LefOLIVIH_Poštnina platna ▼ gotovini
V LJubTJani, v sofiolo, dne 23. novembra 1940	^tev. 270 a
Cena 2 din
Od 1. nov. dalj«
naročnina mesečno 30 din, za inozem-ptvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/111. TeL 40-01 do 40-05
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Cek. rač.: LJubljana
št. 10.650 za naročnino in štev. 10.340
za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj. Novo mesto, Trbovlje.
Duhovni oče boljševizma
Ko bi pred petindvajsetimi ali tridesetimi leti hotel kdo izvedeti, kateri tuji pisatelj jc med tedanjo slovensko mladino bil najbolj priljubljen in največ čitan in bi v ta namen n. pr. med študenti priredil anketo, bi na vprašanja v največ primerih prišel samo en odgovor: Tolstoj. Vse je bralo Tolstoja! Verjetno so še tudi danes njegova dela med najbolj čitanimi po vsem svetu.
20. novembra letos je minulo trideset let od njegove smrti. Pa še tudi danes ni lahko povedati, kaj je na Tostojevih spisih tisto, zaradi česar je v najširših ljudskih plasteh tako priljubljen. Samo njegova, čeprav izredno velika umetniška sila, gotovo ne učinkuje tako privlačno. Bržčas je to njegov priprosti način podajanja in izražanja, s katerim po načinu vaškega modrijana podaja svojo ljudsko modrost, ki je večkrat ostra, včasih zasmehljivo polemična, a v bistvu vedno naperjena proti temu, kar predstavlja ustaljene običaje in navade, proti ustanovnemu in konvencionalnemu duhu, proti cerkvi, državi in vedi, — to torej, kar množico pritegne in jo zabava. Tolstoj posega na vsa življenjska področja in se peča z vsemi problemi, čeprav jim ne gre do korenine kakor Dostojevski. Tolstoj namreč ljubi v zapetljajih in usodi svojih junakov rešitve, ki so bolj srčnega kakor umskega značaja. To ga je napravilo silno priljubljenega pri čitajočem občinstvu. V tem pogledu je pristen učenec in naslednik Rousseauja.
Tolstoj se v pogledu svetovnega nazora ni maral nikdar jasno izraziti. Verjetno tudi sam s seboj ni prišel na čisto, ker njegovi nravni, družabni in politični nazori nikakor niso enotni in izkristalizirani. V njegovih delih je polno nasprotij in on sam je mnogim sodobnikom bil živa nedoslednost in uganka. Sicer pa je v tej potezi bil le veren izraz svoje dobe, ki je nihala med dvema svetovoma in bila polna nesoglasij. Tolstoj sam je duhovno in življenjsko neskladnost svojega časa in gotovo tudi svoja lastna doživetja znal vkleniti v privlačno umetniško obliko, kar daje njegovim spisom čar doživete resničnosti. Morda bi bilo tudi v tej okolnosti treba iskati skrivnost njegovega velikega literarnega uspeha.
Resnica pa je, da je grof Tolstoj, ki se je oblačil kot mužik, vendar pa v svilene srajce, že na svoje sovrstnike in tudi občudovalce s svojo celotno pojavo delal vtis neskladnosti. Maksim Gorki in Turgenjev sta se čudovito ujemala v presoji Tolstojevega značaja in oba opozarjala na dvojnost v njegovem karakterju. Prerok Tolstoj gotovo ni bil in tudi etik le v omejeni meri, ker je preveč preziral ljudi. Imel je pač veliko ljubezen do narave, toda izključeval je iz te ljubezni krono stvarstva, človeka. »Ta človek ni nikoli nobenega ljubil!« je o njem nekoč rekel Turgenjev. Rad je imel otroke in živali, kakor se je tudi Lenin rad igral z otroki in mačkami. Neki kulturni zgodovinar novejšega časa pa je o Tolstoju napisal, da se ne more ubraniti vtisa, ko prebira njegova dela, da bi bil tak mož končno pripravljen odpustiti tudi svojim sovražnikom, toda tako, kot je nekoč cinično menil Heine: Šele potem, ko bi viseli na vislicah!
Zgodovinsko stoji Tolstoj med dvema svetovoma: med zapadno civilizacijo, ki jo strastno smeši in pobija, ne da bi se sam mogel rešiti njenega objema — in pa med boljševizmom, kateremu je duhovno mnogo bolj pot pripravljal, kakor pa bi radi priznali njegovi meščanski oboževalci. Tolstoj je duhovno storil za boljševizacijo družbe tudi več kakor »oficielni« boljševiški pisec Gorki. V jedru je bil Tolstoj sektar. Je duševna smer, ki vodi od bogomilov do husitov in do raznih ruskih ločenskih skupin, ki so na duhovno oblikovanje Tolstoja prav tako svojevrstno vplivale, kakor so pozneje po svoje vplivale na kakega Rasputina. Lenin, ki je bil dober poznavalec Tolstoja, je neusmiljeno razkril njegovo notranje nesoglasje: »Po eni strani neusmiljeno biča kapitalistično izkoriščanje, razkrinkava oblast in njena nasilja, dobro prikaže komedijo z rusko justico ter nasprotje, ki nastaja med rastočo močjo denarstva in vedno hujšo bedo delavstva. Toda po drugi strani nam bedasto pridiguje, naj se zlemu ne upremo s silo ...« Vemo, da je Lenin na drugačen način skušal rešiti družabno vprašanje.
Ni pa morda neumestno, ako opozorimo na neko vzporednost, ki jo je v današnjem svetu rodila akcija Tolstoja in Lenina. Mislimo na Indijo in na skoraj 400 milijonski indski narod. To, kar je Lenin označil za »bedasto pridiganje«, je poprijel indski ljudski voditelj Mohamedas Karamahand Ghandi, od ljudstva imenovan »mahatma«, to je »velika duša«. Ghandi, dvakratni doktor, odvetnik po Poklicu, je danes star 71 let, čeprav je mnogo let preživel po ječah. Toda svoje dni, ko je bil še odvetnik v Južni Afriki, si je dopisoval s Tolstojem in se je v svojih pismih izjavljal za vnetega pristaša in občudovalca modreca 'z Jasne Poljane. Pri njem se je navzel nauka, da se zlemu ne smemo zoperstavljati s silo. V indskem gibanju za narodno neodvisnost je prvič tolstojanski nauk v velikem Prišel do veljave. Oznanja pa ga Ghandi, ki uči, naj hi ljudje samo po vstaji in razgibanju
Potovanja državnikov v Berlin
Po odhodu Madžarov so prišli v Berlin Romuni, za njimi pa pridejo še Slovaki in Bolgari - Nemški listi pravijo, da so ti obiski zunanji znaki za duh, v katerem bo osišče zgradilo nov svet - V Turčiji pa hladno mobilizirajo dalje - Pogajanja s Španijo so se nekoliko zavlekla
Berlin, 22. nov. t. Associated Press: Ameriški radio je danes razglasil poročilo dopisnika Associated Pressa, da je na poučenih mestih izvedel, da se bo prihodnje dni priključilo še več držav nem-ško-italijansko-japonski trojni zvezi.
Prva bo sledila madžarskemu zgledu Romunija, katere voditelj general Antonescu se z zunanjim ministrom Sturdzo že nahaja na obisku pri nemški vladi.
Za soboto je poklican v Nemčijo tudi ministrski predsednik Slovaške dr. I tika in bo verjetno že v nedeljo podpisal protokol, s katerim Slovaška pristopa k trojni zvezi za sodelovanje pri uvedbi novega reda v Evropi.
V	ponedeljek, dne 25. novembra pa prideta v Nemčijo predsednik bolgarske vlade Filov in zunanji minister Popov ter bosta prav tako podpisala pristop k trojni zvezi.
V	najbližji bodočnosti pričakujejo tudi pristopa Španije, toda šele takrat, ko bodo urejena nekatera vprašanja med Španijo in Francijo.
O Franciji pričakujejo v nemških krogih-, da bo prav tako sledila zgledu drugih in se priključila novemu evropskemu redu ter si tako vnaprej zagotovila sodelovanje v novi Evropi.
Antonescu pri Hitlerju
Berlin, 22. novembra. A A. DNB: Upravitelj države Antonescu bo bival v palači »Bellevue« z nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom. Danes popoldne bo Antonescu najbrž sprejet pri Hitlerju. V soboto popoldne bo Antonescu obiskal Goringa in Hessa. Prirejenih bo več sprejemov na čast romunskim gostom, ki bodo Berlin najbrž zapustili v nedeljo.
>Volkischer Beobachter« podčrtava, da Romunijo pod vodstvom generala Antonesca navdaja duh, na katerem bosta državi osi zgradili novi svet. Romunija je stopila v okvir evropske odgovornosti in brez pridržkov sprejela temeljna načela, na katerih bo zgrajen novi svet na škodo staremu redu. Cieneral Antonescu se zaveda tega, da bo svojo državo v notranjosti lahko zgradil v okviru nove, mirne Evrope. Ob koncu pravi list, da je treba njegov obisk v Nemčiji razumeti tako, da Romunija želi dati na razpolago novemu redu vse svoje najboljše sile.
Berlin, 22. novembra. AA. DNB: Voditelj Nemčije je sprejel v petek popoldne v novi palači kanclerstva v navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa voditelja romunske države generala Antonesca in romunskega zunanjega ministra Sturdzo in imel z njima daljši razgovor. Pri prihodu in odhodu je izkazal čast oddelek telesne straže voditelja Nemčije.
Tuka klican v Berlin
Bratislava, 22. novembra. A A. DNB:	Slovaški
tiskovni urad poroča, da je nemška vlada	povabila
predsednika slovaške vlade in zunanjega	ministra
dr. Tuko v Berlin na uradni obisk. Dr.	Tuka se bo odpeljal v Berlin 23. t. m.
Nemški in italijanski tisk o pristopu drugih držav k trozvezi
Berlin, 22. nov. b. Predstavniki tujega tiska so zlasti opazili članek, ki ga je napisal g. Mdgerle v »Berliner Bdrsenzeitungkjer govori o novi politiki jugovzhoda in pravi, da bodo sedaj »še zadnji samovoljneži na Balkanu videli, da se lahko samo s skupnimi žrtvami ustvari nov red v Evropi in da osišče želi rešiti vsa vprašanja jugovzhodne Evrope«. Zaradi tega je pričakovati, da bosta k trikotu pristopili tudi Bolgarija in Slovaška. Značilno je, da je bil nemški poslanik v Ankari, von Papen, na Dunaju pri podpisovanju pakta med osiščem in Madžarsko navzoč in da se je na svojem potovanju v Ankaro ustavil v Sofiji. Širijo se tudi glasovi, da bi moglo v Bolgariji priti (lo spremembe v vladi in do novega stališča bolgarske vlade v sedanjem sporu.
Trst, 22. nov. b. Berlinski dopisnik »Stampa Sera« razmotriva nemško-francoske odnošaje in pravi, da bodo ti odnošaji odvisni od same Francije oziroma njenega stališča nasproti osiščni m državam, ki se trudijo, da ustvarijo nov red na kontinentu. Dopisnik trdi isto tudi za Belgijo, Nizozemsko in Norveško, ki da morajo dati prav tako
dokaze, da želijo sodelovati pri ustvarjanju novega evropskega reda. Tržaški »Piccolo< govori o Bolgariji in pravi, da se tudi Bolgarija čimprej želi pridružiti osiščnim državam. Novi pakt osiščnih držav z Madžarsko daje nove izglede za lažje in obširnejše sodelovanje Balkana in podonavskih držav z Nemčijo in Italijo.
»Piccolo« pri tej priliki tudi piše, dn Jugoslavija lojalno sodeluje z osiščnimi državami in da razširja svoje gospodarske zveze z Italijo in Nemčijo
Mnenje švicarskega lista o Bolgariji in Španiji
Curih, 22. nov. b. Dopisnik »Neue Ziiricher Zeitung« poroča iz Budimpešte, da tamkajšnji krogi pričakujejo, da bodo v trikot Rim-Berlin-Tokio pristopiie še šliri države, in sicer: Romunija, Slovaška, Bolgarija in Španija. Pristop Romunije bi \ moral slediti pri obisku generala Antonesca v Ber-
linu, pristop Slovaške pa pri obisku ministrskega predsednika Tuke. Pristop omenjenih dveh držav k trikotu ne bo objavljen tako svečano, kot je bilo to z Madžarsko na Dunaju. Italije pri tej priliki tudi ne ho zastopal zunanji minister grof Ciano, temveč italijanski poslanik v Berlinu.
Pristop Bolgarije k osiščnim silam oziroma trojnemu paktu je bil dogovorjen že zn časa obiska kralja Borisa v Berchtesgadnn, formalen pristop Bolgarije k trozvezi pa pričakujejo v najkrajšem času.
S Španijo še ni vse v redu , '
Pristop Španije k trojnemu puktu pa je odvisen od končne rešitve cele vrste vprašanj, ki so ostala še nerešena med Španijo in osiščnimi državami. Vse kaže, du v tein pogledu še niso izglajena nesoglasja med španskimi težnjami iu protiuslugami, ki naj jih da Španija za dosego svojih ciljev. Prav tako bi se morali rešiti nekateri spori tudi med Španijo in Italijo. Pogajanja med Španijo in osiščnimi državami še niso končana in bo brez dvoma poteklo šc neka j časa, preden se bo Španija odločila za takšen korak.
Grki so zasedli Korčo
Italijansko vojno poročilo govori o »občutnih izgubah« na obeh straneh Grška ofenziva pri Argirokastru napreduje — Boji se sedaj vsi razvijajo
že na albanskem ozemlju
V777)
Atene, 22. novembra, t. Atenska agencija: Poročilo številka 26 grškega generalnega štaba se glasi:
V četrtek in petek so se boji na vsej albanski fronti nadaljevali z veliko srditostjo. Naše čete so dosegle nove cilje in so pri svojem napredovanju zaplenile 15 topov, med njimi 7 težkih, nadalje 4 protiletalske topove, več havbic, številne strojnice in mnogo vojnega materiala. Naše čete so zaplenile tudi mnogo živežnih zalog ter bencina. Naše letalstvo je bilo zelo živahno in je izvedlo iz-vidniške polete nad sovražnim ozemljem, ki so ga grški bombniki uspešno bombardirali.
Pri čitanju gornjega uradnega vojnega poročila časnikarjem je zastopnik grške vlade pojasnil, da Grki napredujejo po strogo določenem načrtu in da grške čete napredujejo samo toliko, kolikor jim dovoljuje načrt operacij s stališča skupnega položaja na vseh frontah. Grške čete da se iz-ogibljejo napredovanj in zasedb mest izključno iz propagandi-stičnih razlogov in zasedajo nove položaje samo tam kjer dovoljujejo skupni operacijski načrti.
Atene, 22. nov t. Atenska agencija je sporočila zvečer ob 18 časnikarjem, da so po zadnjih poročilih grške čete vkorakale v Korčo.
Nadalje, da je bil italijanski protinapad pri Argirokastru odbit s pomoč,o grških in angleških bombnih napadov. Cesta od Argirokastra dalje je nabita s tovornimi vozili vseh vrst, ki one-mogočujejo vsak promet in reden umik. Grško prodiranje je pri Korči in pri Argirokastru močno, a previdno. Po albanskih vaseh, skozi katere korakajo grške čete, jih albansko ljudstvo pozdravlja in jim kliče: Vaša svoboda je naša svoboda!
Toda v grških vojaških krogih izrecno svarijo pred pretiranimi poročanji, češ, da ima grško vojno poveljstvo poročila, da bodo Italijani prešli v protioienzivo, ki jo pripravljajo z važnih prometnih križišč, kjer so izvidniki opazili velika zbiranja svežih čet in vojnega materiala.
dobrote, ki je v njih, prišli v paradiž. Ghandi, ki je asket in gotovo res »velika duša«, je presegel svojega učitelja in se dvignil visoko nad njega, ker se je res odrekel vsemu, kar nudi zapadna civilizacija, česar Tolstoj ni nikdar mogel storiti. Uspeh, ki ga je Ghandi s svojimi nauki in življenjem dosegel, je tudi neprimerno večji kakor pa ga je dosegel Tolstoj. Toda tudi Ghandiju dosedaj ni bilo dano, da bi povedel svoj narod v obljubljeno deželo popolne državne neodvisnosti. Zadnja leta mu celo občutno jemlje pristaše drug narodni voditelj Nehru, socialist in boljševik, ki oznanja revolucijo in ne narodne osamosvojitve s pomočjo nravstvene obnove naroda, kakor Ghandi.
Indija gre torej podobno pot kot svoj čas Rusija. Tolstojanski mesijanizem ni dvignil ruskih množic, pač pa krvavi boljševiški evan-
gelij, kateremu je Tolstoj nehote pripravljal pot. Tolstoj je po svojem sovraštvu zapadne kulture postal oče boljševizma. Zapadno civilizacijo je poznal tako dobro kot Lenin. Toda njegovo krščanstvo je bilo nesporazumljenje in meglena sanja. Govoril je o Kristusu, a je v svojem duhu upodobil nekakšnega Karla Mar-xa. Lenin ni več ostajal v tej nejasnosti. Lenin ni nikdar govoril o Kristusu, temveč le o Marxu. Toda Tolstoj je Leninu s svojim nc-sporazumljenjem in meglenostjo sezidal nad vse pripraven in zaželen most do revolucije. Zato je bil akt hvaležnosti, ko je Lenin razglasil Tolstoja za ruskega klasika in da so boljševiki uredili muzej na Jasni Poljani v čast njegovemu spominu. Ni to le poklon Tolstojevemu umetniškemu delu, ampak več: Je to priznanje in spoštovanje pred duhovnim predhodnikom boljševizma.	nMn
Zemljevid k bojem v Albaniji: Korča (Koritza) ln A r g i -roc astro, kjer prodirajo Grki, se nahajata že onstran grško-al-banske meje kakšnih 30 km globoko v Albaniji. Iz Korče pelje cesta v Elbasan, iz Argirokastra v Valono.
Italijanska poročila
Nekje v Italiji. 22. novembra. A A. Slefani. Uradno poročilo 168 glavnega stana italijanskih oboroženi! sil se glasi:
Naše zaščitno fete. sestavljene iz dveh divizij, ki so bile v začetku sovražnosti obrambno razporejene ob meji mod Grčijo in Albanijo, s o s o pri Korči umaknile po 11 dnevnem boju na neko črto zahodno od mesta. Korčo smo izpraznili. V teku te dobe so se razvijali srditi boji. Naše izgube so občutne, a prav tako tudi izgube sovražnika, ki so morda še obfutncjše. Naša ojačenja so zbirajo na novi fvti.
Kljub zelo slabim vremenskim razmeram je naše letalstvo sodelovalo s četami in bombardiralo nekatere sovražnikove objekte.
Ameriški poročevalci o ofenzivi
Atene, 22. nov. t, Associated Press: Po predoru skozi italijanske črte pri Argirokastru napredujejo grške čete z veliko prevdarnostjo v dveh smereh v notraniost Albanije' na severu proti Pod-gradcu pri Ohridskem jezeru, na jugu pa mimo Argirokastra. Korča je žc obkoljena in so jo italijanske čete zapustile Grške čete čakajo tik pred Korčo. da se tudi ostali deli po gorovju, ki obdaja Korčo, potem ko so očistili ozemlje, približajo mestu. Na juga so gtške čete prispele do
Nadaljevante na 2. strani
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in hladno.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno
oblačno in megleno v vsej državi, posebno v jutranjih urah Toplota bo v južni polovici poskočila, na severu pa padla.
i Grki so zasedli Korčo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Poštnine prosta hujskanja zoper prosvetno ministrstvo
V roke smo dobili letak nekega »akcijskega odbora državnih i samoupravnih službenika«, ki ga »po § 66 fin. zakona za leto 1938-39 poštnine prosto« po Sloveniji svojim članom razpošilja »Združenje uradnikov TT stroke kraljevine Jugoslavije, dravska sekcija«. To društvo je nekaka uradno priznana strokovna organizacija poštnih uradnikov. Če se ta ali kaka druga podobna strokovna organizacija briga za gmotne koristi svojega članstva, je to njena dolžnost, ako ta 6krb ostane v mejah, ki jih organi, eaciji državnega uradništva nalaga zakon in pa položaj njenega članstva, ki ne 6ine nikdar pozabiti, da je v službi države. Toda ta letak je take vrste, da ga ne moremo imenovati drugače, kakor poštnine prosto hujskarijo. Ce lclak, k« ga razpošiljajo organizacije državnih poštnih uradnikov, v prav boljše-viškem tonu govori o »odvratni cenzuri«, ki je preseljena v ministrstvo policije«, če govori o »reakcionarnem tiskovnem zakonu«, je tak način pisanja in govorjenja bil v navadi v zlatih mirnih časih, ko je okoli in okoli vladal mir. Pa še takrat je bilo tako izražanje mogoče le v vihr« najhujšega političnega bojevanja. Za le težke in resne čase pa je tak način izražanja ostal prihranjen le prikritim boljše-viškim agitatorjem, ki skrivaj z brezimnimi letaki hujskajo ljudi v popolnem pomanjkanju vsake odgovornosti. Nikakoi pa sc tak ton ne more priznavati organizacijam državnih uradnikov. Da pa pri tem ne gre za strokovne zadeve državnega uradništva sploh, še manj pa za zadeve poštnih uradnikov, naj. bolj dokazuje surovi napad, ki ga je ta akcijski ■odbor zagrešil v »poštnine prostem« 6vojem letaku na prosvetno ministrstvo. Kaj ima »svoboda univerz« opraviti z izboljšanjem gmotnega položaja uradnikov, zlasti pa poštnin? Prav ta odstavek nam e vso zgovornostjo dokazuje, da je temu akcijskemu odboru skrb za gmotni blagor državnega uradništva deveta briga in da so gospodje v tem odboru iz težavnih razmer našega državnega uradništva po nalogu nekega drugega hoteli za tistega drugega kovati kapital. Loža in zaplečniki komunizma so botrovali pri sestavljanju tega letaka. To dovolj jasno kaže že tisti del letaka, ki sc zgraža zoper odlok prosvetnega ministra glede komunizma. Letak, ki jc — mimogrede povedano — napisan za duhovne slepce in politične bebce, slavi »deželo, s katero na6 ne vežejo le tradicionalne prijateljske vezi in čustva iste krvi, marveč se ji moramo tudi zahvaliti za svojo narodno neodvisnost, ki na njo ves naš narod upira svoje oči«. Tiste Rusije, ki jo pisec letaka tukaj misli, in ki ves naš narod vanjo upira 6voje oči, danes žal ni! Namesto nje je Sovjetska Unija, ki je že jasno povedala, da je kaka slovanska čustva nič ne brigajo To je v teh mesecih dovolj jasno pokazala v dejanju, kar pa agitatorja v plašču državnega uradnika nič ne moti, da ne bi šaril s takimi frazami. Seveda, saj tako želita Kom-interna in pa loža! V toliko nam je torej tudi ta napad razumljiv. Ni pa nam razumljivo, kako se to sklada z dolžnostmi strokovnih uradnih organizacij državnih uradnikov.
Hrvatski ban govori: »Hrvati na braniku Jugoslavije«
Z govori, ki jih je na svojem potovanju po Hrvatskem Zagorju in Medmurju imel ban banovine Hrvatske dr Šubašič, 6e zdaj peča vse časopisje. Zagrebške ■.Novosti« 60 prinesle o teh govorih cel uvodnik, kjer zlasti naglašajo pomen banovega govora v Čakovcu, kjer je hrvatski ban dejal: »In ko danes govorim tukaj z najbolj severne točke naše Hrvatske, 6 severnozahodne točke naše Jugoslavije, vam hočem povedati, kolikor mi Hrvati stojimo 6 svojim življenjeqm in svojimi telesi na braniku naše domovine Hrvatske in s tem tudi vse kraljevine Jugoslavije, da prav toliko stoji tudi vsa Jugoslavija na meji za obrambo Hrvatske in njene 6vobode. Ko se tega zavedamo, moremo mirno gledati v prihod»ijo6t. Skupnost Jugoslavije je storjena zato, da jo branimo, da bomo vedno močnejši v hrambi vsega tistega, kar imamo in kar hočemo še ustvariti.« Na koncu se je hrvatski ban spomnil tudi Bitolja ter dejal: »Pošiljamo svoje pozdrave svojim najbolj južnim bratom, našemu Bitolju. Zakaj, dokler mislimo na Bitolj, toliko časa bo Bitolj mislil, da je tukaj njegova meja. ki naj jo varujejo prav tako eni tukaj, kakor mi tamkaj!« — »Novosti« v svojem članku naglašajo, da te in take besede naglašajo bratstvo, kar dviga tudi moralno veljavo med Hrvati. Dobiček tega je v večji sili in odpornosti ter veljavi Jugoslavije, kakor tudi Jugoslavija more biti 6rečna le, ako bo Hrvatska v njej zadovoljna.«
, Sokol in društvo »Dušan Silni«
Listi poročajo, da je te dni v Belgradu v prostorih sokolske matice bil sestanek starejših članov Sokola in društva »Dušan Silnic, ki se ga je udeležil tudi načelnik ministrstva za telesno vzgojo g. Aračič. Univ. profesor Auastasije Popovič je razložil, zakaj je bil ta sestanek sklican. Dejal je, da je javnosti treba pokazati delovanje »Dušana Silnega« in Sokola, ne gre pa, da bi to delovanje še naprej prikrivali. Sklenili so ustanoviti poseben sklad, ki bo založil knjigo, katera bo vse to popisala. Knjiga je že napisana. Napisal jo je prof. Popovič, predgovor knjigi pa je napisal dr. Mihajlo Dragi-jevič. G. prof. Popovič je med drugim tudi naglasil, da delovanje Sokola v Srbiji ni moglo docela zadovoljiti širokih ljudskih plasti. Prav zato je bilo treba ustanoviti novo društvo »Dušan Silnic, ki je v teku svojega delovanja pokazalo velike uspehe, tako da ga bodo zdaj ustanovili celo tudi v Dubrovniku.
Sedež evangeijske cerkve
Nemški evangeljski seniorat za Bačko je pred nekaj dnevi sklenil, naj se sedež evangeijske cerkve v Jugoslaviji iz Zagreba prenese v kako mesto v severni Bački, ker je tam več prebivalcev evangeijske cerkve kakor pa v Zagrebu. Evangeljski škof dr. Filip Popp je glede na ta sklep dal hrvatskim listom tole izjavo: »Največji evangeljski se-nioriat v Jugoslaviji (vsega skupaj jih je osem: v Bački, Banatu, Sremu, na Hrvatskem, v Hercegovini, Prekmurju, Belgradu in v dravski banovini) v Bački jo izrazil željo, naj bi sedež evangeljskega škofa bil kje na vzhodu, ker je prav za prav največ evangeljskih vernikov v donavski banovini. To prizadevanje ima mnogo za se ter je morda opravičeno, vendar tako velikih sprememb nikakor ni mogoče čez noč uresničiti. Odločitev o tem ni odvisna niti od senioriatov niti od cerkvenih zborov, marveč zgolj od cerkvene sinode, ki se sklicuje z ukazom in ki edina je pooblaščena spreminjati določila cerkvene ustave. Ta sprememba pa mora potom biti še potrjena. Dokler pa sedanja cerkvena ustava ostaja v veljavi, toliko časa ni mogoče menjavati sedeža škofije. Zdaj ni primerno načenjati takih vprašanj.« Na koncu je dr. Popp izjavil, če bi se taka sprememba končno le izvršila, da bi po njegovi sodbi moral sedež evangeijske cerkve biti prenesen le v Belgrad,
točke, ki leži kakšnih 10 km vzhodno od Argiroka-stra in imaio pod oblastjo prometne zveze med Argirokastrom in zaledjem. Grške čete so na mnogih odsekih fronte opremljene z motociklističnimi enotami. Angleško lovsko letalstvo uspešno posega v borbo. Grški generalni štab postopa zelo previdno, ker računa s tem, da bodo Italijani takoj ob nastopu lepšega vremena začeli s protioien-z i v o. Zato se morajo Grki povsodi, kamor dospejo, utrditi in na vse strani zavarovati. Včeraj italijanskih letalskih napadov na grško ozemlje ni bilo, kar razlagajo kot znamenje bližajoče se italijanske protiofenzive.
Atene, 22. nov. t. Associated Press poroča popoldne: Grškim četam se je posrečilo presekati cesto, ki pelje iz Korče v Elbasan, ter na ta način odrezati nasprotnika, ki je operiral na cesti Korča—Florina. Nasprotnikove čete se srdito bore za prehod in zvezo z zaledjem. Nekateri oddelki se niso hoteli predati, marveč so rajši šli čez mejo v sosedno državo. Iz bojišča pri Argirokastru prihajajo popoldne poročila, da so tudi tamkaj grške čete pri obkoljevalnih operacijah napredovale in zasedle nove postojanke.
Nemška poročila o bojih
Berlin, 22. novembra. AA. Štefani. »Deutsche Allgemeine Zeitiing« poroča iz Belgrada, da so izgube grške vojske od začetka vojne z Italijo čedalje večje, Grčija je vrgla proti Italijanom svoje najboljše čete, zdaj bo pa izčrpala možnost svojega odpora, ki je v celoti odvisen od količine in kakovosti angleške oskrbe in od tega, kako bo ta oskrba mogla poslovati. Razen tega podčrtava list strahovito delovanje italijanskega letalstva, ki neprestano veže sovražnikove sile in uničuje njihov obrambni sistem in letalsko moč.
Malta, 22. nov. AA. Reuter. V noči od srede na četrtek sta bila na Malti dana dva znaka za nevarnost. Pri prvem poletu sovražna letala niso mogla metati bomb, škoda pri drugem napadu pa je neznatna. Človeških žrtev ni bilo.
Turško mnenje
Ankara, 22. novembra. AA. Štefani. Vojaški sotrudnik lista »Vatan« pripominja, da vkljub razširjenim novicam, da so Grki zavzeli Korčo, še ni bilo objavljeno o tem nobeno uradno poročilo. Zasedba tega kraja bi bila zelo težka, če se upošteva oblika ozemlja in Italijani še zmerom popolnoma nadzirajo okolico planin nad tem mestom. List poudarja, da celo tedaj, če Grki zavzamejo Korčo, planine na drugi strani mesta niso ugodne za grški napad. Hudi grški napadi proti temu mestu se morajo pripisovati grškim upom, da bodo lažje branili Florino, če Italijani izgube letališče v tem mestu. Vkljub hudim borbam in obupnim naporom grških čet pri Kaliba-kiju položaj na fronti v Epiru ni spremenjen, ker je še zmerom v rokah italijanskih čet.
Angleška pomoč
KaiVo, 22. nov. b. Član angleškega poveljstva na Bližnjem vzhodu je izjavil ameriškemu časnikarju, da Anglija podpira Grčijo z brodovjem, da ji dobavlja premog, bencin, hrano, topove in mu-nicijo, istočasno napada italijanska oporišča 6 svojimi letali na Dodekanezu in drugje.
Poročilo o bojih z nase meje
Belgrad, 22. novembra, m. O današnjih borbah na "rško-italijanskem bojišču prihajajo v Belgrad iz Djevdjelije naslednja poročila:
Močni topniški dvoboj je trajal neprestano vso preteklo noč in ves današnji dan. Posamezne detonacije so bile tako močne, da so v hišah žvenke-tale šipe, V teku včerajšnjega dne je prišlo po poročilih grškega časopisja do izredno srditih borb. Po grških informacijah so grške čete ponovno zasedle mesto Igomenči, ki so ga prej imeli v rokah Italijani. Grško letalstvo je stalno bombardiralo italijanske položaje. Angleško letalstvo je v Grčiji ponoči med 19. in 20, novembrom bombardiralo Tirano in Drač. Italijansko 'letalstvo je bilo prav tako aktivno in je bombardiralo grške položaje na bojiščih. Grški kralj Jurij je včeraj obiskal ranjence v atenskih bolnišnicah, prav tako pa tudi ministrski predsednik general Metaxas. Grško časopisje je objavilo velik seznam ranjencev iz zadnjih bojev, ki so jih prepeljali v bolnišnice. Časopisje je prav tako opozorilo prebivalstvo, da se mora strogo držati reda o zatemnitvi. Tisk je objavil tudi imena prebivalcev in šoferjev, ki ponoči niso pogasili luči po svojih stanovanjih in avtomobilih, zaradi česar so bili takoj aretirani.
Zadnja grška poročila govorijo, da je Korča padla ob 14 popoldne. Po grški ofenzivi je v Grčiji
določeno tridnevno slavje. V obmejnem grškem mestu Idomini so nocoj pričeli zvoniti z vsemi zvonovi, na vseh javnih poslopjih pa so razobesili zastave. Grške zastave vise tudi na vseh grških karavlah vzdolž naše meje. Od Sv. Naunia pri Ohridu pa poročajo, da so na severnem bojišču borbe med italijanskimi in grškimi četami dobile končno odločilen značaj. Operacijska črta se je močno pomaknila naprej. Tako se sedaj detonacije, ki so se prej dobro slišale pri Stenju, Ljubojnu in Krajičini, kakor tudi v drugih naših obmejnih mestih, nič več ne slišijo tako dobro, pač pa se sedaj lahko zasledujejo operacije na severnem bojišču pri Ohridu iz samostana sv. Naitma, ki je oddaljen samo nekaj kilometrov od jugoslovansko-albanske meje.
Pri Sv. Naumu so mogli danes slišati detonacijo letalskih bomb in eksplozije granat in zasledovati tudi spopade pehote jugovzhodno od Podgradca. V vseh teh krajih je bila snoči izredno lepa noč. Zato 6e je pričelo že ob 7 zvečer zamolklo bobne, nje topov, ki se je kmalu nato spremenilo v izredno ostro streljanje. Povsod na bojiščih so se videle eksplozije posameznih topovskih izstrelkov in bomb. Poročajo, da so grške čete zopet pričele ostro napadati utrjene italijanske položaje na planini Zvezda. Prve grške napade pa so Italijani odbili. Ponoči 6o Grki izvedli še več napadov na planino Zvezdo, ki so jo Italijani ogorčeno branili.
Cungking, 22. nov. b Danes dopoldne je objavilo vrhovno poveljstvo kitajskega letalstva številke o japonskih letalskih napadih na Kitajsko. Od začetka japonsko-kitajske vojne je japonsko letalstvo izgubilo 536 letal raznih velikosti. Od teh je bilo 357 sestreljenih v letalskih borbah, 164 od protiletalskega topništva, 136 so jih sestrelili vojaki s strojnicami na bojiščih, 329 letal pa je bilo uničenih po napadih kitajskega letalstva na raznih letališčih. Japonske letalske sile 60 izvedle skupno 7000 letalskih napadov in vrgle 130.000 bomb najrazličnejšega kalibra. Najbolj prizadeta je bila od japon-skih_bombnih napadov pokrajina Sečuan, ki so jo
Drzen v!om sredi Ljubljane
Ljubljana, 22. novembra. Danes opoldne med drugo in tretjo uro je bila izvršena v Einspielerjevi ulici 40 velika tatvina: ukradenih je bilo 7500 dinarjev, Ilišna lastnica Marija Lorbek je za trenutek odšlu iz stanovanja v prvem naostropju na dvorišče. Stanovanja ni zaklenila, kar je bilo usodno za njene prihranke. V tem času se je utihotapil v njeno spalnico okrog 30 letni moški, iz omare ukradel 7500 din, ki so bili v škatlji, 5000 din pa je pusti I tnin, Ko se je gospodinja vračala, je na stopnicuh srečala moškega, lii je držal v rokah železno cev in je rekel, da kupuje staro -železo. Nič hudega sluteč je gosj>odiiija stopila v stanovanje in opazila, da je nekdo hodil po njem. šla je v spalnico, pogledala v omaro in ugotovila, da je bilo ukradenih nad 7000 din. Policija tatu zasleduje.
Smrtna kosa
Ljubljana, 22. novembra. Nocoj je v Ljubljani umrl v starosti 52 let sprevodnik drž. železnic gosp. Anton Jure. Dan in uro j>ogrebn bomo pravočasno objavili. Naj v miru počiva! Njegovim otrokom, ki so zdaj ostali sirote, izrekamo svoje sožalje! Bog jih tolaži!
Nogometna tekma med Madžarsko in Hrvatsko bo 8. dec. v Zagrebu
Zagreb, 22. nov. b. Danes dopoldne je sprejela Hrvatska nogometna zveza brzojavko od Madžarske nogomekie zveze glede igranja nogometne tekme med reprezentancama Hrvatske in Madžarske, Hrvatska reprezentanca je izgubila spomladi v Budimpešti tekmo 1 :0, zaradi česar so Madžari obvezani, da odigrajo revanžno tekmo v Zagrebu. Madžarska reprezentanca igra 1. decembra v Milanu, 8. pa v Španiji. Ker pa jc v Španiji iz tehničnih razlogov tekma odgodena, želijo Madžari 8. decembra odigrati tekmo v Zagrebu, ki jo je Hrvatska nogomet, na zveza tudi sprejela.
Davi ob 6 so v Ohridu slišali zopet močno bobnenje topov.
Nad Podgradcem so križarila tri angleška bombna letala, ki 60 preletela Reko in vas Čerovo na albanskem ozemlju, nato pa vasi Tušenjište in Sla-rovo ter hotela bombardirati Podgradec, kjer imajo Italijani močno protiletalsko obrambo, ki je takojj pričela streljati, ko so 6e angleški bombniki spustili 600— 500 metrov nad mesto.
Angleška letala so pri tem odvrgla ve? eks-plozivnih in zažigala'!) bomb. Več bomb je padlo tudi v iezero. Angleška t-tila so se nato zaradi močne protiletalske obrambe umaknile. Več drobcev granat italijanskega protiletalskega topništva iz Podgrada, ki so eksplodirale v zraKU, je priletelo tudi na naše ozemlje. Angleški bombniki to Podgradec v teku dneva napadli še dvakrat Pii teir, napadu je sodelovalo že 12 angleških letal in sicer 3 bombniki in 9 lovcev. Angleška letala to pričela napadati Polgudee zaradi tega, ker eo se v to mesto presell'i iz Korče vsi italijanski uradi. Na desnem krilu proti planini Zvezda je tudi danes prišlo do krvavih bojev, v katerih so se Itali-jani trdovratno branili. Po poročilih iz grškega vira so se Italijani ]>otem. ko so zapustili Korčo, utrdili na Koti 1515, na Panaretiju in na višinah planine Kamija, ki leži nekoliko stran od Korče. Grki imajo frontalno od Korče proti Moravi, Ivan-planini in Zvezdi skoraj vse položaje v svojih rokah. Jugovzhodno od Podgradca pa je tudi danes prišlo do borb na nož. Posebno hudi so bili boji blizu jezera Malik. Naknadno še poročajo, da se je italijanskemu protiletalskemu topništvu posrečilo sestrelili angleški bombnik, ki se je v plamenu zrušil v Ohridsko jezero.
japonski letalci obiskali 194 krat in vrgli skupaj 21.000 bomb. Skupaj je bilo ubitih in ranjenih 25.000 Kitajcev, uničenih pa je bilo 68.000 hiš.
Tokio, 22 novembra, t. Domei. Nemški vojaški ataše polkovnik Matzke se je poslovil in odpotuje v domovino, kjer mu je oddeljeno novo službeno mesto. Poslovilnega večera so se razen zastopnikov vlade udeležili bivši jajjonski poslanik v Berlinu general lliroši Ošima, general baron Šigeru Honjo, admiral Ejsuke Jamanioto, grof Kintomo Mušakoji in druge odlične osebe. Polkovnik Matzke potuje skozi Sovjetsko Rusijo.
Ban dr. Natlačen v Belgradu zaradi prehrane
Belgrad, 22. nov. AA. Kmetijski minister Branko Čubrilovič je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu bana dravske banovine dr. Marka Natlačena in imel z njim daljšo konferenco zastran prehrane pasivnih krajev dravske banovine.
Peti angleški letalec pokopan v Podgorici
Belgrad, 22. nov. m. Danes popoldne ob 5,15 so pokopali petega člana ponesrečenega angleškega letala, pilota Benneta. Drugo angleško letalo, ki se je vrnilo na svojo bazo v Atene, |e izjavilo, da se je prvo letalo ponesrečilo zaradi silnega viharja ter se ni moglo dvigniti še za 10 ni nad grebenom. Zato je treščilo ob tla.
Za PRIZAD in P0G0D ne veljajo s davčne izjeme
Beograd, 22. novembra. AA. Društvo mlinske industrije je obvestilo davčni oddelek finančnega ministrstva, da kupuje Privilegirana d. d. za izvoz v Belgradu in 1'ovlastičeno gosjiodarsko d. d. v Zagrebu moko od mlinov tako, da ne priznavata fakturiranja skupnega davka. V zvezi s tem je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, da je odst. 2 čl. 3 zakona o skupnem davku davčni obvezanec dolžan pri prodaji blaga na- i vesti v računu posebej skupni danek na luksus. Izjema velja samo pri dobavi blaga državnim in samoupravnim ustanovam. Med temi ustanovami pa nista ne PRIZAD ne POGOD, zato je treba pri računih o prodaji blaga tudi z njimi posebej navesti skupni davek in davek na luksus.
Komisarji v
hrvatskih gospodarskih podjetjih
Glede na namero hrvatske banske oblasti, ki hoče v nekaterih podjetjih postaviti svoje komisarje, se je zdaj v glasilu hrvatskih inženirskih zbornic oglasil s člankom dr. M. Posinkovič, ki o tem takole piše: »Naloga gospodarskih komisarjev, ki bodo postavljeni v industriji in trgovini, ni taka, kakršno imajo komisarji v denarnih zavodih. Komisarji v denarnih zavodih bi morali imeti finančno-gospodarsko izobrazbo, v trgovskih podjetjih trgovsko, v industrijskih pa strokovno-tehnično sposobnost.« Nato člankar naglasa, da je treba dolžnost gospodarskih komisarjev v industrijskih podjetjih izročiti le inženirjem, pri čemer je treba natančno določiti njihove pravice in njihove dolžnosti.
Belgrajske novice
Belgrad, 22. nov. m. Mestno poglavarstvo v Bitolju je imelo včeraj sejo, na kateri so pretresali vprašanje zahvale številnim dobrotnikom iz notranjosti države, ki so poslali denarno pomoč 1,968.000 dinarjev.
Belgrad, 22. nov. m. Danes je odpotoval v Budimpešto na obisk belgrajski župan Jevrem Tomič, odžupan Kostič s soprogo in občinski svetniki. V udimpešti bodo ostali do 26. novembra.
Belgrad, 22. nov. m. Di<res je umrl v 75. letu starosti Dimitrij Popovič, drž. svetnik v pokoju in bivši poslanec. Spisal je več važnih del iz področja diplomatske zgodovine.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 22. nov. b. Ban dr. šubašič je predpisa' uredbo o ustanovitvi in delovanju aprovizacijskih ustanov v po>sameznih občinah in industrijskh podjetjih, ki lahko uvedejo tudi 6istem kart. Blago smejo prodajati po nabavnih cenah z 27° poviškom, ki bo služil za rezervni fond.
Zagreb, 22 nov. b. Ban banovine Hrvatske je predpisal uredbo o osvoboditvi plačila taks za industrijska podjetja, ki prenesejo svoj 6edcž v Jugoslavijo
Zagreb, 22. nov. b V nedeljo 24. t. m. bo v Domu likovne umetnosti velita razstava francoske likovne umetnosti
Nemčija in jugovzhod
Zgodovinsko predavanje na slovesnosti jugoslovansko-nemškega društva
v Belgradu
Beograd, 22. novembra. AA. Danes ob 12 je jugoslovansko nemško društvo v Belgradu svečano proslavilo svojo desetletnico. Pri slovesnosti so bili navzoči tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, zunanji minister Cincar-Markovič, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, gradbeni minister Danilo Vulovič, pomočnik prosvetnega ministra Boško Bogdanovič, pomočnik zunanjega ministra Ilija Jukič, zastopnik ministra vojske in mornarice Vasa Petkovič, predsednik akademije znanosti dr. Aleksander Belič, rektor univerze Peter Micič, večje število univerzitetnih profesorjev in drugih uplivnih osebnosti našega javnega življenja. Razen njih so prisostvovali tudi člani nemškega poslaništva in generalnega konzulata kakor tudi večje število uglednih zastopnikov nemške kolonije v Belgradu.
Slavnostni sestanek društva je začel predsednik prof. dr. Miloš Trivunac s pozdravi navzočnih. Nato je pozdravil člane društva ustanovljenega ob priliki Goethejeve proslave, proslave moža, ki je toliko cenil naš narod in našo narodno pesem in narodno kulturo.
Društvo je pri svojem delu uživalo posebno podporo navzočega nemškega poslanika Viktorja v. Heerena in ga je, kakor tudi belgrajskega župana Jevrena Tomiča, izvolilo za častnega predsednika. Razen njih je predsednik pozdravil tudi generalnega tajnika nemško-jugoslovanskega društva v Berlinu Kurta Heirerja, ki se je proslave osebno udeležil. Prof. Trivunac je nato predstavil predsednika dunajske akademije, univerzitetnega profesorja in člana nemškega državnega zbora, dr.
Heinricha v. Sobika in ga prosil naj začne svoje predavanje o temi »nemška politika v srednji Evropi v 19. stoletju ter Bližnji Vzhod.«
V začetku predavanja je omenil zgodovinske zakone, ki so določali odnošaje med srednjo Evropo, t. j. v glavnem med starim nemškim cesarstvom kot nosilcem zahodne kulture ter velikim prostorom evropskega vzhoda, severovzhoda in jugovzhoda. Cesarstvo Karla Velikega in njegovega naslednika je predstavljalo troje kraljestev. Ideja, na kateri je temeljilo to cesarstvo, je bila širjenje krščanske civilizacije na vzhodu na eni, in ureditev odnošajev z Bizancem na drugi strani.
Zelo hitro sta italsko in burgundsko kraljestvo izpadli iz okvira rajha, in cesarstvo ki je zdaj predstavljalo resnično srednjo Evropo, je nosilo ime »Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti«. To cesarstvo se je širilo v severovzhodni smeri med polabskimi Slovani, na drugi strani pa je zlasti s poznejšimi avstrijskimi cesarji, ki naj bi bili branik cesarstva na vzhodu, stopilo v prijateljske odnošaje z Madžari in z Slovani na jugu. Toda medtem, ko je bil odnos nemškega cesarstva kot zastopnika srednje Evrope do zahodnih narodov točno določen in je bila tu potegnjena jasn« meja, sta na vzhodu prostor nemškega cesarstva in prostor Vzhoda stalno prehajala drug v drugega in je bila meja zelo gibljiva. Staro nemško cesarstvo, ki je propadalo za časa Napoleona 1806., je bilo v splošnem federalistično sestavljeno, t. j., Nemčija je obstajala iz velikega števila samostojnih držav.
Vojna na Kitajskem
Japonska letala so do sedaj vrgla 130.000 bomb, ki so ubile ali ranile 25.000 ljudi in porušile 68.000 hiš
Bolgarska zunanja politika
Velik govor bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Mušanova o »usodnem trenutku v zgodovini bolgarskega naroda«
Sofija, 22. nov. A A. Dopisnik agencije A vale poroča: V narodnem sobranju se je danes popoldne začela razprava o odgovoru na pre-stolni govor V ministrskih klopeh sta sedeln ludi predsed nik vlade dr. I1 ilov in zunanji minister Ivan Popov. V imenu vladne večine sta govorila poslanca Nikola Vasiljev in Peter Du-nianov, v imenu opozicije pa bivši predsednik vlade M u š a n o v.
Vladni poslanec Peter D n m a n o v je govoril o bolgarski zunanji politiki in poudaril, na odnošaji Bolgarije do Jugoslavije ne bodo normalni vse dotlej, dokler se nc reši vprašanje Makedonije. Dumanov napada prav tiiko tudi Grčijo zaradi Frakije in Makedonije ter pravi, da je nad dva milijona bolgarskih rlru/in izven bolgarskih meja. Dalje izkazuje priznanje tudi vladni zunanji politiki, ki je Bolgariji vrnila južno Dobrudžo ter pravi, da je ta dežela zares bleščeč ciragi kamen na bolgarski kraljevi kroni, toda na to krono morajo priti tudi še drugi oragi kamni, med katerimi je najsvetlejši Makedonija.
Za njim je dobil besedo bivši predsednik vlade Mušanov, ki je svoj govor začel takole: Nikdar v zgodovini Bolgarije se ni zgodilo kaj takn velikega, kakor pred štirimi rlnevi. Mislim na sestanek med kraljem Borisom in kanclerjem Hitlerjem. Na tem sestanku je bil govor o stvareh, od katerih morda ne zavisi samo usoda Bolgarije in bolgarskega naroda, pač pa tudi vse Evrope.
Po tem sestanku bi vlada morala dati neko izjavo, toda tega ni storila. Ničesar ne vem o teh razgovorih. Moral bi govoriti o prestolni besedi, toda ne vem, če nas ti sestanek ne bo vrgel v kri, Moral bi govoriti o stvareh, ki so bile podane v prestolnem govoru, toda ono. o čemer je bilo govora na tem sestanku, nadkriljuje morda vse to.
Mušanov potem pojasnjuje zunanjo politiko, ki jo je izvajala njegova vlada, ter poudarja, da je bila to vedno politika miru in sporazumevanja. Nato govori o linančnih in drugih težavah, ki se pojavljajo v zvezi s preseljevanjem Bolgarov iz severne v južno Dobrudžo, ter kritizira pogoje, pod katerim jc bila sklenjena pegodba v Crajovi. Dalje prehaja na oni odstavek v prestolnem govoru, v katerem gre za notranjo politiko, ter se zadržuje pri ugotovitvi, da je bolgarski narod sedaj zedi-njen. Mušanov trdi, da je to samo varljiva utvara. Pravi, da so ljudstvu zamašena usta, cenzura pa je Sla tako daleč, da prepoveduje samo objavljati govore narodnih poslancev. Razumem vestno cen-
zuro — pravi Mušanov, ki nadzoruje pisanje časopisov, da ne pridejo v javnost stvari, ki bi bile v škodo državi. Ono, kar se v prestolnem govoru imenuje »zedinjeni bolgarski narod« — pa pravi Mušanov — da ni nič drugega kot pasivnost v širokih ljudskih plasteh. Poudarja, da je pasivnost zelo nevarna.
Nato prehaja Mušanov na vladno finančno politiko ter trdi, da je vlada s svojim sklepom, da začne kovati nikljast denar za skupno vsoto 800 milijonov levov, izvedla prikrito inflacijo.
Mušanov nato opozarja, da se v tem zadnjem prestolnem govoru ugotavlja, da je bolgarska zunanja politika, politika miru in nevtralnosti, ter vzklika: »Zahtevam pojasnila, ali je Bolgarija za mir! Jaz trdim, da je naš narod za mir! Vem, da
se v šestih mesecih politika lahko spremeni, zlasti danes, ko se osvajajo cele države v par dneh. Strah me je pred vsako pustolovščino. Toda če bi nastopil tak primer, da nobene možnosti za ohranitev miru ne bi bilo več in če bi stali pred vojno, potem naj o tem odloča narod.«
Zelo razburjen končuje Mušanov svoj govor ter pokaže z roko na ministre: »V teh dneh je njihova odgovornost večja kot odgovornost nas, ki ne vemo, kaj se dogaja!«
Govor Nikole Mušanova je zapustil globok vtis ne samo na poslance vladne večine, pač pa tudi na vse druge poslance, ki so ga pazljivo poslušali. Na njihovih obrazih je bila videti resnost. 2e iz samega ozračja, v katerem je Mušanov spregovoril le besede, se je čutilo, da Bolgarija doživlja usodepolne trenutke.
Sovjetski „nasveti" bolgarski vladi, naj se ne spušča v objem trozveze ...
Sofija, 22. nov. t. United Press: Obveščeni levičarski krogi širijo poročila, da je bolgarska vlada te dni sprejela od sovjetsko vlade nasvet, naj se 110 spušča predaleč v kakšne obveznosti s katerokoli vojskujočo se skupino, da ne bi prišla v nevarnost, da se tudi ona ne zaplete v vojno. To poročilo so po Sofiji danes širili nekateri levičarski krogi, ki v Bolgariji predstavljajo velik del javnega mnenja. Tudi staroliberalci in demokrati so to poročilo potrdili. Iz teh krogov izvira mnenje, da naj se Bolgarija nikar ne opredeli končnoveljavno. dokler Sovjetska Rusija ni zavzela določenega stališča. Dokler Sovjeti ne pristopijo k trozvezi, naj se tudi Bolgarija vzdržuje vsakega neprevidnega koraka, ki bi ga mogia pozneje obžalovati.
Toda v diplomatičnih krogih presojajo položaj drugače. Ce je res, da je Sovjetska Rusija poslala neke nasvete Bolgariji, ki naj jo držijo nazaj, ni verjetno, da bo bolgarska vlada, čeprav oprta na Sovjete. zadosti močna, da bi mogla odkloniti predloge nemške in italijanske vlade, ki jih je verjetno kralj Boris že sprejel pri svojem sestanku s Hitlerjem. Na drugi strani pa menijo v diplomatičnih krogih, da sc tudi na sovjetske »nasvete« ni potrebno zanašati, češ, sovjetska vlada igra svojo lastno dvolično politiko. Lahko je mogoče, da je Molotov v Bo.-linu nemški vladi dal besedo, da sc Sovjeti ne bodo vmešavali,
Angleško-nemški boji
Včerajšnji dan je bil za Anglijo mirnejši — Angleška poročila o 6 urnem bombardiranju Duisburga
Na Anglijo
Nemška poročila
Berlin, 22. novembra. DNB: Vrhovno poveljstvo vojaške sile poroča:
Letalstvo je tudi v noči od 20. na 21. novembra izvedlo uspešne maščevalne napade na London, Birmingliam in na vojno industrijo v srednji Angliji ter na pristaniške naprave in industrijske objekte v južni Angliji. Posledica teh napadov so bili mnogoštevilni požari. V noči 21. novembra smo vrgli bombe pri ogledih na London in na vojaške cilje južne in jugovzhodne Anglije. Zadeli smo železniške proge in tovarne. Nadaljevali smo polaganje min pred britanskimi pristanišči.
V	noči od 21. na 22. novembra se ni nad Nemčijo pojavilo nobeno sovražnikovo letalo, dve nemški letali se nista vrnili.
Berlin, 22. novembra. AA. DNB: V teku včerajšnjega dne so nemška borbena letala napadla London in več drugih krajev v južni in srednji Angliji. Posebno uspešni so bili napadi na londonski City in na veliko tovorno postajo jugovzhodno od \Vimbledona. Nemški letala so zadela tudi železniške naprave v Cambridgeu, Ipswichu in East-bournu ter tovarne v Brightonu in Southendu.
V	noči od 21. na 22. november so nemška letala napadala London, srednjo Anglijo in zahodno obalo. Posebno so nemška letala napadala London, Birmingham, Coventry, Bristol in Southamp-ton. Dve nemški letali se nista vrnili na svoje oporišče.
Delovanje italijanskih letal
Letalsko oporišče na Rokavu, 22. nov. AA. Štefani: 20. novembra so kljub neugodnemu vremenu križarili italijanski lovci nad Rokavom in nad Severnim morjem. V noči od 21. na 22. novembra so naši bombniki izvedli napade z bombami velikega in srednjega kalibra na vojaške cilje in na pristaniške naprave v grofiji Norfolku. Kljub srditemu obstreljevanju britanskih protiletalskih baterij se Angležem ni posrečilo izjaloviti učinek naših bombnikov, ki so zadeli svoje cilje.
Angleška poročila
London, 22. nov. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča; Ponoči je sovražnik napadel posamezne dele Anglije v malem obsegu. Javljenih je samo manjše števila bomb. ki so padale na angleško ozemlje na kraje, ki so daleč drug od drugega. Nekoliko po polnoči je postal sovražni napad nekoliko hujši. Toda škoda je po dosedanjih poročilih le neznatna.
Zasebni Reuterjev poročevalec dostavlja, da je prevladovalo slabo vreme in da je bilo zaradi tega delovanje sovražnih bombnikov zelo' omejeno. V Londonu je bil alarm dan samo dvakrat. Na London je bilo vrženih samo nekaj bomb, ki so padle na slepo. Iz notranjosti poročajo, da so bile vržene bombe tudi na Liver|x>ol, v srednji Angliji pa samo na neko podeželsko mesto. Liverpool je doživel sedaj vsega skupaj že 300 napadov. Razdejanje na zasebnih hišah je v Liverjx>olu zelo veliko, toda vseh teh 300 napadov ni omejilo v ničemer ladijskega prometa niti ni škodovalo industrijskemu Helu. Liverpoolsko pristanišče je polno ladij, ki prihajajo v konvojih in odhajajo.
Delovanje sovražnega letalstva je bilo danes do poznih popoldanskih ur malenkostno. Dvoje letal so naši lovci sestrelili. Med njimi je bil eden •uormer*, ki 50 ga odk fiii V i 50 KO I13u oblaki.
Ena od bomb, ki je bila ponoči vržena na London, je zadela znano francosko cerkev Notre Dame de France in jo razdejala. Sosedna dekliška šola je bila tudi uničena. Šola za fante pa je le malo trpela. V šolah ni bilo otrok. V cerkvi so bili trije duhovniki, ki so bili pod zemljo v zaklonišču in so se rešili.
Na Nemčijo
London, 22. novembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: V pretekli noči so večje skupine naših bombnikov napravile povračilne napade na Duisburg-Ruhrort, ki je največje notranje rečno pristanišče na svetu in izhodišče vsega izvoza iz nemškega industrijskega Poruhrja. Vsak dan se naklada v tem pristanišču po več sto ladij. V pristanišče prihajajo tovori žita, bencina in železne rude, odhajajo pa tovori premoga in izdelanega železnega blaga. Angleški bombni napad na Lhiis-burg v noči od srede na četrtek se je začel v mraku in .je trajal nepretrgano 6 ur. Najprej so letala metala zažigalne rakete, ki so prostor raz-svetile, zatem so prišli težki bombniki, ki so vrgli na pristanišče veliko število bomb najtežjega kalibra. Povzročenih je bilo veliko požarov, ki so v noči od četrka na petek, ko so angleški bombniki spet metali nad Poruhrjem, še vedno goreli.
■ f t Vfl	f	K V V
Atrisho bopsce
italijanska poročila
Nekje v Italiji, dne 22. novembra, t. Štefani. Poročilo štev. 108 vrhovnega italijanskega generalnega štaba o operacijah na afriških bojiščih se glasi:
V	Severni Afriki so naše letalske skupine bombardirale železniške naprave in druge sovražnikove naprave v Marsa-Matruhu. Na podlagi naknadnih ugotovitev vidimo, da smo med bojem 10. t. m. uničili 12 sovražnikovih tankov, med njimi štiri srednje vrste, poškodovali smo pn okoli 20 tovornih avtomobilov. Človeške izgube, ki smo jih prizadejali sovražniku so pomembne.
Sovražnikova letala so se pojavila nad Solu-mom, Bardio, Tobrukom in Bengazijem. Stvarna škoda je zelo majhna.
Sovražnikove ladje so bombardirale pokrajino vzhodno od Sidi-el-Barani ja in naše postojanke pri Hvadi-Maktilu. Žrtev ni bilo in tudi škode ne.
V	Vzhodni Afriki so naša letala bombardirala letališče Roseires in zanetila požar. Med napadom naših letal na pristanišča Aden (poročilo št. 167) sino zadeli neki parnik in letališke naprave.
Sovražnikova letala so bombardirala Asab. Človeških žrtev ni bilo. V Masavi, Dekameri in Asmari ni bilo škode ne človeških žrtev. V Har-geisi je pi ena oseha mrtva in pet ranjenih. V Asosi (Jugovzhodno od Kurmuka) je osem ljudi ranjenih, med njimi nekaj Italijanov in nekaj domačinov.
Angleška poročila
Kairo. 22. novembra, t. Angleško vrhovno poveljstvo fiorota:
Delovanje naših patrulj pri Galabatu na su-dansko-abesinski meji traja dalje in se razvija povsodi za nas uspešno Na drugih frontah ni bilo nobenih sprememb.
ako bi velesili osišča kaj podvzeli v Bolgariji, a da je sovjetska vlada sedaj vsaj toliko, da pomiri svoje pristaše v Bolgariji, ki jim sovjetska politika sproti izpodbija vse temelje njihove propagande, poslala bolgarski vladi neke tajinstveue nasvete, da si lahko opere roko nad obsodbo, ki jc bila 7, njenim sodelovanjem že izrečena in potrjena. Diploinatični krogi so poročilo o nekih sovjetskih »nasvetih«, o kat«vih govorijo levičarski krogi sprejeli bolj kot znamenje, da bo Bolgarija šla v trozvozo, ne pa kot znamenje, da se bo skušala vstopu v trojno zvezo izogniti.
Nemčija vrne Franciji vse vojne ujetnike
Berlin, 22. nov. m. TPC: V Berlinu «0 danes merodajni krogi v zvezi z rešitvijo vprašanja vrnitve Irancoskih ujetnikov v domovino izjavili, da bo necnSka vlada s svoje strani storila vse, da na najbolj prisrčen način ugodi francoskim željam. Berlinski politični krogi poudarjajo, da nameravajo Nemci svoje odnošaje s Francijo vzpostaviti na či. sto drugih temeljih, seveda pod pogojem, da ne bodo poslali orožje, ki bi bilo naperjeno proU Nemčiji. Nekateri poučeni krogi zatrjujejo cclo to, da se bo Nemčija glede teritorialnih zahtev napraam Franciji omejila camo na vrnitev Alzacijc in Lorene Nemčiji. Pri takšnem razvoju odnošajev med obema državama ne izključujejo, da se bodo uresničile govorice, ki kažejo, da bo konec meseca novembra prišel Laval v Berlin.
Vojna na morju
Newyork, 22. novembra. AA. DNB: Neka ameriška radijska postaja je objavila, da je angleški parnik »Crey« (4.700) poslal znake za pomoč. Parnik je približno 500 milj zahodno od irske obale, kjer je bil torpediran.
Berlin, 22. novembra. AA. DNB: Danes popoldne so nemški bombniki napadli angleške ladje v bližini vzhodne angleške obale. Kakor smo doslej ugotovili, smo zadeli ladio »Harwick« z dvema bombama. Ladja ni mogia nadaljevati vožnje in se sme računati, da je izgubljena. Nemška borbena letala so strmoglavo napadla neki angleški konvoj. Podrobnosti o tem napadu šc niso znane.
Sovjetski časnikarji si ogledujejo Češko-Moravsko
Praga. 22. novembra. A A. Na vabilo nemške, vlade je semkaj prispela skupina sovjetskih časnikarjev. Goste je na jKistaji s|>rojel državni tajnik Frank kot zastopnik šefa češko-moravskega pro-tektorala.
(Ni znano, Če so se sovjetski časnikarji pred svojim obiskom opremili tudi z. besedilom nekdanje češko-sovjetske vojaške zvezne pogodbe.)
Turčija bo objavila obsedno stanfe
—■—I ■!■■■■ ■■ 1..............m i—IIHI
v Bosporju, Marmari in Dardanelah
Ankara, 22. novembra, t. Diplomatični dopisnik Reuterjevega urada poroča, da turška vlada zelo resno proučuje položaj, ki je nastal v zadnjem času. Širijo se govorice, da bo prišlo do spremembe vlade in da bo s to spremembo podčrtana turška odločnost braniti neodvisnost svoje zunanje politike. V novi vladi naj bi bil dan tudi večji poudarek vojaški oblasti.
V vojaških in političnih krogih mnogo govorijo o nameri turške vlade, da proglasi stalno obsedno stanje na področju Bosporja, Marmarskega morja in Dardanel, ki bi prišlo takoj pod izključno vojaško upravo. Turčija noče biti iznenadena, je dejal neki vojaški strokovnjak, kot so bile iznenadene nekatere druge evropske države. Turčija hoče pravočasno storiti vse ukrepe, ki se ji zdijo potrebni za obrambo svojega ozemlja, pa. naj njeni ukrepi komu ugajajo ali ne. Grška dejanja v vojni z Italijo so dala turški vladi še večje zaupanje, da mora vsak narod svojo usodo pač vzeti « svoje lastne roke, kakor je napisal list »Dzhmhtrt-fjet«. s
Na vprašanje časnikarjev, če je res, da ie turška vojaška oblast odredila tudi vojaške ukrepe
v Erzerumu in Trebizondu na sovjetski meji, so odgovorili, da ni nobenega vzroka za lo.
Istanbul, 22. novembra, t. Associated Press. Zadržanje Turčije je ostalo hladno. Turški listi pišejo mirno o položaju in menijo, da je zadržanje Turčije jasno in odločno. Turčija hoče imeti mir. Toda kakor hitro bi čutila, da so njeni življenjski interesi ogroženi, bi zgrabila za orožje in se postavila v bran. O Bolgariji pišejo listi zelo prijazno. Toda v političnih krogih ne prikrivajo, da bi Turčija takoj in neglede na to. kaj bi hotele ukreniti Nemčija in Italija, vstopila v vojno, če bi Bolgarija napadla Grčijo ali kakšni tuji vojski dovolila prehod čez svoje ozemlje.
Papen se vrača v Turčijo
Sofija, 22. novembra. AA. DNB: Nemški poslanik na Turškem, von Papen, se je po krajšem postanku v bolgarski prestolnici odpeljal danes dopoldne s posebnim letalom v Carigrad. Na letališče so ga spremili nemški poslanik, zastopniki zunanjega ministrstva in druge ugledne osebnosti.
Ogromne vojne priprave v Ameriki
Vojna mornarica izda 560 milijard dinarjev za svojo izpopolnitev Pomoč Angliji je dosegla svoj višek, pravi Roosevelt
Newyork, 22. nov. b. »Wallstieet Journal« objavlja statistiko novih vojnih naročil. Po tej statistiki je dobila ameriška vojna mornarica novo naročilo v znesku 7,500.030.000 dolarjev (560 milijard din). Od tega zneska naj se uporabi 3,232.000.000 za nove mornariške enote 1.502.000.000 dolarjev pa odpade na najmodernejša letala za vojsko in mornarico.
Waschington, 22. novembra b. United Press poroča, da je ameriško vojno ministrstvo pripravilo proračun v znesku 5 mdijard dolarjev (400 milijard din) za opremo in izvežbanost armade treh milijonov mož. Državni proračun je izdelan in bo predložen parlamentu v odobritev na prihodnjem zasedanju. V novem predlogu ie obsežina sestava nove milijonske vojske, ki mora biti izvežbana najkasneje do konca junija 1942 Po tem predlogu je dva milijona mož potrebnih samo za obiambo Združenih držav, 1 milijon ameriških vojakov pa bi se uporabilo kot rezerva za sodelovanj«; z ostalimi državami ameriškega kontinenta V proračunu so tudi izdatki za izobrazbo prvih 900.000 mož, ki so že pod orožjem. United Pr^s« zlasti poudrrja izjavo generala Marshalla, v katerem trdi, da bodo
Združene države potrebovale 3—4 milijone mož močno armado za slučaj, če bi se vmešale v evropsko vojno.
Newyork, 22. nov. b. Newyorn Herald Tribune« poroča, da je šef generalnega štab.i ameriške vojske general Marshall izjavil, da ameriški vojni opazovalci sodelujejo v poletih ameriških letal v Angliji.
Washington, 22. nov. t Associated Press: Roosevelt je danes na konferenci časnikarjev izjavil, da je Amerika pripravljena storiti prav vse, da pomaga Angliji. Pomoč, ki jo Amerika trenutno izkazuje, dosega po njegovem mnenju že višek, ki ga bo težko mogoče prekoračiti Če pa bo ameriška industrija zmogla še ved, se razume, da bo Anglija dobila še ta odvišek
London, 22. nove. b Washingtonski dopisnik United Pressa poroča, da dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo Lothian prosil za Anglijo v Združenih državah, naj da Veliki Britaniji na razpolago nadaljnjih 50 rušilcev. Njegov obisk v Londonu spravljajo v zvezo s temi glasovi Lord Lothiam, ki jc na povratku v WashingJon, bo prispel tja konec tega tedna.
Francija išče Španijo
Značilna poročila švicarskih listov iz Vichyja
Bcrn, 22. nov. t. Iy Vichyja poročajo, da je bil sestanek med španskim zunanjim ministrom Seranom Sunerjem in jx>dpredsednikom francoske vlade Lavaloin v vsej francoski javnosti sprejet z največjim zanimanjem. Francozi se sedaj spominjajo, da drži Španija trenutno v svojih rokah ključp do Sredozemskega morja in da je v veliki meri odvisno od zadržanja Španije v severni Afriki, kakšen bo nadaljni razvoj Francije in njenih kolonij v Afriki.
V političnih krogih Francije se je začelo daniti in počasi so vodilni možje spregledali, da bi bilo za I'>ancijo in za Španijo najbolj pametno, če hi pokopali vse dosedanje nesporazume in sklenili med seboj sporazum tako glede pirenejske meje kakor tudi glede Maroka. V francoski vladi sedijo ljudje, ki odkrilo obžalujejo, da Francija že zdavnaj ni sklenila zveze s Španijo, kar bi bilo vsemu političnemu razvoju dalo popolnoma drugo smer. Po zaključku španske državljanske vojne se je v tem smislu v Parizu, a zaman zavzemal španski poslanik Lequerica, medtem ko je v istem smislu deloval tudi maršal Petain, ki je bil takrat še poslanik v Madridu. Zveza med Francijo in Španijo bi bila zveza prave zahodne kulture in bi v mnogočem omilila sedanje nasprotje v Evropi in preprečila razširjanje vojne na do sedaj še nedotaknjena področja.
Francoska viada — tako jKiroča »La Suisse«,
se v polni meri zaveda velikih in za njo težkih vprašanj, ki se bodo j>ostavila takrat, ko bo morala sprejeti dokončni mir. Zaradi tega pa si žo sedaj želi odkritosrčen razgovor s Španijo, tako, da bi je pri sklepanju miru ne imela več proti sebi. Francija -se spominja preveč dobro, da je njen spor z Italijo slednjo prav za prav pognal v naročje Nemčije. Zaradi tega hoče sedanja francoska vlada, ki je nauk z Italijo lako drago plačala, poskrbeti za to. da svoj spor s Španijo čimprej poravna in ne povzroči, da bi tudi Španija šla jx>polnoma v tabor Italije in Nemčije.
Siam—Indokina
Washington, 22. nov. b. femghajskc dopisi,k • United Pressa« poroča iz Haooja, da so francoske oblast« odklonile vse dosedan|e zahteve siaimke vlade za odstopitevw nekaterih jx>dročij Indokine. Dopisnik trdi. da francoske oblasti v Hanoju še nadalje zahtevajo od siamske vlade, da ratificira nedavno sklenjeno podogdbo o nenapadanju med Si-amom in francosko Indokino,
Hongkong, 22. nov. b. Iz Čunkinga poročajo, da sta zleteli v CTak dve japonski vojni ladji na rela Jangce, ker sla zadeli na kitajske mine.
t
i^jOAp&doMbrjo
Enotnost bančnih zaključnih računov na Hrvatskem
Že dalj časa so je v naši državi izkazovala potreba, da pridemo do enotne sheme računskih zaključkov denarnih zavodov Tudi podatki po shemi, kakor jih je zahtevalo ministrstvo trgovine in industrije za svojo statistiko, niso odgovarjali potrebam. Videli pa smo v drugih državah, kako pravilno je dobiti take računske zaključke, ki bodo sestavljeni po enotni shemi Šele iz njih lahko dobimo pravi vpogled v strukturo našega denarstva v prvi vrsti, v drugi vrsti pa podlago za primerjavo posameznih zavodov med seboj. Temeljno načelo
vsega pa je gotovo kompenzacija aktivnih in pasivnih postavk.
V naši državi je banovina Hrvatska stopila prva na pot, ki jo v tej smeri potrebna, lian banovine Hrvatske dr. šuhašič je podpisal naredbo o shematizaciji letnih zaključnih računov pri denarnih zavodih, ki je izšla dne 21. novembra v službenem glasilu banovine Hrvatske. Po tej naredbi se morajo denarni zavodi pridržavati pri sestavi svojih letnih zaključnih računov tele sheme (navajamo samo glavne postavke brez subpozicij, ker je shema precej razčlenjena):
BILANCA
1.
2,
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
Aktiva:	j
Razpoložljiva gotovina	' 1.
Valute, inozemski čeki in svobodne	2.
terjatve v inozemskih vrednotah	3.
Menice	4. Redni rezervni sklad
Vrednostni papirji jam?, sklada	5.
Vrednostni papirji jamč. sklada	6.
posojilojemalcev	7.
Imovina pokojninskega sklada	8
Vrednostni papirji lastne zaloge	9.
Dolžniki v dinarjih	10.
Dolžniki v inoz. valutah v tuzemstvu	11.
Trgovski posli (blago, produkcija,	12.
parcelacija itd )	13.
Dolgoročna posojila	14.
Nepremičnine	15.
Inventar	16.
Razna ostala aktiva	17. Prehodne aktivne postavke Izguba
Izveiibilančne postavke
RAČUN ZC.UBE IN DOBICIČA
Pasiva:
Glavnica
Splošne rezerve
Rezerva z določenim namenom
Sklad za kritje škode po uredbi o zaščiti
denarnih zavodov
Jamstveni sklad posojilojemalcev
Pokojninski sklad
Vloge
Upniki v dinarjih Upniki v iznos, valuti Trgovski posli (blago itd.) Reeskont menic Izdani hip. zastavni listi Izdane komunalno zadolžnice Razna ostala pasiva Prehodne pasivne postavke Dobiček
Izvenbilahčne postavke
Izdatki:
Pasivne obresti
Upravni stroški
Davki in pristojbine
Razni izdatki na računu valu! itd.
Izdatki nepremičnin
Odpisi neizterljivih terjatev
Rezerviranje za odpise
Odpisi vrednosti nepremičnin
Odpisi vrednosti inventarja
Prenos izgub iz prejšnjega leta
Dobiček
Dohodki:
1.	Aktivne obresti
2.	Razni dohodki (valute, devize itd.)
3.	Brutodohodki nepremičnin
4.	Naknadna plačila na odpisane terjatve
5.	Prenos izgube iz prejšnjega leta
6.	Izguba
Zaposlenost v avgustu
V bilancah se seveda zahtevajo 5e podrobni podatki, n. pr. pri vrednostnih papirjih itd. Vse bilančne postavke pa se morajo deliti na staro in novo poslovanje, obenem pa se mora dati vsota obeh poslovanj. Nadaljnji členi naredbe precizirajo, kaj je razumeti pod posameznimi postavkami, n. pr. kaj so konzorcialni posli, poslovni kredit, vloge itd.
Letne zaključne račune morajo objavljati denarni zavodi v Narodnih Novinah«. odnosno na področju splitske izpostave v tamošnjem »Službenem glasniku«.
Banska oblast more tudi zahtevati še bolj detajlne podatke kot so navedetii kot zahtevani v tej uredbi in sme zahtevati tudi med letom podatke. Podatki se smatrajo za strogo zaupne.
Kazni za kršitev teh odredb so zelo visoke, n. pr. za denarne zavode do 250.000 din. Visoke pa so kazni tudi za kršilce službene tajnosti, ki gredo do 100.000 din, obenem pa so tudi zaporne kazni.
Vsekakor je predpisovanje sheme za objavljanje računskih zaključkov denarnih zavodov velike važnosti in je to prvi korak za nekaj podobnega v naši državi. Najbrž bo to vprašanje moralo biti rešeno tudi enotno za vso državo ali pa vsaj samo z malim odstopanjem od hrvaškega vzgleda. Vsekakor je bila, kakor posnemamo iz zagrebškega »Ekonomista«, sestavljena shema v dogovoru z zastopniki zasebnega bankarstva, tako da imajo denarni zavodi tudi interes držali se predpisane sheme za račun bilance ter račun zgube in dobička.
Organizacija statistike
Na drugem mestu poročamo o enotni shemi za računske zaključke denarnih zavodov na Hrvatskem, kar je tudi velikega pomena za primerjalno statistiko bančnega poslovanja. Statističnemu delu posvečajo zadnje čase posebno Hrvatje veliko pozornost. Delo pri organizaciji gospodarske statistike je prevzel nase Ekonomski institut banovine Hrvatske, katerega vodja g. dr. ing. Drag. Cutvarič se je nedavno mudil v Belgradu. Hrvatje hočejo najprej organizirati statistiko pri sebi. nato pa stopiti v stik z osrednjimi oblastmi, da se uvede enotnost pri statističnem postopanju. V ta namen bo najprej sklicana posebna konferenca statistikov v Zagrebu, nato naslednja v Belgradu, za tem pa skupna konferenca statistikov v Zagrebu. Zagreb bo izdelal tudi načrt uredbe o organizaciji gospodarske statistike na področju vse države.
Poleg tega dela Ekonomski institut banovine Hrvatske na tem, da se na področju banovine Hrvatske pri vseh večjih okrajnih načelstvih ustanovi okoli 25 mest gospodarskih referentov. Ti gospodarski referenti bi se imeli brigati za vodstvo vseh poslov po obrtnem zakonu, po uredbi o pobijanju draginje, izvedbo režima nadzorstva
cen, nadzorstvo nad delitvijo in predelavo surovin, maksimiranje cen itd. V njih delokrog pa bi spadala tudi vsa statistična služba na Hrvatskem za Ekonomski institut. S tem bi prišla banovina Hrvatska do takih zbiralcev statistike, ki imajo smisel za gospodarska vprašanja in bi bilo v veliki meri omogočeno drugačno vodstvo gospodarske in socialne politike, kot je to sedaj.
Po podatkih Osrednjega urada za zavarova-
njo delavstva v Zagrebu se je od julija do avgusta letos število zavarovancev |>ovečalo za 16.883 na 788.599, toda v primeri z lanskim avgustom je število zavarovancev padlo z a 1.272, kar je pripisovati predvsem zmanjšanju števila moških zavarovancev, dočim se je število žensk povečalo.
Število zavarovancev v Sloveniji znaša 121.530, v primeri z julijem je to povečanje za 1.125 ali 0.93%, na Hrvatskem 239.115, povečanje v primeri z julijem znaša 4.504 ali 1.92%, dočim je na ostalem področju države število zavarovancev 405 954, povečanje v primeri z julijem znaša 11.254 ali 2.85%.
Po posameznih industrijskih panogah je v primeri z lanski mletom opaziti največje povečanje pri gradbi železnic, cest in vodnih zgradb, v kovinski in strojni industriji in v tobačni industriji, nadalje še v papirni industriji. Zmanjšalo pa so je število zaposlenega delavstva v predelovanju lesa, industriji kamenja in zemlje, predelavi kože in njenih surogatov, tekstilni industriji ter v gostilnah, kavarnah itd.
Povprečna zavarovana mezda delavstva je v vsej državi narasla od julija na avgust letno za 0.38 na 27.65, kar jjomeni v primeri z lanskim avgustom povečan je za 2.99 din. Na področju naše banovine znaša zavarovana mezda 30.06 din, na področju banovine Hrvatske 28.65, na ostalem področju države pa 26.34 din.
Skupna zavarovana mezda je znašala avgusta letos 529. 86 milij. din (julija 1940 511.18, avgusta 1939 473.42 milij. din), od tega na področje naše banovine 91.32, na področju banovine Hrvatske 171-26 in na področju ostale države 267.28 milij, din.
Kontrola prevoza lesa za kurjavo
Na osnovi zahteve centrale za kurivo je minister trgovine in industrije- odredil, da se stavi pod kontrolo centrale za kurivo ves prevoz drv za kurjavo na področju naše banovine, nadalje vrbaske, drinske, moravske in donavske banovine. Na področjih navedenih banovin smejo državne ,n javne železnice, brodarske družbe in druga podjetja za prevoz, blago sprejemati les za kurjavo na odpremo samo, če ima odpremno dovoljenje, katerega izdaja centrala za kurivo.
Vsak tovor lasa za kurjavo mora imeti odpremno dovoljenje centrale za kurivo. Dovoljenje so pri železnicah in ladjah priključuje transportnemu dokumentu, pri ostalih prevoznih sredstvih jo nosi s seboj voznik.
Od tega tvorijo izjemo tovori, ki se prevažajo iz gozda na obpotna skladišča, z obpotnih skladišč na železniške ali rečne postaje ali na skladišča, s katerih se prodaja konzumentom, v kolikor ta skladišča niso od gozda, odnosno od obpotnih skladišč oddaljena nad 30 km. Ravno-tako je izjema za tovore, ki se prevažajo v notranjosti kraja ali okraja, če prevoz ne gre po železnici ali ladji.
Obrazec odpremnega dovoljenja bo predpisal poslovni odbor centrale za kurivo, ki bo obenem ugotovil tudi stroške izdajanja dovoljenja in kontrole. Odprema lesa za kurjavo v smislu tega odleka se začne s 1. decembrom 1940,
Jpp	Bp • iglt m Jn	l :i/li\-ri . B.1 ^ffTgftjp	3 hh	■_ IBir ^ m
1 fli				
0 priliki 2600 letnega jubileja japonske cesarske
slanika v
hiše je obiskal vodja rajha japonskega velepo-Berlinu.
Izvoz lesa pod kontrolo s I. decembrom
Kot znano je že stopila v veljavo naredba o kontroli izvoza lesa. Po tej naredbi je že sedaj izvoz lesa za kurjavo, celuloznega lesa in oglja vezan nn izvozno dovoljenje ravnateljstva za zunanjo trgovino. Brez tega potrdila carinarnice ne bodo vršile izvoznega carinenja.
Nasprotno pa je za vse ostale vrsto lesa zadosti samo potrdilo o zavarovanju valute, v kolikor je to potrdilo izdalo devizno ravnateljstvo Narodne banke pred 20. novembrom.
0,1 1. decembra dalje pa je potrebno za vse vrste lesa, izdelkov iz lesa teT gozdnih proizvodov izvozno potrdilo ravnateljstva za zunanjo trgovino.
Ker so nekatere carinarnice napačno tolmačile odredbe omenjene naredbo, sta se tako Zbornica za trgovino, obrt in industrijo kakor tudi Osrednji lesni odsek Zveze trgovskih združenj obrnile na pristojna mesta v Belgradu, da pojas-


nijo položaj, na kar je bilo odgovorjeno, da so potrebna nova izvozna dovoljenja šele po 1. decembru in da gre tedaj lahko izvoz lesa razen že omenjenih vrst še naprej po starem načinu.
Sicer pa pravijo jx>ročila iz Belgrada, da bo naredba o kontroli izvoza lesa temeljito izpre-menjena, ker ne odgovarja dejanskim razmeram. Pričakovati je, da bo v kratkem nova naredba razveljavljena in i>otem objavljena zopet nova naredba, ki bo bolj odgovarjala interesom naše lesne panoge, ki je velike važnosti posebno za slovensko gospodarstvo.
Angleško vojaško letališče pri Ka iru, cilj italijanskih bombnikov.
i Izvoz v Ameriko. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino opozarja izvoznike, ki bi radi izvažali v Severno ali pa Južno Ameriko, da brez odloga pošljejo prijave ravnateljstvu za zunanjo trgovino, prometni odsek, Belgrad, poštni predal 818. V prijavi morajo navesti količino in vrednost blaga ter ameriškega kupca. Ko bo ravnateljstvo za zunanjo trgovino imelo podatke o razpoložljivih količinah za izvoz, bo začelo organizirati naš izvoz v prekmorje.
Nadzorstvo nad starim gumijem in odpadki. Na podlagi čl. 1 uredbe o nadzorstvu nad cenami 7. dne 5. februarja t. 1. sta trgovinsko in socialno ministrstvo sklenili: da se bo nadzorstvo nad cenami v smislu uredbe o nadzorstvu nad cenami izvajalo tudi zastran stare gumijaste obutve in gumijastih odpadkov, izvzemši avtomobilski zunanji in notranji gumi. V duhu odstavka 4 čl. 3 uredbe o nadzorstvu nad cenami bo vlada lahko maksimirala ceno teh predmetov za vso državo.
Pravilnik o prometu avtomobilskih gum. Iz Belgrada poročajo, da se delo na zbiranju podatkov o zalogah gum približuje koncu. Kot znano morajo po uredbi o prometu z avtomobilskimi gumami prijaviti okrajnim načelstvoin. Prijave so pokazale, da je število gum za tovorne avtomobile in avtobuse minimalen. V kratkem bo izdan pravilnik, s katerim se bo podrobno uredilo izvrševanje uredbe o prometu z gumami.
Izvoz krompirja, česan in čebule. Iz Belgrada poročajo, da ne bo uveljavljen monopol na izvoz krompirja, česna in čebule, ker bo la posel še naprej prepuščen izvoznikom.
Prodaja starega mila Ministrstvo za trgovino in industrijo je opozorjeno, da nekatere trgovine še niso razprodale trdega jedrnatega mila (normalnega mila pod točko 1. čl. 3 norm za milo) kakor tudi grobega mesarskega nvla v smislu naredbe za izdelovanje mila z dne 30. septembra 1910. Trgovine, ki še razpolagajo s to vrsto mila,
Pazite kaj pijete!
m
^^^r Zahtevajte vedno našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za razne bolezni srca, želodca, jeter, žolča, ledvic razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notraniih žlez in živcev
ono z rdečimi srci!
morajo prijaviti zalogo prvostopnemu pristojnemu oblastvu s točno označilo količine in vrste mila in zaprositi odobritev za nadaljnjo razprodajo. Prvostopna občeupravna oblastva smejo podaljšati rok za razprodajo te vrste mila za največ 30 dni. ko se je ugotovila točnost prijave. Po zatrdilu ministrstva se ta rok ne bo več podaljšal.
Izvoz vina s Hrvatskega. Izvoz vina s področja banovine Hrvatske bo popolnoma prepuščen Pogodu. Vendar bodo lahko zasebniki še nadalje izvažali vino, toda samo z dovoljenjem 1'ogoda.
Povišanje prevoznin rečne plovbe. Rečna plovba kraljevine Jugoslavije povišuje na osnovi odloka prometnega ministra svoje jirevozne tarife za 20% in sicer z veljavnosljo od 1. decembra 1940 dalje.
Iz zagrebškega trgovinskega registra. Pri Chromos d. d. je bil vpisan član ravnateljstva Zvonimir Miihlslein. — Pri T\ventieth Century Fox Film Corporation, jugoslovanska d. d. je bil vpisan ravnatelj družbe Marjanovič Branko iz Zagreba.
Borze
Dne 22. novembra 1940.
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 1,477.724 din, na belgrajski 1,517 000 din, od tega 22.413 mark po novem tečaju, 78.622 šv. frankov, 2.778 dolarjev in 259 švedskih kron V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 1,020.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 172.05— 175.25
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov .... 1028.64—1038.64
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt.......212.78— 215.98
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 41.65—4235
Ziirich, 22. nov.: Belgrad: 10, Ne\vyork 431, Pariz 875, Berlin 172.50, Madrid 40 00, London 16.70, Milan 21.75, Stockholm 102.75, Budimpešta 84, Sofija 4.75, Carigrad 3,50, Atene 3.00, Buenos Aires 101.50.
Vrednostni papirji Vojna Skoda t
v Ljubljani 445—447 v Zagrebu 444—446 v Belgradu 444—445
Ljubljana: Državni papirji: 7% inv. posojilo 98—100, agrarji 57—58, vojna škoda promptna 445 do 447, begluške obveznice 75.50—79, dalm. agr. 70.50—71.50, 8% Blerovo posojilo 100—102, 7% Blerovo posojilo 95—97, 7% posojilo Drž. hipot. banke 101—102, 7% stab. posojilo 95—97. — Delnice: Narodna banka 6.800—7.000, Trboveljska 350—365, Kranjska industrij, družba 136 denar.
Zagreb: Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98.50 denar, agrarji 57 denar, vojna škoda promtna 444 do 446 (444), begluške obveznice 77—78.50, dahn. agrarji 70—71.26 (7), 6% šumske obveznice 70— 71.50, 8% Blerovo pos. 100.50—101. (100.50), 7% Blerovo posojilo 95.50 denar, 1% posojilo Držav, hipot. banke 100.50 denar, 1% stab. posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 6.500 denar, Priv.. agrarna banka 190 denar, Trboveljska 370 do 380.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 99.50 denar, agrarji 58 den., vojna škoda promptna 444 do 445 (444), begluške obveznice 77—78, dalm. agrarji 69.75—70.25, 6% šumske obv. 69.75—70 (68.75), 4% severni agrarji (52.50), 8% Blerovo ]>osojilo 100 denar (100.50), 7% Blerovo posojilo 95.50—96, 7% posojilo Drž .hip. banke 101 denar. Delnice: Narodna banka 6.500 blago, Priv. agr. banka 192 blago.
žitni trg
Novi Sad. Koruza — bač. nova, sušena Indji-ja 266—268; bač. nova sušena pariteta Vršac 205 do 267. — Tendenca neizpremnjena. — Promet srednji.
Sombor: Oves — bač. srem. slav. 320—322.50. Rž — bač. 332.50—335. — Ječmen — bač. okolica Sombor 64—65 kg 340 -342.50; srem. detto. Tendenca neizpremenjena, promet mali.
Cene živini In kmetijskim pridelkom
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani (mesto) dne 20. novembra t. 1.: voli I vrste 9-9.50, II. vrste 8.50—9, III. vrste 8-8.50; telice I. vrste 9—9.50, II. vrste 8.50—9, III. vrste 8 do 8.50; krave I. vrste 7.50—8, II. vrste 6-7. III. vrste 5—6 din; teleta I. vrste 9—10. II. vrste 9, prašiči špeliarji sremski 18.50—19, prašiči pršutarji 14-15 din za 1 kg žive teže — Goveje meso
1.	vrste prednji del 16, zadnzi del 18 din, goveje meso II. vrste prednji del 13, zadnji del 15, svinjina 18—24, slanina 23—25, svinjska mast 28, čisti med 34, goveje surove kožo 26—30. telečje surove kože 28, svinjske surove kože 6—12 din za 1 kg. — Ječmen 4.50—5, rž 4.50—5, oves 4 do 4.50, koruza 4.50—5, fižol 6—8, krompir 1.50 do
2,	seno 1—1.30, slama 0.60, jabolka I. vrste 10, II. vrste 8. III. vrste 6. hruške I. vrste 20 din. II. vrste 16, III. vrste 12 din, pšenična moka 5 do 9, koruzna moka 5—5.50 din. ajdova moka (..50—9 za 1 kg. Trda drva 145—100 din za kub. meter, jajca 1.75—2 za komad, mleko 2.50 do 3 za bler, surovo maslo 36—44 din, za čajno maslo 46 din do 54 din za 1 kg. — Navadno mešano vino 14 din za liter, linejše sortirano vino 18 diu za liter.
Križi in težave srednješolcev
Časnikarski koncert v korist revnim dijakom
Lepo dijaško življenje, ki Ra tolikokrat dijakom očitamo, ko Kledumo njihove norčije in nerodnosti, ima še drugo bolj resno včasih celo žalostno plat. Ne mislimo pri tem na težave v šoli, na ponavljalne izpite ali celo žalostne usode repetcntov. Phč pn je mnogo premalo po-jnana žalostna stran dijaškega življenja. Niso sicer vsi deležni teh grenkob. Vendar nihče ne |,j mislil, da tako velika večina dijakov preživlja za časa svojega študija pomanjkanje, da ne rečemo celo lakoto. Samo vodstva srednješolskih zavodov v Ljubljani vedo povedali marsikaj, kar javnost, ki pozna veselo študentov-sko življenje le z ulic, niti ne sluti.
Kakor vsako leto, lako bo tudi letos časnikarsko združenje v Ljubljani proslavilo praznik Zedinjenia 1. december z že tradicionelnim koncertom na večer državnega praznika. Doslej je Združenje čisti donos vsakoletne prireditve vložilo v sklad za novinarski dom v Ljubljani l.ctos se je davna želja Združenja uresničila. Novinarski dom ie že urejen in ima svoje pro-tlare v nekdanji stavbi banke »Slavije« nasproti novi palači vseučiliške knjižnice. Odpadla je lorei potreba, da bi donos prireditve 1. .decembra šel v korist časnikarskemu združenju, čeprav nočemo trditi, da Združenje nima še drugih potreb. Težki časi, v katerih živimo mi vsi, so bili tudi važen razlog, da ie padla odločitev, naj gre ves čisti donos časnikarskega koncerta v dobrodelne namene. Ker je vsak časnikar okusil v mladih letih prijetnosti in tegobe dijaškega življenja in ker prav časnikarji poleg staršev dijakov samih še najbolj poznajo težave dijaštva v sedanjih dneh, je bilo sklenjeno, da ho porabljen ves donos časnikarskega koncerta za podporo dijakom na ljubljanskih sreonjih šolah. Koncert sam bo odlična glasbena prireditev in lx> v veliki dvorani hotela »Union«, ki bo ta večer že glede na dobrodelni namen koncerta prav golov zasedena do zadnjega kotička.
Da zvedo prav vsi Ljubljančani, kako se {odi dijaštvu na naših srednjih šolah in v kakšnih razmerah žive, smo naprosili ravnatelja učiteljišča v Ljubljani g. Prijatelja za nekai podatkov. Na učiteljišču je bila 4. novembra osnovana prva šolska kuhinja, kakor je to naročil razpis prosvetnega ministra g. dr. Ant. Korošča. Priprave ob snovanju te kuhinje so šele do podrobnosti pokazale, v kako veliki revščini in pomanjkanju živi del dijaštva naših srednjih šol.
Na učiteljišču je letos vpisanih 416 učencev in učenk, od teh jih je 160 v prvem letniku. Zanimivo je, da se od vseh učencev vozi vsak dan 88 z vlaki v Ljubljano v šolo. Dobra pe-I lina dijakov in dijakinj učiteljišča prebiva torej izven Ljubljane in se v ranem jutru odpelje v Ljubljano ter se vrača v popoldanskih ali celo večernih urah domov na »kosilo«. 50 dijakov in dijakinj, ki se vozijo, je namreč bilo do usla-novitve šolske kuhinje na učiteljišču brez toplega kosila opoldne. Vsi ti so čakali na po-vratek domov, kjer so šele doma v kasnem popoldnevu ali na večer dobivali kosilo ali večerjo. Ni treba posebej poudarjati, da železniška vožnja sama na sebi ni nobena prijetnost. Zalo je jasno, da se vozijo le revnejši dijaki in dijakinje, torej taki. ki ludi doma nimajo bogve kakšnih ugodnosti. Kako nevarne so zdravju te vožnje prav v času, ko mladina dorašča, ni treba vprašati še zdravnika. Posebno nevarne pa so te vožnje za tiste, ki tudi doma žive skoraj v pomanjkanju, da o nevarnostih, ki groze mladi duši na vlaku med brezobzirnimi potniki, sploh ne govorimo.
Ogromen je okoliš, s katerega dovažaio vlaki dijake in dijakinje učiteljišča vsak dan v ".jubljano. Na Notranjsko sega do Rakeka, na Dolenjsko do Grosuplja; na Gorenjsko do Kranja, ob kamniški progi do Kamnika in v smeri proti Zidanemu mostu v glavnem do Litije. Mnogi od teh. ki se vozijo, imajo še ponekod četrt ali celo pol ure do železniške postaje. Če pogledamo sedaj na železniški vozni red, lahko
izračunamo, da vstaja ta mladina poleti in pozimi okrog 5 ali pol 6 in da najkasneje okrog 6 zajtrkuje, nukar se mora prebiti deloma samo z majhno malico do popoldaskih in večernih ur. Na učiteljišču so namreč dijaki preobremenjeni z velikim številom učnih ur, saj imajo poleg dopoldanskega včasih tudi popoldanski pouk, zlasti za igranje violine, za zborno petje in za ročna dela. Zdržati vse to pri tako hudem poslu res ni lahko in ludi ni zdravo.
Na učiteljišču je letos začel delovati tudi enoletni tečaj za otroške vrtnarice. Na ta tečaj hodi tudi dijakinja, ki se vozi naravnost z Jesenic. Njen vlak odhaja z Jesenic ol> 5.40 in prihaja v Ljubljano okrog pol 8. Dijaška kuhinja je vsem dijakom in dijakinjam, ki se vozijo, velikanska dobrota. Po komaj par tednih ima kuhinja že okrog 100 rednih gostov in razdeli na teden okrog 400 kosil Še pomembnejša ie ustanovitev kuhinje zato, ker so se cene obedom v raznih kuhinjah zvišale, dijaki pa lega povišanja ne zmorejo. Marsikdo je v zadnjem času opustil obede zaradi pomanjkanja denarja, sedaj pa mu ic šolska ktfhinja zopet omogočila prehrano, saj stane kosilo samo 4 dinarje, večina dijakov in dijakinj pa plačuje mani. Povprečni znesek, ki ga prispeva dijaštvo za eno kosilo, znaša po zaključku zadnjega tedna 1.60.
Pa ne smemo misliti, da žive v tem težkem
položaju le dijaki, ki se vozijo. Polovica gostov dijaške kuhinje stanuje v Ljubljani. Nekaj od leh jc takih, da imajo samo stanovanje v Ljubljani, doma pa so izven Ljubljane in celo tako daleč, da se ne morejo voziti. Precej pa ie tudi pravih Ljubljančanov in Ljubljančank, ki zaradi skromnih razmer doma nimajo primerne prehrane, potrebne dorašča jočem u študentu. Tudi vsem tem kuhinja pomaga. Posebna novost in ugodnost za dijake je ludi v tem, da je šolska kuhinja poskrbela, da dobijo najbolj potrebni dijaki ziulrai ob 7.45 že zajtrk, skodelico mleka in kos kruha, po|K>ldne pu dobe najbolj potrebni v odmoru ludi malico.
Ni lahko vodili tako šolsko kuhinjo, vendar se je dobrosrčnost Ljubljančanov lepo izkazala in ravnateljstvo šole upa. da bo mogoče vzdržati kuhinjo skozi vse leto vsaj v sedanjem obsegu. Je pač prav, čc šola tudi v telesnem in zdravstvenem oziru pomaga svojim gojencem, še tem bolj važno pa je lo na učiteljišču, kjer se vzgaja stan, iz katerega bodo izšli bodoči učitelji in vzgojitelji naše mladine Predpogoj, da po dokončanem študiju uspešno lahko opravljajo svojo vzvišeno in odgovorno službo, pa je vsekakor ta, da so telesno in duševno zdravi. K temu pa na i jim pomaga tudi javnost, saj ni nikogar med nami. ki nc bi bil moral biti hvaležen svojim učiteljem, ki so ga vodili in izobraževali skozi mlada leta šolske dobe.
Italijani vodijo grške ujet nike v skupno taborišče.
Korča - središče Aromunov
V sedanjih grško-italijanskih bitkah se vsak dan omenja ime Korče, večjega mesta blizu tri-ogelne meje med Grčijo, Jugoslavijo in Albanijo, na albanskih tleh, nekako 15 km v zračni črli oddaljeno od jugoslovanske meje in kakšnih 10 kilometrov od grške. V novejših časih se je lo ime čulo v svetovni javnosti prvič šele v balkanskih vojnah ko so Grki po padcu tedanje turške Janjine marširali proti Korči, ki jo smatrajo za svoje mesto. Mirovna konferenca po svetovni vojni vojni je to mesto dokončno prisodila kneževini in poznejši kraljevini Albaniji, čeprav to mesto ni bilo nikoli etnografsko niti albansko, niti grško, niti srbsko, temveč aroniunsko. Korča, po slovansko Korica ali Gorica, je v resnici središče malega narodiča Aromunov, ki sedaj izumira, prevzema počasi srbski, albanski ali grški jezik. O kakem kulturnem središče, ki naj bi ga predstavljala Korča, ne more biti niti govora. V mestu ni niti ene srednje ali njej odgovarjajoče šole, niti ene knjižnice, sploh razen nekaj albanskih uradnikov in več ali manj izobraženih pol-inteligentov, tudi nobenega izobraženca v evropskem smislu besede. Pač pa je važno trgovsko središče Aromunov in okoliškega podeželskega prebivalstva.
Aromuni so nedvomno potomci nekdanjih Dardanov, ki so naseljevali v času Aleksandra Velikega in do rimske dobe te pokrajine, ter so
Naša največja naloga
Kmalu nam ni bila zadana večja in lepša naloga, kakor nam jo je zastavil v plemenitem zanosu gospod Drin v uvodnem članku »Slovenca« z dne 27. oktobra t. 1.:: Čaka nas še naloga, da vzbudimo kristjana v strankarskem pristašu katere koli barve!
V polpreteklih časih, stopnjevano v novejši dobi, sta brezbožni in surovi materializem in egoizem prevzela tudi kristjana v toliki meri, da je začel pozabljati na Boga, ki mu je prinesel resnično svobodo ter ga napravil človeka. Po imenu še kristjan, je dejansko oboževal le materialne vrednote ter se boril z vso slefK) strastjo za svetno oblast, edino z namenom, da bi množil svojo materialno moč in korist. V vse stanove, v vse stranke se je razlil ta strup, in to s tem večjo silo, čimbolj se je stranka in ljudstvo oddaljilo cd Boga in krščansko pojmovanega življenja. Človek se ni cenil kot oseba z vsemi bogatimi božjimi darovi in krščanskimi vrednotami, marveč le kot množitelj strankarske moči in koristi. Borba se večjide' nj več vodila za vzvišena načela človeškega življenja, vredna človeka in njegovega Stvarnika, temveč je postala osebna, strankarska » najslabšen smislu besede. To strankarstvo, ki ie z zapeljivimi besedami zlorabljalo vsa dobra nagnjenja in stremljenja človeka, je privedlo človeško družbo na rob prepada, pred katerim danes stojimo. Tako je bilo drugod, tako je tudi pri nas. In če tudi mi ne bomo ob dvanajsti uri razumeli božjih znamenj, bomo zgrmeli v zevajoči Prepad. V navedenem članku se točno ugotavlja, da je zmeda, ki vlada na svetu, v glavnem posledica zablode, ker so narodi zavrgli Boga, nje-8ovo postavo in njegov red. Zavrgli so počelo Pravice in ljubezni. Zato zdaj 6pet vlada pravica Pesti in sile. To narodi čutijo in se zavedajo, da je rešitev le v Kristusu ...
Danes je jasno in odločno postavljeno vprašanje: ali z Bogom, ali pa v brezbožnost! Ali ostanemo kristjani, ali se vrnemo v poganstvo. Ali postanemo in ostanemo resnično svobodni, ali Pa se popolnoma zasužnjimo materiji in surovi sili!
Na zunaj bi bilo za nas vprašanje rešeno; v Jugoslaviji je krščanstvo v pretežni večini, v Sloveniji lahko rečemo stoodstotno. Toda na znotraj 'nio se izneverili krščanskemu mišljenju in de-'ovanju; tudi nas je prevzel materializem in slepo strankarstvo ter strastno osebno pobijanje. In Pfav mali slovenski narod se v tem odlikuje in
medsebojno pobija ter slabi že desetletja, čeravno mu je tega najmanje treba! Ali ne bomo iz-pregledah niti v zgodovinskih trenutkih, ko gre — kakor pravijo — za tisočletne odločitve in za sam obstoj predvsem malih narodov? Ali se ne bomo zavedli niti sedaj svojih zablod? Niti sedaj se združili in stisnili v eni misli in volji vsi Slovenci ter se povezali v enodušno silo z vsemi ostalimi Jugoslovani, v veri in zaupanju v Boga, združeni z vezmi krščanstva? Mnogi naši manifesti začenjajo »Z vero v Boga«. Morda je temu ali onemu, ki je besedilo sestavljal, to pomenilo lepo, visoko zvenečo frazo; danes se to ne sme ponoviti, če nočemo izzvati tudi nad nami težkih dni. Danes se mora vsakdo odločiti, ali bo zaveden kristjan ali brezbožnik in s tem izdajalec narodnega občestva, izdajalec svojfc slovenske matere. Kdor hoče biti to, naj to odločno in javno piokaže, ker ni več čas za hlinjenje in podtalno rovarjenje proti jasnim in resničnim interesom slovenskega ljudstva. On sam se izločuje iz našega občestva. Brezbožnost razjeda in uničuje velike narode, mali narod pa bi :zbrisala z zemeljske površine. Zato je brezbožnik resnični izdajalec lastnega rodu
Po vseh hudih preizkušnjah, ki jih doživljamo in opazujemo drugod, mora biti za vsakega kristjana jasno, da nam edino višja sila lahko nudi dovolj moči in razsodnosti, da zevajoči strašni prepad srečno obidemo. Zato nam tudi ne bo težko, vzbuditi v sebi pravega in resničnega kristjana. Zadnji čas je, da tudi Slovenci spregledamo in se temeljito preusmerimo, da pozabimo in zbrišemo žalostno našo strankarsko preteklost, da premagamo v sebi materialnega in sebičnega človeka in da postanemo složni in edini. Postavimo odkrito vse naše mišljenje in delovanje na resnične krščanske temelje in visoke moralne vrline resnice, pravice in ljubezni. Na tej osnovi naj preusmerijo tudi vse stranke svoje delovanje le v pozitivni, zdravi pravcc. V plemenitem, ustvarjajočem tekmovanju bomo kot jk>-polni kristjani, složni in edini pod vodstvom, ki nam ga je v najtežjih časih Bog naklonil, lahko rešili vsa zamotana vprašanja dneva in časa, predvsem tudi vse, nujne socialne naloge ter zanemarjene prevažne vzgojne probleme, ki se nam postavljajo. Naša edina rešitev je v pravilnem pojmovanju zahtev časa, naša največja naloga, da vzbudimo v pristašu sleherne stranke kristjana.	Rodoljub 1 dežele.
jih potem Rimljani romanizirali .Dartlani so tvorili nekak vmesni člen med starimi balkanskimi narodi, med Albanci, to se pravi Iliri, med Grki in med Daki ter Trakijci. Grki so pod vplivom slovenskega naseljevanja, roinaniziranja, v križarskih vojnah tudi italijanskega vlpiva in pozneje turškega, svoj jezik temeljito spremenili, tako da niti današnji književni jezik, niti ljudski jezik nista več podobna starogrškemu klasičnemu jeziku. Trakijci so izginili, na njihovo mesto so se naselili sedanji Bolgari, Daki so se romanizirali, to so namreč današnji Romuni, stari Dar-danci pa so se ohranili kot romauizirani Aromuni do dandanes. Še v 18. stol. jih je bilo mnogo več kakor dandanes, vsaj njihovo narodnostno ozemlje je bilo večje. Tudi njihov jezik ni čislo romanski ter ga niti najbolj sorodni Romuni ne razumejo.
To je približno isto kakor z albanskim jezikom, ki ima komaj četrtino pravih ilirskih besedi, vse drugo pa je slovanskega, grškega, turškega ali romanskega izvora, kakor sta ugotovila prav dva slovenska jezikoslovca, namreč univerz, prof. dr. Oštir in dr. Nahtigal.
Aromuni se ne bavijo niti s kmetijstvom, niti z obrtjo, niti niso voljni biti težaki. Njihov prastari poklic je živinoreja, zlasti ovčjereja in kozjereja. Po visokih planinah se selijo, kakor paša nanese z jugoslovanskega na grško in zopet na albansko ozemlje. So pravi balkanski nomadi, ki ne ljubijo stalnega bivališča, zato se v Korči čuje le malo aroniunsko, ta jezik pa prevladuje tedaj, kadar je v Korči živinski sejem. Aromun, ki se naseli, se sicer trdno drži svojih družinskih tradicij, toda že v drugi generaciji se ali poslo-vani, pogrči ali arnavtizira. Aromuni so skrajno nezaupljivi, skopi, varčni in bogati ljudje. V dobrih časih ugodno prodajajo svojo živino v Grčijo in druganl za zlate denarje, denarja ne zaupajo bankam, temveč ga drže kje varno zakopanega, seveda, če le mogoče v napoleondorih. Sami se tiranijo 7 ovčjim mesom in mlekom, zavijajo se v ovčje kože, kupujejo pravzaprav samo sol. Nedostopni so kulturnim vplivom. Pripeti 6e, da hoče kak navidez reven Aromun kupiti kar celo planino za zlatnike, ki jih je hranli vse svoje življenje. Aromur.e cenijo sedaj še na strnjenem ozemlju na kakih 200.000, približno dovolj, da jih n. pr. veliki Andrčejev atlant še označuje kot strnjeno narodnostno ozemlje okoli Korče. Po drugih ozemljih Balkana so ti Aromuni že prevzeli jezik vladajočih narodov, to so takozvani Cincarji. Sorodni so Aromunom tudi nam znani Čiči v Istri, ki prav tako govore med seboj neki spačeni romanski jezik.
Če bogat Aromun j>ošlje svojega nadarjenega sina v mestne šole, študira ta navadno medicino, pravo ali gospodarske vede ter se potem v življenjski praksi redno oprime kakega donosnega posla, tudi politike, bankarstva, trgovine, nikdar pa ne kmetijstva, filozofije, teoretičnih znanosti. V Belgradu imajo na primer posrbljeni Cincarji — še celo v drugi in tretji generaciji se ne 1110-
Katastrofalna povodenj
Kakor Poročajo iz Čnpljine je zaradi zadnjega deževja spet nastala povodenj in je Ne-retvu poplavila okoliške vasi. Posebno so prizadete vasi Višica, Čeljvo, Struge in Gabela. Narasla voda je prihrumela tudi v Metkovič in poplavila skoro celo pristanišče. Parnik ».Šu-madija« je komaj še mogel odpluti iz Metko-viča. V Metkoviču so poplavljena posamezna skladišča pri železniški postaji. Poplavljena so tudi nekatera dalmatinska polja. Iz poplavljenih vasi so se morali prebivalci izseliti in odgnati svojo živino na višje ležeče kraje.
Iz Sarajeva poročajo: £ole sedaj se more oceniti obseg nesreč, ki so jih v naših krajih povzročile |>ovodnji. Vse reke so prestopile svoje bregove in poplavile jiolja. Reka Neretva je poplavila zahodni oel Mostarja. Bosna je poplavila sarajevsko j>olje. Narasle reke so odnesle okrog trideset mostov. Reka Zuicvina
Novinarski koncert 1. decembra
Spored novinarskega koncerta k prazniku Ze-dinjenja ie naslednji:
Ljubljaiska filharmonija nastopi pod dirigentom Dragom M. Šijancem z izbranimi simfoničnimi deli, med katermi bosta dve izvirni slovenski skladbi doživeli svoj krst. Izvajala 6e bo prvič simfonična skladba Blaža Arniča »Zapcljivec« ter I. Skerjanca koreografska pesnitev »Marcnka«. Izmed svetovnih slovanskih skladateljev sta na sporedu Čajkovski s Koncertno fantazijo za klavir in orkester, pri kateri bo kot solist nastopil po dolgem času rektor Glasbene akademije mojster A. Trost, ter Dvorak s simfonijo »Iz novega sveta«. Tako bo ta slavnostni konce«! v glasbenem svetu gotovo prvovrsten dogodek. — Vstopnice se dobe že sedaj pri blagajni Kina Union. — Koncert bo v korist revnim ljubljanskim srednješolcem.
Delo za zaščito otrok in mladine
Banovinski odbor Jugoslovanske Unije za zaščito otrok, sekcije za dravsko banovino, jo na svoji seji dne 14. t. m. med drugim razpravljanjem o važnih in najnujnejših delih za zaščito otrok med drugim ugotovil sledeče:
1.	Dosedanje delo za zaščito otrok za slučaj vojne je že zelo napredovalo, vendar je treba s pospešenim tempom te priprave čimprej dovršiti in zalo je treba prvenstveno rešiti vprašanje finančnih sredstev.
2.	Organiziranje krajevnih odborov je treba jx>spešiti in sicer tako, da bo popolnoma zadoščeno vsem zadevn'm razpisom ministrstev in Pravilnikom o zaščiti otrok. Dosedaj je organiziranih 207 občin, ki imajo ustanovljene krajevne odbore. Ideja organizirane in načrtne akcije skrbstva in varstva našega naraščaja se je pričela s tem širiti iz banovinskega in mestnih centrov na deželo v večja naselja in vasi. Ker je uvažanje strokovno premišljene in načrtne zaščito otrok šele na začetku, je treba stremeti za tem. da bo vsak krajevni odbor predstavljal živo, agilno, navdušeno ter idci.lno delavno edinico, ki se bo vedno zavedala svoje velike naloge: bdeti in čuvati nad duševnim in telesnim zdravjem mladine svojega področja. — Še pred božičem bo sklican sestanek zastopnikov krajevnih odborov, na katerem se I vod o obravnavala tekoča mladinsko zaščitna vprašanja.
3.	Delo za postavitev doma za socialno ogrožene noseče matere in porodnice se pospeši. Banovinski odbor pričakuje od vseh prizadetih iz-datn epomoči.
4.	Dosedanji krediti za zaščito otrok, s katerimi razpolagajo bodisi občine, banska uprava in država, so absolutno premajhni, da bi bilo z njimi mogoče uspešno rešiti katerokoli mladinsko zaščitno vprašanje. Dolžnost vseh občin je, da vnesejo v svoje proračune za I 1941-42 posebne proračunske postavke za zaščito otrok, prav tako je treba zvišati tudi postavke zn zaščito otrok v proračunih banske uprave in držnve. Dosedanjega pomanjkan ja sredstev ne bo mogoče nadomestiti s prostovoljnimi prispevki in darili, zato naj se pokrene akcija za ustanovitev banovinskega mladinsko zaščitnega fonda, kamor se bodo stekale redne, obvezne dajatve, kakor jo to uvedeno že v mnogih državah.
5.	Katastrofalno padanje rojstev, upadanje volje za rojstvom otrok, pomanjkanje smisla za družinsko življenje v našem narodu in drugi slič-ni pojavi zahtevajo energičnih ukrepov nel.e od strani zasebne iniciative, ampak tudi od strani oblastev. Pri vsem delu v tej smeri se morajo podrediti vsi osebni principi in kaprice posameznikov interesu splošnosti, da se ohrani življenjska sila naroda in tako poveča moč države.
Na podlagi gornjih ugotovitev je banovinski odbor sprejel vrsto sklepov za nujno izvršitev z upanjem, da iniciativa Unije ne bo naletela na težkoče in nerazumevanje.
Dober odgovor
Nekega dne je francoski kralj Ludvik XVIII. predsedoval ministrski seji. Minister de Corbireres se je tako zamislil v posle, ki so jih obravnavali na seji, da ni prav nič opazil, kako je privlekel iz žepa dozo in jo položil poleg sebe na mizo. Kralja je vznevoljila ta kršitev etikete. Namršil je obrvi, da bi pokazal svojo nezadovoljnost. Toda minister tudi kraljeve nevolje ni zapazil in je privlekel iz žepa še robec ter ga položil poleg doze. Končno je kralja minila potrpežljivost, prekinil je sejo in rekel Corbireresu: »Gospod minister- zdi se mi, da boste izpraznili vse svoje žepe.«
Tedaj je Corbireres zapazil storjeno napako, toda ni zgubil prisotnosti duha, ampak je hladnokrvno, smeje se odgovoril: »Veličanstvo, boljše je, da minister izpraznjuje svoje žepe, kakor da bi jih polnil.«
rejo otresti svojega neslovanskega značaja in navad — velik gospodarski vpliv in takozvana čar-šija, [>od čemer »prečani« razumevamo gotove gospodarske kroge v Belgradu, je pod velikim vplivom in v rokah nekdanjih Aromunov, sedaj Cincarjev. Na polju poezije, znanosti in prosveto Cincarji niso srbskemu narodu prispevali prav nič, pač pa so se v prejšnjih stoletjih posamezniki prav krepko obnesli v osvobodilnih bojih proti Turkom.
Korča sama je v gorski kotlini, ki leži v višini kakih 800 metrov nad morjem. V dobrih časih je štela tudi nad 20.000 prebivalcev. Njen pomen je zlasti v trgovini in v strateškem položaju, zakaj visoke gore, ki jo obdajajo, so važne za prevladovanje pokrajin vseli treh držav, tako skrajne Južne Srbije, grške Macedonije in albanskega Epira. Drugega poinena ali kakih stavbnih lef>ot pa Korča nima.	C. K.
v Bosni in Hercegovini
je odnesla dva važna mostova v Blažuju in pri lludžiču in jc zaradi tega prekinjen cestni promet med Sarajevom in Mastarjom, prav tako tudi med Sarajevom in Travnikom oziroma Jajcem. Reka Čehotinn je pri Koči odnesla most in s tem pretrgala zvezo z okolico. Reka Prača jc izpodkopaln ojvorni zid železniške proge med postajami Mesiči, Rogatica in Usti-prača. Zid se je zrušil zvečer okrog osmih in je promet na tej progi onemogočen. Potniški vlak, ki je pripeljal iz Belgrada, sc je vrnil v Belgrad.
Iz Banjaluke poročajo: Zaradi hudega deževja vse reke v Bosanski krajini naraščajo. Sava je pri Diihici poplavila vsa okoliška zemljišča. V Banjaluki je reka Vrbas narasla za tri metre in pol. Tudi Uua je prestopila svojo bregove.

Koledar
Sobota, 23. novembra: Klemen (Milivoj), papež; Felirita.
Nedelja, 24. novembra: 28. pobinkoštna nedelja. Janez od Križa; ilrizogon, mučenec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl v starosti 80 let gospod Jernej Zamljen, bivši ielczorezkar strojnih tovarn. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz Florijanake ulice 16. Naj počiva v miru!
Osebne novice
= Na belgrajski pravni fakulteti jp bil rii-plomiran g. Danilo Ferjančifi, naš rojak iz Go-rice. Čestitamo!
= Iz državne službe: Napredovali so pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani: za višjega računskega inšpektorja V. položajne skupine Pav-čič Vladimir in Nachtigall Viktor, računska inšpektorja VII. položajne skupine in za računskega kontrolorja VII. položajne skupine Božič Ladislav, knjigovodja VIII. položajne skupine.
Bogoslovcu
Antonu Stefancu v spomin!
Ko se jc v torek, 12, t. m. sonce že nagibalo h gorskim velikanom, scin stal na ulici zatopljen v globoke misli, Neki čudni nemir se je naselil v moje srce, kakor da bi nekaj hudega slutilo.
In ni bilo oolgo potem, da mi iz šča pošljejo naslednje obvestilo: »Umrl je Iki-goslovcc g. štcfunec Anton.« .Skoraj neverjetno se mi je zdelo to sporočilo! Kajti ko sem le nekaj dni pred smrtjo v Ljubljani obisku!, si mi z veseljem pripovedoval, da se počutiš mnogo boljše, zato upaš, da boš kmalu zapustil bolniško- posteljo in mogel nadaljevati znon.ji letnik bogoslovnega študija. Vendar pa je Bog drugače hotel. Nenadoma in nepričakovano Te je poklical k sebi po plačilo za vsa 1'voja plemenita dejanja in trpljenje, ki si ga za časa dolgotrajne zavratne bolezni junaško in potrpežljivo prenašal. Vsemogočni je pustil neizpolnjeno Tvoje hrepenenje, da bi se v duhovniški službi popolnoma posvetil njemu. Neizpolnjeni so ostali tudi upi in nade Tvojih dragih staršev in sestric, ki so vsi srčno želeli, da bi Te gledali pred oltarjem Gospodovim. Namesto k novi maši. ki bi jo daroval že letos, smo Te spremili nn turniško pokopališče, kjer bo o o počivali Tvoji telesni ostanki. Iludo nam je bilo položiti k večnemu počitku Tebe, mladega, nadebudnega in zglednega bogosloven ter dobrega in iskrenega prijatelja, zato je ob
JCaj jpKavite,?
Nekje na Dolenjskem je bilo. Neko nedeljo v septembru se je vsipalo iz vaške goslilile knkili šest fantov in prav toliko deklet. Vasi je bilo ie precej pozno ponoči, so se uvrstili v sprevod in ob zvokih harmonike hajdi po vasi! Da so lioleli z obhodom nagajali in izzivati, se je dalo jasno posneli iz besedi, s katerimi je neki fantalin sprevod otvoril.
Nekajkrat so šli po vasi gor in dol. Niso peli, tudi niso vpili. Tulili so in besneli, da bi človek mislil, da je kaj takega mogoče le pri kakem afriškem divjem plemenu. Ljudje so vstajali iz postelj, vsi začudeni, kaj naj to pomeni. Trav listo noč — tako sodno upravičeno — sta bila oddana v lamošnji prosvetni dom skozi okno dva strela iz samokresa.
Zadeva j e bila prijavljena orožništvu, in sicer ločno, kakor se je vršila. Zandarmerija je poslala okrajnemu načelstvu ovadbo in predlagala, naj oblast kalilce nočnega miru kaznuje. Tovcmo pa, da je ta ovadba premalo odgovarjala stvarnosti. » ( r"	i
, v * v ^ ~ " ~ " * '.r
:! O i . - - .	}e i«
občini, naročilo, nnj župan razgrajače posvari. Zupan pa tega ludi ni storil, saj je ie naprej čul od strani prizadetih, da se njegovemu vabilu sploh ne bodo odzvali. Ko je dopis počival mesec dni v občinski pisarni, so ga vrnili okr. načelstvu s pripombo, naj le ono samo vzame v roke mlade nepridiprave.
Na Martinovo nedeljo je bilo v prav tisti rasi. Iz prav tiste gostilne, kakor prrd 10 tedni, se je vsipalo pozno iez polnoč krdetce nezrelih fantičev, ki so se med ostudnim bogokletjem in vpitjem pretepali sredi vasi, da so se spel ljudje dvigali iz postelj vsi preplašeni in vznemirjeni... Trav isto noč so zagrešili trije fantje iz prav liste občine še nekaj veliko bolj ialostnega, s čimer bo imelo opravili okrotno sodišče. — Sodimo, da bi ne bili imeli na Martinovo nedeljo teh dveh vse obsodbe vrednih izgredov, ako bi	, . . ne bilo pustilo v
septembru razgrajačev nekaznovanih.
Quousque landem ...? Kako daleč še boste šli v popustljivosti vi, poklicani čuvarji reda in miru ter javne morale
poslovilnih besedah Tvojih stanovskih tovarišev iu drugih ter ob petju turobnih žalostink liogoslovskega pevskega /boru vsa /brana množica glasno jokala. I oda jok in sol/o niso nič pomagale, temveč je cvetje iu zemlja zagrnila, lebe, dragi Tone, ki bi bil 22. živeči duhovnik turniške farc! Počivaj v miru in na svidenje med zvezdami!
V slovo zapisal Tvoj rojak in prijatelj
Lu Te.
II
Sardelna pasta »NEPTUN
je na višku kvalitete
Proizvodi največjih domačih tovarn sardin
»NEPTUN« d. d. — Split
—	Mesečna rokolekcija zn duhovnike z dežele bo v sredo, 27. novembra ob pol 10 dopoldne v Domu duhovnih vaj v Ljubljani. Vabljeni so vsi gospodje, zlasti člani Unionis Aposlolicae. Vodstvo doma duhovnih vaj in škof. vodstvo UA.
—	Kratkovalovna radijska postaja in Slomškov ler Prešernov jubilej. Jugoslovanska kratkovalovna radijska postaja v belgradu proslavi prihodnje dni na primeren način 140 letnico rojstva velikegu škofa Antona Martina Slomška ter 140 letnico rojstva pesnika Franceta Prešerna. 0 Slomšku je napisal predavanje rektor ljubljanskega vseučilišča g. prof. dr. Matija Slavič, o Prešernu pa g. tiniv. prof. dr. Fran Kidrič. Obe predavanji bosta oddajani tudi v emisijah za ameriške izseljence, hkrati pa tudi v srbskohrvat-skein prevodu, prevedeni pa bostn tudi v nekatere druge jezike. Natančen čas slovenskih oddaj še priobčimo.
—	Brezje imate doma, če naročite točen posnetek slike Marije Pomagaj, ki ga ,je pravkar izdelala Jugoslovanska tiskarna, Dobite jo v župnih uradih. (Jena 40 din.
—	Razpisana služba lekarniškega referenta. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo lekarniškega referenta pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje kraljevske banske uprave v Ljubljani. Za to službo lahko prosijo magistri farmacije, ki imajo pogoje za uradnike, počenši od uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino do zaključne VII, položajne skupine. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani v roku 15 dni, računši od objava v Službenih novinah,
—	Tvrdka Šinkovec, nasl. K. Soss, Ljubljana, Mestni trg 18, vljudno vabi cenj. občinstvo na razstavo v nedeljo, 24. novembra t. I.
—	Pred velikim kazenskim senatom oproščena.
Državno tožilstvo v Ljubljani je obtožilo zaradi zločina komunistične propagande po čl. 1. zakona o javni varnosti in reda v državi dr. Franceta De-bevca, 22 letnega ekonoma v Tržiču in 21 letnega absolventa tehnične visoke šole Danila Jelenca iz Tržiča. Obtožnica jima je očitala, da 6ta po Tržiču ponoči 19. septembra letos širila neke letake, naslovljene na dclavcc in kmete. Veliki kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj in so bili kot sosodniki gg. Ivan Brelih, Rajko Lederhas, dr. Julij Fellaher in dr. Leon Pompe, jc včeraj dobro uro in pol razpravljal o obtožbi državnega tožilca. Razprava je bila tajna. Obtoženca sta zanikala dejanje in krivdo. Sodišče je zaslišalo nekatere priče, ki niso mogle potrditi, da bi bila širila kake komunistične letake. Zaradi pomanjkanja dokazov v smislu §-a 280 k. p. sta bila oba obtoženca oproščena.
—	Motorni drobilec kamna (4X6 kub. m), dobro ohranjen, kupi Mestno cestno nadzorstvo, Ljubljana, Vrazov trg 4.
—	Požar v Braslovčah. Včeraj ob pol 6 zjutraj je izbruhnil požar v velikem gospodarskem poslopju posestnika, gostilničarja in pekovskega mojstra Riissnerja Ivana v Braslovčah. Ker je gospodarsko poslopje blizu stanovanjskih hiš. ki se tišče v trgu druga nruge. je bila nevarnost, da se ogenj razširi in zajame ves trg. Na krni požara so prihiteli gasilci in takoj stopili v akcijo. Domačini so rešili lz hlevov živino in nekaj orodja ter vozov, vse drugo pn je zgorelo do tal. Škoda je precejšnja. Le požrtvovalnosti gasilcev se jc zahvaliti, du se naraščajoči ogenj ni razširil na sosedna poslopja.
škodo cenijo na 300.000 din. Kako je nastal požar, zaenkrat šc ni točno dognano. Ogenj je ponehal okrog pol dopoldne. iNovirn o požaru se je hitro razširila po vsej Savinjski dolini in so jo mit n i ki prinesli tudi v Celje ,
—	Okostje so našli. Dne 12. novembra je delavec Jožef Povh v šmartskili Cirkovcoh v gozdu poc.iral drevje. No svoji poti |io gozdu je trčil nn skrivnostno najdbo: našel je namreč že dodobra razpadel človeški okostnjak. O
najdbi je takoj obvestil velenjske orožnike, ki so jirišli na kraj najdbe in si jo natančno ogledali Kako je okostnjak prišel v gozd, orožniki, seveda niso mogli ugotoviti. Okostnjak je ležal meti dvema že zelo strohnelima hlodoma, na zgornjem in s|>odnjcm koncu pu sta bila čez hlod polo/cna težka kamna, kar vsekakor ni naravno. Orožniki mi odredili prevoz okostnjuka na farno pokopališče v Šmartno pri Velenju, kjer si ga jc oglet.ul banovinski zdravnik dr. Saje, ki je podal mnenje, da je okostnjak moral v go/du ležati najmanj leto dni. Orožniki poizvedujejo, kdo bi bil skrivnostni mrtvec, ki je strohnel v gozdu,
—	Da liosto stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Poboj zaradi dekleta. V neki gostilni na Kebljn pri Oplotnici je prišlo do obračuna zaradi nekega- dekleta med 20-letnim delavcem Sevškom Henrikom s Planine pri Zrečali in med Slntinkom Petrom iz Mor.rieu pri Oplotnici. V pretep u je Sevšek prerezal Slatinku z nožem trebuh. K ranjencu je bil poklican banovinski zdravnik g. dr. Ravnihar Tone i/ Oplotnice, ki je dal odpeljati Slatinka v mariliorsko l>ol-nišnico. Sev.ško so orožniki aretirali. Slatinek se bori s smrtjo.
po dhžavi
*	15.000 Nemcev se seli iz Dobrudže. Prvi vlaki z nemškimi izseljenci iz Dobrudže so se že peljali skozi Zagreb. Vlaki se ustavijo na kolodvoru Sava poleg tabora /a nemške izseljence, Skupno se bo preselilo iz Dobrudže 13 do 15 tisoč izseljencev.
*	Bombe ubijajo tudi morske živali. Pri rtu Ra/njiču na južni strani Korčule je morje vrglo nn obalo veliko morsko, žival, ki je začela trohneti. Žival je dolga 10 metrov. Kako je kit pobegnil, je te/ko ugotoviti. Morna.ji so mnenja, da je kit, plavajoč pn Sredozemlju, naletel na mino, ali pa ga je zadela bomba iz letu!, ker se nn živali vidijo poškodbe.
*	Morje je naplavilo trupli dveh italijanskih mornarjev. »Jutarnji liste poroča iz Dubrovnika: Preteklo sredo so v bližini Dubrovnika našli dve človeški trupli. Eno truplo je morje vrglo na otok Molunat, drugo so pn našli v Cavtatu. Ko se je za to zvedelo, je iz Dubrovnika takoj odšla komisija, kateri se je pridružil tudi italijanski konzul v Dubrovniku. Ugotovili so, da je truplo na otoku Molu-natu truplo nekega italijanskega mornarja. Ker so pri njem našli legitimacijo, so ugotovili, da je kurjač A|>rile Romano Richardo, rojen 1903, ki je opravljal svojo dolžnost na ladji -> A nto n io Locatelli« societa Garibaldi, Genova. Pri njem so uu.šli 50 lir. Pri drugem truplu niso našli nobenih podatkov, Le po levem čevlju, ki nosi številko 82.107, sklepajo, oa gre za mornarju. Obe trupli so pokopali skupaj na vojaškem pokopališču.
*	Umor pri Zagrebu. V zagrebški okolici je bil v noči od 20. na 21. novembra izvršen hud zločin. V Jankomiru pri Stenievcu je bil umorjen 38-1 etni kovač St.jepan Ferčin. Kovača so zvečer videli v družbi nekega Branka, baje Bosanca. Priimek tega Branka ni znan. Ferč.in in Branko sta obiskala več gostiln in sta se ga najbrž precej nalezla. Ko je Branko spremljal Ferčina proti domu. je med njima nastal prepir, ki se je končal krvavo, Kaj se je prav za prav med njima godilo, še ni ugotovljeno. Zdi se, da je pijani Branko ostro reagiral nn neko pripombo Ferčina in izvlekel nož. Zamahnil jc tnko močno, da sicer miši-časti mož ni mogel prestreči udarca. Brankov nož je zadel Ferčina naravnost v srce, Kovač se je zgrudi! na tla, Branko pn je pobegnil in ni niti noža potegnil iz rane. Ljudje so našli smrtno ranjenega kovača in ga hitro peljali v bolnišnico, pa je nesrečni mož že meo potjo izdihnil.
*	Družinska bitka zaradi vaške lepotice. Bogatega kmeta Svetisluva Mitroviča v Sela-kovcu pri Požarevcu je ponoči /budilo vpitje in pn udarci od sekir. Kmalu je vdrlo v hišo deset mož in fantov, ki so bili oboroženi s sekirami in samokresi. Svetislav je bil edini moški v hiši. Njegova mati Negosava in žena Leposava sta se z dvema malima otrokoma skrili v malo sobico, Svetislav pa je z debelo gorjačo v roki stopil jored napadalce, ki so bili vsi člani sorodne družine Veljkoviča, ki tudi v Selokovcu. Svetislav je z gorjačo zadal hude poškodbe Miloradu Veljkoviču, ki ga je napadel z nožem, tudi Miloradovegn sina je hudo ranil. Sedaj so navalili nn Svetislnva vsi napadalci in ga do smrti pobili. Nato je tolpa
eoiskaln obe ženi. ki sla Se obupno postavili v ran. Posrečilo se jima je, da sta z otrokoma zaklenili v sobo. Toda vrata so biln s sekirami kmalu razbita, nakar sto ženi z otrokoma skočili skozi okno in zbežali v noč. Napadalci so se sedaj spravili nad pohišivo in vse razbili. Milorada Veljkoviča so prepeljali v bolnišnico, kjer pa nimajo upanja, do bi okreval. Ostale liapadolce pn so orožniki /oprli. Orožništvo je ugotovilo, do je bil Ziko Veljkovie nasnovatelj tega poboja. Pred kratkim je njegovo lepa hčerko Milica pobegnila iz očetove hiše, do bi se proti volji svojega očeta poročilo s kmetom Borisavom Marjanovičem. Žikn je zvedel, do je Svetislav Mitrovič svetoval hčerki, naj se ne briga zn očetovo prepoved in naj poroči Borisovo. Da bi Mlličin beg maščeval nad Svcti-slovom, je Ziko zbral svoje sorodnike in vodil pravkar opisano »kazensko ekspedicijoc proti svojemu sorodniku Svetislovu.
Proti nevarnosti
okuženja po ustni duplini jemljite okusne
Dobfvajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8' — velikega zavitka Din 16'—,
Oglas reir. S. hr. 15.110, '27. V. 1039.
Ljubljana, 23. novembra
Gledališče
Drama. 23. novembra, sobota: »Lepa Vida, Izven. — 24. novembra, nedelja, ob 15: »Mali lord«. Mladinska predstava. Izven Ob 20: »Romeo in Julija«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
—	25. novembra, ponedeljek: Zaprto
Opera. 23. novembra, sobota: »Carmen«. Iz-ven. — 24. novembra, nedelja, ob 15; »Grot Luksemburski«. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: Baletni večer. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — 25. novembra, ponedeljek: Zaprto.
Rokodelski oder
»Glavni dobitek« je naslov zelo zabavni komediji, ki jo bo rokodelski oder uprizori' v Rokodelskem domu, Komcnskega ulica št, 12, jutri ob 5 popoldne. Ker bo igra končana že ob 7 zvečer, priporočamo obisk tudi vsem okoličanom. Vsi obiskovalci bodo z igro zelo zadovoljni!
Radio Ljubljana
Sobota, 23. novembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Plošča za ploščo hiti, pa vsaka veselje budi. — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Plošča za ploščo hiti, pa vsaka veselje budi — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Nastop otrok vodi gdč. SI. Vencajzo-va — 17.30 Od bajke do bajke (plošče) — 17 50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Rad. ork.
—	18.40 Protiletalska zaščita (g. dr. Joško Pezdircj
—	19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura
—	19.40 Polke in valčki (plošče) — 20 O zunanji politiki (g dr Alojzij Kuhar) — 20.30 J. Vomber-gar; Pod drobnogledom. (Izvajajo člani radijske igralske družine) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Konec ob 23.
Drugi programi
Sobota, 23. novembra: Belgrad: 20.45 Zbor Zagrebi 20 Lahka gl. — Beromiinster: 19.40 Dušikova opereta »Modra roža« — Budimpešta; 19 30 Rad. ork. — Praga: .19.30 Večerni konc. — Sofija 21 Kvintet — Sottens: 21.20 Romanske narodne — Stockholm: 19.30 Kabaret.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m)-. 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko YUG (19 69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko.
Prireditve in zabave
»Dva para sc ženita«, ljudsko veseloigro v 3 dejanjih priredi v nedeljo, dne 24. t. m. ob 8 zve čer v frančiškanski dvorani Šentjakobska prosveta. Predprodaja vstopnic v pekariji g. S. Petriča in podružnici I. delavskega konzumtiega drušlva, Florijanska ulica. Člani in prijatelji vabljeni!
V frančiškanski dvorani uprizori vStolna prosveta« jutri, v nedeljo 24. novembra ob petih popoldne velezanimivo Fižgarjevo tride-jonsko dramo »Veriga«, ki ie nn naših odrih bila že večkrat uprizorjena z velikim uspehom. Vstopnice jio navadnih cenah danes in v nedeljo dopoldne v trafiki Šoukal, Preti škofijo. dve uri preo' predstavo jia pri blaprnjni v frančiškanski pasaži. Pohitite z nakupom, dokler je šc izbira prostorov!
Danes zvečer oh 8 vsi v frančiškansko dve-rnno, kjer bo frančiškanska prosveta ponovila Goldonijevo »Gostilničarkoc .— komedijo v treh dejanjih, ki je ob ob prvi uprizorit vi želo velik uspeh. Nikomur, prav nikomur, tako ženskemu kot moškemu spolu ne bo žal, česar se bo naučil ob pretkani -»Mirandolini«. Zato ne zamudite prilike in si nabavite vstopnice v prenprodaji v trgovini Sfilitroj. Frančiškanska ulica, ali pa od ft dalje pri dnevni blagajni-Cene: parter 10, 8, 6, 4, balkon: 10, 8, 6, 4, 3.
Predavanja
Fantovski odsek — Bežigrad priredi v torek. 26 novembra /ondimivo predavanje Boj z a Sredozemsko morje. Vsi bežigrajski fantje vabljeni!
Mestna zdravniška dežurna služba
Mostno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. I^igar Ivan, Ulica 20. oktobra št. 7-L, telefon št, 41-52.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljcva cesta 1; mr Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Tržaška cesta.
Odličen film mojstra Geze Bolwary-ja
Dunajske ljubavne zgodbe
(\Viener Geschichten).
Film o drnžestnih dunajskih dekletih, ki rade ljubijo toda ne izgube svojeua ponosa, o lahkomiselnih mladeničih, ki se igrajo s srci neizkušenih deklet... in o kosu zgodovine znane dunajsko kavarne .Fenstergucker". V gl. vlogah: Han* Moser. ki mu kritikn priznava to njegovo kreacijo kot najboljšo, vedno simpatični Paul HorbiRor, šarmantna Marta Jlarell ln drugI!
KfAnllA Kino Union 22-21

Pozor! Ob 16. in 10. uri zadnjikrat odlična amerikanska komedija ■ p 1 VI n 4p>	Zvečer ob 21. url premiera monuiuontalnega francoskega velefilma
	flKU ^ %7 Tk/f"Eja^jr w
	1-r JD J^. Rj J*. V J^JL S1A JLi JL
mr lilll U Izborna zabava, salve smeha! — V glavnih vlocah Claudette Colbrrt, Don Amer>o	Nesrečna lluhezen mladega pobeglega legljonarja — film, ki bo vsakega pretroel s svojo silno tragiko. Višek filmske tehnike. - Mojstrska režija. - Znameniti igralci: .Iran Gabln, Michole Morgan. Miche.e Simon Kfxo >fATlrA 22_41
Molitve za m!r v stolnici
Drevi ob 9 se prične izredno nočno češčenje; molila se bo 30. ura. Možje in mladeniči vljudno vabljeni.	.
Jutri, v nedeljo dopoldne bo sv. Reinje Telo izpostavljeno od 6 do 12 (razsn med slovesno mašo). Vernike vabimo, da pred izpostavljenim Najsvetejšim veliko molijo za mir. Sv. maše bodo vse v ta namen.
Jutri popoldne ob pol 4 bo ura molitve za mir in blagoslov domovini.
Slovesna, glavna mirovna pobožnost bo pa jutri v nedeljo zvečer od 8 do 9. Te pobožnosti se bo udeležil tudi prevzvišeni gospod knezoškoi dr. Gregorij Rozman, ki bo imel ob 8 tudi cerkveni govor. — Vse vernike najvljudneje vabimo, da se posebno te večerne ure molitve udeleže. Pridite, da skupno s svojim prevzvišenim nadpa-stirjem molimo za mir in blagoslov domovini!
Profesor Jirak razstavlja v »Salonu Kos«
Naše kulturno življenje je dokaj razgibano: koncertu sledi koncert, umetnostni razstavi umetnostna razstava. Razveseljivo je tudi to, da vmes ni daljših presledkov.
Po koncertih in razstavah beremo v naših dnevnikih in mesečnikih occne — ali, kdor želi, kritike — katere, se prcmleva, zaradi katerih se naš svet včasih navdušuje, včasih pa tudi >— h udu je.
Ocenam primerni so tudi obrazi nastopajočih: le-ti so polni vedrosti ali pa — zaskrbljenosti in jeze. To seveda ni važno. Za javnost je važno, da je življenje razgibano, t. j., da nas vstvar ja joči oo časa do časa presenečajo s čim novim. Od ustvarjajočih so prav posebno podjetni naši upodabljajoči umetniki. S pridom ustvarjajo ter zato razstavljajo v raznih salonih. Eden najbolj priljubljenih je umetnostni »Salon Kos« v prehodu nebotičnika, kjer to pot razstavlja znani mariborski umetnik, profesor Karel jirak. Z enajstimi deli je napolnil dvoje izložbenih oken »Salona Kos«. (Lastnik umetnostnega salona je zato razstavo jia novo prevlckel stene; tako bodo prišle umetnine do prave veljave!)
Profesor Karel Jirak živi stalno v M'aril>o-Tti, k jer poučuje risan je na ondotni realni gimnaziji. Razumljivo je, da je za svoja dela iskal motive (izvzemši dveh olj) v neposredni bližini (Zimska krajina), »Mariborska stolnica«, ■Liikarice«) in pa v bližnji okolici — v bajnih Slovenskih goricah (»Iliša z zelenjem«, »Povo-denj v Slovenskih goricah«, »Krajina v jesenski megli«, »lz Slovenskih goric«, »Južitia«).
Profesor Jirak, ki je sicer že naš znanec, je to pot posebno vabljiv s svojimi motivi iz prelepih Slovenskih goric. Polna nastrojenja so tlela: »Iz Slovenskih goric«. »Krajina v jesenski megli«, »Južina«, posrečene so »Liika-rire«, krepki pa sta »Mariborska stolnica in »Zimska pokrajina«.
Jirakova oela bodo razstavljena do vštetega 4. decembra in cenjenemu občinstvu ogled najtopleje priporočamo. Na razstavo posebno opozarjamo prijatelje in ljubitelje Slovenskih goric.
Nova cerkev sv. Mihaela na Barju
Ce greš po Ižanski cesti in zaviješ pri šoli na desno, si kar kmalu pri novi barjanski cerkvici. Oko ti obtiči na prijaznem hramu božjem, na lepem stolpu, odkoder kliče in vabi zvon po Barju raztresene prebivalce. Prisrčen vtis, ki ga imaš pri pogledu na zunanjost cerkvice, se stopnjuje, ko si se vzpel po stopnicah in vstopil v notranjost. Neki posebni mir te objame; prešinete gorko čustvo pričujočnosti božje. Lepa je bila svečanost blagoslovitve. Hvaležnost je našla izbrane besede, prošnje, molitve so vrele iz src v eh, ki so bili navzoči. Iz mladih grl barjanskih otrok so kipele pesmi, tako blagodoneče, da si ostrmel. In v duši mi je govorilo: Hvala vsem, ki so pripomogli, da se iz te širne ravni lahko dvigajo srca v skupni molitvi in skupni pesmi iznad zemeljskih nižin in bojev v višave nebes!
Glej, nadangel Mihael drži v roki tehtnico Pravice božie! Kako je s teboj, o človek, ki si podoba božja? Veš-li kaj pomeni ta čas vojne vihre zate? Postoj. zamisli se, da te ne zajame nepripravljenega! Vsakdo je poklican v boj zoper zavist, nemarnost, sovražnost, napuh; že tukaj je čas za odločitev. Pripravljajmo se in prosimo sv. Mihaela za to. Pozdravljena cerkvica, ki nas budiš k pripravi!
I Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 7 zjutraj.
1 Oglejte si kapelo sv. Cirila in Metoda v Ci-rilovem akademskem domu v Streliški ulici. Kapela, ki je biser moderne cerkvene umetnosti in je vsa poslikana s slovanskimi svetniki, je dostopna občinstvu vse nedelje do božiča od 9—18.
1 Slomškova družba, podružnica Ljubljana -mesto, vabi člane, prijatelje in somišljenike družbe na proslavo in prireditve dne 24. in 25. nov. Opozarjamo na spored, ki je bil objavljen v včerajšnjem »Slovencu«. Pevci, udeležite se pevske vaje v nedeljo ob 0 dopoldne na učiteljišču.
I Razstava slikarja Božidarja Jakca. Božidar Jnkac bo razstavil svoja nova dela. portrete in vtise iz Prekmurja. Belckrajine, Ljubljanske okolice, Primorja, Madžarske in dru-pili krajev ter grafike iz jeseniških jeklaren, v nedeljo, dne 24. t. m. ob il dopoldne v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Vabljeni vsi!
1 Baletni večer z deloma novim sporedom. V nedeljo zvečer bo izvajal baletni ansambl s solisti in solistinjami na čelu pod vodstvom inž. Go-Jovina v njegovi in Pilatovi koreogiafiji spored, ki je domala nov Od že izvajanih točk je na sporedu suita »Hrestač« in Švarin: »Valse«, ki je bil [zvajan na Baletnem večeru lansko sezono, novejšega datuma pa so: plesi iz opere »Carmen« in »Prodane neveste«. Nove točko bodo: Schubertov 'Moment musical«, Sibeliusov Valse triste, Oster-čev »Nocturne«, Chopinov »Valse« in Dvofakova »Harmonija«, ki so jo izvajali doslej samo dvakrat. Vse ljubitelje plesa opozarjamo na ta zanimivi večer.
1 O normalizaciji v zvezi z načrtnim gospodarstvom bo predaval profesor belgrajske uni-
verze g. inž. Pavle Vasič, v okrilju »Društva in-^njnev v Ljubljani« v torek, dne 20. novembra 1J40. 1 ričetek predavanja točno ob 17 v društveni predavalnici. Kongresni trg l-II. Vabimo vse člane in po njih vpeljane goste na to zanimivo predavanje predsednika jugoslovanskega komiteja za normalizacijo. Po končanem predavanju, na katerem bodo dana pojasnila o organizaciji ustanov zu normalizacijo, je strokovna debata zaželena.
1 Preselitev mest. socialno političnega urada. Ker se vsi odseki mest. scialno političnemu urada precslijo v poslopje Mestnega pogrebnega zavoda na Ambroževem trgu št. 7 zaradi selitve sociulno politični urad ne bo' mogel u rado vati v sredo in četrtek 2?. in 2,9. t. m., hkrati pu opozarjamo, da prično vsi odseki mest. socialno političnega urana prihodnji petek 29. novembra poslovati že v novih prostorih na Ambroževem trgu št. 7,
1 Hišni posestniki, kateri imajo enega ali več solastnikov, naj se namudoma zgiasijo v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6, radi znižanja dopolnilnega davka pri zgradarini.
1 Za hromega, revnega obrtnika bi občina rada kupila rabljen tricikel in prosi ponudbe na socialni urad.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-.TOSEF« grenčice.
1 V Ljubljani umrli od 15. oktobra do 21. oktobra 1940. Golčar Marija, 42 let, dninarica, Vidov-danska cesta 9, Bizjak Herman, 34 let kamnoseški pomočnik, Nove Jarše 54, Beran Miloš, 3 leta, sin učitelja, Večna pot 29, Prelogar Ana, 63 let, kuharica, Kapiteljska ul. 11, Belič Jožefa, raj, Per-šič, vdova Pance, 56 let, posestnica, Vič 29, Zajec Frančiška, rojena Kastelic, 61 let, žena nadzor, t. t. linij v p„ Vodnikova c 80, Burkclca Ana, roj. Košir, 77 let, vdova žel. delavca, Vidovdanska cesta 9, Zamljen Jernej, 80 let, bivši železorezkar, Sv. Florijana ul. 16. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Kovačič Marija, 69 let, užitkarica, Žigmari-ce, obč. Sodražica, Višnikar Terezija, 32 let, žena rudarja, Željne pri Kočevju, Kozina Frančiška, 25 let, hči posestnika, Zapotok 20, obč. Sodražica pri Kočevju, Amon Pavla Marija, 45 let, zasebnica, Svabičeva ul. 15.
1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Morske ribe v Dalmaciji dražje ko v Ljubljani. Veliko so težave glede dovoza morskih rib na ljubljanski ribji trg. Od tedna do tedna je manj- J ši dovoz, ko je drugače povpraševanje po neka. t terih vrstah morskih rib še vedno veliko. Včeraj je bilo pripeljanih na ljubljanskih trg do 200 kg morskih rib, večji del malih in srednjih sardel, nekaj osličev in morskih jezikov. Drugih boljših morskih rib ni bilo na prodaj. Kakor zatrjujejo poznavalci dalmatinskih ribjih trgov, je postal silno velik izvoz morskih rib v Italijo. Ta pokupi vse
ribe in zato so 6e cene tudi na mestu zelo dvignile, ker Italija plača vsako ceno z a ribe. Morske ribe so na ribjih trgih v podrobni razprodaji za 15 do 20/o celo dražje, kakor v Ljubljani. Tudi lov na Jadranu je že nekaj dni slab. Morske ribe so bile včeraj na trgu: male in srednje sardele 15 do 18 din za kg, osliči 36, dalje lubni in morski jeziki 44 din kg. V Splitu so lubni in morski jeziki po 50 do 60 din kg v nadrobni prodaji! Drugih morskih rib ni bilo. Srednja je bila izbira sladkovodnih rib. Dunavske postrvi po 24, ščuke po 20 in domače postrvi po 40 din kg. Nakup rib jc bil slab.
1 Zanimivosti z živilskega trga. Sezona za grozdje je končana. Na trgu ni dobiti več niti posameznega grozdiča. Tuintam prodaja kak branjevec šo črno grozdje, ki je domač okoliški pridelek. To grozdje je sedaj celo po 14 din kg, ko je bilo drugače po 2 do 3 din kg, 6prva letos največ po 5 din kg. Kostanja je malo na prodaj. Štajerski maroni je po 12 do 14 din kg. Tudi jabolka so 6e začela dražiti. So najfinejše vrste po 12 do 14 din kg. Zelo drage so hruške od 14 do 20 din kg. S sadjem je letos res težava, ko je bila tudi letina v sadonoenih krajih prav slaba. Na trgu so se včeraj pojavile prav redke jesenske gobe. Dve kmetici z Gorenjskega sta ponujali za Ljubljan. čane prav čudne gobe, namreč takozvane »bri-r.ovke«, kakor jim pravijo kmetje. Te gobe rasto in uspevajo po zelo mladih smrekovih nasadih in gozdovih, ki so močno s travo zarasli. Brinov-ke, utrgane, kmalu spremene barvo in postanejo spodaj rumenkaste ali modrikaste. To ljudi odvrača, da jih smatrajo za strupene in nevžitne. So pa zelo dobre. Brinovke navadno cvro na masti in so cvrte tako okusne kakor telečja pečenka, ker so prav mesnate. Nekateri jih pa vlagajo tako, da na-sole plast gob v veliki lončeni posodi ali pa v škafu, na to polože plast čebule itd. Naposled gobe pokrijejo z deščicami in nanje polože kamne kakor pri zelju. Po leti v vročini so to najboljše gobe!
1 Kolesarski tatovi no odnehajo. Čeprav jo precej manj koles na cestah kakor v poletnem času, kolesarski tatovi niso nič manj podjetni. Videti je, da je tatvina koles postala organiziran posel in da nekatere skrivne delavnice, ki so prav gotovo zunaj na deželi, v glavnem živijo od ukradenih koles. Kolesarski tatovi zato na jesen vedno hitijo, da nakradejo zadosti veliko zalogo za svoje odjemalce, ki izkoristijo zimski čas za predelovanje koles, katera gredo spomladi kot nova ali lepo ohranjena kolesa dobro v denar. Žrtev tatov so seveda v prvi vrsti Ljubljančani, saj je v Ljubljani lako lahko švigniti okrog vogala, pa je že vsaka sled zabrisana. Zadnje dni je ljubljanska policija prijela zopet pet prijav o ukradenih kolesih, ki so bila vredna 3.000 din.
1 Suknje in plašči niso več varni v vežah in predsobah. Tako je na Tržaški cesti bila ukradena Lupšinu Francu iz veže št. 66 150 din vredna pelerina s kapuco iz sivega impregniranega platna. — 400 din je bil vreden rjav usnjat moški površnik s sivo sukneno podlogo, ki ga je nekdo ukradel Rogel Tereziji iz zaklenjene kleti v Strossmayerjevi ulici. — Z dvorišča hiše št. 51 v Verovškovi ulici so zvečer tatovi Francu Lukcu odnesli precej perila, ki se je tam sušilo. Več srajc in drugega perila v skupni vrednosti 500 dinarjev je izginilo z napetih vrvi.
■iu^KiMinBiiiai
Važna socialna ustanova
ki jo Mariborčani jemalo upoštevajo
Maribor, 22. novembra.
Leta 1933 se je ustanovila v Mariboru »Postaja za socialno skrb rekonvalescentnih delavcev«. Že dolgo časa se je čutila potreba po takšni ustanovi, zlasti od takrat, ko se je začel Maribor industrializirati. Število delavcev, ki so izčrpali podporno dobo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, pa so bili kljub temu še bolni, da niso mogli nastopiti službe, je naraščalo, sredstev za vzdrževanje pa ni bilo nikjer na razpolago. Za-padali so s svojimi družinami v čim dalje večjo bedo. Za take nesrečnike se je zavzela potem Postaja za socialno skrb rekonvalescentnih delavcev ter jim je nudila poleg materialne tudi še zdravniško pomoč za nadaljne zdravljenje. Od leta 1933 do danes je pomagala na ta način stoterim delavcem, ki bi bili brez te pomoči s svojimi družinami vred gotovo popolnoma propadli. Rešila jim je zdravje ter zagotovila obstoj njihovim družinam tako dolgo, dokler niso bili spet sposobni, da so prijeli za delo. To veliko socialno nalogo pa je vršila ustanova od začetka do danes v zatišju, skoraj brez vednosti javnosti. Za njo vedo samo tisti, ki se v svoji skrajni sili obračajo k njej za pomoč in pa nekatere mariborske tvrdke, ki velikodušno prispevajo vsak mesec redne prispevke, ki so prav znatni ter tako pomagajo ustanovi, da lahko izvršuje svojo socialno nalogo. — Te dni je bil tretjič obnovljen kuratorij Postaje za skrb rekonvalescentnih delavcev v Mariboru. Tvorijo ga dr. Ivan Jančič, ravnatelj Predilnice in tkalnice( Doctor in drug) Karel Fischer, tovarnar Josip Hutter, ravnatelj tvrdke FVeund Henrik Gientz, veletrgovec Ferdo Pinter, urar in trgovec Franjo Bureš, Slokar Vladimir, Zarja Ške-rovič, Auer Oton, Pelikan Boris, Vrisk Ivan in Franjo Stenovec. — V teku 7 let svojega obstoja je ustanova razdelila vsoto 378.317 din med najrevnejše brezposelne, enako vsoto pa je razdelila tudi med rekonvalescentne delavce, katerim je potekla podporna doba pri OUZD. Na ta način je ustanova podprla s približno 700 000 dinarji mariborske siromake ter jim pomagala preko najhujših dni. Ustanovo sta najprej omogočili s svojimi prispevki tvrdki J. Hutter in drug ter Doctor & drug. Danes jo podpirajo poleg navedenih še tvrdke: Mariborska tekstilna tvornica tekstilna tovarna Ehrlich Avgust, tovarna usnja Viljem Freund, tekstilna tovarna Jugosvila, Unio družba, tovarna Gvido Riitgers v Hočah, pivovarna Tsche-ligi, stavbenik Franjo Špes, Mariborska livarna Pengg, Mestna podjetja, Scherbaum & Co., tovarna pohištva Ferdo Potočnik, Meinel & Herold, Ra-cekova vdova, lekarna Savost, veletrgovine Pinter & Lenard, elektrarna Fala, tovarna Zora, tovarna testenin Ludvik Franc in pa nameščenci OUZD v Mariboru. Želeti bi bilo, da bi pristopilo
k ustanovi še več podpornikov.
*
m Ne bližajte se vojaškim objektom. Prebivalstvo se opozarja, da v lastnem interesu ne zahaja v bližino vojaških objektov in da pusti na miru nevojaške objekte, na katerih so vdelane priprave za
rušenje objektov (mine na mostovih itd.). Vojaštvo ima strog nalog, da mora v vsakem takem primeru brezobzirno uporabljati orožje. Proti osebam, ki b« poskušale pokvariti rušilne naprave, se bo najstrožje postopalo ter bo imel vsak prestopek strahotne posledice zanje in za njihovo imovino.
ni Za proslavo 14(Metnicc rojstva Slomška, v ponedeljek zvečer v stolnici, kupite vstopnice v predpredaji: Cirilova, Aleksandrova cesta 6.
m Dijaški fantovski odsek opozarja one, ki so se javili k vaditeljski vrsti, da 6e zanesljivo udeleže današnjega telovadnega večera, na katerem se bodo razdelile knjižice. Začnemo že ob pol 7.
m Frančiškanski dekliški krožek ima jutri ob pol 11 sestandek v občajnih prostorih.
m Društvo Marijanišče za podporo brezposelnih služkinj ima jutri v nedeljo v društvenih prostorih Gregorčiečva ulica 18 ob 16 svoj redni letni občni zbor. Članice in člani ter dobrotniki društva prijazno vabljeni.
m Zdravniško dežurno službo za člane OUZD in njihove svojce vrši jutri v nedeljo dr. Horvat Martin, Tržaška cesta 13, javna bolnišnica.
m Zahvala. Delavstvo gozdarskega urada grofa dr. Ferdinanda Attemsa v Slov. Bistrici je darovalo Protituberkulozni ligi v Mariboru znesek 262 din, za kar se liga iskreno zahvaljuje.
m Smrtna nesreča pri igri. Na tragičen način je umrl 8letni Ladislav Juh iz Maribora. Otroci so se igrali ter se podili in metali po tleh. Juh je pri tem tako nesrečno padel ,da je zadobil smrtne poškodbe. Prepeljali so ga 6icer v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati ter je včeraj umrl.
m Opozorilo potnikom na avtobusni progi št. 1. Zaradi preselitve mestnega avtobusnega prometa v nove garaže in poslovne prostore na Tržaški cesti se 6premeni odhod avtobusov na mestni progi Glavni kolodvor—vojašnica kralja Petra z današnjim dnem sledeče: Prvi avtobus odide zjutraj ob 6.15 od postajališč Stritarjeva ulica—vojašnica kra. lja Petra proti kolodvoru, Z Glavnega kolodvora pa ob 6.30. Zvečer odide zadnji avtobus z Glavnega kolodvora ob 22.20, s končnih postajališč vojašnice kralja Petra—Stritarjeva ulica pa ob 22.35. — Vozni red avtobusov na tej progi se torej ne spremeni, pač pa se spremeni odhod avtobusa zjutraj namesto do sedaj ob 6.15 z Glasnega kolodvora po novem ob 6.15 s postajališč Stritarjeva ulicaa—Vojašnica kralja Petra. Dokler je ukinjen vlak, ki prihaja v Maribor iz Ptuja ob 21.48, ne vozi avtobus ob nedeljah in cerkvenih praznikih z glavnega kolodvora ob 22.
m 7 letni dečko zažgal. V Vajgnu pri Jarenini je pogorela viničarija posestnika Franca Strab-nerja. Požar je zanetil mladi 7 letni viničarjev re-jenček Alojz Haut, ki je zažgal poleg hleva stog slame, potem pa iz strahu pobegnil. Škode je 10.000 dinarjev.
m Zanimiva tihotapska afera pred sodiščem. K
tej naši notici, ki smo jo objavili v našem listu dne 21. novembra, nam obsojeni Remer sporoča, da sodbe ni sprejel in da je vložil priziv.
m Člen verige razpečevalcev 500 dinarskih bankovcev. Večraj dopoldne je prišel pred mariborsko okrožno sodišče v razpravo prvi primer, ki je v zvezi z znano afero ponarejanja 500 dinarskih bankovcev. Zaradi te afere je osumljenih skoraj 100 ljudi, ki bodo polagoma vsi prišli na vrsto. Precej od teh jih sedi v preiskovalnem zaporu, ker 6o bili s po.
Marlene Ditrirti.
prirodno igro in s petjem moške vsega filmskemu platnu v
filmska diva, ki je osvoj la s svojo svojim čustvenim sveta, portovno na najnovejšem Umu:
Vampir zapatia
PREMIERA DANES!
James Stewart ji je dostojen partner tako v igri kot s svojim simpatičnim nastopom, da pa film ne ostane brez komičnih zapletljajev in veselih scen, skrbita Miša Auer in Charlies VVinninger.
Kino Sloga, tel. 27 30 Predstave ob 16., 19 ln 21.
narejevalci v neposredni zvezi, drugi pa 60 tvorili člene tako imenovane verige razpečevalcev, brez katere ponarejevalci ne bi mogli svojih poslov opravljati. Eden izmed poslednjih je 37 letni posestnik Ignac Kristovič iz Rač, ki sc je včeraj zagovarjal pred okrožnim sodiščem. Kristovič si je dne 22. septembra t. I. v Mariboru izposodil od Kende Franca 20 din. Naslednjega dne pa mu je vrnil dolg s 500 dinarskim bankovcem, katerega je Kenda zamenjal v neki trafiki ter si pridržal 20 din, ostanek pa vrnil Kristoviču. Trafikant je poslal bankovec v glavno zalogo tobaka, kjer so ugotovili, da je ponarejen. Kristovič sc je sumljivo izgovarjal, da jc našel bankovec v neki gostilni, kjer je padel nepoznanemu možu iz žepa. Sodišče mu lega ni verjelo ter ga je obsodilo na 1 leto in 2 meseca robije ter na 3 leta izgube častnih pravic.
m Motorno kolo mu je odpeljal. Šofer tvrdke Jugokote Alojz Brglez je imel opravka na Okrož. nem uradu v Marijini ulici ter je pusti! svoje motorno kolo 100 ccm DKW pred omenjenim poslopjem. Ko je prišel iz urada, ni bdo motorja nikjer. Odpeljal ga je nepoznan mlad moški ter je povzročil Brglezu SOČO din škode.
m Razne tatvine. Na trgu je izmaknil žepar tra. fikantinji Berti Lang denarnico s 130 din gotovine. V Sodni ulici 2 je bilo ukradeno zasebnici Ivanki Antolič iz stanovanja 200 din vredno nalivno pero. Na križišču Ljubljanske in Parmove ulice jc neznanec odnesel signalno svetilko, last mestne občine. Čevlj arskemu pomočniku Jožefu Stancu jc izginil iz Gostilne na glavnem trgu zavoj z 12 vrečami za moko ter 7 vrečami za sol v vrednosti 500 din. — Mizarskemu mojstru Cirilu Razboršku je odnesel lat iz stanovanja v Pipuševi ulici moški plašč in 141 dinarjev gotov<ne. — Šoferju Ivanu Ramiju je bilo ukradeno žensko kolo, vredno 1000 din, ki ga je imel spravljenega v veži gostilne na Koroški cesti.
m Dobro se je oskrbel z urami. Gospodična Milena Jan. hčerka lastnika urarne na Grajskem trgu, je pokazala stražniku na ulici mlajšega elegantnega moža ter dejala, da je malo poprej ukradel v njihovi urami moško zapestno uro, vredno 550 din. Stražnik je tujca prijel ter ga odvedel na stražnico. Kljub ogorčenim protestom so ga preiskali ter našli pri njem kar dve zapestni uri. Eno je izmaknil v Janovi urami, drugo pa v urarni Jakoba Milavca na Kralja Petra trgu, in sicer tako spretno, da Mi-lavec tatvine sploh še ni opazil. Tat se piše Otto Krczenbach, star je 28 let ter je trgovski potnik iz Celja.
Gledališče
Sobota, 23. novembra, ob 20: »Cyrano de Bergerac«.
Zadnjič. Znižane cene.
Celje
c Izredni občni zbor »Aerokluba« v Celju. Dosedanji mestni odbor s predsednikom g. Posavcem na čelu je bil zaradi neaktivnosti razrešen. Oblastni odbor pa je imenoval za komisarja Sadarja Cira in Vičerja Leona. Zborovanja so se udeležili poveljnik 39. p. p. polkovnik g. Touaševič Ivo, zastopnik župana g. dr. Voršiča uagistratni direktor Šubic ter delegata Oblastnega odbora g. Kovač Anton in g. Košak. Komisar g. Vičer je na kratko podal pojasnilo o pomenu izrednega občnega zbora, takoj nato so sledile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen polkovnik g. Tomaševič Ivo, za podpredsednika Sadar, za tajnika Vičer, v odbor so bili izvoljeni: prof. Cadež M., Dobro-tinšek A., Holobar S., Hojkar Drago, dr. Ivič, inž. Knop L., sodnik Lesjak, Mejavšek Mirko, Mirnik D., prof. dr. Perpar Marija, inž. Pristovšek, inž. Rihtar, Ropaš M., Vrabl Vanči in inž. Umek. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: direktor Franc Mravljak, dr. Kajetan Gantar, direktor Marinček, Golobič J., inž. Lavrenčič, Pleleršek Feri, Martin-čič Ivan in Skoberne Slavko. Novoizvoljeni predsednik polkovnik g. Tomaševič je imel na zbrane krasen nagovor o pomenu zrakoplovstva in je ob zaključku svojega govora pozval vse navzoče k skupnemu delu. Sledilo je poročilo referenta jadralne letalske skupine g. Mejavška. Skupino je s skromnimi sredstvi opremila svojo delavnico v poslopju mestne osnovne šole ter že po preteku enega leta z vztrajnim delom dogradila prvo šolsko jadralno letalo tipa Zogling. Pozneje je skupina dobila iz Maribora letalo g. Ropasa. Kmalu je skupina dobila še tretje letalo šolskega tipa. lako je vlil napredek članom veselja in skupina je izšolala 10 pilotov jadralcev, iz katerih je izšlo 5 vojnih pilotov.
c Koncert slovenskih pesmi bo drevi ob pol 9 v mali dvorani Celjskega doma. Vabljeni!
c Društvo hišnih posestnikov v Celju sporoča, da je finančno ministrstvo, odd. za davke, odredilo, da se davčne prijave za zgradarino za I. 1941 ne vlagajo Vlagajo se samo prijave od novih hišnih posestnikov, katerim še zgradarina dosedaj ni bila odmerjena.
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri v nedeljo g. dr. Drago Mušič, Cankarjeva 7.
c Tvrdka ^esten je zvišala vsemu delavstvu mezde za 2.50 na uro, obenem pa priznala vsem delavcem tudi draginjsko doklado 50 din za vsakega otroka. Delavstvo se g. šefu Maksu in Adol-fu Westnu za prostovoljni povišek in tako razumevanje iskreno zahvaljuje. — Delavstvo Westnove tovarne.
c Zaposlitev vojnih invalidov. Opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva o zaposlitvi vojnih invalidov na osnove § 34 uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah.
c Sv. Miklavž bo tudi letos obiskoval otroke. Prijave sprejema Gasilska čela do 3. decembra v pisarni na mestnem magistratu v gasilski pisarni. Obisk bo le ob povoljnem številu prijav.
c Iz Vojnika pri Celju. Občinski odbor Rdečega križa v Vojniku priredi v nedeljo dne 1. decembra ob 3 popoldne v posojilnični dvorani v Vojniku akademijo s pevskimi in orkestralnimi točkami, z deklamacijami in igrico. Ker je čisti dobiček namenjen za revno šolsko mladino, zato prosi odbor za čim lepšo udeležbo.
c Obsojen ubijalec. Senat okrožnega sodišča v Celju je včeraj dopoldne razpravljal žalosten primer iz Št. Janža pri Rečici ob Savinji. Pred sodniki so se zagovarjali 30-letni žagar Ciraj Ivan, 19 letni čevljarski vajenec Ciraj Alojz. 28 lelni splavar Mlinar Franc, 20-lelni splavar Mlinar Stanislav in 25 letni splavar Zeleznik Josip. 15. sept. so se zbrali v Majerholdovi gostilni' in se tu nekaj časa zadrževali. Med fanti je prišlo do izzivanja. Okoli 11 ponoči so fantje zapustili gostilno. Nedaleč odlod so nato napadli s koli Kolenca ložefa in njegova tovariša Cajnerja in Komarja. Kolenc Jože! i ii Komar Ivan sta kmalu obležala nezavestna na cesti. Kolenca so morali zaradi hudih poškodb na glavi pripeljati v celjsko bolnišnico, kjer je žc naslednjega dne podlegel poškodbam. Zdravniki so ugotovili, da bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč brezuspešna. Sodišče je obsodilo Ciraja Ivana na 14 mesecev strogega zapora, Ciraja Alojzn na 9 mesecev in Železnika Josipa na II mesecev strogega zapora. Vsi bodo plačali nerazdelno stroške kazenskega postopanja, pogrebne stroške, zdravniške in bolniške stroške.
KULTURNI OBZORNIK
Kraljeve slike v kapeli Cirilovega etaa
Ministrski predsednik Churchill si ogleduje londonske razvaline.
V pravokotnem prostoru z ravnim stropom, ki je b severne in vzhodne stene razsvetljen z okni, a v južni steni predrt z vratmi, je Tone Kralj namestil svoie slikarske kompozicije, |>o-svečene slovanskima blagoveslnikonia sv Cirilu in Metodu, Ln ua splošno slovenskemu religioznemu občestvu. Slikarska rešilev je bila deloma zaradi dovolj razbitega prostora otežkočena, vendar je v celoti dobro uspela.
Oltarna kompozicija je sestavljena iz dveh delov in sicer iz pravokotne »oltarne« slike, kjer eta upodobljena na običajni ikonograski način sv. Ciril in Metod, ter ozadje, ki ga tvori obširna po-dolžna pravokotna skupinska slika, kjer so upodobljeni zastopniki vseh slovanskih narodov, kot tisto občestvo, kateremu js bila namenjena bla-govest svetih apostolov. Koinpozicionalno so razvrščeni tako, da tvorijo nekak polkrog v globino za likoma obeh svetnikov. Nad to množico ljudstva se bočita prikazni dveh mavric kot simbolična vez krščanstva, ki je skupno vsem tem narodom, konkretno nakazana še z značilnimi narodnimi svetišči, slovenskimi (Sv. Gora, Višarje), srbskimi (zadužbina), češkimi (Uradčane), poljskimi (Čenstohova), ruskimi (Moskva) itd., ki se prikazujejo na temnoniodrem oblačnem ozadju. Na levi strani (južna stena) jo v arhitektonskem okviru, ki je iluzionistično pojmovali in plastično razgiban, upodobil Kralj postave slovanskih svetnikov, plavajočih na kosmičastih oblakih nad po-stamenti z napisi in sicer Vaclava, And. Križa-niča, Kazimirja, And Bobola in Vladimir,ja, na prosti severni strani pa slovanske svetnice, Olgo, llemo in Ljudmilo. Nad vratmi ie naslikal Kristusa s štirimi učenci v potapljajoči se ladji na viharnem morju ter na isti steni proti vzhodu Gospo Sveto z vojvodskim prestolom z iluzioni-stičnim pripomočkom dvojnega okna, odprtega v krajino. Na vzhodni steni je velika kompozicija, ki predstavlja Maler božjo, premagalko pekla. Marija z deteloin v naročju je v spremstvu angelov stopila na zemeljsko oblo s kačo, ter na tak način premagala satanovo kraljestvo, ki se ruši v podzemlje. Od leve in desne se ji zatekajo v pomoč zdravja in milosti potrebni. Miselno kompozicijo Gospesvete in Marijo zaključi še slika Brezij, ki se nahaja na severni steni. Širok pas »vellobe je predrl oblake in sije na milosti polni kraj. V sredini stropa je v arhitektonsko poglobljenem liku križa upodobil Kralj Križanega s štirim isimboli evangelistov.
To je v glavnih obrisih snov Kraljevih slik v kapeli sv Cirila in Metoda. S slogovnega stališča nam te podobe prav lepo pokažejo, kakšno je stanje Kraljeve umetnosti danes. Ekspresioni-stična ostalina je še vedno precej močna. Zaznavna je zlasti v Npilu obrazov, gest, obdelavi teles, pa tudi v kompozicionalnem oziru. Kdor je zasledoval Kraljevo umetnost v zadnjem času, je opažal, kako se je umetnik boril za realističnej-Sim idealom v umetnosti in kako je skušal pozabiti nekdanja izrazna stremljenja. V tem miselnem boju se je zdelo, da se bo zadovoljil z ne-

kini kompromisom starega in novejše oblike, kar je formuliral na dovolj shematično in že stereotipno obliko. Ustvaril si je inventar obrazov, določenih gest, poz, skratka, izoblikoval si je nekako umetnostno oblikovno frazeologijo, ki pa ni kazala, da se bc umetnik kilo ve kaj še razvijal. Mesto iskrečga se doživetja in invoncije je večkrat pogledala iz njegovih podob vajena gesta in utrujajoča shema, V pričujočem delu je ta borba mestoma še prav dobro vidna. Množica Slovanov je v celotni razporeditvi nekam monotona, tipizi-rani obrazi, pa tudi postave nam kličejo v spomin polpretekle čase in marsikateri detajl me spominja na figure s starih volivnih podob. Tudi mračno ozadje ne poveže kdo ve kaj celotne skupine. Podobno je pojmovana tudi slika Kristusa, reše-nika pred viharji. Razgibana postava Kristusova, krepka gestikulacija je v nasprotju z stilizirano po,jmovaiio zunanjo j;ojavo upodobljenca. Deloma je že gesta sama shematična, še boli pa je tako it. pr. Kristusovo telo. Vendar je Kristusov pojav miselno in skupinsko dobro utemeljen v odnosu do oslale kompozicije, kakor tudi do celotne skupino v barvnem oziru. Miti božja in obe krilni skupini pa že kažejo močno novo stremljenje, ki se je v umetniku izoblikovalo posebno v zadnjem času, ko jo študiral v Benetkah. Marijin tip je v glavnem še stara, značilna Kraljeva postava, vendar naprednejša v realističnem smislu, ki je viden v plastičnem pojmovanju telesa, zlasli pa v barvnem oziru. Kompozicionalna razvrstitev angelov v simetrični krili je vzela iz starega inventarja, ravnotako tudi. obdelava oblakov. Novo. estetsko pretehtano in utemeljeno so zgrajene krilne skupine. Poglejmo Gospo Sveto! Dočim jc n pr. Kristus v viharju |iojmovan kol samostojna slika, prilepljena na steno, brez odnosa do arhitektonske podlage, je pri tej skupini Kralj posegel za iluzionističnim pripomočkom, naslikal jo dvojno okno in ga odprl v naravo. Barvno me ta del spominja na beneška renesančna dela in je umetnostno izredno prikupno izveden. Šo boljše — morda eno najboljših Kraljevih del — so poj-niovane svetniške skupine ob oltarni steni. Tudi tu je umetnik razčlenil steno v dozdevni prostor in v njega vkomponiral svetniške like, ki se prikazujejo na oblačnih kosmičih. Interesantno se je tu slikar izognil upodabljanju figur, ki bi stale na postamentih, kar bi zahtevalo preveč realistično rešitev. Tako pa so te v znaku lebdeče |iostave vkljub dovolj realističnemu gledanju ostale vizionarne, kar je povsem v skladu s celoto. Izredno pretehtane so le skupine v barvnem oziru. Harmonična barvn? skupina je tu dosežena v izredno veliki meri in je pravo nasprotje n. pr. barvnemu pojmovanju slike Kristusa v viharju . Na teh skupinah je umetnik dokazal, da je njegova umetnost na pravi razvojni poti in da moramo izpod Kraljevega čopiča pričakovati še marsikaj kvalitetnega. Tudi Križani na stropu je s poudarkom živahnih simbolov evangelistov, dobro delo.
Dr. S. Mikuž.
Nizozemska pomoč Angležem
Nizozemski zunanji minister Klefens, ki je sedaj v Angliji, je pred kratkim izjavil v Edinburgu, da je Nizozemska odstopila Angležem 45 letal tipa »Spiltfire« in 18 bombnikov. Poleg tega je v angleški službi nizozemsko trgovsko brodovje, ki ima 3 milijone Ion. Veliko pomoč bo nudila Angležem ludi Nizozemska Indija, ki je že dala na razpolago 23 milijonov funtov šterlingov.
Vo ska in kava . ..
Berlinski list »Deutsche Allgemeine Zeitung« je opisal položaj, ki je nastal na tržiščih kave zaradi vojske v Evropi. Zaradi vojske je danes Brazilija, največja proizvajalka kave, v veliki krizi. Pred to vojsko so izvažale vse države, ki pridelujejo kavo — največja med njimi je Brazilija — 40% vsega pridelka v Evropo. Samo Brazilija je
m
Slovenski atleti posredujejo
Slovenski Iahkoatleti so podvzeli akcijo, da se uvede nekaka revizija kazni, ki je bila izrečena nad onimi hrvatskimi Iahkoatleti, ki so šli kljub prepovedi svoje zveze na letošnje balkanske igre v Carigrad. Že pred kratkim smo objavili precej ostro spomenico 80 srbskih, hrvatskih in slovenskih lahkoatlotov, ki zahtevajo, da se ti atleti oproste kazni. Oni so se namreč izjavili, da ne bodo več nastopali, če ne bodo smeli nastopati tudi kaznovani atleti. Poleg tega so ožigosali nekatere laliko-atletske delavce v srbskem, hrvatskem in slovenskem športu.
Sedaj so se oglasili šo nekateri drugi slovenski Iahkoatleti in dvignili svoj glas v obrambo svojih hrvatskih tovarišev. Vso akcijo vodi jugoslovanski in balkanski rekorder v metu kladiva inž. Stepišnik. Spomenica te skupine je precej bolj mila, kakor je bila ona, ki so jo izdali prej omenjeni atleti (80 po številu) in so slovenski Iahkoatleti prepričani, da bo dosegla svoj namen, če bo vodstvo hrvatske lahke atletike, ki ima ravno jutri svoj občni zbor, hotelo o njej razpravljati. Spomenica se glasi takole:
Apel slovenskih lahkoatletov Hrvatski
atletski zvezi.
