 31
, telefon: 584 45 90 PE Gomji Grad telefon: 839 28 46
Frizerski in pedikerski salon Tlaka 28, Gornji Grad
PEDIKURA V GORNJEM GRADU ZA NAROČILA POKLIČITE! NA TEL. ŠT. 83» 88
MO—Poskrbite za lahek korak vaših nog
(odstranjevanje trde kože, kurjih očes, vraščenih nohtov,...)
Turistično društvo Nazarje
Spoštovane občanke, občani in vsi ljubitelji lepega cvetja!
Prihaja pomlad najlepši letni čas. Pomladna moč prežene zimo, pomladna igrivost poraja nove želje, pomladna sproščenost prinaša nove občutke in odsev pomladi riše nove barve. To je čas, ko praznujemo žene, matere, vsi prijatelji urejene okolice. Pomlad - za mnoge najljubši letni čas - je tudi praznično obarvana. Povezana je s prijetnimi pripravami na bližajočo poletno sezono, ko vsak poskrbi, da je dom lepši in urejen.
Vabimo vse, ki želijo izvedeti katere so "SVEŽE IDEJE OB LETU SONCA" na strokovno predavanje znane agronomke in vrtnarke iz Gorenjske gospe Ruth Podgornik Reš, ko jo poznate iz medijev. V predavanju z diapozitivi "PRAVA ROŽA NA PRAVEM MESTU" nam bo predstavila novosti, zanimive kombinacije za raznolike zasaditve okrasnega cvetja. Veselimo se srečanja z vami v soboto, 22.3-2003, ob 17.30 uri v
Delavskem domu Nazarje.
Prisrčno vabljeni!
Turistično društvo Nazarje
A
V športni dvorani Nazarje že drugo sezono poteka rokometna šola za dekleta. Sprva je potekala pod okriljem ■ Rokometnega kluba Žalec, v začetku letošnjega leta pa je bil v Nazarjah ustanovljen samostojni rokometni klub, ki si je zastavil za cilj sistematično in strokovno delo z mlado populacijo, v prvi fazi z deklicami. Odslej bo rokometna šola potekala v organizaciji nazarskega kluba I in z novo trenersko zasedbo.
Zaradi tega RK Nazarje vabi k sodelovanju dekleta iz Zgornje Savinjske doline in okolice, ki jih privlači rokometna igra in druženje s podobno mislečimi vrstnicami. Družili se bomo trikrat tedensko v športni dvorani Nazarje, pridobljeno znanje pa bomo na začetku preizkušali na rokometnih turnirjih v regiji. Ponujamo vam obilo dobre volje, zdrave rekreacije in pozitivnega razmišljanja, ki je še kako pomembno v obdobju odraščanja.
Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 041-4S7-202
Glasujmo ZA v korist sedanje in prihodnjih generacij.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
Celje - skladišče
D-Per
7/2003
dnevnih sob predsob računalniških miz komod
IIIIIIIIIIIDIIII	II	II lili
5000012489,11		
COBISS o
Obiščite nas v našem salonu vsak dan od 9. -16. ure in v soboto od 8. -12. ure.
-	pisarniškega pohištva
-	garderobnih omar
-	otroških sob
-	spalnic
(j^velikončni popust od 21. marca do 30. aprila za vse izdelke	In B/S/H/
O
lf»
-i

■'r-
ein K&M d.o.o., Lesarska cesta 10, 3331 Nazarje * http://www.glin-km.si ’
	co	e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341
		
MJÄNSÄ
m mmmm^ - mm
TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska cesta 35,
Tel:703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do 12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI
O'
JŽJIIPINP	U1IPIIT ZA BELO TEHNIKO IN TV GORENJE NA 6 ALI 12
MESECEV EOM 7.00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!!
PRALNI STROJ GORENJE WA 583 72.990 sit	VGRADNI
POMIVALNI STROJ GORENJE GSI 682 aluminij 07'	335=500 SIT 114.750 sit
VIDEOREKORDER daewo 6 GLAV HiFi STEREO 33.900 Sit
BTV EVELUX 51 cm 37.900 sit
ROJ GORENJE prological WA 141 (1400 obratov) {STrSSCCsit 124.990 sit
KOMBINIRANI HLADILNO ZMRZOVALNI APARAT GORENJE K 337/2CLC T2ft9QQ SIT 107.990 sit
V"'
MEŠALNIK BOSCH MFQ2100 5.550 sit
RADIO KASETNIK
Z CD DAEWO
12.900 sit_
ai c
>o
BTV SONY KV 29 LS 60 f popolnoma raven ^ j WEGA ekran 72 cm 100 HZ o
GORENJE U 799 W
ventilacijska, pogrezljivi osvetljeni gumbi, elektronska ura, teleskopska vodila
87.500 sit
ŠTEDILNIK GORENJE K r77: inox 50 cm širine 3 plin, 1 elektrika 9J30&SIT 77.900 sit
AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG
ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!!
-	RTV SERVrS
-	POOiS-LAlČEKT iERVIi SESALCEV VORWERK
BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KM!
■ REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE!