Političen list za slovenski národ.
F« pcHl prejoman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gdd., za en meso: 1 gld. 40 kr. V administraciji prejcmuu veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 grld., za četrt leta I jrld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino projema opravništvo (administraciji) in ebapedieija, Semeniske uliee št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratH se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr.
Se se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popolitdne.
Í5*tev. 2JL7.	V Ljubljani, v sobota 21. septembra 1889.	Letnili XYIÍ.
Francoska pred volilno bitko.
Francoska slavi veliko zmago. Cesar nihče ni pričakoval iu vzlic mnogemu odporu se tudi ni mogel nadejati, postalo je gola istina v največji meri. Toda ta zmaga ni na bojnem polji, temveč mi menimo zmago veleuma, dela iu umeteljnosti. Da je to neobičajna zmaga, to priznavajo jednomiselno na stotine tisoč ljudi, koji iz vseh svetovnih koučin hite na svetovno izložbo v Pariz. Mnoge države opažale so nezaupljivo to podjetje, prirejeno v stoletni spomin razglašenjv ustavnosti, svobode iu ljudske enakopravnosti, toda kar se razprostira ob Sekvani pred čudečimi se očmi, je delo, kojemu svet doslej nima staviti kaj sličnega na stran in s kojim se ne more meriti nobena svetovna izložba, kar jih je bilo doslej. Francija je pokazala, da je prva moč na svetu, kar se tiče napredka, duha in človeške omike. Velik je triumf, kateri slavi svobodna francoska država, in ne manjši toda važen je namen, ki pri splošnem občudovanji duševne njene velikosti uastaje baš tej deželi z novimi volitvami njenega zastopstva, z volitvami, ki imajo odločevati njeno notranjo edinost, silo in utrjenje njenega prostega razvoja.
Jutri se bodo vršile po vsem Francoskem zbornične volitve, in silno je bilo volilno gibanje po vseh mestih in francoskih okrajih, pri kojem so vse stranke žilavo delale za zmago v svojem zmislu. Ako imajo kje volitve narodnega zastopništva svojo važnost, gotovo to velja o Francoski. Tu ne odločuje zbornica samo o nujnih postavodajnih stvareh, tu je zajedno zastopnik narodne vzvišenosti. In ko bi v tem zboru, bodisi očito ali nepoštenim potom skrpana večina zasela, koja bi bila nasprotna državnemu republikanskemu ustrojstvu, potem bi kmalu odklenkalo ljudovladi. In ne samo to. Česar Francoska živo treba za svoj domači razvoj in mogočno veljavo nasproti vnanjemu svetu, je trdna, izdatna večina, ki bi omogočila trdno in vztrajno vlado. Baš tega je doslej pogrešala Francoska. Pred štirimi leti
LISTEK.
Pri luči.
Gospod urednik 1
Ne vem, h kateri vrsti naših jezikoslovcev spadate; ali k tisti, ki Vas kličejo nreduik, ali k oni, ki Vas izgovarjajo urednik? Povem Vam le toliko, da Vas bodem jaz vselej klical za «rednika, ker naši hribovci (imenoma kamniškega okraja) poznajo šesterovrstnega urednika, kateremu pa Vi niste kar nič podobni. Prirodoslovci so mu izmislili ta-le imena: „Teucrium Scordium", „T. Scordivides", „T. Chamaedris", „T. Botris", „T. montanum" in „T. supinum". Dober je urednik za vsakeršna zdravila, katerih Vam tu ue bom našteval, Recepte naj le zdravniki pišejo, ki ue privoščijo drugim svojo modrosti, kakor lekarjem.
Torej gosp. urednik! Pri luči namakam pero. Kaj ne, dobro znamenje! Iz tega že lahko razvidite, da se sučem v dobi razsvetljencev; tedaj smete že pričakovati, da Vam časih kaj razsvetlim, če tudi z Diogenovo „laterno". Po mojem mnenji ste Vi najbolj potrebni svetlobe, ker morate tolikim svetiti naenkrat. Le počakajte, po čem se toži naročnikom?
izvoljena zbornica razpala je na toliko strank, da so notranji boji iu razprtije, vedne premembe miui-sterstev iu neprestana neodločnost postali kot potrebno svojstvo ljudovlade. Dobrodružui življi porabili so pa to okoljščino, da bi s pomočjo očitih in tajnih nasprotnikov ljudovlade spravili ne samo javno mnenje na svojo stran, temveč i javno moč.
Istina je, da je v tem oziru nastal ugoden obrat. Ta živel j, ki je obljuboval vsakemu vse. ki se je vsacemu vsiljeval za rešitelja ter v prah in blato teptal vse, ki so delovali na korist ljudstva in napredka, živelj ta je osramočen moral odstopiti. Oni Boulauger iu njemu sovrstniki pojavili so se kot prosti komedijanti, koji so grabežljivo z roko sezali
v državne blagajnice, kadar se je šlo za osebne pro-stopašnosti in uakane, s kojimi so si pridobivali za-vezuikov. Še upali se niso z jasnim licem postaviti se pred sodišče, temveč pobegnili so na tuje. Ta živelj, ki je z obljubami in proklinjaujem obračal na-se pozornost in se drznil sezati po državni javni oblasti, je dandanes, kakor videti, za vselej odstranjen. Javnost in spoznavanjo učinili so ga neškodljivega.
Toda more li zadostovati za razvoj države, da so znebi dobrodruga? Ni li mnogo večja potreba, da zakonodavstvo in državna uprava nastopita tako varno pot, da bi bila v obče izključena vsaka možnost, s te poti zakreniti, in da bi namesto jednega dobrodruga mogel nastati drugi in tretji? In ravno to je svrha jutrajšnjih francoskih volitev.
Od jutrajšnjih zborničnih volitev zavisna je usoda francoske ljudovlade. Ljudovlado mora učiniti dan 22. septembra ueupognjeuo in močno, a tudi zasaditi ji hudo rano. Vsi republikanci žele prvo. Iz francoskih listov vseh strank odmeva gorko hrepenenje, da se stori konec polovičarstvu in onemoglosti, da bi mogla francoska ljudovlada izvršiti velike notranje vredbe in da bi zavzela izdatno ve-lesilno stališče na zvunaj. O cilji prevlada sporazum-ljenje, samo sredstva niso doslej dostatno jasna.
— Aha! Politike, domače politike je premalo! Vse dremlje, vse spi.
Toda ne verjemite tega! Politike je toliko po-vsodi, do malega toliko, kolikor je lj udi j. Le ozrite se okrog sebe. Od najvišje glave do žuljave roke — vse je politično.
Poglejte berača! Za streljaj daleč se odkrije, zagledavši gospoda, pri katerem misli dobro ugreniti. Ako pa se mu načrt razdere, kmalu izpusti kakega „hudiča" 1
Poglejte v pisarno! Kolika prijaznost, če stopiš va-njo z rokavicami! Kolika hladnost, če se pokaže na pragu „kmečka butica".
Stopite na kolodvor! Samo nekaj nemških be-sedij je treba, iu g. kondukter Vam pokaže kupe, kakeršen si izvolite. Oe pa pride kmečka grča k vlaku, takrat pa mine vsa etiketa. Kaj pa še-le, ako stisnete kakemu postreščku v roko „bakšiš". Samo desetice je treba, in možiček Vas prime za roko, da stopite iz „gondole", kakor v Benetkah.
Komu drugemu se poljubi zevati za kako mastno ali častno službico. Kako je to lahko! Samo pri volitvah je treba malo zatisniti eno roko in takoj se čuje prijazen odmev: „Bomo že naredili!"
In tako stopate lahko, gosp. ureduik, od najširše mase do najvišje giavice — povsodi najdete vse polno takega političnega drobiža. Zdaj pa naj
Je-li pa v obče mogoče, da po veliki zmagi na polji dela, vedo in omiko nastopi francoska ljudovlada i na pot političue zmage? Verojetno je skoro, da nikoli!
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Prvi dan meseca oktobra se bode sošel sabor hrvatski, ki bode razpravljal razven proračuna za bodoče leto iu nekih drugih postavnih načrtov še posebej o dveh za hrvatski narod jako važnih postavah, namreč: o odkupnini točarine ter o finan-cijalnej nagodbi z Ogersko, kakor ste jo sklenili obe regnikolarni deputaciji. Ta nova financijalria nagodba je za Hrvatsko velike važnosti, kajti kraljevina stoji na razpotju: hoče li po novej nagodbi izgubiti svojih dohodkov na leto do 900.000 gld., ali pa se temu ustaviti ter zahtevati od Ogerske, da se nagodba popravi na korist Hrvatske. Seveda je neverojetno, da bi se sedanji sabor proti vil zahtevam madjarskim, in tako bode zemlja bržkone prikrajšana za ogromno svoto dohodkov. Kako je Hrvatska v linancijalnem pogledu odvisna od Ogerske in koliko mora vsako leto zgubiti pri dohodkih, dokazuje „Obzor" v sledečem članku: „Samostalne Jiuaucije so bitna oznaka samoatalnega položaja vsakega naroda."
Tudi rodoljubi v Hrvatskej so mislili na to, kajti znali so, da bodo skupui linancijalni uradi kazali vedno neko odvisnost iu podložnost Hrvatske nasproti Ogerskej. Niso vspeli — financijalni poslovi so bili proglašeni za skupne in ž njimi imajo upravljati skupni — oziroma ogerski organi. Lahko onemu, ki ima denar v rokah, ali težko onemu, komur ga, pa če tudi je njegov, drugi delijo.
Prvobitno se je določilo prinosno razmerje; ali le to se je imelo izravnati po davčnej moči naroda, ter se je ustanovilo s pavšalno svoto od 2,200.000 gld., ki se je kasneje vsled revidirane nagodbe premenila v percentualuo svoto 45 od-
še kdo reče, da ni politike! Politika je tudi to, če kdo napiše drobno pisemce in pošlje skrito iu tajno „patronu", naj ne „prezentuje" tega ali onega. Ima pač svoje namene, žal, da tudi te čez sedem let posije solnca rumena luč.
Nekateri pravijo, „Revček Audrejček" celó poje, da je ves svet velika bolnica, drugi, da je solzna dolina, da je fraza itd. Jaz pa trdim, da je ves svet „politika". Politično ]e celó otroče, ki je iz lesenega torila ovsen sok in trdi, da je grenek ko smrt. Politika je tečaj, krog katerega se suče ves svet. Kako dobra krušna mati je politika, to bi vedel marsikdo povedati iz svoje skušnje. Do teh se obrnite, gosp. urednik, in nikdar Vam ne bode maukalo snovi.
V zadnjih časih so se nekateri politični faktorji izpodtikali nad tem, da gg. duhovniki politiko vlačijo na prižnico. Kaj bi bilo, ko bi jim prišlo na misel, da sami politikujejo celó takrat, ko molijo: Pridi k nam tvoje kraljestvo! Ali ni to veleizdaja, čo se cika čez mejo?
Torej je razviduo, da brez politike uiti biti ne moremo, kakor no more biti zlepa kaka povest, da ne bi bil v njej glavni junak edini sin ali edina hči kake družine, bodisi jo je spisal „dični", „na-depolni", „priljubljeni", „spretni" ali celó „slavni in nedosežni" pripovedovalec.
Da je Štefan Hodulja tako slabo obsodil nežni
stoikov vseh javnih dohodkov za avtonomne potrebe. A ostalo v skupne svrlie.
Seveda je to bilo pravičneje in bolje za Hrvatsko, kajti če so davki vsak dan rasli, ako so se oni z največjo eneržijo in s prisilnimi sredstvi pobirali, je vsaj v deželnem proračunu dohajala večja svota za avtouomue potrebe zemlje, ki se je vpotrebljevala ne samo za zistemiziraue plače domačega uradništva, nego tudi na tako potrebne investicije v deželi; a bilo je to tembolj potrebno, ker se skupna vlada ni ozirala nanje niti tamkaj, kjer je bila njena dolžnost, akoravno se je ona odrekla tudi onim dolžnostim, katere je bila na-se vzela glede vzdržavanja
državnih cest.
Opaža se, da so zavozni bratje zavidljivim okom gledali, ako je kaj več prihajalo za avtonomne potrebe dežele; pa so pri vsakej priliki, kjerkoli so mogli, prikrajševali Hrvate.
Tako so nam odvzeli že leta 1876 krajiške dohodke, o katerih sta prej dokazovala Miškatovič in Voučina, da uedvojbeno pripadajo Hrvatskej.
Pri obuovljenju linancijalne nagodbe leta 1878, ko se je razpravljalo tudi o hrvatskih nakladah bivših pod skupno upravo, izkazali so Hrvati svojih tirjatev čez dva in pol milijona. Ali bratje so nam izkazali svoje protizahteve v ogromnej svoti do blizu treh milijouov.
Kdo je imel prav? Močnejši. Kdo je imel krivo? Slabejši, — kajti le ta ostane po navadi prikračen, ali da nam se bratje pokažejo veledušne, so oni popustili svoje zahteve s pogojem, da tudi Hrvati j popuste svoje. Pa tako se je tudi dogodilo, a mnogi • so si na tihem pripovedali, da je stala ta nagodba ' Hrvate do dva milijona.
Bartolovič ni bil šovinist; ou je ves svoj vek živel v iinancijalnej službi na Ogerskem in Hrvat- i skem; on je skozi več let kot liuancijalni ravnatelj ravnal s financijalniini poslovi za Hrvatsko, — j njemu so brez sumuje te stvari bile bolj poznate, nego komu drugemu. On je bil nedvojbeuo prijatelj Madjarom in unije. Pa vendar se je ou čutil po vesti prisiljen, da se je v saborskej seji dne 19. junija leta 1880 svečano izjavil: „Jaz globoko obžalujem one žrtve, katere doprinaša Hrvatska na žrt-venik skupne države, — a te žrtve," — nadaljuje on, — „so samo na hrvatskej strani."
A Jovau Subotic, tudi velik prijatelj skupne države, toži se britko na brezobzirnost madjarsko, ker nam oponašajo, da nas vzdržujejo. On pravi, da je pravo na našej strani, da Madjari ne morejo dokazati svojih protizahtev; ali vendar je zato, da se tudi ta nagodba sprejme. A zakaj? Ker bi mi kot slabejši pravdo zgubili, kajti tukaj ne bi odločevalo redno sodišče, nego stranke, a stranke so vedno pristranske.
V drugi dobi linancijalne nagodbe se je ravnalo zopet vse po starem ter so nas prikrajševali pri dohodkih od soli iu duhaua. O tem so se slišale v saboru jasne in razumljive tožbe pri razpravah o proračunu. Začeli so nas prikrajševati pri vojaških taksah, kar je dobro dokazal dr. Frank v svojih interpelacijah ter se mu ni ničesar ugovarjalo.
spol, pozabili smo že nekoliko, vsaj moški; če so tudi ženske pozabile, ne vem. Pač smo se čudili, izvedevši, da je bil že pred njim mož, ki je bil glede nežnega spola še radikalnejših mislij, nego Štefan Hodulja. Glej Jurčičeve zbrane spise, VIII. zvezek str. 254.
Ce je to tudi politika, ne vem še. Najbrže je, ker drugače bi bil moral urejevatelj zbranih spisov potem še kaj druzega izpustiti iz dotičue povesti — sit venia verbo —, kar pa seveda ni mogoče!
Pač pa ima na sebi politično smer, če je perzijskemu šahu ušel vlak s tira, peljajočemu se čez avstrijsko mejo. Vrata njegovega kupeja so se tako zaguetle. da je moral šah skozi okno lezti na prosto.
Političen je tudi ta, ki po dvakrat daje tiskati svoje podlistke. Tako je bila nekje dvakrat tiskana Puškinova povest „Dubrovski", zanimiva notica trikrat zapored. Pregovor pravi: čez sedem let vse prav pride.
Dovolj za danes! Le toliko še svetujem tistemu, ki ima politično jezo, da je zoper to bolezen prav dobro homeopatično zdravilo „akonit". Drugi tudi radi priporočajo „belladono", a ta je svetovati malokomu, dasi se je radi oprijemljejo.
a 4- b
Prikrajševali so nas tu in tam, ali to so bile malenkosti iu drobtine, katere bodo Hrvati lahko pozabili, ko se spomnijo, da jih bratje zavezniki že tako vzdržavajo.
Reklo se nam je večkrat: „Bodite obzirni in modri, pokažite več ljubezni in privrženosti do Ogerske, a ona vam bode drage volje tudi kaj več storila, nego jej dolžnost nalaga." To se je slišalo kot poročilo v ogcrskej sabornici, to se je čitalo tudi v javuih časopisih.
Hrvati so verovali na to, opozicije skoro niti ni; a najbolj ugledni članovi sabora tekmujejo med seboj, kako bi mogli najbolje ugoditi največjemu prijatelju Madjarov in poglavarju zemlje, banu Her-dervary-ju.
Madjarska državna ideja je proglašena kot dogma; a politični heretiki, za katere povprašuješ, so se poskrili. Zdaj jo tedaj čas, da odkupijo bratje svoje obečanje; a najboljšo priložnost za to imajo zda) pri obnovi financijalue nagodbe. Regnikolsrna deputaeija je pohlevna, da ne more bolj biti, a same osebe regnikolarcev nosijo v sebi zagotovilo neomejenega zaupanja v zavezne brate.
Pa vendar, ako človek sme verovati, kar sliši in vidi, priznali so Madjari marsikaj, kar spada na nas, in to boste v bodoče dobivali, ali za prošlost ne smete vprašati, ona je izbrisana.
Ali, dragi bratje, vi ste pasivni, vaša tangenta za skupne potrebe — namreč 55°/0 glede provinci-jala, a samo 35°/„ glede krajine — ni iz daleč za-dosta, da se naplača na vas odpadajoča tangenta za skupne potrebe. Zato varujte doma, učite se gospodariti, ne delajte investicij, ko ne morete zmoči deuarja; ne delajte si potreb niti zavodov, kjer nimate pokritja. Zato bomo povišali odstotke na skupne potrebe, a znižali odstotke za avtonomne potrebe; iu tako jo sklenjeno, da bode Hrvatska za svoje potrebe dobivala 44°/0 javnih davkov, tedaj za en odstotek manj, in sicer za provincijalni del; a za krajiško področje bode dobivala tudi 44°/B, kar je proti prejšnjemu za 2l°/0 manje, tedaj skoro za tretjino.
j Da je krajina za sebe, kar hvala Bogu ni, ona s tem odstotkom ne bi mogla niti živeti niti umreti. | In naš'i se bodo ljudje, ki bodo rekli, pa tudi , branili v saboru, da so le-te premembe v Iinancijalnej nagodbi „mutatio in melius".
Sprejme li se takšua osnova, kakoršna je določena od regnikolarnih deputacij, zgubila bode Hrvatska od svojih prejšnjih dohodkov, kakor so jej bili po zakonu zagotovljeni, do blizu 1)00.000 goldinarjev letnih dohodkov. Da se le-ta dohodek pusti Hrvatskej, ona bi brez vsake tuje pomoči izvela najpotrebnejše investicije, storila si boljše gospodarske odnošaje, popolnila si vseučilišče z me-| dicinsko fakulteto, narod bi laglje prenašal velike davke, ko bi videl, da od tega tudi on v večej meri uživa.
Ali v takšnih okoluoslih iu v takšnem političnem položaji so Hrvatskej roke zvezane in ona ne more naprej, pa da se še stokrat več govori o politiki realnih interesov. Narod ne more vseh onih investicij izvesti, katere so mu potrebne za materijalni razvitek; a avtonomni proračun ga ne bode mogel podpirati z izdatnejšimi sredstvi, pa če tudi se davki povečajo in davčna moč naroda še bolj navija. Naj se javni dohodki dežele še tako povišajo, — to bode sicer zemljo i'.pilo in oslabilo, ali na drugej strani jej ne bode pomoglo, ker bode Ogerska po trditvi, da Hrvatsko vzdržuje in za njo plača, poviševala odstotke za skupne potrebe, a zmanjševala one za avtonomne potrebe.
Dvanajsti občili zbor nemškega eeeilijaiiskega društva v Itrikseim
od 10.—12. septembra t. I.
(Izvirno poročilo.)
(Dalje.)
Okoli 6. ure zvečer prične se „pozdravilni večer". Mittererjev moški zbor stopi na oder pred podobo sv. Cecilije ter nas s prav srčno, dostojno in primerno skladbo „Sv. Cecilije molitev" pozdravi. Pesnik (neki J. Auer) in skladatelj (Ign. Mitterer) sta, kakor pravi prof. Walter, pri tem umetnem delu tekmovala za prednost. Gromoviti rokoplosk poslušalcev je to jasno in glasno potrdil. Pozneje smo dobili vsi gostje to lepo skladbo v dar in v 6pomin; natisnjena je v muzikalnem listu „Chorgesang" št. 23, IV. tečaj.
Po odpeti pesmi stopi dirigent Mitterer na oder in navzoče s presrčnim in z burno pohvalo vspre-
jetein nagovoru pozdravi. „Jaz sicer ne bom imel dolgega govora", pravi, „saj nisem imel časa pripraviti se (smeh), ali pozdrav Vara izročujem, pozdrav iz globočine polnega srca v imenu brikseuskega cecilijanskega društva. Počeščene se štejemo z navzočnostjo toliko gostov, prišlih od obal Scbolde pa tje doli do Tibera, od Švice tje do Tise. Kar pa posebno vrednost in blesk daje temu zboru, je to, da je Italija toliko število odličnih muzikov som poslala. Kjer sta nekdaj sv. Ambrož, sv. Gregor svoje večuo lepe melodije izumila, kjer je tekla zibelj cerkveue glasbe, kjer so Guido Areški, Palestrina, Vittorio, Gabr.eli svoje globoke čutene motive zlo-ževali — od ondot nam prihajate danes v goste. Pozdravljam Vas s posebno presrčnostjo iu ljubeznijo ter želim, da bi naše produkcije starih mojstrov na vse, posebno pa na Italijane toliko vplivale, da stari klasiki zopet v čast pridejo. Živeli gostje, posebno italijanski!"
Burni „hoch" in „eviva" so na to zaorili po dvorani.
Za tem nas pozdravi briksenski župan Mitter-m ayr s prav simpatičnimi in izbranimi besedami v imenu mesta iu njegovega prebivalstva: „Dobro došli v starodavni sedež sv. Kasijaua! Cilji iu ua-meui cecilijanskega društva niso teritorijalni, t. j. samo na eden kraj, na eno narodnost navezaui. Dobro došli vsi, brez razločka narodnosti in jezika. Vedite, da čislamo vaše težnje — v celi njih vrednosti. Preživite med nami, kot med domačimi, lepe dneve in ohranite nas v prijaznem spominu!" Te presrčne besede županove so morale vseh srca njemu in mestu Briksenu nakloniti.
Začasni predsednik nemškega cecilijanskega društva stolni kapelnik Fr. Schmidt iz Munstera pozdravlja goste v imenu celega društva ter se ra-duje, da društvo še nikjer ni bilo tako presrčno in blagovoljno vsprejeto, ko sedaj v Briksenu. Pravi kraj smo izbrali. Glavna stvar je sicer pevska produkcija — katere prvi srečni poskus smo ravno slišali in kateri nam daje veselo upanje, „da bomo mogli kaj lepega naučiti se", ali sošli smo se tudi zato, da bi se posvetovali o ciljih in namenih cecilijanskega društva. Posvetujmo se resno, kakor sveta stvar zahteva, posvetujmo se v ljubezni, v asouancah iu ne v disonancah.
Na to stopi g. Mitterer še enkrat na oder ter naznanja, da pozdravlja društvo ne samo mesto, ampak tudi okrajni glavar, kateri je celo društvu pristopil! Vivat sequens! Pri nas se nismo še v sanjah ne do tega dokopali.
Msgr. K a r 1 o n prinese pozdrav od graškega cecilijanskega društva ter izrazi željo, da bi se prihodnji občni zbor. kakor pred 13 leti, v Gradcu vršil.
Po tem oficijelnem delu smo se usedli k mizam ter prosto, prav po domače se zabavali pri kozarcu južnega tirolca. Kako lepo je, če bratje stanujejo skupaj! V lepem soglasji je minol prvi večer. (Dalje sledi.)
Politični preg-led.
V Ljubljani, 21. septembra. Notranje dežel©.
„N. W. T." poroča iz Makarske: Spomenik JCa c i ca - Mioši ca se ne bo odkril. Na stojalu spo-menikovem je namreč napravljen dalmatinsko-hrvat-sko-slavouski grb. To okoliščino je smatralo okrajno glavarstvo za panslavistiško demonstracijo ter je prepovedalo odkritje. Vsled rekurza je ministerstvo zaukazalo, da so mora grb trojedine kraljevine nadomestiti z avstrijskim orlom. Ker pa odbor tega noče storiti, ostal bo spomenik neodkrit.
Čctiki deželni, zbor broji 242 poslancev. Ker se ne more pričakovati, da bodo Nemci pr šli v deželni zbor, sedelo bode v njem brez njih 172 članov, tako, da bodo imeli Mladočehi primeroma četrtino vseh glasov. Kakor poroča mladočeško nemško glasilo, dunajska Židinja „N. F. Pr.", označil bo inladočeški klub takoj v začetku zasedanja svoje stališče proti večini.
„N. F. P." pravi nasproti trditvam ostalih levičarskih listov, da so se poravnavne obrav-nuve mej Cehi iu Nemci popolnoma ponesrečile.
Ogerskemu finančnemu ministerstvu je že več bank razne načrte o loterijah predložilo. Eden teh načrtov bi državi 12 milijonov gl. na leto donašal. Ogerski vladi bi to popolnoma ugajalo, toda avstrijska vlada noče ničesa slišati o odpravi male in uvedbi razredne loterije, ker bi slednja ne donašala toliko kakor prva.
Priloga 217. štev. „Slovenca" dné 21. septembra 1889.
Vitanja rirmr»
Razni listi poročajo. <ia bo v kratkem iz vatikansko tiskarne izšla knjižica, bajó od papeža Leona XIII. samega sanana, ki bo obsegala važne pojasnitvo o obsedenju Rima I. 1870 „Pol. Corr." temu nasproti trdi, da se knjižica ne bo žo sedaj objavila, marveč v ooznejšem, za rimsko vprašanje ugodnejšem trenutku. V knjižici bodo natisnjena tudi pisma mej Pijem IX. in Napoleonom III., iz katerih je razvidno, da je tiancoski cesar prav za prav prisilil Italijane k ropu.
Včeraj jo minulo devetnajst let, ko so dne 20. septembra 1870 Italijani vlomili skozi „Porta pia" v Rim ter takó kotiečno izvršili svoj bogokletni rop. Kakor vsako leto, takó tudi letos ni irredenta počivala pri tej „narodni slavnosti". Rogovileži so storili vse. kur je bilo v njihovih močeh, da upri-zoréobičajno razgrajanje na trgu pred „Porta pia". Menotti Garibaldi je izdal poziv do meščanov, v katerem pravi: „Tudi letos, kakor sicer, se bodemo sešli ob .Porta p a', kjer nas čakajo sence (ue duše!) naših dragih mrtvecev. Ti nam kličejo brez prestanka: Zvonite brez preuehanja z zvonovi sloge, da postanete močni, in modrost pi hodnjega stoletja bo tiaro ravno tain pred „Via nomentaua" pokopala, skozi katero so v osmem stoletji vdrle v Rim dru-halske čete Karolov . da ustanovit posvetno oblast papežev." V tem smislu so se včeraj gotovo tudi glasili ostali govori pri „Porta pia". Toda italijanska irredenta naj bo preverjena, da oua ni praznovala sama 20. dne septembra, da se je v onem trenutku, ko so garibaldijevci rogo\ili¡¡ ob „Porta pía", na milijone molitev iz katoliških me dvigalo k Vsega-mogočnemu, naj reši sv. Očeta in ž njim vso ka toliško cerkev iz nadlog, „Avauti Savoyal" se je razlegal pred 19 leti po cel i ltali|i mej irredentovci klic in poziv k ropu, „Avauti Savoyal" bo za-donel prej ali slej gromovit in pretresajoč klic po celem svetu razširjenega katoličanstva. terjajoč od savojske hiše, naj popravi krivico. Kolika razburjenost — in po pravici —, ko je kamen iz radikalne roke zadel Crispijeve čeljusti. Toda Oiispi naj pomisli v urah bolečine, da so udarci v obraz pravice neskončno večjega pomena, nego pa kamen radikalnega Napolitauca !
Srbsko poljedelsko ministerstvo je za prihodnje zasedanje skupščine mnogo važnih predlog i/.goto-vilo, ki zadevajo : ustanovitev trgovinskih in obrtnih zbornic, osnovanje domačih zavarovalnic, uvedbo poštne hranilnice, ustanovitev obrtnih šol, deželnega kulturnega sveta, borze za vreduo-ti in blago. Glavni nalog prihodnjo skupščine bo sklepanje o novh postavah, ki so neobhodne posledice nove ustave.
—	„Odjek" poživlja Srbe, naj nstanové zaklad za ohranitev in pospeševanje pravoslavja. Morda po nasvetu Mihaelovem in vzgledu Rusije s pomočjo
—	konfiskovanih katoliških cerkvenih posestev?
Kakó postopa bolgarska vlada z nasprotnimi jej strankami, piše „Mosk. Vjed." v poročilu iz Sofije: Glasilo opozicije „Narb.lni Prava" je moralo prenehati, kajti deveti vrednik tega lista že sedi v ječi in desetega kandidata za ječo ni mogoče več dobiti. Teh devet vreduikov je skupaj obsojenih na 50 let ječe. Govori se, da bo vlada v kratkem djala pod ključ tudi bivša ministra Radoslavova in Todorja Ivančova zaradi časnikarskih pregreškov.
Nemško časopisje se sedaj v prvi vrsti b»vi z nalogami prihodnjega državnega zbora. V tem oziru so vse stranke edine, da se dosedanja postava zoper socijaliste ne more več podaljšati in da je treba popolnoma novega zakona. — Jutri se bo bavarski katoliški shod v Monakovi-m sešel. I/be-ralci se grozno hudujejo vsled te „katoliške predrznosti". Natančneje bodemo v prihodnjih številkah poročali. •— „Mosk. Vjed." so v nekem članku poživljale naslednika Bismarckovega, naj se loči od Avstrije in oklene Rusije. „Kreuzzeitung" temu odgovarja: „Da Bismarcknv vpliv gine, je prazna bajka. Sploh pa bi vsak državnik v Nemčiji, ki bi hotel zvezo z Avstrijo omajati, postal v istem tre-notku politično mrtva oseba."
V Franciji bo jutri odločilna bitka. Po vseh škofijah so se odredile molitve za dober izid volitev. Večina škofov je tudi v tem smislu pastirske liste izdala. Prvi pot ima volilno gibanje tudi nekoliko verskega značaja. Katoličani so spoznali, da se gré tukaj za njihove najsvetejše pravice in da ne more več ostati pri starem. Vdoležba pri volitvah bo velikanska, kajti vpisalo se je 109 347 novih volilcov, in kakor se poroča, so to večinoma konservativci.
Izvirni dopisi.
S Tolminskega, dne 19. septembra. Prve dni meseca julija je nastopil službo v Tolminu novi c. kr. ckr. glavar, visokorodni g. grof Miroslav M a-renzi. Jako prijazen gospod je, ue le do gospode, kakor ujegov prednik, marveč do vsakega; tudi s priprostim kmetom se rad pogovarja ter mu ve v potrebi svetovati. Naša mila slovenščina mu ni trn v peti kakor nekojim, marveč jo rad govori in zato se je pa tudi ljudstvu kaj prikupil; hvali ga vsakdo, ki je imel priliko ž njim govoriti.
Slišal sem, da se mu jo dne 3. t. m. o priliki dekanijske kouferencije poklonila „in corpnre" duhovščina tol'oinike dekanije, kar jo visokorodnega gospoda zelo ganilo. —
Navada ali bolje razvada je pri nas na Goriškem saloh, posebno pa na Tolminskem, kjer imamo ve-č;noina le tujce za uradnike, da sme imena sloven-trtih vasi, priimke itd. vsakdo po svoje pačiti. Ako je uradnik laške krvi, obrne ime na miloz^očni Dantejev jezik, če se pa pretaka po njegovih žilah pangermanska kri, zakroži ime na edino zveličavno nemščino. Kako ti tukaj pišejo slovenska imena! Marsikatero vas ali priimek pišejo ti na tri, št ri . načine, tu italijanščina, tam nemščina, pa zopet spa-kedrana slovenščina. N. pr. rojstveno vas pesnika č. g. Si m. Gregorčič-a, pošteno slovensko ime Vršno prekrstili so v Ursina, Versiua in Bog ve še kaj so naredili iz nje; vse drugo jim je všeč, le pravilne slovenske psave se ogibljejo, kakor nekdo križa. Prosili bi torej visokorod. g. glavarja, naj bi blagovolil temu spakedravanju konec narediti s tem, da bi zaukazal vsem uradom držati se pravilne pisave slov. imen; naj bi imena vasi itd. vsi tako pisali, kakor jih je v redil prvi naš glavar dobrega spomina, visokordui g. baron Winkler. Našim p. n. gg. poslancem bi tudi radi mignili pobriniti se na pristojnem mestu za pravilno pisavo slovenskih imen, saj bode ii|ili glas, posebno če stoje vsi kot eden, kaj izdal. Lah', Nemci nikakor ne puste pačiti svojih imen, le Slovenec naj bo v tej važni zadevi tako ue-brižen!
Živina, za katero edino kak krajcar prejmemo, nam že nekaj let uoče nič prav roditi. Več posestnikov poznam, kojim so lansko leto in tudi že letos vse ali skoraj vse krave povrgle. Imamo sicer živi-nozdravuika v Tolminu, ali ou nas ne razume, iui njega ne, živina tudi ne Saj mora vendar znati zdravnik ljudski govor, saj je zaradi ljudstva tukaj iu ne za to, da bi hodil gledat le na uro v lekarno!
Predzadnjo nedeljo napravilo nam je „bralno društvo" pri sv. Luciji vesel večer, lepo veselico. Vdeležba b la je obilna, petje in igre dobro izvršene. Take veselice res podučujejo, blažijo ljudstvo.
Naj končam z vremenom Letos je preveč deževno vreme, nagaja nam pri poljskem delu; a v ponedeljek se je kar naenkrat prevrglo ter začelo mrzlo briti, in v torek bila je po otišjih močna slana ; škodovala je posebno ajdi Danes jo je po nekaterih kraiih kar uničila. Bog pomagaj!	x.
Z Jesenic, 19. sept (Nova tovarna.) čudom zares se je čuditi, kako zgradba tovarne na Savi vidno napreduje. Kake razvaline so bile še pred par meseci in kaj pa je zdaj! Glavna cesta se je že preložila in je popoluoma dodelaua. Zelezuiena nova proga od po.;taje do tovarne je dovršena in železna kača se že vije i velikim hrupom tjti doli proti Savi. No, pa saj ni čuda, da se je že toliko izvršilo, kajti požgalo se ni le za deselake dinamita. marveč za stotake, in pokalo je huje, kakor nekdaj na „Viž-marskih gmajnah" mej vojaškimi vajami. Znižali so se hribje, zravnale doline in ua prostorni planjavi že stoji velikansko poslopje. Tudi rovi pod zemljo za odtekanje vode hitro napredujejo, četudi je delo silno uevarno in težavno. In struga za vodo bode morda že prihodnji mesec dodelana, tako, da so bode v poznej jeseui že lahko pričelo nekaj dela v novej tovarni, človek opazujoč to napravo internacionalne zveze, mora zares strmeti nad velikanskimi tehuiškimi napredki.
Škoda, pravim, pa je, da v istem, ako ne še v večjem razmerji, kakor napreduje zgradba, napreduje i hudobija iu nesramnost pri tej zgradbi najetih de- I lavcev. Resnično, prav n č ne bode preveč, če rečem, da če napreduje prva v aritmetiški progresiji, ua- j predujete drugi dve v geometriški. Priča temu bodi naslednje. Tožilo se je že po časopisih, kake uesra-muosti, rogoviljstva itd. se gode o mraku krog Save in Jesouic. Jaz pa moram reči, da se vse to godi zdaj že pri belem dnevu, posebno ob nedeljah in praznikih. Komaj je dober teden zbežal v morje večnosti, ko napade kopica pravcatih „barab" čveto-rico sprehajale v ondi pri „barakah". Napadeuci zbeže. Neko žensko pa, ki strahu ne ve kam zbežati, neki „baraba" pri tej priliki najnesramneje napade. Iu od nedebe do ponedeljka ponoči preiskovali so udje savske sodrge nekemu delavcu želodec in j črava, le Bogu se ima zahvaliti, da je revež ostal | še pri življenji. Nadalje so so že imenitne in pri- j prosto osebe pritoževale, da so jih gredoč o mraku i
domu skrite „barabe" napadle, a spoznavši, kdo da so, so natihoma zopet zbežale, Pomilovati zares je treba ubogo prebivalstvo, ki lo za trenotek ni varno pred kakim napadom. Te „barabe" so že tako predrzne, da že po dnevi napadajo ljudi ter jim ' u/.majo živež kar iz rok. Kar se godi pa po noči, o tem bi Vam pa napisal lahko cele romane. Zakaj se vendar strožje ne stopa ua prste takim predrz-nežem? — Iu te „barabe", ko se ondi pred neko hišo, v kojej se žganje najceneje toči od ranega jutra do pozne noči, nalezejo te peklenske brozge, so v resnici kakor divje zveri in no kot ljudje.
Pregovor pravi: „Vera felicita senza Dio nou si da!" — kjer ni Boga, ni sreče. To se kaže očitno pri tem podjetji. Nedelje in prazniki ter sploh vse, kar je lepega, poštenega in svetega, jim je deveta briga. Od todi pa tudi toliko nesreč. Pred kakima j dvema mesecema padlo je raz oder več delavcev.
Nekaj se jih je več ali manj ranilo. Jeden izmej njih 1 se je pa prav zelo poškodoval in ni mi znano, je-li že okreval ali ne. — Pred 14. dnevi zmečkalo je i zopet nekemu delavcu nogo ter le Bogu, dobri po-i strežbi in pa skrbi izkušenega zdravnika se bode zahvaliti, ako ozdravi. — Preteklo soboto zvečer ob ! polu deseti uri pa se je ponesrečil zopet neki de-; lavtc, ki je še-le 4 dni delal pri družbi ua Savi. Gre namreč, da bi se zaradi hrane pomenil z nekim prodajalcem, a ker mu je pot nezuana v temi, pade za kapelo tako nesrečno v novo ueograjeno strugo, ki je po tleh petonovana, da obleži ranjen na levi
'	•	• • v
: strani glave in ječeč v nezavesti. Ljudje pridejo za-slišavši stok ter ga preneso v neko hišo, kjer leži , do ponedeljka v nezavesti, potem pa umrje. Dejali I so ga samo v sv. olje. Poprašuje se pa zdaj na razne načine, kdo je kriv njegove smrti, ali sam, ali malomarnost obrtne družbe, ki ne ogradi ob cesti ne-: varaih krajev in dovolj ue razsvetli? Sodi o tem naj oni, ki pozua savske razmere. Jaz rečem le, da je še za domačina nevarno v temi hoditi po cesti, kjer so take razvaline, kakor so bile in so še tukaj; kaj naj počne pa tujec, ki ne pozua ne kraja ne poti? Reklo se je tudi, kakor smo čuli, da ga je nekdo ; ubil iu vrgel v strugo, da je bil pijan itd., a to so j lo prazni izgovori. „Ogni seusa e buoua purche | vaglia." „Vsak izgovor je dober, naj je jelšev ali ; brezov, da je le odrezal." Pa ni tako. Če je tudi , morda nekoliko preveč pogledal v kozarec, naj bo, | a ravno radi takih morajo nevarni kraji ob cestah ; bolje biti zavarovani za časa kake poprave. Čisto prazno pa je, da bi ga bil kdo ubil. On ni imel nič in če bi bil napaden, bi kričal in ljudje bi prišli ua pomoč, ker je popolnoma med hišami; a ljudje uiso čuli druzega, kakor ječanje v strugi, in tudi komisija je dokazala, da je le pal, ue pa, da bi ga kdo ubil. Izgovarjal seveda se bode vsakdo, tembolj pa še obrtna družba, ki misli, da je povsod popolnoma samooblastna in se še razžaljeno čuti, ako jo kaka veljavna oblast opominja ua postavno rednost. Pohlep oslepi iu zato pa marsikdo misli, kdor ima denar, je vsega gospodar. Vsled tega se pa zgodi, da se samooblastno zaukazuje tudi onim, katerim je človek že iz pijetete dolžan spoštovanje. Tako so tudi gospodje omenjene družbe že dvakrat samooblastno napovedali prejšnji posest.nici fužin g. Ruard ovi, naj j zapusti stanovanje ter gre, kamor ve iu zna. In kam naj gre reva, ki že več mest cev leži na bolniški ' postelji? Pa za danes naj to zadostuje. Prihodnjič ' o tem kaj več.