Naši glavni časopisi, zagrebški, belgrajski in ljubljanski, so pred kratkim priobčili spomenico, podpisano od naših srbskih in hrvaških tovarišev, ter naslovljeno na dve nacionalni zvezi, srbsko in hrvatsko. Ker naših podpisov na tej spomenici ni bilo in je zato možno, da se bo napačno tolmačilo, smatramo za svojo dolžnost, da javno zavzamemo svoje stališče k dogodkom v našem lahkoatletskem športu, o katerih je v spomenici govora.
Tudi v slovenski lahki atletiki so do pred kratkim vladale skrajno slabe in neurejene razmere. Naši delovni klubi pa so te slabe razmere znali odpraviti sami, brez podpor od kjer koli in pomoči tudi iskali niso v prepričanju, da je to stvar izključno samo slovenskih klubov. Na prav isti način je treba rešiti in odpraviti slabosti tudi v hrvatski in srbski zvezi; slovenski atleti stojimo na stališču, da nikakor ne bi bilo dopustno vmešavati se v notranje razmere organizacij, pri katerih mi vsaj neposredno nismo prizadeti. Posredno pa nas, to se razume samo po sebi, dobro urejene razmere tudi v ostalih nacionalnih zvezah interesirajo toliko, v kolikor gre za skupne interese vsega jugoslovanskega lahkoatletskega športa. V tem pogledu so vse naše simpatije na strani tistih, ki hočejo res delati in pomagati pri napredku hrvatske in srbske atletike, ter s tem koristiti našim skupnim interesom.
Direktno interesirani pa smo na tistem dolu spomenice, ki govori, dasi manj jasno, o kazni naših hrvatskih tovarišev zaradi udeležbe na letošnjih balkanskih igrah v Carigradu. S to kaznijo in izgubila svojih najboljših atletov samo H A Z, temveč jih je izgubil ves jugoslovanski šport, v čigar skupnost spadamo tudi mi. Iz pojasnil IIAZ, priobčenih v Šporlstih Novostih dne 15. t. m., razvidimo, da je glavni vzrok tej ostri kazni politično ozadje in da so hrvatski atleti s svojo udeležbo na balkanskih igrali v Carigradu zagrešili ne samo disciplinski prestopek, temveč ludi velik greh proti hrvatski narodni skupnosti. Temu stališču HAZ ugovarjamo, najenerglčneje obenem z zagotovilom, da je prav tako krivično imenovati te atlete »Putnike«, ki so potovali v Carigrad samo zaradi svoje zabave. Tisti od nas, ki so tudi sodelovali na teli igrali, vam zagotavljajo, da so hrvatski atleti v Carigradu izpolnili popolnoma ne samo svojo športno dolžnost, temveč so tudi nas ostale Srbe in Slovence bratsko podpirali in tudi podprli v športni borbi z ostalimi narodi na teh igrah. Ostali pa so kljub temu dobri Hrvatje in niti zdaleka niso zagrešili prestopka, zaradi katerega bi morali nositi pečat hrvatske narodne sramote.
Še ni izrečena o vsem zadnja beseda. Apeliramo na HAZ v imenu vseli slovenskih atletov, da prekliče svoj sklep in uvede novo postopanje. S pravilnim pogledom na stvar bo sigurno prišel do drugačnih zaključkov; z drueačno razsodho bo popravljena krivica, prizadeta atletom, v hrvatsko
jedro Sibeliuso-vegn Valse tristea, je posnet po zadnjem poglavju romana •»Dama s kamelijami« ler pokaže Violelto v agoniji, kjer ugleda v prividu v podobi Alfreda smrt. V Osterčevem Noctur-nu prihaja do izraza duševna depresija Človeka, ki je zapuščen in zavržen in išče utehe v pogledu na rožo. Dirigent bo Demelrij Žebre.
poslala v Evropo vsak teden 100.000 vreč, danes pa le dobrih 1000.
Ker novih trgov ni in ker vlada med južnoameriškimi državami, ki pridelujejo kavo, ostra konkurenca, je sklicala Brazilija posebno konferenco teh držav in na tej konferenci je bilo določeuo, koliko kave izvozi vsaka država na edino veliko tržišče, ki je še ostalo, v USA. Seveda tudi to ne bo mnogo pomagalo. Brazili.janska nova žetev bo znašala 21 milijonov vreč, 6 milijonov pa je še ostalo od stare letine. Največ bo mogoče izvoziti 11 milijonov vreč, drugo pa bodo morali ali predelati v »cafelit« ali pokuriti. Evropa pa bo imela vedno manj kave...
Na cerkvenem indeksu
Kongregacija Svetega Oficija v Rimu je dala na cerkveni indeks knjigo Karla Pelza z naslovom: | »Der Christ als Christus«.
in jugoslovanske atletske vrste pa se bodo zopet vrnili športni borci, zaslužni ne samo za hrvatski, temveč za naš celokupni lahkoatletski šport. S tem bodo zavarovani interesi ne samo hrvatske, temveč tudi naše celokupne atletike, za kar bo HAZ žela priznanje vseh jugoslovanskih športnikov.
Ljubljanski Derby
med SK Marsom in SK Ljubljano bo jutri na igrišču Ljubljane ob 14.15 pod vodstvom zveznega sodnika g. Konica iz Maribora. SK Mars, ki je v tem sistemu prvenstvenega tekmovanja v slov. ligi prevzel nase častno nalogo, da se skupaj z bivšim državnim ligašem SK Ljubljano bori za čast in uspeh slovenske prestolnice. Kljub vsej požrtvovalnosti in tehnični izvežbanosti ni moštvo v začetku tekmovanja doseglo vidnejših uspe/iov. Šele ko je prišlo do izraza delo in sistem, ki ga je moštvu vcepil neumorni Hassl, ki je duša vsega Marsovega moštva, je postal Mars nevaren nasprotnik. Mesto, ki ga trenutno ta klub zavzema v ligi, ni preveč rožnato, kajti znano je, da bo moral predzadnje plasirani igrati spomladi tekme za obstanek v slovenski ligi. Druga je stvar z našo Ljubljano. Ne smemo ji kar vnaprej pripisovati prvega mesta, dasi ga po svojem znanju gotovo zasluži — daleč pred vsemi slovenskimi klubi. Čeprav vodi za točko pred ostalimi klubi, kar ji vsekakor zadostuje v primeru, da ne izgubi nobene pike, mora v nedeljsko tekmo vložiti vso skrb, da ohrani položaj, ki si ga je z veliko težavo pridobila. V predtekmi, ki se bo začela ob 13, se bosta srečali rezervni moštvi obeh klubov.
Mariborski šport
V nedeljo, dne 24. novembra bo Maribor prizorišče dveh zanimivih prireditev.
Dopoldne ob 10 se prične dvoboj težkoatletov-rokoborcev SSI< Maratona in Pekovskega SK. Oba kluba nastopita s svojimi najboljšimi tekmovalci ter jim bo la dvomač zadnja preizkušnja pred državnim prvenstvom. Prireditev se vrši v dvorani bivše pivovarne Union.
Popoldne ob 14.30 bo na stadionu ob Tržaški cesti pričetek tekme nogometne »lige« med starimi rivali ISSK Maribora in SK Železničarja. Ta »der-by< tekma bo gotovo privabila velike množice občinstva na šporlni prostor Oba kluba bosta napela vse sile, da si zagotovita zmago in s tem dokažeta upravičenost, nositi naslov »Prvaka Maribora«. SK Železničar, ki ima še vsaj teoretske možnosti, da v prvenstvenem tekmovanju »Slovenske lige« doseže prvo mesto, bo skušal svojemu večnemu ri-valu iztrgati zmago in doseči obe možni točki. ISSK Maribor pa, ki je sedaj na tabeli zelo slabo pla-ciran, pa se bo potrudil izboljšati svoj položaj. Tekmovanje bo vodil zagrebški sodnik. Upamo z gotovostjo, da bo tekma nudila dober šport in da bo tudi odigrana fair tako, da bodo gledalci zadovoljni v vsakem pogledu. Na tekmi bo tudi posloval tota-lizator.
^ ^	— "in m......j*
»Slovcnteva* podružnica
Ljubllana, Turševa cesla
(palača Poštni dom)
mmm m mmt^m
Vesti Športnih zvez. klubov In društev
Akademski športni klub. Opozarjamo člane lahkoatletske, telovadne in smučarske sekcije, da bo redna klubska telovadba v ponedeljek ob 8 v Wegovi ul. 4 pod vodstvom prof. Dobovška in g. Kermavnerja. ter v sredo ob S v isti telovadnici. Za člane vzgoraj navedenih sekcij je telovadba obvezna. CIani drugih sekcij vabljeni.
ZFO
Mladčevski okrožni svel Zasavskega okrožja ZFO bo v nedeljo. 24. t. m. ob 9 dopoldne v Prosvetnem domu v Alostah. Vsi odseki morajo na ta okrožni svet poslati vodje mladcev, ker se bo razpravljalo o zelo važnih organizacijskih zadevali. Vodje mladcev naj prinesejo s seboj tudi telovadne hlačke, da bo mogoče po končanem zboro; vanju poskusiti tudi s prostimi vajami. — Okrožni vodja mladcev.
Tone Kralj: Slovanski svetniki v kapeli Cirilovcga doma
Dom in svet, št. 9
Izšla je novembrska številka Doma in sveta z naslednjo vsebino: Dušan Ludvik: Oda vetru, v kateri je ta zanimivi pesnik pokazal novo figurativno bogastvo, notranjo dinamiko ter razsežnost svojega ustvarjajočega navdiha. Janez Jalen nadaljuje z Ogradom ter je v poglevju Plevelno strnišče pospešil zgodbo in jo zaostril v prizor srečanja žene z možem in njegovo novo ljubico. Od tod je videti nagel prehod v konec, ki bo v prihodnji številki. Dušan Ludvik je prevedel iz češčine zanimivo lirično pesmico češkega kmeta Barkniana Srne. ki je izšla v lanski antologiji Pesmi kmetov. Vinko Žitnik kakor tudi Leopold Stanek sla priobčila dva soneta, ki sta si v marsičem podobna: Oktober in Tehtnica in škorpijon, pesem na naravo v jeseni, poenlirano s sodobnim razpoloženjem. Posebno konec Žitnikovega nasičenega barvnega opisa se dojme človeka. Tone Cnkan je napisal nekakšno pesem v prozi — molitev rožnega venca, ki se bo uvrstila med močne slovenske religiozne stvaritve. France Bevk je prispeval lirično češko narodno pesem, ki dobi v današnjem času še posebno resonanso ter je tiskana pred posebno studijo Jana Stražovca o Češkega katoliškega literarnega delovanja zadnjih 20 let, kjer je opisano založniško delo čeških katoličanov v letih svobodne češkoslovaške republike. Dr. St. Mikuž priobčuje svojo studijo o freskah Franca Ilovška na Sladki nori; sedaj pri-občeni I. del priobčuje samo strokoven opis teh zanimivih fresk, ki jih ponazarja tudi priloga. France Bevkova psihološko izredno pogojena novela Otrok se nadaljuje ter bo končana v prihodnji številki. V kritičnem delu je ocenjena Sar-denkova zbirka Trojno klasje (S. Šali), Ušenič-nikov III. zv. (.1. Rakovec), Mlakarjevi Spomini (Beličič), Berkopčeva Ceska a slovenska literatura v Jugoslaviji (D. Ludvik), Bernnnosov Dnevnik vaškega župnika (T. Čokati), VVerflov Verdi (T. Čokan), Steletova Umetnost v Primorju (Mikuž), ocenjena je Razstava Neodvisnih (Mikuž) ter Schweitzerjeva študija o Svečnjaku (K. Rakovec). Spominjajo se tudi jubileji: 70 letnica Mateia Slemena (Mikuž) in 75 letnica Lee Fa-turjeve (T. D.) kakor tudi 40 letnica smrti Frančiška Lampeta, ustauovitelia Doma in sveta (A.
M.) Na umetniških prilogah je Sternenov najnovejši portret mariborskega župana dr. Juvana ter z razstave Neodvisnih Pavlovčeva podoba Ga-mel.jnov. Sajevičev Mlin ter avtoportret Zdenka Kalina. Vinjete pa so delo akad. slikarja NikOr laja Omerze.
*
Literarni klub v Ljubljani je imel dne 16. t.
m. ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: Cene Kranjec za predsednika, Ivan Campa za tajnika in Jože Dular za blagajnika. V odboru so tudi Severin Šali, France Novšak in Bogomir Magajna.
*
Nov Baletni večer v Operi. Občinstvo kaže v zadnjem času veliko zanimanje za plesne prireditve v Operi. Baletni večer, ki so ga izvajali pred kratkim, je izredno uspel in dosegel praV dober obisk. Glede na to, je sklenila uprava Narodnega gledališča nadaljevati s podobnimi prireditvami in je nastavila v nedeljo zvečer na sjiored zopet Baletni večer, ki pa bo obsegal v glavnem veliko število točk, ki na prejšnjem niso bile izvajane. Točke so vzete iz oper »Prodana nevesta« in »Carmen«, iz baleta »Ilrestač« (Čajkovski), deloma pa so kompozicije tujih in domačih komponistov. Tako bodo lorej obiskovalci tega večera videli vrsto pestrih, deloma narodnih deloma klasičnih oziroma karakternih plesov. Spored obsega sledeče plesne točke: nov ples: Srlnibertov »Moment musical« (Bravničarjeva), furiant in polko iz »Prodane neveste«, suilo solističnih in ansambelskih točk iz »Hrcstača«, (ki jih bodo izvajali solisti, solistinje in zbor) in dr. švara: Valse (Bravničarjeva, RemSkarjeva, Golo-vin in zbor). Gornje koreografije so zamisel šefa baleta ing. Golovina, ki bo sodeloval pri nekaterih kot plesalec. Nadalje bodo plesali v njih razen navedenih: Japljeva. Čarman in Pogačar. Nove koreografije soloplesalca Borisa Pilata bodo sledeče: Sibelius: Valse triste (1'ilato, Mohorjeva). To točko je izvajal 1'ilato v Berlinu na Plesni tekmi, kjer je bilo razdeljenih sedem nagrad. Njegova točka je dobila drugo nagrado. Na sporedu je nadalje: Oslerčev: Noclurno (Pilalo), Chopinov: Valse (Pilato. Mohorjeva) in Dvofakova: Harmonija. Ta ples sta izvajala plesale« na prejšnjem Baletnem večeru samo dvakrat. Vsebinsko
ŠPORT
Najmodernejša nemška letala
Letalstvo je v moderni vojni prevzelo velik ' dM onih nalog, ki jih je prej opravljalo topništvo. 1'roli pričakovanju ko letala posebno nevarna bojnim ladjam. Že večkrat se je pripetilo, j ,|a je ena sama bomba iz letala uničila veliko bojno ladjo. Nemci so uspešno uporabljali letala tudi proti sovražnim letališčem na Poljskem, Norveškem, v Belgiji, na Nizozemskem in v Franciji. Prav tako danes napada nemško letalstvo angleška letališča, angleško pa nemška. Oglejmo 6j nekaj vrst najbolj znanih nemških letal.
Bombarderji in Stuke najnevarnejše orožje
Bojna letala morajo računati na hud odpor, rato morajo biti zelo hitra in dobro oborožena. Nemška bojna letala so gibčna, hitra, dobro oborožena, kljub temu pa lahko sprejmejo na krov znatne količine bomb. Ker je municija zelo draga, zato je važno, da je ne trošijo po nepotrebnem. V ta namen morajo imeli dobre napravo ia ciljanje.
Ju 87 — strah sovražnika
Neki francoski ujetnik je pripovedoval o strmoglavcih tole: »Rajši grem takoj na Guaya-no, kakor da bi nioral še enkrat doživeti napad nemških strnioglavcev.« Od vojne na Poljskem so povzročali strmoglavci velik strah in nered v sovražnikovih vrstali predvsem zato, ker so vedeli, da nimajo učinkovite protiobrambe in jim je manjkal vsak občutek varnosti. Angleži so se jih že bolj »privadili«. Na Poljskem so strmoglavci razbili zlasti vsa važna železniška križišča in sproti onemogočali zbiranje večjih poljskih sil. Na Norveškem so razpršili angleške pomorske sile. Napredovanje na francoski fronti so omogočili v prvi vrsti prav strmoglavci. Moč strnioglavcev je v strmoglavih nenadnih napadih.
Ju 88 — najmodernejši strmoglave«
Ju 88 je najmodernejše strmoglavo letalo. Podobno je Stuki Ju 87, samo da je še bolj izpopolnjeno.
He 111 — uspešni bombniki
Dvomotorni bombniki He 111 so zelo soildno zgrajeni. Večkrat se je primerilo, da je bil kateri močno zadet, pa se je le vrnil v oporišče. Pilot in poveljnik imata v njem več prostora kot v drugih letalih, pa tudi prostor za bombe je večji.
Do 215 — najmodernejše nemško letalo
Do 215 jo najmodernejše bojno letalo nemškega zrakoplovstva. Služi lahko kot izvidnik ali kot bombnik. Orožje na tem letalu je tako spretno pritrjeno, da ga posadka lahko obrne v katero koli smer hoče. To je velika prednost tega letala. Druga letala imajo tako imenovani »mrtvi kot«, prostor, ki je izven območja orožja na letalu in je zato seveda tudi brez obrambe. Do 215 lahko nosi 200 ton težko breme.
Ilenschel — Stuka Hs 123
To je bil prvi nemški strmoglavec. Konstrukcija za to letalo je bila izdelana že jeseni leta 1934. Strmoglavi poleti generalobersta Udeta z Hs 123 leta 1935 so obljubljali tolikšen uspeh, da se je nemško zrakoplovstvo odločilo za takšen tip letal. Leto dni pozneje so izdelali Ju 87 in od takrat služi Ha 123 kot šolsko letalo. Vendar se je tudi Hs 123 uspešno obnesel v vojni na Poljskem in na zahodni fronti. Hs 123 je enose-dežno letalo. Pri strmoglavem poletu grozno ro-poče, kar povzroča pri napadenem prebivalstvu velik strah in nered.
To so najvažnejše vrste letal, ki se jih poslužuje v sedanji vojni nemška zrakoplovna armada, ki je zaenkrat še vedno najmočnejša sila v zraku in zato tudi nepremagljiva. Anglija je imela v začetku vojne zelo malo letal, kolikor jih je imela, pa so bila po splošnem mnenju vsaj tako dobra kot nemška. Sedaj tudi angleško zračno brodovje iz dneva v dan raste.
Naib Sadova sodba
To se je pripetilo v Dagestanu v Kavkaškem gorovju. Rusi so se takrat srdito borili z gorskimi plemeni, ki so carju napovedali vojno pod vodstvom Imana Šamila. Ob gorskih obronkih med Kavkazom in Kaspiškim morjem so postavili Rusi trdnjavo Grozni, iz katere so pošiljali od časa do Jasa kazenske ekspedicije v gorovje. Življenje v trdnjavi je bilo pusto in dolgočasno, mladi oficirji niso vedeli kaj početi. Med njimi je bilo več ro-mantikov, ki so si ce'o privoščili kak pustolovski izlet v gore. Kavkazijski Mjuridi so prežali za vsakim kamnom, lovili ruske oficirje in jih na ne-človeški način morili v gorskih vaseh.
Nekega dne je stopil iz trdnjave mlad oficir. Ker je bilo samolastno zapuščanje trdnjave prepovedano, je storil to na lastno odgovornost in brez spremstva. Le malo se je oddaljil od trdnjave, pa mu je že prižvižgala krogla mimo ušes, zanjka mu je padla okrog vratu, bil je ujet.
Z ujetimi oficirji Mjuridi niso ravno najlepše postopali. Ce so bili bogati, so zahtevali od njih odkupnino, če ne, pa so jim staknili oči, odrezali nos in ušesa, nato jih pa še za glavo prikrajšali. Tudi ta mladi oficir je bil potomec revne plemeni-feske rodbine, bil je Rus in kristjan ter ni smel pričakovati nobene milosti. Kakor po navadi, so tudi tega oficirja privlekli k Naib Sadu, ki je s koranom in mečem obvladoval pokrajino okoli ruske trdnjave Grozni. Naib Sado je bil velikaš, potomec velikega borca za svobodo Mausura. Bil je pobožen^ bojevit, učen in je užival ugled zelo modrega moža. V svojem življenju še ni oprostil nobenega Rusa, ki so ga privedli predenj. Gotovo je že davno zaslužil deveta Mohamedova nebesa, toliko jih je dal pomoriti. Mjuridi, ki so mu pripeljali ujetnika, so pokleknili predenj in zahtevali svoje plačilo: dvajset zlatnikov ali desno roko ujetnikovo. Tudi
Kranj
Prosvetni večer. V četrtek je bil v gornji dvorani novega Ljudskega doma II. prosvetni večer, ki se ga je udeležilo zopet številno članstvo in prijatelji naše prosvete. Predaval je znani poznavalec narave g. dr. Jože Herfort o divjadi v naših g;orah. V prijetnem kramljanju nas je predavatelj popeljal v zanimivosti naših gora. Predavanje so spremljale številne slike in diapozitivi.
Gradbena živahnost v Kranju in okolici je kljub pozni jeseni še vedno velika. Modernizacija Jelenovega klanca in ceste skozi mesto je sedaj končana. Za prihodnjo jjomlad se na mobeta modernizacija ostalega cestišča po mestu samem, zato letos telefonska sekcija pridno polaga cevi za telefonske kable. Novo poštno poslopje bo kmalu dovršeno in so v delu le še fasade in ome-tavanje. Ravno tako se dovršujejo gradbena dela na novem kopališču, ki bo za prihodnjo sezono če odprto. Med gradbenimi deli naj omenimo tudi nova mlekarska poslopja v čirčičah, ki se tudi že dovršujejo. Prvotno je bilo sklenjeno, da se bo Mčelo z obratovanjem še letos, toda nastopile so razne težkoče in je upati, da se bo načelo obratovanje prihodnjo pomlad. S prvimi terenskimi deli in količenjein so pričeli na zemljišču, kjer bo stala nova moderna tekstilna šola.
to je bila sveta tradicija, kajti desno roko so pri-bili na hišni prag v ponos cele rodbine.
Nikdar še ni Nahib tako prošnje odbil. Tudi tokrat ni bilo kaj drugega pričakovati. Dvignil se je, nekoliko začuden opazoval ujetnika, se obrnil proti Meki, molil, nato pa spregovoril dostojanstveno, kakor se spodobi učenemu guvernerju svetega Imana: »Alah bo poplačal pravoverne, ki so v sveti vojni ujeli sovražnike. Danes pa oznanjam: ta desna roka ne bo odsekana, teh oči ne bomo staknili. Zelo pobožen in Bogu dopadljiv je mož, ki stoji pred meno. Jaz, Naib Sado, vnuk sultana Mansura, to čutim in izjavljam, da so te moje be-
OtroSkt Kotiček
Mihteve čudovite dogodivščine
(157) Kraljevi služabnik se je bližal kraljevemu gradu. Torbico je nosil zelo previdno, da ne bi Mihca kaj poškodoval.
(158) Končno sta dospela v grad. Torbico so odprli in v kraljevo neizmerno začudenje vzeli iz nje Mihca. Kaj tako majhnega si kralj nikdar niti ni predstavljali Neverjetno!
sede v skladu s koranom. Peljite tega nevernika pred vrata nevernikove trdnjave Grozni, osvobodite ga vezi in Alah vam bo poplačal «
Po postavi bi nioral biti sedaj Naib sam kaznovan. Toda ugled Mansurovega vnuka je zmagal. Ujetnika so peljali do trdnjavskih vrat in ga osvobodili. Vrnil se je nazaj k svojemu regimentu na varno. Nikdar ni nikomur pripovedoval o svoji pustolovščini. To je bila edina Naibova prošnja, ko ga je osvobodil. Mladi oficir je obljubo držal. Svojo zamudo je opravičeval s slabimi potmi, na katerih se je izgubil. Do sive starosti pa si je dopisoval s pobožnim upornikom Naib Sadom.
Ime mladega oficirja je bilo poročnik grof Lav Tolstoj, Nard pa se piše Naibov vnuk, ki je sedaj v Carigradu in je povedal to zgodbo.
Živalske govorice ni
S posebnim glasom kliče koklja piščančke, kadar je našla hrano. Psi renčijo ali pa prijazno lajajo, če se srečajo. Pred bližajočo se nevarnostjo svare kosi drug drugega s posebnim glasom, ki ga vsi razumejo. Ce take pojave med živalmi opazujemo, nam pride na misel, ali vendar nimajo tudi živali neke primitivne govorice, s pomočjo katere se pogovarjajo in sporazumevajo?
Ravnatelj berlinskega akvarija dr. Oskar Hein-rofh je dolgo opazoval in poslušal glasove evropskih in izvenevropskih živali, jih zaznamoval, pa je prišel do zaključka, da poseb ne živalske govorice, tudi riajprimitivnejše, ni. Gre seveda za govorico v človeškem pomenu. Človek ima besede, v katere lahko zajame ne samo to, kar se okrog njega dogaja, temveč tudi svoje misli in čustva. Celo tujih jezikov se človek lahko nauči. Vsega tega pri živalih ni. Žival ne more svojih misli izražati v besedah in nima tudi potrebnih izrazov za to. Nekateri glasovi, ki jih slišimo tudi pri živalih, so nagonski, prirojeni in z redkimi izjemami tudi nepremenljivi. Živali ne oddajajo glasov zavestno, z namenom, da bi se hotele z drugimi živalmi pogovoriti ali sjx>razu-meti, temveč nagonski, ti glasovi prihajajo na dan iz afektov, tako nekako, kot pri človeku smeh. jok, nenaden krik ali bol.
Tako imenovana živalska govorica torej ni nobena prava govorica, temveč neki od narave popolnoma nagonski način oddajanja glasov, ki jih ista vrsta živali instinktivno razume ter se po njih ravna. To je ravno dovolj, da se ta ali ona živalska vrsta ohrani. Koklja bo na primer z istim prijetnim glasom vabila piščance, čeprav bo nekje daleč od njih zaprta ali celo, če piščancev sploh nima. Ta primer nam jasno pokaže, da ta njen glas ni nekaj zavestnega, temveč posledica nekega notranjega nagona.
S tem seveda še ni rečeno, da bi bile možnosti živalskega sporazumevanja sploh nemogoče ali zelo omejene in majhne. Večkrat lahko opazujemo, da sporočajo živali s temi nagonskimi znaki druga drugi zelo različne stvari. Se bolj kot pri sesalcih opazujemo to pri pticah. Mnoge ptice nimajo samo znakov strahu ali svarila, temveč tudi drugo znake za točno določene nevarnosti. Petelin na primer z posebnim glasom opozarja kokoši, če je prišel na dvorišče tuj pes. Njegovo svarilo pove, da je nevarnost spodaj, na zemlji. Če je prišla med kokoši kaka ptica ro-
posebnim preti ne-ima raz-
parica, jih bo petelin zopet posvaril s glasom in vse bodo razumele, da jim varnost od zgoraj, iz zraka. Tudi kos lične znake za nevarnots na tleh in za nevarnost iz zraka.
S sikajocimi in vrešSečimi glasovi skušajo prestrašiti sovražnika kokoši kadar valijo, potem gosi, race, labodi, žerjavi in sove. Mnoge živali, ki so sicer popolnoma neme, oddajajo določene ■rli' :-(> samo v času, ko se plodijo, kakor afri-ški noj, golobi (nekateri), smrdokavra in kukavica.
Ptice pevke drobe svoje melodije, čeprav jih ni nihče učil. Nekatere, kot slavčki in ščinkovci morajo prej slišati druge slavčke ali ščinkovce in potem šele sami pojo. Dr. Heinroth pripoveduje o nekem ščinkovcu, ki ni slišal nobenega ščinkovca peti, da si je nazadnje »izmislil« neko svojo melodijo, ki pa niti malo ni bila podobna petju drugih ščinkovcev.
AngleSki ranjenci se nlravijo v birminghamski bolnišnic;
Tri izda;e albuma flL'ub![ana"
Tujsko prometni svet mestne občine ljubljanske je pred kratkim izdal že skrajno potrebni album našega mesta kar v treh izdajah. Luksuzno prvo izdajo javnost že pozna po opisih v listih, ne more je pa nabaviti, ker je namenjena samo za darila ljubljanskega župana. Pravkar so pa knjigarne dobile drugo in tretjo izdajo tega albuma v prekrasni opremi, da si lahko album vsakdo nabavi za izredno nizko in res propagandno ceno 80 din.
Album je uredil in mu napisal tudi besedilo ugledni član ljubljanskega mestnega sveta ter redni član Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. France Štele, opremil ga je pa mestni arhitekt inž. arh. Boris Kobe. Slike albuma so reproducirane po originalnih posnetkih najboljših ljubljanskih poklicnih fotografov in amaterjev, ki na razstavah po vseh delih sveta z uspehom tekmujejo za prvenstvo. Samo avtorji albuma so torej najbolj prepričljivo jamstvo za kvalitetno višino te reprezentativne publikacije glavnega mesta Slovenije, saj tudi tisk in klišeji Jugoslovanske tiskarne odlično predstavljajo visoko stopnjo naše črne umetnosti.
Naši fotografski umetniki Bajželj Franc, Brane Janko, dr. Dular Milan, dr. Frelih Ivo, Gogala Ivo, Hafner Janko, Ivančič A., Jereb Rudi, Kocjančič Oskar, Kornič Ante, Kune C., Laznik Ivan, Michiel-li Lujo, Skerlep Janko, Šmuc Joško, Šušteriič Ante, Žlebnik Janez in sodelavci Jugoslovanske tiskarne so prispevali 64 slik, reproduciranih na celih straneh tako dobro, da so reprodukcije enako vredne originalom. Vse slike so priložene in enake v vseh treh izdajah. Njih izbiro je skušal dr. Štele prilagoditi poglavjem svojega besedila prve izdaje: Lega — Zgodovina — Obličje — Kulturni obraz — Umetnostno središče — Pečat naše usode, toda povsod mu je manjkalo primernih fotografij, ker ljubljanski fotografi navzlic natečaju, ki ga je za ta album razpisal tujsko prometni svet, še vedno Ljubljane ne poznajo in ne vidijo z vseh strani. Zato bo spet razpisan fotografski natečaj, ki bo fotografom dal priliko za gledanje in opazovanje ter fotograflranie Ljubljane vse leto. Kljub temu pa lahko rečemo, da je album tudi Ljubljančanom odkril »neznano Ljubljano«, njene značilnosti, lepoto in mikavnosti ter skrite zaklade visoke kulturne tradicije, povezane s Plečnikovo Ljubljano.
Dočim dr. Steletovo besedilo v prvi izdaji brez pojasnil k slikam obsega 34 strani, je v drugi izdaji njegova »Beseda o Ljubljani« zgoščena na 11 strani. V tej zgoščenosti se ie pa izoblikoval kristal, visoka pesem Ljubljani, kakršne slovenska literatura še ne pozna, čeprav so Ljubljano opevali v stihih in prozi največji slovenski literati. Ginjen bo ta prisrčni slavospev Aemoni — Amo-cni, Ljubljani — Ljubljdni, Ljubljani, ljubici nebes in sreče bral slehern Ljubljančan in ludi vsak
£
Slovenec ter poželel »Vse blagoslove tebi, Ljubljana!« Utrinki te himne našemu mesta se bodo iskrili v neštetih govorih in .spisih, recilatorji bodo na tem kristalu preizkušali svojo umetnost in deklamatorj po vsej Sloveniji bodo s to pesmijo v prozi poveličevali genius loci slovenske prestolnice.
Samo škoda, da je v tretji izdaji, ki je namenjena zlasti za propagando pri drugih narodih, ta prelepa pesem Ljubljani skrajšana, vendar bo a tudi taka tujce privabila in jih ogrela za nas. tretji izdaji je namreč besedilo skrčeno na 5 strani srbohrvaške »Prestolica Slovenije«, na toliko strani »Die Hauptstadt Slovveniens«, na francosko »La capitale de la Slovenie« in na italijansko »La capitale della Slovenia« Tudi pojasnila k slikam so v navedenih štirih jezikih, da bo knjiga gotovo učinkovita propaganda za Ljubljano, dobro poučen in prijeten vodnik po našem mestu in najprimernejši ter najlepši odpustek iz Ljubljane.
Naposled pa moramo prijatelje Ljubljane in lepe knjige še opozoriti, naj se požurijo z nabavo albuma »Ljubljana«, ker je tiskanih lamo po 500 izvodov II. in III. izdaje ter zato to prekrasno delo v kratkem postane bibliofilska redkost.
iz Julijske Krajine
Dve poroki. V Števerjanu nad Gorico se je v ponedeljek, dne 18 .novembra poročil g. Joško Komjanc iz znane Konijančeve družine na Mocvi-nu z gdč. Afro Bajt iz Števrjana. — V Dutovljah na Krasu sta se poročila g. Stanko Savli, reslav-rater pri »Treh kronah« v Gorici, doma iz Čepo-vana in gdč. Slavka Tavčar iz Dutovelj. — Obema mladima paroma želimo obilo božjega blagoslova I
Sofa odnesla dve železni brvi. Kako so pri nas zaradi neprestanega dežja vse vode narasle, smo kratko že poročali. Tudi po tistem poročilu deževanje še ni prenehalo, ampak se z daljšimi ali krajšimi odmori nadaljuje. Vode zato še niso začele stalno padati, ampak še naraščajo. V noči od nedelje, 17. novembra na ponedeljek je narasla Soča odnesla dve brvi za pešce, ki sta vezali goriški in podgorski breg. Prva je šla iz Stražic v podgorsko predilnico in je bila odprta samo za tovarniško delavstvo; bila je železna in last tovarne. Druga, ki je šla pod predilnico čez Sočo, je imela tudi železno ogrodje; zgradila jo je goriška občina in je bila uporabna samo za pešce. Tudi v par hiš v Podgori in Stražcah jc vdrla voda, ki je ogražala že tudi tovarne. Po Furla-ni ji je Soča prestopila bregove in precej poplavila.
Smrtna nesreča pri Vipavi. Poveljnik finančne straže v Ajdovščini fin. maršal Karel Mazza se je peljal z motornim kolesom po državni cesti proti Vipavi. V bližini trga se je ponesreči zaleti v 35 letno Ivanko Pregelj iz Vrhpolja in jo podrl. Pri padcu sta se oba smrtnonevarno poškodovala. Ivanko so odpeljali v goriško javno bolnišnico in je njeno stanje opasno, ker ima nalomljeno lobanjo, zlomljeno levo nogo in še druge rane. Maršala so prepeljali v vojaško bolnišnico v Gorici, kjer je kmaiu po dohodu svojim ranam podlegel.
Za varstvo naravnih lepot. Na pobudo ministrstva za ljudsko vzgojo so bile v vseh provincah ustanovljene posebne komisije, ki imajo nalogo skrbeti za varstvo naravnih lepot v deželi. V teh komisijah so poleg zastopnika ministrstva samega tudi zastopniki poljedelcev in industrijcev, ter zastopniki turističnih in umetniških organizacij. Te dni je izšel odlok, s katerim je ministrstvo imenovalo tozadevno komisijo za goriško pokrajino. Za predsednika je določen prof. Bozzi, za zastopnika državnega urada, ki oskrbuje nacionalne spomenike, pa grof Franco.
