SAMI ZMOREMO NAIVEC

SVOBODA NE POZNA MEJA
(Mef) Morda pa se počasi le začenjamo zavedati, da za svoj kraj, za svojo okolico, zase in za sosesko lahko največ naredimo sami. Nobeno sodišče, nobena policija in nobena oblast ne morejo doseči tistega, kar lahko stori odkrit pogovor, občutek pripadnosti neki sredini oziroma dobrososedski odnosi nasploh.
Takšne izkušnje imajo nekatere izolske ulice, od Tartinijeve do Ljubljanske, imajo jih vasi, od Cetor do Kort in Šareda, ta konec tedna pa so se za takšno obliko civilne družbe odločili še v Tomšičevi ulici v Livadah. Ni bilo treba veliko organizirati: eden je poskrbel za roštilj, drugi za meso, tretji za pijačo, četrti za slaščice in tako naprej, dokončno pa so se razšli šele ob jutranji zaqi. In veijeli ali ne, nihče ni klical policajev in tudi vode ni nihče zlival na glave zbranih sosedov. Pa sploh ne gre le za zabavo.
Pomen takšnih srečanj je večplastni, od hitrejšega reševanja medsosedskih nesporazumov do večjega vpliva na odločanje v
fC Banka Koper
Mir*
E?JH—IRldi
24. julij 2003
lokalni skupnosti, saj bo ta veliko težje vsiljevala svoje interese tam, kjer bo soseska odločno in skupno nasprotovala vsiljevanju nekakšnih splošnih interesov. Če bi bili podobno organizirani stanovalci okrog Tovarniške ulice, Drevoreda 1. maja, Dantejeve ulice in še kje, potem bi marsikatera stavba in marsikateri projekt imel drugačno podobo kot jo ima ali jo bo imel. Zato nikar ne pričakujte, da vam bo ulične odbore ali soseske organizirala lokalna ali celo krajevna oblast. Civilna družba se mora organizirati sama, seveda če ima sorodne interese. Zgolj želja po zabavi je seveda premalo.
NASLEDNJI MANDRAC
m ulil, f« àwmmà
l\/l OTO l\/l AXX
tel. 05/ 64042 53 • Industrijska 11 • Izola
OBALA V MALEM
nepremičnine immobili
lzola-05/6401 1 10 www.sifra-nepremicnine-sp.si
v ■ X
šifra
Poletje je za mlade, za modrase in za gade. Poletje je balzam za kožo ko spet zgladi že ovenelo rožo. Poletje je odmev mladosti ko si privoščimo norosti. Poletje je kot skrbna teta, ki skuša skriti pozna leta.
In zakaj je tukaj kača, radovedna vpraša vrača.
To je le opozorilo, kaj bi se lahko zgodilo.
Ko vsa boš jabolka obrala ti le kača bo ostala.
IZOLA, tel.: 616 80 OO
///ay/o
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8 -12 Tel.: 640 - 40 - 64
PTT's NOT DEAD
V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa pa tudi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati na tukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja.
ALI Sl V IZOLI ŽELIMO KVALITETNEGA BIVANJA ?
PRIPOMBE NA PREDLOG SPREMEMB ZAZIDALNEGA NAČRTA PREŠERNOVA-DREVORED l.MAJA I.
Mesto Izola slovi kot ljudem in okolju najbolj prijazno mesto med tremi obalnimi mesti.Narejeno je po meri človeka, v bližnji pretekli zgodovini niso bili narejeni veliki urbanistični ali arhitektonski "kiksi", kot je to v primeru mesta Koper in Lucije oziroma Pirana.
Mesto Izola, se lahko pohvali z bogato naravno dediščino, kot je gosta zazelenitev, parkovne ureditve, stoletna drevesa, obilje vodnih virov. Predvsem pa se lahko ponaša s "praznimi prostori", ki jih na srečo v preteklosti niso pozidali. Ti prostori pa pomenijo veliko kvaliteto v življenju prebivalcev in obiskovalcev Izole. Zaradi teh kvalitet pravimo, da ima Izola dušo.
Predlog sprememb zazidalnega načrta predvideva pozidavo "praznega prostora" na območju ob starem zdravstvenem domu. Predlagana zazidava predstavlja tiste "kikse" zaradi katerih se Izola loči od ostalih obalnih mest.
Bodimo pametni in pustimo nepozidano območje, na katerem želijo urbanisti postaviti kolosalen stanovanjsko poslovni blok, ogromnih višinskih in tlorisnih dimenzij. Ne le to, da bi postavili blok na "prazen prostor", blok se zažira v obstoječi park ob starem zdravstvenem domu tako, da ga v veliki meri eliminira.
Ohranimo bogastvo, ki ga imamo,da nas ne bodo preklinjale generacije zanamcev, zato sem proti takemu zazidalnemu načrtu, ki ni po meri občanov!
Kot občan in neposredno prizadeti sosed dajem pobudo, da se omenjeni prostor ne pozida. Ta prostor naj se parkovno uredi in naj tvori s starim parkom ob zdravstvenemu domu novi "Central park" (Central park v New Yorku predstavlja oazo oziroma mestna pljuča med nebotičniki in nikomur ne pade na misel, da bi ga poskušal pozidati), ki se nadaljuje v Drevored l.maja in zelenje ob nekdanji Mali opremi. Skozi ta "Centralni park" pa poteka glavna pešpot, ki vodi iz Livad v staro mesto. Krajinsko urejen park (z ohranjenimi vodnjaki), bi predstavljal kraj za počitek in odmor, kjer bi si človek spočil dušo in telo. Tudi bližina novega zdravstvenega doma, vrtca in šol, kliče po taki ureditvi. Seveda tudi krožišča avtocestnih velikosti ne potrebujemo, kvečjemu povečavo in lepšo ureditev obstoječega parka s kapitalnimi drevesi in vodnjaki.
brezplačni oglas
Maj srce dol«o i«ra!
m
PRISPEVAJMO ZA NAKUP ULTRAZVOKA ZA SRCE ZA SPLOŠNO BOLNIŠNICO IZOLA
TRR: 01100-6030277118
Zelo vprašljivo je zidanje novih stanovanjskih in poslovnih površin na tako dragocenih lokacijah. Iz izkušenj lahko ugotovimo, da je večina stanovanj v "Stavbenikovem" bloku (ob starem zdravstvenem domu) prodanih foreštom. Novih poslovnih prostorov na tem mestu ne potrebujemo, ker se bo v neposredni bližini gradil nov kompleks Ex Argo, hkrati pa bi radi ohranili poslovno dejavnost v starem mestnem jedru. Pustimo Izoli dušo!
II.	Bil sem prisoten na javni razgrnitvi in obravnavi predloga sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta. Zelo moteče je bilo vodenje razgrnitve, saj so od prisotnih zainteresiranih zahtevali strokovno utemeljene pripombe, predočene pripombe neposredno prizadetih sosedov, pa so jemali zelo užaljeno.
V uvodnem govoru predseduj učih,j e bilo pojasnjeno, da so predlogi sprememb odraz 10 letnega obdobja, ki zaradi novih dognanj zahteva dopolnitve in spremembe.
Naj večji nesporazumi so se izkazali v tem, ker so prizadeti občani izhajali iz obstoječega stanja, urbanisti pa iz starega (še veljavnega) plana. Zato je bila zelo moteča razlaga urbanista, ki je spremembe opravičeval s tem, češ naredili smo manjše zlo, kot je bil stari načrt (krožišče smo zmanjšali iz elipsoidnega v krožnega; na mestu avtobusnega postajališča, ki obsega večjo površino, smo postavili manjši objekt).
Poenostavljeno lahko rečemo, da so iz velikega dreka, naredili manjši drek, (vendar je še vedno drek in smrdi). Od usposobljenih urbanistov bi pričakoval,da bi se v desetih letih tudi kaj naučili, še posebej, ker so bili tudi izdelovalci starega načrta (in bi svoje prejšnje napake z lahkoto popravili in spremenili). Mogoče pa jih nočejo spremeniti ali ne znajo?