Dnevne novice.
(Ekscelencija dr. Janez Zvverger), knezoškof graški, prišel je predvčeraj v Ljubljano ter je danes odpotoval in seboj odpeljal dosedanjo prednico tukajšnjega karmeličanskega samostana, č. g. mater Marijo K v frazi jo Kaufmanu. Spremil jo bode do samostana v Baumgarteuu pri Dunaji, odkoder jo popelje čez par teduov kot prednico z drugimi sestrami vred v novi samostau v Mayerlingu pri Badenu. Dotlej pa bode ondi vse potrebno pripravila iu vredila gospodičiua Kristina Bernardova, ki se je tudi danes s kuezoškofom odpeljala. — V samostanu na Selu pa je sedaj prednica M. M ar i j a Jovana p I. Morsey.
(<iOsp. Ivan Hočevar), cand. iuris na Rašici pri Vel. Laščah, poslal je „podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 22 gld. 23 kr. kot čisti donesek veselice, kojo so priredili tamošnji dijaki dne 11. t. m. Da jo svota tolika, pripomogla
sta g. Daniel Šuflaj, c. kr. okr. sodnik, s 5 gld., in gosp. & ko fie, e. kr. sodnijski pristav, s 3 gld. Srčna hvala!
(Javna tombola) bode jutri na Kongresnem trgu. Kakor čujemo, utegue biti njen vspeh jako dober, ako bode ljubljansko občiustvo tako pridno segalo po kartah, kakor doslej. Do danes so prodali že mnogo kart, vendar še premalo, da bi se pokrili troški, ki so potrebni pri takem podjetji. Treba je namreč postaviti stolp, naročiti tablice in tiskovine. Cisti dobiček je v prvi vrsti namenjen ljubljauskemu boluiškemu društvu. To deluje na tihem in skrbi za ubožaue meščane, posebno obrtniškega stanu; podpiralo je že mnoge v bolezni in cele družine v slučaji smrti očetove. Društvo pač zasluži obilno podporo, ker društvena blagajirci že ne more ustrezati vsem potrebam. Druga polovica čistega dobička je namenjena društvoma „Rudečega" in „Belega križa", torej ranjenim in obolelim vojakom. Vsakdo ima skoraj žlahtnika, prijatelja ali znanca v vrstah naše armade in gotovo mu želi, da bi v bolezni ali onemoglost, dobil blago podpor^. V ta uamen torej bode jutri prirejena tombola. Za 20 kr. dobi se tablica in za to lahko 100 gld., 50 gld., ali manjši dobitek. In ko bi sreča ne bila mila, vsak je lahko v zavesti, da je dal v dober naineu. Pred pričetkom tombole od 2. do 8. ure bode svirala vojaška godba
(„Dom in Svet"-a), zabavno poučnega mesečnika 9. številka je ravnokar izšla v obsegu dveh pol z nastopuo vsebino: Talizman. (Pesem.) — Mladeniču. (Pesem ) — Spomini s slovanskega juga. (Spisuje Podgoričan.) — Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega. (Spisuje Tine Brduik.) — Iveri. (Piše Velimir.) — Nekaj narodnega blaga. (Razue baike in kratke pripovedke. Zapisal v Podzemlju na Belokranjskem —è.) — Veronika z Malega Grada. (Pesem.) — O spiritizmu. (Piše dr. J. Janežič.) — Kako izgovarjajo opisovalnega deležnika koučnico Beli Kranjci. (Spisal J. N.) — Ali je umetnost sama sebi namen? (Piše Andrej Kalan.) — Adolfo Veber-Tkalčevic. (Črtice. Sestavil Stj. Zagorac.) — Zgodovina „Sbora duhovne mladeži zagrebačke". (Spisal —è.) — Slovstvo. — Raznoterosti. — Vadnica. (Piše dr. F. L.)
(Besede in godba pruske himne „Heil l)ir irn Siegeskranz"), katero tako radi popevajo naši „tajč-nacijonale", je francoskega izvora. K'tice spisala je gospa de Brinon, uglasbil pa Lully, skladatelj prve francoske opere. Kadarkoli je namreč prišel Ludovik XIV. v St. Cyr, morali so gojenci tega zavoda gospp de Mainteuon (slavne odgojiteli ce in poznejše kraljeve soproge), zapeti to pesem, koja od besede do besedi slove:
„Grand Dieu, sauvez le Roi! Grand Dieu, vengez le roi! Vive le Roi! Que toujours glorieux, Louis victorieux, Voie ses enmis Toujours soumis.1,1 Sprva je bila ta himna prevedena v augleščiuo od Hiindla, ki je predelal Lully-jevo godbo. Tako je navstala angleška narodna himna: ,,God save the king!" (Bog ohrani kralja!). Na Pruskem navajajo to himno prvikrat kot „Berolinsko narodno pesem" leta 1793. Torej je francoska pesem : „Bog ohrani kralja!" splodila angleško in prusko narodno himno: „God save the king !" in „Heil Dir im Siegeskranz !" Kaj na to poreko naši nemški in „tajč-nacijoualni" hujskači, ki tako radi popevajo „Heil Dir im Siegeskranz" namesto naše cesarske: „Bog ohrani, Bog obvari" ?
(Iz Pariza) se nam poroča, da se je tam ustanovilo društvo, kateremu namen je moralno podpirati dijake iz vnanjih držav, osobito Slovane, ki se hočejo učiti na pariških visokih šolah. Člani tega društva so najslavnejši možje na slovstvenem in ved-nostnem polji. To poročilo kaže, kolike simpatije smo si pridobili pri francoskem narodu. Minolo leto je to društvo izdalo izvestje, v katerem navaja vse svoje člane, šolske zavode iu število profesorjev. Tako ima zavod za politične vednosti 27 profesorjev, za razna slovstva 47 profesorjev, za medicino 37 profesorjev, za zgodovino in filozofijo 54 profesorjev, za naravoslovje 20, za orijentalske jezike 20, za lepe umetnosti 40, itd. To je jasen dokaz, na kako visoki stopinji stoji francoski narod; žal, da ga razdvajajo mnoge stranke in mnogi sebičueži.
(Razglas.) Izvirno muricedolsko (sivo) goved (bike), nakupljeno z državno podporo, prodajal bode odbor e. kr. kmetijske družbe kranjske v soboto dné 2 8. septembra t. 1. d o poln-
d n e ob 9. uri na dvorišči gostilno „pri Bavarskem dvoru" v Ljubljani in v sredo 2. oktobra t. I. dopoludne ob 9 uri na dvorišči gosp. Mir. Vičiča v P os to ji ni. — Goved se bode prodajala dražbeno pod sledečimi pogoji: 1. Goved se postavi na dražbo za polovico cene, katero je stala družbo, in proda se onemu, ki ponudi zilnjo največ. 2. Kdor kupi goved, mora jo precej plačati. 3. Kupec se zaveže z zaveznim listom, da vzame kupljeno goved v svoje varstvo. Odbor ni porok v nobeni zadevi, zato naj pa vsak, ki misli kako goved kupiti, žival še pred dtažbo dobro pregleda.