Škofijska sinoda. Pred par meseci smo po-roročnli, da je goriški nadškof Margotti sklenil sklicati sinodo za svojo nadškofijo in da jo žo pričpl s tozadevnimi predpripravami. Medtem jo zamisel dobila že prve konkretne oblike. Nadškof je predložil članom stolnega kapitlja, častnim kanonikom, mestnim župnikom in podežel-sk im dekanom zasnutek novega škofijskega zakonika. Ta načrt so omenjeni gospodje pregledali in prerešetali ter ga s pripombami, s spre-minjevalnimi predlogi in nasveti vrnili nadškofu. Nabralo se je obsežno gradivo, ki ga sedaj nadškof študira. Ko bo to delo končano, bo nadškof izdelal nov načrt, v kaierem bodo vposiani nasveti in predlogi po možnosti vpoštevani in ta novi osnutek bodo pretehtale posebne v ta namen imenovane komisije. Po pretresu v leh komisijah se bo Šele izvedla končna redakcija in bo sklicana generalna škofijska skupščina, ki bo novo škofijsko postavo sprejela. Dnevi teh skupščin. ne posebnih in ne generalnih, še niso določeni.
Nagradna križanka
Tvrdke, ki tele delat) reklamo inse po križankah, naj izroče tvoja naročila en teden popreje t upravi »Slovenca«.
Rešitev križanke je treba poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Križanka do č e • t r t k a prihodnjega tedna. — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto.
Med one, ki bodo pravilno razdelili križanko, bomo z žrebanjem rezdelili 4 n a g r a-d e in sicer za vsakega list »Slovenec« za en mesec zastonj.
11	i p jj	1	j jli		I		B
11	' 1 L	J	1	U,		11	B
HI"	i r		14!			i1" IB	
B!'6	i i	17	1» IU.		20	1 IB	
BI21	•si		M |	m)	•2«	I !B	
B'-7	1 1 1	2*	P				IB
Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Inž. Prezljcvo zanesljivo in uspešno sredstvo proti moljem — 8. Stran neba (tujka) — 9. Neke barve — 12. Žensko ime — 14. Svetopisemska oseba — 16. Del pluga — 17. Vez-nik — 20. Lombardska reka — 21. Žensko ime — 23. Velika družina — 26. Vprašalnica — 27. Samo-glavost — 28 Pritrdilnica — 29. Kos denarja.
Navpično: 1 Količina, dolgost (beseda, ki to pove) — 2 Neumna žival — 3. Skrajen konec kop-nine — 4. Paša, travnik — 5. Del v^za — 6. Slovenski zgodovinar — 7 Vodna priprava — 10. Rimsko ime za cesto — 11. Up — 12. Sorodnik —
13.	Nevestin denar — 15 Optik v Ljubljani (Stritarjeva ulica) — 18. Moli! (ccrkveni izraz) 19. Ru.<t<a reka. — 22. Kratica utežne enote — 23. Začetni črki imena in priimka slovenskega pisatelja.
—	25. Predlog.
Rešitev sobotne križanke: Kino Matica
Vodoravno: 1. Obala v megli (odličen francoski film, ki je od danes naprej n:» sporedu v Kinu Matici) — 11. Jean Gabin (filmski Igralec, v glavni vlogi v filmu po 1. vod.) — 17. Era —
18. Ikra — 20. Utro - 21 Rpb — 23. Sat — 24. Altar — 27. Tetka — 31 Ural — 33. Ibar — 36. Pen — 37. Ar — 38 Michele Morgan (partnerica Jean Gabina v filmu »Obala \ megli«.
Navpično: 1. Ob — 2. Bis — j. Anale — 4. Letim — 5. Ara — 6. Val — 7 Mi — 8 Gr — 9. Lajna — 10. I — 11. Juta — 12. Eter — 13. Ar —
14.	No — 15. Gr. — 16. Ap,— 19. Kap& — 22. Brc
—	25. Trg — 26. Ren — 28. T m — 29 Ki — 30. Ac — 31. Uh — 32. Al — 34. Bo — 35 Ar.
Izžrebani nagrajenci:
Med rešilcl, kt so pravilno rešili sobotno križanko so bil- izžrebani:
Mozetič Minka, Verstovškova, 7 a Ljubljana. Bajd Tonica, Pokopališka 2, Moste. Jcsenšck Angelca, Rožna dolina, VII/19, Vič. Sušnik Josip, Sevnica ob Savi. Izžrebanci bodo dobivali skozi en mesec >Slovenca« brezplačno.
Opozarjamo rešcvalre, da lahko oddajo rešitve po naših podružnicah po Sloveniji. Poslane po pošti kot tiskovina, pa se morajo frankirati g 50 par.
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca«
MAH OGLASI
V malih oglasih vel)a vsaka beseda 1 din; .tenltovanjskl oglasi Z din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
esm
Gumbnlce, gumbe, plise,
monograine, entel. ažur fino in hitro izvrši
Matek & Nikes
Ljubljana, Frandfkanska ulita
nasproti hotela Union
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah.
•J [iu• j
li
Oskrbnik
z večletno prakso na ve-leposestvlh — prvovrsten hmeljar, sadjar in kletar, zmožen tudi poslov izven ekonomije — išče stalno službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1781)9.
Kuharica
stara 3 6 let, vajena vseh hišnih del, išče mesto kot samostojna gospodinja. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Poštena« št. 17841.
Učenko
sprejme krojačica na Sv. Tetra cesti 49, Ljubljana.
Vajcnka
se želi Izučiti šiviljske obrti, najrajo na Gorenjskem ali pa v Ljubljani. Vsa oskrba v hiši. - Ponudbo poslati v tipravo »Slov.« pod »Vajcnka« 6t. 17679.
Službodobe
Postrežnico
čedno, pridno in pošteno, sprejmem takoj. Stross-majerjeva 4-1., dosno.
Vež žensk
za tolčenje orehov sprejmem. Od kg 50 para. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17920.
Delovodja
Podjetje za Izkop porcelanasto gline Išče nadzl-l-atelja. - Ponudbe z navedbo zahtev v upravo-»Slovenca« pod značko »Samostojen« št. 17723.
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da jo po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, umrl v petek, dne 22. novembra 1940, naš dobri mož in oče, gospod
Martin Poterč
stavbni polir
Pogreb bo v nedeljo, dne 24. novembra 1940 ob pol štirih iz Zvezne ulice 5, Zelena jama, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 22. novembra 1940.
Žalujoča: Helena, žena; Stanko, sin.
I
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana
Žive pitane kokoši
17 din kg; sveža jajca 720 kom. 1000 din, fran-ko postaja — razpošilja plačljivo vnaprej G. Drechsler, Tuzla.
iZSOS
Sedmošolec I. državne
Išče Instrukclj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17674.
Akademik
poučuje matematiko ln ostale predmete vseh razredov. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Pravočasno« št. 17434.
»REALITETA«
zavod za nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20.
Gospodarsko poslopje
primerno za hiše, v Kranju, na sončni legi, prodam. Polzve so pri Alojz Zupančiču, Kopališka 4. Kranj. | ,„ ,.,;„,
Parcelo
6000 m' prodam v celoti ali posamezno pri kolodvoru v škofjl Loki. — Zilierl, Suha 21, Škofja Loka.
itanoi/anja
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
komfortno, takoj oddam za december. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17917.
ODDAJO:
Mesečno sobo
v novi hiši za Bežigradom, oddam. Naslov pove upr. »Slov.« pod 17874.
Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera na poskušnjo. Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza ln telesa ostane čista, zdrava ln mlada. Mozoljct, ogrel, nečistost obraza Izginejo. Pošljite zu stroške 8 din v znamkah. »Kemikalija«. Novi Saa 144. V apotekah, dro-gerljah originalni karton štirideset dinarjev.
IE
■š
V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe:
Karakter 17183, Knjižnica 40.000 št. 16383, Krščanska družina 17460, Marljivost 17172, Nujno 17572,
Odjem najmanj 100 kom.
št. 17456, Pametna,
Po onemoglosti 17069, Pošten 17554, Poštena 17126, Poštena ln delavna 17365, Prednost imajo šivilje
št. 17641, Prvovrstna 17621, Samostojna 17178, Tehtnica 16814, Točen plačnik 17677, Ugodnost 17063, Vesten ln pošten 16777, Vrednost 17S01.
STARO OLJE ZOPET NOVO!
Stara in uporabljena olja za mazanje eksplozivnih motorjev vsake vrste, stara olja menjalcev brzin in vsa ostala olja za mazanje strojev, olja iz transformatorjev, postanejo zopet mastna in viskozna, torej polnovredna, ako uporabljate
Regenerator SYSTEM SCHLEGEL
1.	rafinira (z rafinirano maso)
2.	tiltrira
3.	destilira — vse avtomatično! Prvovrstna priznanja domačih in tujih podjetij so vam na razpolago. Preko 200 aparatov se nahaja pri nas že v pogonu. — Zahtevajte takoj prospekte in brezplačno „Navodilo za zbiranje in predelavanje starega in uporabljenega olja".
(Svetovni patent) „TEHN0VUM" Zagreb. Gorjanska ul. 6
Kupimoi
Vsakovrstno zlato
bril Jan te ln srebro
kupuje po najvišjih cenab
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica I
HEBEBI BBBBBBIBBBBaBBBBB
Naznanilo!
Dospeli se edinstveni am-plifonično in erodina-mično dovršeni najnovejši modeli 1940/41: „Miniatur" klavirske harmonike, Lucciola. Midget-Grand, Rialto, Petile in Lido. Oglejte si jih!
Atfonz Breznih
Ljubljana
Aleksandrova cesta 7.
Litija
Čudno postopanje. Predilnica Mautner d. d. \ Litiji je pred nekaj dnevi iz svoje tkalnice ^ Preboldu prejela razne ostanke (flanele) za rev no tovarniško delavstvo po tovarniški ceni. Rav-nateljstvo litijske predilnice je dne 19. novembra t. 1. ob 9 dopoldne na svojo oglasno tablo pred tovarniškim poslopjem nabilo razglas naslednje vsebine: »V konzumtt so na razpolago ostanki blaga (flanele) po tovarniški ceni brez pribitkov. Opozarjamo delavstvo, da je strogo prepovedano prekupčevanje tega blaga. Kdor bo kršil to prepoved, se mu bo prepovedala prodaja vsakega blaga v konzumu, ker so omenjeni ostanki namenjeni izključno le našemu osebju. Blago se prodaja samo za gotov denar in ne na kredit.« Ko pa so predilniški delavci prišli v konzunt po omenjene ostanke, so jim pa povedali, da je že vse blago razprodano! Kdo je pokupil torej te ostanke? Delavstvo prav gotovo ne, ker je iz razglasa komaj zvedelo, da jih v tovarniškem konzumu imajo na razpolago! Torej je pokupil omenjene ostanke kdo drugi, čeprav je bilo namenjeno izključno le delavstvu. No, saj za revno delavstvo je včasih že samo obvestilo zadosti! Tudi bi se dalo mnogo govoriti o tem, da se bodo navedeni ostanki prodajali le za golov denar. Kot živež, tako je tudi obleka nujna življenjska potreba in ne vemo, zakaj bi se flanel-ni ostanki delavstvu ne dali na kredit?
Nezavednost. Prejšnji teden se je v litijskem hotelu »Pošta< naselil za nekaj dni grafolog F. T. Karmah in je sprejemal obiske. Ves trg in okolico je preplavil s plakati in raznimi spisi. Seveda je bilo vse pisano v srbohrvaščini. Prvotno smo mislili, da je tujerodec, končno pa smo zvedeli, da je gospod Slovenec, doma iz zelene Štajerske, fe že ni zaveden gospod grafolog zato, ker je Slovenec, pa naj bi bil vsaj zato, ker se preživlja z žulji slovenskih rok in s slovenskim kruhom!
ALI STE ŽE PLAČALI NAROČNINO?

V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospa
Marija Kapelj vdova černe
posestnica
v četrtek, dne 21. novembra, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 23. novembra 1940 ob pol treh popoldne z Zal — kapelica sv. Andreja — k Sv. Križu.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, Kranj, dne 22. novembra 1940.
Žalujoči ostali
Alphonse Daudets	69
Jakec
Prevedel Fišer Franc
Prekoračili so corbeilski most, se peljali še nekaj časa ob bregu in kmalu bili sredi najživahnejše trgatve.
Jakec in Cecilija sta zagrabila vsak svoj vrbast koš in stekla na delo.
Dan je bil tako krasen, toda prekratek; vsaj Jakcu se je tnko zdelo Niti za trenutek ni izntistil Cecilije izpred oči; ves čas je ogledoval pred salio njen širok slumnik in rožasto obklekeo. Delo, živahno prijetno delo in splošna veselost, ki je vladala po vsem vinogradu, sta spremenili mirno gospodinjo gospoda Ri-valsa. Postala je otrok, kakršen je bila nekdaj: tekala je po pobočju, nosila nn romali svojo košaro in na obrazu se ji je brala tista pazljivost, kakršno je Jakec vioel pri bretonskih ženah, ko so nosile polne vrče vode na svojih glavah.
Vendar pa je prišel trenutek, ko sta se utrujena otroka vsedla na rob majhnega gozdiča, polnega cvetočega rdečega grmičevja in v katerem je šelestelo suho listje...
In takrat?
Nič. vidite, prav nič nista govorila. Njuna ljubezen ni bila enaka drugim ljubeznim, ki sc hitro odkrijejo in na zunaj pokažejo. Opojen, dehteč večer je naglo padel nad te najlepše sanje njunega življenja in prižigal na obzorju drugo za drugo luči v oknih Ker je pihal /elo hladen veter, je Cecilija na vsak način hotelu ogrniti Jakca / volneno ruto. ki jo je iinela s sebnj Nežen, prijeten občutek mehke tkanine je l>il za našega zaljubljenca kot božanje in ga tnko prevzelo, da je pobledel.
»Kaj vam je, Jakec?... Ali vam je slabo?«
»Oh. ne, Cecilija!.., Nikdar se še nisem tako prijetno počutil.«
Prijela ga je zn roko: toda ko jo je hotela izpustiti, jo je prijel on in tako sta ostala trenutek tiha in sklenjenih rok.
To je bilo vse.
Ko sta sc vrnila na kmetijo, je doktor pravkar prišel Spodaj nn dvorišču se je slišal njegov dobrodušni, odkritosrčni glas in škripanje kočije, ko se izpregli konje. Jakec in Cecilija sta uživala vso poezijo lepega jesenskega večera in nato vstopila v nizko sobico, v knteri je plapolal ogenj. Debel namizni prt, z rožami okrašeni krožniki in močan vonj preproste večerje, se jo lepo skladal s tem kmečkim praznikom. Jakec se je zanimal samo za Cecilijo, ki je sedela poleg njega in kazal silen prezir do prašnih steklenic, ki so jih prinašali iz shrambe. Doktor pa je nasprotno močno cenil te dobrote in se tako predal uživanju, da je njegova vnukinja tiho vstala od mize. naprcjrla. se zavila v svoj plašč, in takrat dobri očka Rivals, videč, da je že pripravljena na oc.hod, moral vstati od mize, sesti v kočijo, vzeti v roke vajeti svojega konja in pustiti na mizi skoraj poln kozarec v hudo zgražanje vseli navzočih.
Tako so se torej vsi trije peljali po samotni pokrajini kot nekdaj, samo da so bili nekoliko lx>lj na tesnem, kajti voz je seveda ostal prav tnkn velik kot prej. le vzmeti so močno škripale, ker so bile že do kraja izrabljene. Ta hrušč pa =eveda ni prav nič vplival na prijetnost vožnje, ki so jo goste zvezde jesenskega neba spremljale zviška kot viseč zlal dež. Peljali so se mimo go/dičev in vrtov, v katerih je šušlelo lisi je. Večkrat sc je pokazala kakšna majhna lovska hišica, v kateri so bile oknice zaprle.
»Ali te zebe. Jakec?. « je dejal doktor.
Kako ga naj bi zeblo? Velik Cecilijin šal
ga je ščegetal s svojimi resami in prijetni, sončni spomini so ga greli ..
Joj! Zakaj se človek šele čez čas zave svojih srečnih, čudovitih dni. Zakaj vam jih šele življenje prav prikliče v spomin? Jakec je sedaj vedel, da ljubi Cecilijo, loda čutil je tur.i, kako trpi zaradi te ljubezni, Ona je previsoka zanj in čeprav se je zelo spremenil, odkar živi v njeni bližini, čeprav se je nekoliko sprosti! svoje okornosti, je vendar čutil, da je nevreden te lepe vile, Že sama misel, da deklica ve za njegovo ljubezen in trpljenje, že ta misel mu je bila neprijetna. Zdravje se mu je povrnilo in pričel se je sramovati dolgih ur, ki jih v brezdelju preživi v lekarni. Cecilija je bila vedno na nogah, vedno je delala. kaj si bo mislila o njem, če bi še vnaprej ostal pri njih? Na vsak način mora oditi.
Nekega jutra je prišel k gospodu Rivalsu, da bi se mu zahvalil in mu sporočil svoj sklep.
»Prav imaš.« mu je rekel poštenjak; »močan si postal, dobro se počutiš, treba je prijeti za delo... 7. dobro oceno, kakršno imaš v svoji knjižici, boš kmalu dobil delo.«
Nastal je trenutek tišine. Jakca je zelo ganilo in tudi nekoliko nerodno mu je bilo, ko je videl, kako ga gospod Rivals nenavadno živo opazuje.
»Ali mi imaš kaj povedati?...« ga je doktor nenadoma vprašal.
Jakec je v zadregi zardel in odgovoril:
»Ne, gospoc.' Rivals...«
»No!... mislil sem sledeče: če je človek zaljubljen v dobrega otroka, ki nima svojih staršev, pač pa dobrodušnega starega očeta, potem je pač treba temu zaupati in gn prositi.< Jakec ni odgovoril. Zakril si je obraz z rokami.
»Zakaj jokaš? Saj vioiš, da zadeva ne kaže slabo, če sem celo jaz prvi omenil.«
»Oh, gospod Rivals! .. Ali je mogoče? Jaz sem vendar navaden, nesrečen delavec!«
»Potrudi se, da ne boš več. Lahko se rešiš. Če ti je prav, ti lahko povem na kakšen način.«
»Toda to še ni vse... to še ni vse. Najhujšega še ne veste. Jaz sem... jaz sem...«
»Da, vem... nezakonski,« je dejal doktor s tihim glasom... »Nič zato! Njeno poreklo je še bolj žalostno kot tvoje...«
»Stopi bliže, oečko moj in poslušaj...«
III.
»Rivalsova nesreča«.
Bila sta v doktorjevi delovni sobi. Skozi odprto okno se je videla lepa jesenska pokrajina, preprečena s potmi, ki šo jih obdajala drevesa, raz katerih je padalo listje. Med njimi se je videlo staro vaško pokopališče z nagnjenimi križi.
Ali si že bil kdaj tam doli?« je vprašal gospod Rivals in pokazal Jakcu staro pokopališče... »Tam med rušjem bi bil videl velik bel nagrobni kamen, na katerem je napisana samo ena beseda: Magdalena. Tam je pokopana moja hčerka, Cecilijina mati. llotela je počivati pri naju, toda na grob nismo smeli napisati orugega, kot njeno ime, češ, da ni vredna nositi imena svojega očeta in svoje matere... Draga moja hčerka! Tako ponosni; in poštena si bila! Nobena reč na svetu je »i mogla odvrniti od tega sklopa. Toda voljo umirajočih je treba izvršiti. Zato se jc moji hčerki zgodilo po njeni želji. Ona ni z ničemur zaslužila tega svojega posmrtnega pregnanstva in če bi kdo moral biti kaznovan. I'i to moral biti jaz! Bil sem star norec. Moja ne-odpustljiva kratkovidnost je kriva naše nesreče.
Seda j smo v novembru in točno pred osemnajstimi leti so prišli pome, ker se je na velikem lovu. kakršen je v gozdu Senart vsako leto dva ali trikrat, pripetila huda nezgoda.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramah
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič
f LJUBLJANA
Molitve za m:r v stolnici
Drevi ob 9 se prične izredno notno čeičenje;
molila se bo 30. ura. Možje in mladeniči vljudno
vabljeni.
Jutri, v nedeljo dopoldne bo sv. Reinje Telo izpostavljeno od 6 do 12 (rbzf.n med slovesno mašo). Vernike vabimo, da pred izpostavljenim Najsvetejšim veliko molijo za mir. Sv. maše bodo vse v ta namen.
Jutri popoldne ob pol 4 bo ura molitve za mir in blagoslov domovini.
Slovesna, glavna mirovna pobožnost bo pa jutri v nedeljo zvečer od 8 do 9. Te pobožnosti se bo udeležil tudi prevzvišeni gospod knezoškof dr. Gregorij Rožman, ki bo imel ob 8 tudi cerkveni govor. — Vse vernike najvljudneje vabimo, da se posebno te večerne ure molitve udeleže. Pridite, da skupno s svojim prevzvišenim nadpa-stirjem molimo za mir in blagoslov domovini!
Profesor Jirak razstavlja v »Salonu Kos«
Naše kulturno življenje je dokaj razgibano: koncertu sledi koncert, umetnostni razstavi umetnostna razstava. Razveseljivo je tudi to, da vmes ni daljših presledkov.
Po koncertih in razstavah beremo v naših dnevnikih in mesečnikih ocene — ali, kdor želi, kritike — katere se premleva, zaradi katerih sc naš svet včasih navdušuje, včasih pa tudi — huduje.
Ocenam primerni so tudi obrazi nastopajočih; le-ti so polni vedrosti ali pa — zaskrbljenosti in jeze. To seveda ni važno. Za javnost je važno, da je življenje razgibano, t. j., da nas vstvarjajoči 00 časa do časa presenečajo s čim novim Od ustvarjajočih so prav posebno podjetni naši upodabljajoči umetniki. S pridom ustvarjajo ter zato razstavljajo v raznih salonih. Eden najbolj priljubljenih je umetnostni »Salon Kos« v prehodu nebotičnika, kjer to pot razstavlja znani mariborski umetnik, profesor Karel Jirak. Z enajstimi deli je na» polnil dvoje izložbenih oken »Salona Kose. (Lastnik umetnostnega salona je zato razstavo na novo prevlekel stene; tako bodo prišle umetnine do prave veljave!)
Profesor Karel Jirak živi stalno v Mariboru, kjer poučuje risanje na ondotni realni gimnaziji. Razumljivo je, da je za svoja dela iskal motive (izvzemši dveh olj) v neposredni bližini (Zimska krajina), »Maril>orska stolnica«, iLiikarice«) in pa v bližnji okolici — v bajnih Slovenskih goricah (>lliša z zelenjem«, »Povo-denj v Slovenskih goricah«, »Krajina v jesenski megli«, »Iz Slovenskih goric«, »Južina«).
Profesor Jirak, ki je sicer že naš znanec, je to pot posebno vabljiv s svojimi motivi iz prelepih Slovenskih goric. Polna nastrojenja so dela: »Iz Slovenskih goric«. »Krajina v jesenski megli«, »Južina«, posrečene so »Liika-riee«, krepki pa sta »Mariborska stolnica in »Zimska pokrajina«.
Jirakova oela bodo razstavljena do vštete-ja 4. decembra in cenjenemu občinstvu ogled »ajtopleje priporočamo. Na razstavo posebno opozarjamo prijatelje in ljubitelje Slovenskih goric.
Nova cerkev sv. Mihaela na Barju
Ce greš po Ižanski cesti in zaviješ pri šoli na desno, si kar kmalu pri novi barjanski cerkvici. Oko ti obtiči na prijaznem hramu božjem, na lepem stolpu, odkoder kliče in vabi zvon po Barju raztresene prebivalce. Prisrčen vtis, ki ga imaš pri pogledu na zunanjost cerkvice, se stopnjuje, ko si se vzpel po stopnicah in vstopil v notranjost. Neki posebni mir te objame; prešine te gorko čustvo pričujočnosti božje. Lepa je bila svečanost blagoslovitve. Hvaiežnost je našla izbrane besede, prošnje, molitve so vrele iz src vseh, ki so bili navzoči. Iz mladih grl barjanskih otrok so kipele pesmi, tako blagodoneče, da si ostrmel. In v duši mi je govorilo: Hvala vsem, ld so pripomogli, da se iz te širne ravni lahko dvigajo srca v skupni molitvi in skupni pesmi iznad zemeljskih nižin in boiev v višave nebes!
Glej, nadangel Mihael drži v roki tehtnico Pravice božiel Kako je s teboj, o človek, ki si podoba božja? Veš-li kaj pomeni ta čas vojne vihre zate? Postoj. zamisli se, da te ne zajame nepripravljenega! Vsakdo je poklican v boj zoper zavist, nemarnost, sovražnost, napuh; že tukaj je čas za odločitev. Pripravljajmo se in prosimo sv. Mihaela za to. Pozdravljena cerkvica, ki nas budiš k pripravil
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 7 zjutraj.
1 Oglejte si kapelo sv. Cirila in Metoda v Ci-rilovem akademskem domu v Streliški ulici. Kapela, ki je biser moderna cerkvene umetnosti in je vsa poslikana s slovanskimi svetniki, je dostopna občinstvu vso nedelje do božiča od 9—18.
1 Slomškova družba, podružnica Ljubljana^ -mesto, vabi člane, prijatelje in somišljenike družbe na proslavo in prireditve dne 24. in 25. nov. Opozarjamo na spored, ki je bil objavljen v včerajšnjem »Slovencu«. Pevci, udeležite se pevske vaje v nedeljo ob 0 dopoldne na učiteljišču.
1 Razstava slikarja Božidarja Jakca. Božidar Jakac bo razstavil svoja nova dela, portrete in vtfse iz Prckmurja, Belekrajine, Ljubljanske okolice, Primorja, Madžarske in dru-gih krajev ter grafike iz jeseniških jeklaren, v nedeljo, dne 24. t. m. ob il dopoldne_ v Jako-pičevem paviljonu v Ljubljani. Vabljeni vsi!
1 Baletni večer z deloma novim sporedom. V nedeljo zvečer bo izvajal baletni ansambl s solisti in solistinjami na čelu pod vodstvom inž. Go-lovina v njegovi in Pilatovi koreografiji spored, ki je domala nov Od že izvajanih točk je na sporedu suita »Hrestač« in Švarin: »Valse«, ki je bil izvajan na Baletnem večeru lansko sezono, novejšega datuma pa so: plesi iz opere »Carmen« in »Prodane neveste«. Nove točko bode: Schubertov »Moment musical«, Sibeliusov V&lse triste, Oster-čev »Nocturne«, Chopinov »Valse« in Dvorakova »Harmonija«, ki so io izvajali doslej samo dvakrat. Vse ljubitelje plesa opozarjamo na ta zanimivi večer.
1 O normalizaciji v zvezi z načrtnim gospodarstvom bo predaval profesor belgrajske uni-
verze g. inž, Pavle Vasič, v okrilju »Društva inženirjev v Ljubljani« i torek, dne 20. novembra 1940. Pričetek predavanja točno ob 17 v društveni predavalnici. Kongresni trg l-II. Vabimo vse člane in po njih vpeljane goste na to zanimivo predavanje predsednika jugoslovanskega komiteja za normalizacijo. Po končanem predavanju, na katerem bodo dana pojasnila o organizaciji ustanov za normalizacijo, je strokovna debata zaželena.
1 Preselitev mest. socialno političnega urada. Ker se vsi odseki mest. scialno političnega urada preeslijo v poslopje Mestnega pogrebne-ga zavoda na Ambroževem trgu št. 7, zaradi selitve socialno politični urad ne bo mogel uradovati v sredo in četrtek 27. in 28. t. m., hkrati pa opozarjamo, da prično vsi odseki mest. socialno |>olitičnega urana prihodnji |>c-tek 29. novembra poslovati že v novih prostorih na Ambroževem trgu št. 7.
1 Hišni posestniki, kateri imajo enega ali več solastnikov, naj se namudoma zglasijo v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6, radi znižanja dopolnilnega davka pri zgradarini.
1 Za hromega, revnega obrtnika bi občina rada kupila rabljen tricikel in prosi ponudbe na socialni urad.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSKF« grenčice.
1 V Ljubljani umrli od 15. oktobra do 21. oktobra 1940. Golčar Marija, 42 let, dninarica, Vidov-danska cesta 9, Bizjak Herman, 34 let kamnoseški pomočnik, Nove Jarše 54, Beian Miloš, 3 leta, sin učitelja, Večna pot 29, Prelogar Ana, 63 let, kuharica, Kapiteljska ul. 11, Belič Jožefa, raj, Per-šič, vdova Pance, 56 let, posestnica, Vič 29, Zajec Frančiška, rojena Kastelic, 61 let, žena nadzor, t. t. linij v p., Vodnikova c 80, Burkelca Ana, roj. Košir, 77 let, vdova žel. delavca, Vidovdanska cesta 9, Zamljen Jernej, 80 let, bivši železorezkar, Sv. Florijana ul. 16. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Kovačič Marija, 69 let, užitkarica, Žigmari-ce, obč. Sodražica, Višnikar Terezija, 32 let, žena rudarja, Željne pri Kočevju, Kozina Frančiška, 25 let, hči posestnika, Zapotok 20, obč. Sodražica pri Kočevju, Amon Pavla Marija, 45 let, zasebnica, Svabičeva ul. 15.
I V Stritarjevi ulici štev. 6 t Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Morske ribe v Dalmaciji dražje ko v Ljubljani. Velike so težave glede dovoza morskih rib na ljubljanski ribji trg. Od tedna do tedna je manjši dovoz, ko je drugače povpraševanje po neka. terih vrstah morskih rib še vedno veliko. Včeraj je bilo pripeljanih na ljubljanskih trg do 200 kg morskih rib, večji del malih in srednjih sardel, nekaj osličev in morskih jezikov. Drugih boljših morskih rib ni bilo na prodaj. Kakor zatrjujejo poznavalci dalmatinskih ribjih trgov, je postal silno velik izvoz morskih rib v Italijo. Ta pokupi vse ribe in zato so 6e cene tudi na mestu zelo dvignile, ker Italija plača vsako ceno za ribe. Morske ribe 60 na ribjih trgih v podrobni razprodaji za 15 do 20% celo dražje, kakor v Ljubljani. Tudi lov na Jadranu je že nekaj dni slab. Morske ribe so bile včeraj na trgu: male in srednje sardele 15 do 18 din za kg, osliči 36, dalje lubni in morski jeziki 41 din kg. V Splitu so lubni in morski jeziki po 50 do 60 din kg v nadrobni prodajil Drugih morskih rib ni bilo. Srednja je bila izbira sladkovodnih nb. Dunavske postrvi po 24, ščuke po 20 in domače po6trvi po 40 din kg. Nakup rib je bil slab.
1 Zanimivosti z živilskega trga. Sezona za grozdje je končana. Na trgu ni dobiti več niti posameznega grozdiča. Tuintam prodaja kak branjevec še črno grozdje, ki je domač okoliški pridelek. To grozdje je 6edaj celo po 14 din kg, ko je bilo drugače po 2 do 3 din kg, sprva letos največ po 5 din kg. Kostanja je malo na prodaj. Štajerski maroni je po 12 do 14 din kg. Tudi jabolka so 6e začela dražiti. So najfinejše vrste po 12 do 14 din kg. Zelo drage so hruške od 14 do 20 din kg. S sadjem je letos res težava, ko je bila tudi letina v 6adono6nih krajih prav slaba. Na trgu so se včeraj pojavile prav redke jesenske gobe. Dve kmetici z Gorenjskega sta ponujali za Ljubljan. čane prav čudne gobe, namreč takozvane »bri-novke«, kakor jim pravijo kmetje. Te gobe rasto in uspevajo po zelo mladih smrekovih nasadih in gozdovih, ki so močno s travo zarasli. Brinov-ke, utrgane, kmalu spremene barvo in postanejo spodaj rumenkaste ali modrikaste. To ljudi odvrača, da jih smatrajo za strupene in nevžitne. So pa zelo dobre. Brinovke navadno cvro na masti in 60 cvrte tako okusne kakor telečja pečenka, ker so prav mesnate. Nekateri jih pa vlagajo tako, da na-sole pla6t gob v veliki lončeni posodi ali pa v škafu, na to polože plast čebule itd. Naposled gobe pokrijejo z deščicami in nanje polože kamne kakor pri zelju. Po leti v vročini so to najboljše gobe!
1 Kolesarski tatovi ne odnehajo. Čeprav je precej manj koles na cestah kakor v poletnem času, kolesarski tatovi niso nič manj podjetni. Videti je, da je tatvina koles postala organiziran posel in da nekatere skrivne delavnice, ki so prav gotovo zunaj na deželi, v glavnem živijo od ukradenih koles. Kolesarski tatovi zato na jesen vedno hitijo, da nakradejo zadosti veliko zalogo za svoje odjemalce, ki izkoristijo zimski čas za predelovanje koles, katera gredo spomladi kot nova ali lepo ohranjena kolesa dobro v denar. Žrtev tatov so seveda v prvi vrsti Ljubljančani, saj je v Ljubljani tako lahko švigniti okrog vogala, pa je že vsaka sled zabrisana. Zadnjo dni jo ljubljanska policija prijela zopet pet prijav o ukradenih kolesih, ki so bila vredna 3.900 din.
1 Suknje in plašči niso ve? varni v vežah in predsobah. Tako je na Tržaški cesti bila ukradena Lupšinu Francu iz veže št. 66 150 din vredna pelerina s kapuco iz sivega impregniranega platna. — 400 din je bil vreden rjav usnjat moški površnik s sivo sukneno podlogo, ki ga je nekdo ukradel Rogel Tere/iji iz zaklenjene kleti v Strossmayerjevi ulici. — Z dvorišča hiše št. 51 v Verovškovi ulici so zvečer tatovi Francu Lukcu odnesli precej perila, ki se je tam sušilo. Več srajc in drugega perila v skupni vrednosti 500 dinarjev je izginilo z napetih vrvi.
Bukarešta, 22. novembra, m. TCP. Italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel III. je odlikoval voditelja Romunije generala Antonesca z Velikim križem reda sv. Mavricija.
Najnovejša poročila
Nemški odgovor na preslotni govor angleškega kralja Jurija
Berlin, 22. novembra. A A. DNB: »Nemška di-plomatičnu in politična korespondenca« piše o prestolnem govoru, ki ga je včeraj imel angleški kralj, in pravi, da je bilo že zdavnaj dokazano celo z angleškimi pričevanji, da jo Anglija v Monakovem samo hotela pridobiti na času, da bi lahko šla v vojsko proti Nemčiji, ko bi povečala svojo oborožitev in ustvarila ugoden politični položaj. List dodaja, da vkljub temu angleški kralj še j^ovori o borbi proti napadalcu. Angleški kralj želi, da se naj vojskovanje nadaljuje, češ da bi bilo to v korist tistim pokrajinam, ki so bile potegnjene v vojsko ravno zaradi te rafinirane angleške igre. Zlasti mu je na tem, da bi v tej borbi te pokrajine dajale Angliji na razpolago čim več vojnega materiala in moštva. Anglija je, kakor je to že znano, pri vseh svojih dosedanjih vojskah zmeraj računala na druge države, ki so šle zanjo po kostanj v ogenj. Ker so vsi ti njeni načrti zadostno propadli, čuti Anglija sedaj na lastnem telesu borbo, ki jo je hotela voditi proti Nemčiji in proti njenemu italijanskemu zavezniku. Zaradi tega sedaj v Londonu trdovratno razmišljajo o tem, kako bi vojno prenesli ua kak-
šno drugo ozemlje, na primer na Irsko in to ravno
v času, ko napadi na razne angleške vojne naprave zavzemajo stalno večji obseg. Kakor je to omenil minister za Indijo, Amer.v, bi poleg tega Anglija želela zgraditi si v Indiji skladišča in izvežbati vojne služabnike, s katerimi bi pozneje lahko oskrbovala svoje »zaveznike in osvobojene narode«. Po starem angleškem načrtu bi se morali oni boriti v prvih vrstah za Anglijo. Cilji angleške svobode ostanejo še naprej, da se pošiljajo v borbo drugi narodi, da bi se ohranila angleška nadoblast in da bi se nadaljevala angleška vojska. To so temeljni angleški ideali. Zato ni čudno, da Churchill v svojih izjavah nikdar ne govori o angleških vojnih ciljih. V nasprotju s tem pa menijo narodi v trozvezi. da je predpogoj za trajni mir to, da naj vsak narod na svetu dobi tisti prostor, ki 11111 pripada. Ti narodi hočejo ustvariti nov red in ga ohraniti. V danih okvirih naj ta novi red omogoči večje blagostanje in splošen napredek narodov. V borbi proti tem idealom bo Anglija obenem s svojim zaveznikom morala podleči.