(Društvo „Pravnik" v Ljubljani.) Po smislu društvenih pravil §§ 7—10 sklicuje odbor društva „Pravnika" redno glavno s k u p šč i n o za letošnji? leto na dan 5. oktobra t. I. zvečer točno ob 7 uri v dvorani slav. mestnega zastopa ljubljanskega i naslednjim dnevnim redom: I. Nagovor načelnikov. 2. Odborov predlog, da se ¡¿premeni § 7 dru štvenih pravil. 3. Poročilo odborovo in sicer a) taj-nikovo, b) knjižničarjev o, c) blagajnikovo, d) odseka za društveni list. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev a) društvenega načelnika, b) odbornikov, c) preglednikov računov za bodoče leto. 0) Posamezni nasveti. K obilni vdoležbi vabita uljudno za odbor:
Dr. Fr. Papež s. r., Dr. D. Majaron s. r., načelnik.	tajnik.
(V II. mestno petrazredno ljudsko šolo) vpisalo se je v začetku šolskega leta 1889/90 585 učencev.
V	I. a) razredu podučuje g. Iv. Kruleč 67 učencev.
V	I. b) razredu podučuje pom. učitelj 56 učeucev.
V	II. a) razredu podučuje g. F. Raktelj L8 učencev.
V	II. b) razredu podučujo g. F. Pavlin 51 učencev.
V	III. a) razredu podučuje g. F. Kokalj 77 učencev.
V	III. b) razredu podučuje g. Razinger 75 učeucev.
V	IV. razredu v 1 oddelku podučuje g. A. Zurner 75 učencev. V IV. razredu v 2. oddelku podučuje g. Fran Bahovec 67 učeucev. V V. razredu podu čuje g. Lavoslav Armič 59 učeucev. Učitelj vero-nauka po vseh razredih je č. g. Janez Smrekar.
(Za loterijske ženice in možice) Številka 65 že štiri leta ui bila izžrebana v brnski loteriji. Vsled tega so toliko stavili v zadnjem času na to številko, da so jo morali „zapreti". V Gradci žo nekaj tednov n;so več jemali na št. 65 bruske stave, kakor 1 gld
(Baron Itodič) bode izdal, kakor poroča „Obzor", natančno zgodovino svoje uprave v Dalmaciji. Pra vijo, da bode to delo jako zanimivo. V uvodu bode ob kratkem opisana zgodovina Dalmacije od I. 1848 do 1870, to je do leta, ko je Roditi kot namestnik prišel v Dalmacijo.
(Ldison,) ki je sedaj na pariški razstavi, pripeljal se bode na Reko, da si ogleda torpedno tovarno.
Telegrami.
Dunaj, 20. septembra. Odposlanstvo 14. rusko-litovskega dragonskega polka je došlo. da k štiridesetletnemu imejiteljstvu čestita I nadvojvodi Albrehtu.
I Dunaj, 21. septbr. „Vaterland": Princ 1 Alojzij Liechtenstein jo načelništvo centrum-I skega kluba odložil, ker so pri čeških dc-■ želnozborskili volitvah zmagali skrajni elementi in bo vsled tega skoro gotovo dlje časa trajal popolnoma premenjeni parlamentarni položaj.
Pulj, 21. septembra. Korveta „Fasana" je dopoludne nastopila potovanje krog zemlje. Berolin, 20. septembra. „N. A. Z." opo-, reka vesti o odstopu avstrijskega veleposla-i nika Szechenyi-a.
Odesa, 20. septembra. Kraljica - mati Natalija je včeraj v Rumunijo odpotovala.
Zanzibar, 21. septembra. Nagla ladija angleške vojno oklopnice „Keindeer" jo zgrabila suženjsko ladijo s 181 sužnji.
1'itirli ko:
V bolnišnici:
l(i. septembra. Ivan Oblak, delavec, 04 let, vsled raka-— Jakob Mele, gostač, 74 let, marasmus.
Vremensko sporočilo.
B>itii:ijska borza.
(Telogratično poročilo.) 21. septembra.
Papirna renta ">% po 100 gl. (s 16$ davka) 83 gl. fiO ki.
Srebrna
100
5% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-oger.-ike banke Kreditne akcije ....
London .......
Srebro .......
Francoski napolcond. . . Cesarski cekini .... Nemške marke ....
10 %
84		40
. 110		(HI
		45
, 915		_
		—
1 19	m	80
9	m n	50 V,
5		(>9
58	m	52' „
Prostovoljna razprodaja.
Podpisana daje slavnemu občinstvu na znanje, da bode v torek dne 24. sept. t. I. na svojem posestvu v Medvodah iu na Svetji
iz prostovoljno roke pri očitni dražbi prodajala
vsakovrstno blago in orodje
kot u. pr.: okoli 000 stotov mrve, blizo 400—500 veder vina, malih in velikih sodov za 8000 veder, raznovrstnih težkih iu lahkih vozov, veliko konjske in volovsko oprave, suhega lesa za mizarska in ko-larska dela, verig in druge železnine ter sploh različnega gospodarskega orodja itd.
(3-3)
Maria Jamnik p. d. Tosenca.
Gospodom šolskim predstoj-•t* nikom in učiteljem
(28)	priporoča
M M
4«
trgovina z železnino in orodjem T
na mestnem, trgu. 10,4*
vsa vrtnarska orodja, kakor tudi orodja za sadjerejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, dreves, škarje, T cepilnik, cepilnik za mladiče, M cepilni nož, vrtnarski nož in ^ drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo popleskani leseni plošči urejena in po prav nizki ceni.
Vinko Gamemik,
kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice štev. 10.
filijala tik mesarskega mostu,
so nnjuljudnejo priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
<'<M'liVOH<»}>il, lllIlOllK^ai
liainnoscsiic^ii <i<'lsi
slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo naj-raznovrstnejšili po najnovejših načrtih prav lično in iz različnih vrst marmor a izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Vse tiii tukajšnjem pokopališči stoječe, in pri njeni Izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi.
Še posebej opozarja na krasen, od kajnah-talskcga, kararskega iu črnega marmorja izgotovljen
jjjigr s pome in k,
katerega proda po primerno jako nizkej ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom so
priporoča v vsakovrstna	(13-8)
gtavbinska dela,
katera lino, trpežno iu ceno izvrši.
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
priporoma po zelo nizki «oni
okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lopo in močno narejena
im nj i h p o sam eziie dele.
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu <lo Y0(le priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi (leli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za leseno cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
¿¡tff Tudi se dobiva x mirom s rež i doeski mavec ( Loikjcii/ elder Gi/ps) za
gnojenje polja.
5O°/0 prihranitev goriva (jnsmVno)
z združeno zračno kurjavo
patent Leroli A: Seicll,
elegantne in po ceni, kakor vse vrste peči s slepicami. od najpriprostejšili do najelegantnejših, priporoča najstarša in največja
tovarna za peči in lončene izdelke sta Bi s an jskem
v Ljubljani
mi volikoiu Mostnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarn Trnkoez.v-jeve tvrdke jo pet, in sicer: NaDunaji Viktor pl.Trnkoczy, V , Ilunds-tlmnnstrasse 113 (tudi kemična tovarna): dr. Oton pl.Trn-kčczy, IIL, Radeckyplatz 17, in Julius pl. Trnkoczy. VIII., Josetstiidterstr. HO. V Gradci (na Štajerskem) Vendelin pl. Trnkbczy. V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczy. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi : Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kapljice za želodec,
'»JU)»,.	katerim se ima na tisoče
' ''"IPh. ljudi zahvaliti za zdravje. vS® ^ s j^l imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slub želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavo-bOI, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gold., 5 tueatov samo S gl.
gflf Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istlnitc m arijaccijske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczj-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
Cvet zoper trganje (uicnt j,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, ute- ¡S klino, otrpnelc ude in kite itd., malo lJLia časa če se rabi, pa mine popolnem JAJ^II trganje, kar dokazuje obilno zahval. Ir JT\Al Zahteva naj so samo „cvet zoper 1 11 \ »I trganje pu dr. Maliču" z zraven stu- hJS&zjp* ječim znamenjem. 1 stekl. ;"0 kr. tucat K,J,u<imnrf/ 4 gl. 50 kr.	; y
¿JI®"" ('le ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
mm zeiiscm sirop KranjsKi,
za odrasle ln otroke, je najboljši zopor^ kašelj, liri-pavost, vratoboi, jetiko. prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. jo pravi.
Kričistilne krogljice
no pnielo lii so v nijednera gospodinjstvu pogrešati in so so že tisočkrat sijajno osvednčile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami i gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
£r Zdravila za živino.
Štnpa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja lo 50 kr., o zametkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, lzvinjenjl, tišeanji od sedlu in oprave, pri suši ei itd. s kratka vseh vnnnjlh boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane lo 1 gl., 5 i-tekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl.
Svarilo ! Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo hn" Trnkocz.v in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih se sodnijski postopa.
Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
/.rnvon rotovin	(50)
&JT in se vsak dan s ¡)ošlo razpošiljajo.
V obvarovanje zdravja nedvomno nekaj novega
je uradno koucesijonovaua. naravna, umetuo s prosto ogeljuo kislino prirejena mineralna kisla voda
(Romerbrunnen) pi'i llogatcu.
Z naravo in umetnostjo srečno spojena, nedosegljiva, do sedaj v kupčiji že ne se nahajajoča zdrava pijača je ta peneča se
lT
Anton Krejči,
klobnear i si krzuar
B Kongresni trg v Ljubljani Kongresni irg 8
priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu svojo največjo zalogo najfinejših
klobukov in čepic
za gospodo in dečke po izvanredno nizkih cenah. 1'osobno velika zaloga vsakovrstno (13—3)
ti in J
najfinejši kožiiiioviiuiNti ]>1:im<M in muli za gospe, moHtiil in ]>otovnliii pla^^i.
katera je zdravejša in okusnejža kakor vse takozvane sifon-kisle vod»".	(23—22)
3S§T" Na prodaj jo v vseh znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slatina (Štajersko).
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Lekarna Trnkoczy,
zraven rotovža v Ljubljani
kostrivniSM Msli vrelec
lončene peči
mineralna kisla voda,
XKKKKKKK*K*KKK*ftftK
* il rata Kberl, §
X izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov $$ ^	in napisov.	^
X Pleskarska obrt za stavbe in rneblje. K
X	aa Rb	BB
n Frančiškanska cerkvijo 7 g. J. Vilharja hiši št. 4. X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse fâ Z v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot m W znano reelno lino delo in najnižjo ceno.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve C v ploščevinastih pušicah (Blechbiiehsen) v domačem ^ ianenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boljše
nego vse te vrste v prodajalnah.	(15)
^ ¡ffT Cenilce mi zahtevnnjo.
Rnzpisaiia jc služIm
zahvala m priporočilo. 9 cerkovnika in organista
Udano podpisani zahvali so tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob enem priporoča tudi v bodočo v izvševanje vseli v
čevljarsko obrt
vštevajoči h se del. Za točno, lično in trpežno ¡/.vršenje I jamči, istotako za mogoče nizko tono. Spoštovanjem
> M îitij a. Horvat,
čevljarski m ojster, (18)	v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32.
na Savi ob južni železnici do dne 24. oktobra.
Služba primerna in lahka. Prosilci iz. 1 orgljarsko šolo imajo prednost.
Sava ob juž. žel., dne 16. sept. 1889.
Martin Molek,
(3-3)_/.upnik,_
rt»:.«»*: tr»'.<wi>iwr.
Prodaja posestva.
Hiša na Dolenjskem,
2' 2 ure od železnice oddaljena, z 2 oraloma sadnega vrta, z 10 orali njiv, z 10 „ travnikov, z 10 „ pašnikov, z 18 „ gozda (dobro obraščenega), z velikim za živinorejo pripravnim, hlevom, so u proste roke prav po ceni proda. — <.'e se želi. moro se tudi več ali manj sveta, kakor navedeno, prodati.
Natančneje se izve v Franca MUllerju aiinoncen-bureau-u v Ljubljani.	(3—3)
mOODQQOQDOQOOQOOOÎ
avarna ,Austria';
(Café iSoliiiiidt)
sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani
I?» ^rUT.MtWTTtl-Tr^-TrTgîT^^T^CTXTS^tl.Iii)!-» HVTUL
(poleg1 mesarskega mosta)
(18)
priporoča se si. občinstvu z mesta in dežele v mnogobrojui obisk. Postreže svojim gostom z vedno svežo kavo in drugimi okrepčujo-čimi pijačami ter ima na razpolago slovenskih in nemških časopisov veliko število.
N aznaiiilo*
P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril
v novem Uršulinskem poslopji
na Kongresnem trgu	^
svojo
|krojačnico.
Skrbel bodem za lepo, dobro blago ter si prizadeval z dobrim delom in po najnižji ceni slavnemu občinstvu, kakor tudi proč. duhovščini postreči.
Priporočam so za obilne naročbo in zagotovljaje, da se bodem vedno vrednega skazal danega mi zaupanja, beležim
z odličnim spoštovanjem
Fi*a n I irai^her,
(3—3)	krojač.	i
- - ¡¡£ • "V** •H'" '''f' ■ *'

vodnikovo
kamnoseštvo
m
v Ljubljani poleg južnega kolodvora
priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo
največjo in najraznoterejšo zalogo
!!lipovo! Xovo! Novo!!!
\II'ltilllfi»<> 'zvl';tno s stavljene,za ročno, iUlcUlUllll vitalno, vodno in parno dc-
Najnovejša ročna mlatilnica
na jermene brez zobčastih koles
vsakovrstnih nagrobnih spomenikov I
ter še posebno cerkvenim predstojništvom izgotovljenje
cerkvenih umetnih kamnoseških del{
in sploh vsa v to stroko vštevajoča se dela. Za točno, trajno delo in najnižjo ceno	jgk vsestranski jamči.
JC Popravila starih spomenikov, napisov itd. v mestu in	lil
na deželi točno in ve3tno ter ceno izvršuje.	(0—2)	A
Vrelec „Carmthia",
lovanie.
>l]n Icieča ali stoječa, stalna ali pre-iUUcl, vazalna za 1—6 živinčet.
SkopopeznlcearSKa^
Stroji za ropkanje turšice. mlini za trgano moko, reporeznice.
Stiskalnico za seno [Š2
sestave.
vi1is,|,m wii«i/'inn«i> .....llie stiskalnice, mlini za sadje na državni
> maiVt, OllCMVailllce, razstavi dunajski oktobra 1SS8 odlikovane s 5 največjimi odlikami.
Dr. Ryderjeve sušilne priprave za sadje, Bluntove patentne stiskalnice za zeleno pičo
se po najnižjih cenah vedno dobivajo pri
PH.3IAYFAKTII-U Ar Co., tovarne gospodarskih in vinarskih strojev,
livarna in fužina na par	(10—10)
Dunaj II., Frankobrod o IVI. in Berolin. Obširni katalogi na željo grati3 in franko. Razprodajalci se vsprejmo. — Iščejo se sposobni zastopniki proti primerni proviziji.
nahajajoča se poleg gradii ILageiicgg na Koroškem,	^
odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne ^se-	^
bine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim	^
v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo	^
odstrani itd.	v	u/
Grlavna zaloga je v Železni kr^pli (Eisenkappel) na
Koroškem, od tod so (pošta v Kapli) razpošilja ta kisclica	u/ v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner v Ljubljani. (-20)
M, CASEBMAN,
izdelovalec obleke za gospode,
Šelenburgove ulice Ljubljana Selenburgove ulice
(nasproti čitalnici) se priporoča slavnemu občinstvu z mesta in dežele v
izdelovanje obleke
po uiijiiovejšeiii krojit
po mogoče nizkih cenah; istotako svojo bogato zalogo raznovrstnega domačega in inozemskega blaga.
Posebno se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje talarjev in ¡ aziie ol»lolco.
¿tj^T Vzorci so franko na razpolago, "^(g (10)
PatontovaiK» in zoper vsako vremo (rajne
PP" Riiisieralne
fasadn

barve
Luclovika Christa v LImcii ob d
Zastopnik Kranjsko s I1»
so najboljša, najtrajnejša in najcenejša bar-vena snov za poslopja, trdna zoper dež in solnce, kažejo lepi iu mirni svit finejšega pe-ščenika in so luknjičaste, kar se ne more v zdravstvenem oziru dosti proceniti. — Mnogo cenejše od oljnatih barv.
fStT Zabojč;k na poskušnjo gld. T60.
Ceniki, prospekti in spričevala zastonj in franko.	(ia—12>
alkalična» kiselica,