Angleško mnenje o diptomaisčni ofenzivi osišča
Bern, 22. nov. t. »Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Londona: Ker doslej angleška vlada še ni sprejela nobenih sovjetskih pojasnil o razgovorih med Molotovom in nemškimi državniki v Berlinu, se angleški politični krogi zaenkrat zadovoljujejo s tem, da poslušajo razlage, ki prihajajo o tem vprašanju od drugod.
Tako so vzbudila veliko zanimanje poročila, ki so prišla iz francoskih krogov v NVasliington. Po teh poročilih je nemška diplomacija poskusila Molotova pridobiti za sodelovanje pri živčni vojski proti Turčiji, dn bi jo odtrgala od zveze z Anglijo. Toda Sovjetska Rusija zaenkrat ni pokazala mnogo pripravljenosti, da bi Nemčiji v tem pogledu šla na roko. Dobro informirani ameriški poročevalci so prepričani, da je Sovjetska Rusija še vedno trdno odločena izogniti se vojni s Turčijo. Po tem takem se nemško-sovjetski odnošaji tudi po Molotovem obisku v Berlinu niso v ničemer spremenili ne na eno in ne na drugo stran. V zvezi s tem ima ponudba, ki jo je dne 22. oktobra v imenu Anglije predložil sovjetski vladi angleški veleposlanik Cripps, češ da se Angli ja nikdar ne ho udeležila kakšnega vojnega dejanja proti Sovjctom, v angleških očeh še vedno
velik pomen, ker stvarno izključuje možnost vojne napovedi od strani Turčije, ki je kakor znano vojna zaveznica Anglije. Iz Turčije pa prihajajo v London iz vojaških krogov poročila, da je sovjetska vlada ob priliki Molotovega bivanju v Berlinu Nemčiji kvečjemu dala svobodno roko v Bolgariji. Sicer pa je treba vse balkansko vprašanje presojati v luči položaja na Bližnjem vzhodu. Če se bo tamkaj mogla vzdržati angleška premoč na morju, kar je po zaijnjem nastopu proti italijanskemu brodovju v Tarantu zelo verjetno in če bo angleška obramba v Egiptu in v Grčiji zadosti odporna, se ni treba bati vojnih zapletljajev v bližnji bodočnosti.
Iz Španije dobivajo v London poročila, da pogajanja z Nemčijo ne napredujejo tako, kakor je nemška diplomacija želela. Španija je še vedno nenaklonjena novim vojnim pustolovščinam, razume pa se, da bi bila prijiravljena pobrati kakšna nova ozemlja v Afriki, ako bi jih brez bojev dobila. V Londonu so prepričani, da se nemška diplomacija trudi, da bi težnje Španije in seveda tudi težnje Italije po francoskih ozemljih v severni AIriki znižala na čim manjši obseg, da hi tako preprečila nadaljnji razmah pristašev francoskega upornega generala de Gaullea.
Nemčija in jugovzhod
(Nadaljevanje predavanja viteza Sobika z II. strani.)
Tc samostojne države je vezala v skupnost
zamisel nemškega cesarstva. Takšne razmere so bile vzrok, da je to staro cesarslvo bil de facto Srednja Evrojiu, ki so jo vezale neštete vezi z drugimi narodi. Po letu 1806., ko je propadlo nemško cesarstvo in ko je namesto njega bila pod vplivom Napoleona ustanovljena »Nemška zveza«, je bila torej v tej Srednji Evropi prva država Avstrija, druga Prusija, druge države pa so vezale med seboj slabše vezi, kot v nemškem cesarstvu. Avstrija je čedalje bolj razvijala svoje cesarstvo in lahko se reče, da je sredi 19. stoletja stvarno imela trojno obliko: nemško kot vodilna država v nemški zvezi, italijansko na podlagi svojih posestev v Lombardiji, Benečiji, v Toskani in Mo-deni ter na podlagi svojo pogodbe s kraljestvom obeh Sicilij, tretjo obliko kot podonavska monarhija. V tem smislu je vodil politiko Dunaja tudi !'Maternieh, ki je kot učenec francoskih filozofov iz IS. stoletja razumel pomen prostora in drugih naravnih poti. Kar se tiče jugovzhoda se je Meter-inich prizadeval, da se obdrži turška nadoblast na Balkanu, liadejajoč se. da bo avstrijsko cesarstvo moglo preprečiti narodnostno gibanje pri slovanskih in drugih narodih na Balkanu in ustanovitev njihovih narodnih držav. Maternich se je neprestano bal, da bi sicer narodne države na Balkanu jiostale privlačna sila za jiosamezne narode v Avstriji, kar bi ogrožalo celotno koncepcijo dunajske politike. V glavnem je takšno stanje trajaio do leta 1866., do poraza pri Konigsbergu. Malo pred tem je Avstrija uvedla absolutizem in namesto
prejšnje federalne ureditve nemškega cesarstva vjiostavila gosj>odarstvo cesarja. Ko so Prusi leta 1866. premagali Avstrijo, se je ideja enodušne, enotne nemškega cesarstva spremenila v dvoličnem stanju in namesto enega cesarstva sla nastala dva: avstrijsko in nemško-prusko. Bismarck je doslednjo izvajal novo politiko, na podlagi katere naj bi se obe cesarstvi združili v eno samo, ki bi imelo 70 milijonov ljudi. Predavatelj je nato v glavnih potezah označil razvoj Bismarckove po-tike v Nemčiji kakor tudi z ozirom na Rusijo, ki jo je knez Bismarck smatral vedno kot zaveznico, katera naj bi Nemčiji zavarovala hrbet prav tako kot Avstrija na jugovzhodu. Zlasti je poudaril, da so Bismarckovi nazori stvarno zanemarjali narodnostno načelo in da je šele tretje nemško cesarstvo, ki je nastalo jx> svetovni vojni, uvedlo v Nemčiji narodnostno načelo. Tretje nemško cesarstvo je prekinilo s tradicijami in izpolnilo želje onih mnogoštevilnih Nemcev, ki so od Napoleonovih časov sem neprenehoma zahtevali ze-dinjene Nemcev v veliki državi. Koncepcija nemškega cesarstva o velikem nemškem prostoru nikakor ni naperjena proti sosedom, ki žive izven velike nemške skupnosti, pač pa nasprotno gre za tem, da se vpostavi sodelovanje med vsemi temi narodi in državami. Jedro in podlaga tega na-ziranja pa je nova zamisel Srednje Evrope. Nemčija je zdaj stvarno postala-nova Sredn ja Evropa, skupnost v prostoru, srcu in krvi, ki točno ve, da njeno poslanstvo ne more biti, da bi od drugih narodov samo jemala, pač pa da jim mora prav toliko tudi dajati. To medsebojno dajanje in jemanje med narodi, ki žive v Srednji Evro|>i in okoli nje, bo dovedlo do obnovitve Evrope, ki bo po usodi in po naravi zvezana z ono silo, ki je v njenem središču, t. j. z novo nemko državo.
Maribor
m Smrtna nesreča pri igri. Na tragičen način je umrl Sletni Ladislav Juh iz Maribora. Otroci so se igrali ter se podili in metali po tleh. Juh je pri tem tako nesrečno padel ,da je zadobil smrtne poškodbe. Prepeljali so ga 6icer v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati ter je včeraj umrl.
m 7 letni dečko zažgal. V Vajgnu pri Jarenini je pogorela viničarija posestnika Franca Strab-nerja. Požar je zanetil mladi 7 letni viničarjev re-jenček Alojz Haut, ki je zažgal poleg hleva stog slame, potem pa iz strahu pobegnil. Škode je 10.000 dinarjev.
m Zanimiva tihotapska afera pred sodiščem. K
tej naši notici, ki smo jo objavili v našem listu dne 21. novembra, nam obsojeni Remer sporoča, da sodbe ni sprejel in da je vložil priziv
m Motorno kolo mu je odpeljal. Šofer tvrdke Jugokote Alojz Brglez je Imel opravka na Okrožnem uradu v Marijini ulici ter je pustil svoje motorno kolo 100 ccm DKW pred omenjenim poslopjem. Ko je prišel iz urada, ni bilo motorja nikjer. Odpeljal ga je nepoznan mlad moški ter je povzročil Brglezu 50C0 din škode.
m Dijaški fantovski odsek opozarja one, ki so se javili k vaditeljski vrsti, da se zanesljivo udeleže današnjega telovadnega večera, na katerem se bodo razdelile knjižice. Začnemo že ob pol 7.
m Frančiškanski dekliški krožek ima jutri ob pol 11 sestandek v občajnih prostorih.
m Zahvala. Delavstvo gozdarskega urada grofa dr. Ferdinanda Attcmsa v Slov. Bistrici je darovalo
Harlene Ditfclt.
filmska dira, ki je osvojila s svojo priroduo igro in s svojim čustvenim petjem moške vsega sveta, ponovno na lilmskemu platnu v najnovejšem llmu:
Vampir zapada
PREMIERA DANES!
James Stewart ji je dostojen partner tako v igri kot s svojim simpatičnim nastopom, da pa film ne ostane brez komičnih zapletljajev in veselih scen, skrbita Miša Auer in Charlies VVinningcr.
Kino Sloga, tel. 27 30 Predstave ob 16., 19 In 21.
Protituberkulozni ligi v Mariboru znesek 262 din, za kar se liga iskreno zahvaljuje.
111 Zh proslavo 140 letnico rojstva Slomška, v ponedeljek zvečer v stolnici, kupite vstopnice v predprodaji: Cirilova. Aleksandrova cesta 6.
m Društvo Marijanišče za podporo brezposelnih služkinj ima jutii v nedeljo v društvenih prostorih Gregorčiečva ulica 18 ob 16 svoj redni letni občni zbor. Članice in člani ter dobrotniki društva prijazno vabljeni.
Celje
c Tvrdka Westen je zvišala vsemu delavstvu mezde za 2.50 na uro, obenem pa priznala vsem delavcem tudi draginjsko doklado 50 din za vsakega otroka. Delavstvo se g. šefu Maksu in Ado!-Iu Westnu za prostovoljni povišek in tako razumevanje iskreno zahvaljuje. — Delavstvo Westnove tovarne.
c Obsojen ubijalec. Senat okrožnega sodišča v Celju je včeraj dopoldne razpravljal žalosten primer iz Št. Janža pri Rečici ob Savinji. Pred sodniki so se zagovarjali 30-letni Žagar Ciraj Ivan, 19 letni čevljarski vajenec Ciraj Alojz. 28 letni splavar Mlinar Franc, 20-letni splavar Mlinar Stanislav in 25 letni splavar Zeleznik Josip. 15. sept. so se zbrali v Majerholdovi gostilni in se tu nekaj časa zadrževali. Med fanti je prišlo do izzivanja. Okoli 11 ponoči so fantje zapustili gostilno. Nedaleč odtod so nato napadli s koli Kolenca Jožefa in njegova tovariša Cajnerja in Komarja. Kolenc Jožef in Komar Ivan sta kmalu obležala nezavestna na ce*ti. Kolenca so morali zaradi hudih poškodb na glavi pripeljati v celjsko bolnišnico, kjer je že naslednjega dne podlegel poškodbam. Zdravniki so ugotovili, da bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč brezuspešna. Sodišče je obsodilo Ciraja Ivana na 14 mesecev strogega zaf>ora, Ciraja Alojza na Q mesecev in Zelcznika Josipa na II mesecev strogega zapora. Vsi bodo plačali nerazdelno stroške kazenskega postopanja, pogrebne stroške, zdravniške in bolniške stroške.
KULTURNI OBZORNIK
Kraljeve slike v kapeli Cirilovega doma
V pravokotnem prostoru z ravnim stropom, ki je s severne in vzhodne stene razsvetljen z okni, a v južni steni predrt z vratmi, je Tone Kralj namestil svojo slikarske kompozicije, |>o-svečene slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu, Ln na splošno slovenskemu religioznemu občestvu. Slikarska rešitev je bila deloma zaradi dovolj razbitega prostora otežkočena, vendar je v celoti dobro uspela.
Oltarna kompozicija je sestavljena iz dveh delov in sicer iz pravokotne »oltarne« slike, kjer sta upodobljena na običajni ikonograski način sv. Ciril in Metod, ter ozedje, ki ga tvori obširna po-dolžna pravokotna skupinska slika, kjer so upodobljeni zastopniki vseh slovanskih narodov, kot tisto občestvo, kateremu ja bila namenjena bla-govest svetih apostolov. Kompozicionalno so razvrščeni tako, da tvorijo nekak polkrog v globino za likoma obeh svetnikov. Nad to množico ljudstva se bočita prikazni dveh mavric kot simbolična vez krščanstva, ki je skupno vsem tem narodom, konkretno nakazana še z značilnimi narodnimi svetišči, slovenskimi (Sv. Gora, Višarje), srbskimi (zadužbina), češkimi (tlradčane), poljskimi (Čenstohova), ruskimi (Moskva) itd., ki se j>ri-kazujejo na temnomodrem oblačnem ozadju. Na levi strani (južna stena) je v arhitektonskem okviru, ki je iluzionistično pojmovali in plastično razgiban, upodobil Kralj |)o.stave slovanskih svetnikov, plavajočih na kosmičastih oblakih nad j>o-stamenti z napisi in sicer Vaclava, And. Križa-niča, Kazimirja, And Bobola in Vladimirja, na prosti severni strani pa slovanske svetnice, Olgo, llemo in Ljudmilo. Nad vratmi ie naslikal Kristusa 6 štirimi učenci v potapljajoči se ladji na viharnem morju ter na isti steni proti vzhodu Gosjio Sveto z vojvodskim prestolom z iluzioni-stičnim pripomočkom dvojnega okna, odprtega v krajino. Na vzhodni steni je velika kompozicija, ki predstavlja Mater božjo, pretnagalko pekla. Marija z detetom v naročju je v spremstvu angelov stopila na zemeljsko oblo s kačo, ter na, tak način premagala satanovo kraljestvo, ki 6e ruši v podzemlje. Od leve in desne se ji zatekajo v pomoč zdravja in milosti potrebni. Miselno kompozicijo Gospesvete in Marije zaključi še slika Brezij, ki se nahaja na severni steni. Širok pas svetlobe je predrl oblake in sije na milosti polni kraj. V sredini stropa je v arhitektonsko poglobljenem liku križa upodobil Kralj Križanega s štirim isimboli evangelistov.
To je v glavnih obrisih snov Kraljevih slik v kapeli sv Cirila in Metoda. S slogovnega stališča nam te jiodobe prav lepo j>okažejo, kakšno je stanje Kraljeve umetnosti danes. Ekspresioni-stična ostalina je še vedno precej močna. Zaznavna je zlasti v Npiki obrazov, gest, obdelavi teles, pa tudi v kompozicionalnem oziru. Kdor je zasledoval Kraljevo umetnost v zadnjem času, je opažal, kako se je umetnik boril za realističnej-frim idealom v umetnosti in kako je skušal pozabiti nekdanja izrazna stremljenja. V tem miselnem boju se je zdelo, da se bo zadovoljil z ne-
kim kompromisom starega in novejše oblike, kar je formuliral na dovolj shematično in že stereotipno obliko. Ustvaril si je inventar obrazov, določenih gest, j>oz, skratka, izoblikoval si je nekako umetnostno oblikovno frazeologijo, ki pa ni kazala, da se bc umetnik kdo ve kaj še razvijal. Mesto iskrečga so doživetja in invencije jo večkrat pogledala iz njegovih podob vajena gesta in utrujajoča shema. V pričujočem delu je. ta borba mestoma še prav dobro vidna. Množica Slovanov je v celotni razporeditvi nekam monotona, tipizirani obrazi, pa tudi postave nam kličejo v sfiomin |>olpretekle čase in marsikateri detajl me sf>omi-nja na figure s starih votivnih podob. Tudi mračno ozadje ne poveže kdo ve kaj celotne skupine. Podobno je pojmovana tudi slika Kristusa, reše-nika pred viharji. Razgibana fiostava Kristusova, krepka gestikulacija je v nasprotju z stilizirano pojmovano zunanjo pojavo upodobljenca. Deloma je že gesta sama shematična, še bolj pa je tako n. pr. Kristusovo telo. Vendar je Kristusov pojav miselno in skupinsko dobro utemeljen v odnosu do ostale kompozicije, kakor tudi do celotne skupine v barvnem oziru. Mati božja in obe krilni skupini pa že kažejo močno novo stremljenje, ki se je v umetniku izoblikovalo fiosebno v zadnjem času, ko je študiral v Benetkah. Marijin tip je v glavnem še stara, značilna Kraljeva postava, vendar naprednejša v realističnem smislu, ki je viden v plastičnem pojmovanju telesa, zlasti pa v barvnem oziru. Kompozicionalna razvrstitev angelov v simetrični krili je vzeta iz starega inventarja, ravnotako tudi obdelava oblakov. Novo, estetsko pretehtano in utemeljeno so zgrajene krilne skupine. Poglejmo Gospo Svetol Dočim je n. pr. Kristus v viharju piojmovan kot samostojna slika, prilepljena na steno, brez odnosa do arhitektonske podlage, je pri tej skupini Kralj jk>-segel za iluzionističnim pripomočkom, naslikal je dvojno okno in ga odprl v naravo. Barvno me ta del sj>ominja na beneška renesančna dela in je umetnostno izredno prikupno izveden. Še boljše — morda eno najboljših Kraljevih del — so poj-movane svetniške skupine ob oltarni steni. Tudi tu je umetnik razčlenil steno v dozdevni prostor in v njega vkomponiral svetniške like, ki se prikazujejo na oblačnih kosmičih. Interesantno se je tu slikar izognil upodabljanju figur, ki bi stale na postamentih, kar bi zahtevalo preveč realistično rešittv. Tako pa so te v znaku lebdeče jx>stave vkljub dovolj realističnemu gledanju ostale vizionarne, kar je povsem v skladu s celoto. Izredno pretehtane so te skupine v barvnem oziru. Harmonična barvna skupina je tu dosežena v izredno veliki meri in je pravo nasprotje n. pr. barvnemu pojmovanju slike Kristusa v viharju . Na teh skupinah je umetnik dokazal, da je njegova umetnost na pravi razvojni poti in da moramo izjiod Kraljevega čopiča pričakovati še marsikaj kvalitetnega. Tudi Križani na stropu je s poudarkom živahnih simbolov evangelistov, dobro delo.
Dr. S. Mikuž.
Tone Kralj: Slovanski svetniki ▼ kapeli Cirilovega doma
Dom in svet, št. 9
Izšla je novembrska številka Doma in sveta z naslednjo vsebino: Dušan Ludvik: Oda vetru, v kateri je ta zanimivi pesnik pokazal novo figurativno bogastvo, notranjo dinamiko ter razsežnost svojega ustvarjajočega navdiha. Janez Jalen nadaljuje z Ogradom ter je v poglevju Plevelno strnišče pospešil zgodbo in jo zaostril v prizor srečanja žene z možem in njegovo novo ljubico. Od tod je videti nagel prehod v konec, ki bo v prihodnji številki. Dušan Ludvik je prevedel iz češčine zanimivo lirično pesmico češkega kmeta Barkmana Srne. ki je izšla v lanski antologiji Pesmi kmetov. Vinko Žitnik kakor tudi Leopold" Stanek sta priobčila dva soneta, ki sta si v marsičem podobna: Oktober in Tehtnica in škorpijon, pesem na naravo v jeseni, poentirano s sodobnim razpoloženjem. Posebno konec Zilnikovega nasičenega barvnega opisa se dojme človeka. Tone Čokan je napisal nekakšno pesem v prozi — molitev rožnega venca, ki se bo uvrstila med močne slovenske religiozne stvaritve. France Bevk je prispeval lirično češko narodno pesem, ki dobi v današnjem času še posebno resonanso ter je tiskana pred posebno studijo Jana Stražovea o Češkega katoliškega literarnega delovanja zadnjih 20 let, kjer je opisano založniško delo čeških katoličanov v letih svobodne češkoslovaške republike. Dr. St. Mikiiž priobčuje svojo studijo o freskah Franra Ilovška na Sladki gori; sedaj pri-občeni I. del priobčuje samo strokoven opis teh zanimivih fresk, ki jih ponazarja tudi priloga. France Bevkova psihološko izredno jiogojena novela Otrok se nadaljuje ter bo končana v prihodnji številki. V kritičnem delu je ocenjena Sar-denkova zbirka Trojno klasje (S. Šali), Ušenič-nikov III. zv. (J. Rakovec), Mlakarjevi Spomini (Beličič), Berkopčeva Ceska a slovenska literatura v Jugoslaviji (D. Ludvik), Bernanosov Dnevnik vaškega župnika (T. Čokan), Werflov Verdi (T. Čokan), Steletova Umetnost v Primorju (Mikuž), ocenjena je Razstava Neodvisnih (Mikuž) ter Schvveitzerjeva študija o Svečnjaku (K. Rakovec). Spominjajo se tudi jubileji: 70 letnica Mateja Slemena (Mikuž) in 75 letnica Lee Fa-turjeve (T. D.) kakor tudi 40 letnica smrti Frančiška Lampeta. ustanovitelja. Doma in sveta (A.
M.) Na ume-tniSkih prilogah je Sternenov najnovejši portret mariborskega župana dr. Juvana ter z razstave Neodvisnih Pavlovčeva podoba Ga-meljnov. Sajevičev Mlin ter avtoportret Zdenka Kalina. Vinjete pa so delo akad. slikarja Nikolaja Omerze.
*
Literarni klub v Ljubljani je imel dne 16. t.
m. ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: Cene .Kranjec za predsednika, Ivan Čampa za tajnika in Jože Dular za blagajnika. V odboru so tudi Severin Šali, France Novšak in Bogomir Magajua.
»
Nov Baletni večer v Operi. Občinstvo kaže v zadnjem času veliko zanimanje za plesne prireditve v Operi. Baletni večer, ki so ga izvajali pred kratkim, je izredno uspel in dosegel" prav dober obisk. Glede na to, je sklenila uprava Narodnega gledališča nadaljevati s j>odobninii prireditvami in je nastaviia v nedeljo zvečer na spored zopet Baletni večer, ki pa bo obsegal v glavnem veliko število točk, ki na prejšnjem niso bile izvajane. Točke so vzete iz oper »Prodana nevesta« in »Carmen«, iz baleta »Hrestač« (Čajkovski), deloma pa so kompozicije tujih in domačih komj>onistov. Tako bodo torej obiskovalci tega večera videli vrsto pestrih, deloma narod: nih deloma klasičnih oziroma karakternih plesov. Spored obsega sledeče plesne točke: nov ples: Schubertov »Moment musical« (Bravničarjeva), furiant in j>olko iz »Prodane neveste«, suito solističnih in ansambelskih točk iz »Hrestača«, (ki jih bodo izvajali solisti, solistinje in zbor) in dr. Svara: Valse (Bravničarjeva. Remškarjeva, Golo-vin in zbor). Gornje koreografije so zamisel šefa baleta ing. Golovina, ki l>o sodeloval pri nekaterih kot plesalec. Nadalje bodo plesali v njih razen navedenih: Japljeva, Čarmnn in Pogačar. Novo koreografije soloplesalca Borisa Pilata bodo sledeče: Sibelius: Valse triste (Pilato, Moharjeva). To točko je izvajal Pilato v Berlinu na Plesni tekmi, kjer je bilo razdeljenih sedem nagrad. Njegova točka je dobila drugo nagrado. Na sporedu je nadalje: Osterčev: Noclurno (Pilato), Chopinov: Valse (Pilato. Moharjeva) in Dvofakova: Harmonija. Ta ples sla izvajala plesalca na prejšnjem Baletnem večeru samo dvakrat. Vsebinsko
Ministrski predsednik Churchill si ogleduje londonske razvaline.
Nizozemska pomoč Angležem
Nizozemski zunanji minister Klefens, ki je sedaj v Angliji, je pred kratkim izjavil v Edinburgu, da je Nizozemska odstopila Angležem 45 letal tipa »Spittfire« in 18 bombnikov. Poleg tega je v angleški službi nizozemsko trgovsko brodovje, kHina 3 milijone ton. Veliko pomoč bo nudila Angležem tudi Nizozemska Indija, ki je že dala na razpolago 23 milijonov funtov šterlingov.
Vofsfta in kava ...
Berlinski list »Deutsche Allgemeine Zeitung« je opisal položaj, ki je nastal na tržiščih kave zaradi vojske v Evropi. Zaradi vojske je danes Brazilija, največja proizvajalka kave, v veliki krizi. Pred to vojsko so izvažale vse države, ki pridelujejo kavo — največja med njimi je Brazilija — vsega pridelka v Evropo. Samo Brazilija je
poslala v Evropo vsak teden 100.000 vreč, danes pa le dobrih 1000.
Ker novih trgov ni in ker vlada med južnoameriškimi državami, ki pridelujejo kavo, ostra konkurenca, je sklicala Brazilija posebno konferenco teh držav in na tej konferenci je bilo določeno, koliko kave izvozi vsaka država na edino veliko tržišče, ki je še ostalo, v USA. Seveda tudi to nc bo mnogo pomagalo. Brazilijanska nova žetev bo znašala 21 milijonov vreč, 6 milijonov pa je še ostalo od stare letine. Največ bo mogoče izvoziti 11 milijonov vreč, drugo pa bodo morali ali predelati v »cafelit« ali pokuriti. Evropa pa bo imela vedno manj kave ...
Na cerkvenem indeksu
Kongregacija Svetega Oficija v Rimu je dala na cerkveni indeks knjigo Karla Pelza z naslovom: | »Der Christ als Christus«.
ŠPORT
Slovenski atleti posredujejo
Slovenski lahkoatleti so podvzeli akcijo, da se uvede nekaka revizija kazni, ki je bila izrečena nad onimi hrvatskimi lahkoatleti, ki so šli kljub prepovedi svoje zveze na letošnje balkanske igre v Carigrad. Ze pred kratkim smo objavili precej ostro spomenico 80 srbskih, hrvatskih in slovenskih lahkoatletov, ki zahtevajo, da se ti atleti oproste kazni. Oni so se namreč izjavili, da ne bodo več nastopali, če ne bodo smeli nastopati tudi kaznovani atleti. Poleg tega so ožigosali nekatere lahko-atletske delavce v srbskem, hrvatskem in slovenskem športu.
Sedaj so se oglasili še nekateri drugi slovenski lahkoatleti in dvignili svoj glas v obrambo svojih hrvatskih tovarišev. Vso akcijo vodi jugoslovanski in balkanski rekorder v metu kladiva inž. Stepišnik. Sf>omeniea te skupine je precej bolj mila, kakor je bila ona, ki so jo izdali prej omenjeni atleti (80 po številu) in so slovenski lahkoatleti prepričani, da bo dosegla svoj namen, če bo vodstvo hrvatske lahke atletike, ki ima ravno jutri svoj občni zbor, hotelo o njej razpravljati. Spomenica se glasi takole:
Ap
ntl<
etski zvezi.
Naši glavni časopisi, zagrebški, belgrajski in ljubljanski, so pred kratkim priobčili spomenico, podpisano od naših srbskih in hrvaških tovarišev, ter naslovljeno na dve nacionalni zvezi, srbsko in hrvatsko. Ker naših podpisov na tej spomenici ni bilo in je zato možno, da se bo napačno tolmačilo, smatramo za svojo dolžnost, da javno zavzamemo svoje stališče k dogodkom v našem lahkoatletskem športu, o katerih je v spomenici govora.
Tudi v slovenski lahki atletiki so do pred kratkim vladale skrajno slabe in neurejene razmere. Naši delovni klubi pa so te slabe razmere znali odpraviti sami, brez podpor od kjer koli in pomoči tudi iskali niso v prepričanju, da je to stvar izključno samo slovenskih klubov. Na prav isti način je treba rešiti in odpraviti slabosti tudi v hrvatski in srbski zvezi; slovenski atleti stojimo na stališču, da nikakor ne bi bilo dopustno vmešavati se v notranje razmere organizacij, pri katerih mi vsaj neposredno nismo prizadeti. Posredno pa nas, to se razume samo po sebi, dobro urejene razmere tudi v ostalih nacionalnih zvezah interesirajo toliko, v kolikor gre za skupno interese vsega jugoslovanskega lahkoatletskega športa. V tem pogledu so vše naše simpatije na strani tistih, ki hočejo res delati in pomagati pri napredku hrvatske in srbske atletike, ter s tem koristiti našim skupnim interesom.
Direktno interesirani pa smo na tistem delu spomenice, ki govori, dasi manj jasno, o kazni naših hrvatskih tovarišev zaradi udeležbe na letošnjih balkanskih igrah v Carigradu. S to kaznijo in izgubila svojih najboljših atletov samo H A Z, temveč jih je izgubil ves jugoslovanski šport, v čigar skupnost spadamo tudi mi. Iz pojasnil IIAZ, priobčonih v Športstih Novostih dne 15. t. m., razvidimo, da jo glavni vzrok tej ostri kazni politično ozadje in da so hrvatski atleti s svojo udeležbo na balkanskih igrah v Carigradu zagrešili ne samo disciplinski prestopek, temveč tudi velik greh proti hrvatski narodni skupnosti. Temu stališču IIAZ ugovarjamo najenergičneje obenem z zagotovilom, da je prav tako krivično imenovati te atlete »Putnike«, ki so potovali v Carigrad samo zaradi svoje zabave. Tisti od nas, ki so tudi sodelovali na teh igrah, vam zagotavljajo, da so hrvatski atleti v Carigradu izpolnili popolnoma ne samo svojo športno dolžnost, temveč so tudi nas ostale Srbe in Slovence bratsko podpirali in tudi podprli v športni borbi z ostalimi narodi na teh igrah. Ostali pa so kljub temu dobri Hrvatje in niti zdaleka niso zagrešili prestopka, zaradi katerega bi morali nositi pečat hrvatske narodne sramote.
Se ni izrečena o vsem zadnja beseda. Apeliramo nn 114Z v imenu vseh slovenskih atletov, da prekliče svoj sklep in uvede novo postopanje. S pravilnim pogledom na stvar bo sigurno prišel do drugačnih zaključkov; z drugačno razsodbo bo popravljena krivica, prizadeta atletom, v hrvatske
jedro Sibeliusovega Valse tristea, je posnet po zadnjem poglavju romana »Dama s kamelijami« ter pokaže Violetto v agoniji, kjer ugleda v prividu v podobi Alfreda smrt. V Osterčeveni Noctur-nu prihaja do izraza duševna depresija človeka, ki je zapuščen in zavržen in išče utehe v pogledu na rožo. Dirigent bo Demetrij Zebre,
in jugoslovanske atletske vrste pa se bodo zopet vrnili športni borci, zaslužni ne samo za hrvatski, temveč za naš celokupni lahkoatletski šport. S tem bodo zavarovani interesi ne samo hrvatske, temveč tudi naše celokupne atletike, za kar bo HAZ žela priznanje vseh jugoslovanskih športnikov.
Ljubljanski Derby
med SK Marsom in SK Ljubljano bo jutri na igrišču Ljubljane ob 14.15 pod vodstvom zveznega sodnika Koniča iz Maribora. SK Mars, ki je v tem sistemu prvenstvenega tekmovanja v slov. ligi prevzel nase častno nalogo, da se skupaj z bivšim državnim ligašem SK Ljubljano bori za čast in uspeh slovenske prestolnice. Kljub vsej požrtvovalnosti in tehnični izvežbanosti ni moštvo v začetku tekmovanja doseglo vidnejših uspehov. Šele ko je prišlo do izraza delo in sistem, ki ga je moštvu vcepil neumorni Hassl, ki je duša vsega Marsovega moštva, je postal Mars nevaren nasprotnik. Mesto, ki ga trenutno ta klub zavzema v ligi, ni preveč rožnato, kajti znano je, da bo moral predzadnje plasirani igrati spiomladi tekme za obstanek v slovenski ligi. Druga je stvar z našo Ljubljano. Ne smemo ji kar vnaprej pripisovati prvega mesta, dasi ga jx> svojem znanju gotovo zasluži — daleč pred vsemi slovenskimi klubi. Čeprav vodi za točko pred ostalimi klubi, kar ji vsekakor zadostuje v primeru, da ne izgubi nobene pike, mora v nedeljsko tekmo vložiti vso skrb, da ohrani položaj, ki si ga je z veliko težavo pridobila. V predtekmi, ki se bo začela ob 13, se bosta srečali rezervni moštvi obeh klubov.
Mariborski šport
V nedeljo, dne 24. novembra bo Maribor prizorišče dveh zanimivih prireditev.
Dopoldne ob 10 se prične dvoboj težkoatletov-rokoborcev SSK Maratona in Pekovskega SK. Oba kluba nastopita s svojimi najboljšimi tekmovalci ter jim bo ta dvomač zadnja preizkušnja pred državnim prvenstvom. Prireditev se vrši v dvorani bivše pivovarne Union.
Popoldne ob 14.30 bo na stadionu ob Tržaški cesti pričetek tekme nogometne »lige« med starimi rivali ISSK Maribora in SK Železničarja. Ta »der-by« tekma bo gotovo privabila velike množice občinstva na športni prostor. Oba kluba bosta napela vse sile, da si zagotovita zmago in s tem dokažeta upravičenost, nositi naslov »Prvaka Maribora«. SK Železničar, ki ima še vsaj teoretske možnosti, da v prvenstvenem tekmovanju »Slovenske lige« doseže prvo mesto, bo skušal svojemu večnemu ri-valu iztrgati zmago in doseči obe možni točki. ISSK Maribor pa, ki je sedaj na tabeli zelo slabo pla-ciran, pa se bo potrudil izboljšati svoj položaj. Tekmovan je bo vodil zagrebški sodnik. Upamo z gotovostjo, da bo tekma nudila dober šport in da bo tudi odigrana fair tako, da bodo gledalci zadovoljni v vsakem pogledu. Na tekmi bo tudi posloval tota-lizator.
^ ~ a
„Sloventeva" podružnica
Uubljana, TurSeva cesta
(palača Poštni dom)
Vesti Športnih zvez. klubov in društev
Akademski športni klub. Opozarjamo člane lahkoatletske, telovadne in smučarske sekcije, da bo redna klubska telovadba v ponedeljek ob 8 v Wegovi ul. 4 pod vodstvom prof. Dobovška in g. Kermavnerja, ter v sredo ob 8 v isti telovadnici. Za člane vzgoraj navedenih sekcij je telovadba obvezna. Člani drugih sekcij vabljeni.
ZF0
Mladčcvski okrožni svet Zasavskega okrožja ZFO bo v nedeljo, 24. t. m. ob 9 doj>oldne v Prosvetnem domu v Mostah. Vsi odseki morajo na ta okrožni svet poslati vodje mladcev, ker se bo razpravljalo o zelo važnih organizacijskih zadevah. Vodje mladcev naj prinesejo s seboj tudi telovadne hlačke, da bo mogoče po končanem zboro^ vanju poskusiti tudi s prostimi vajami. — Okrožni vodja mladcev.