III.	Nosilci javnih funkcij,ki jim je bil zaupan mandat, so se postavili na stran gradbenega lobija in vehementno podpirajo prezentirane rešitve sprememb zazidalnega načrta. Menim da so omenjeni nosilci zlorabili uradni položaj in se postavili skupaj s privatnim kapitalom proti interesom občanov.
IV.	Kako Izola izgublja dušo, je razvidno tudi iz poseka in odstranitve 50 letne (morda več) pergole pred avtobusno postajo (dnevna soba Izole), samo zato, da bi zadovoljili žvenketu cekinov.
V.	Smo v poletnem času, ko imajo nekateri možgane na paši, ampak kot "Izolano vero" se pogovarjam z občani; vsi se zgražajo nad tem početjem in so enakega (mojega) mnenja.
Pismo namenjam vsem zainteresiranim in prizadetim občanom, da se ta projekt ne sprejme, posebej pa našim svetnikom, ki bodo odločali o naši nadaljnji usodi in kvalitetnemu bivanju občanov v našem naj lepšem obalnem mestecu na svetu.
S spoštovanjem!
Mitja Cergol
VELIKA POŽARNA OGROŽENOST
Sušno stanje v naravi in močna vročina so skoraj vsako leto povod za razglasitev velike požarne ogroženosti v naravnem okolju. Obenem pa je tudi prišel poletni čas, ko se marsikdo odloči za manjši piknik v naravi. Trenutno požarna ogroženost ni razglašena, je pa stanje ob zmanjšanju vodostaja že kritično.
APELIRAMO NA VSE OBČANE, DA NAJ BODO PRI KURJENJU V NARAVI SKRJANO PREVIDNI OZ. ČE NI NUJNO POTREBNO, NAJ TEGA NE POČNEJO. VSEKAKOR PA. ČE POTREBUJETE POMOČ....POKLIČITE NA 112 !!!
Z gasilskimi pozdravi,
Predsedstvo GZ Izola
8. redna seja Občinskega sveta
ŠE NAIVEC 0 PRAVICAH NARODNOSTI
Izolski občinski svetniki so pred tednom dni v dobri uri opravili z dnevnim redom 8. redne seje Občinskega sveta in brez posebnih razprav sprejeli takorekočvse kar so se pred tem dogovorili. Še največ razprave je bilo v zvezi s težavami pri uresničevanju pravic italijanske narodnosti pa še ta bi bila sila skromna, če je ne bi vsaj malo razgibala oba izvoljena predstavnika narodnosti v občinskem svetu.
SKRB VZBUJAJOČI REZULTATI POPISA
Kot je že znano so bili rezultati popisa prebivalstva iz leta 2002 za obe avtohtoni narodnosti naravnost strah vzbujajoči. Še leta 1991 se je za Italijana opredelilo 2959 popisanih prebivalcev v Sloveniji, lani pade še 2258 oziroma 701 manj, kar pomeni, da v Sloveniji živi skoraj četrtina pripadnikov narodnosti manj kot pred enajstimi leti.
Nekoliko boljši je rezultat popisa tistih, kin imajo italijanski jezik za svoj materin jezik. Teh je bilo leta 1991 3882, lani pa 3762, kar seveda daje nekoliko drugačno podobo celotnemu popisu, vendar pa je skrb vzbujajoč podatek, da je bilo lani popisanih bistveno manj pripadnikov narodnosti oziroma tistih, ki uporabljajo italijanščino kot materin jezik. V statističnem uradu Republike Slovenije ocenjujejo, da sta razloga za tako visok delež nepopisanih lahko le odseljevanje ali umrljivost. Posebej slednji podatek ima svojo težo, saj je delež starejših med Italijani precej nad slovenskim povprečjem. Mlajših od 15 let je namreč le 7 odstotkov, medtem ko je v Sloveniji ta delež 11 odstotni. Kar 27,7 odstotka Italijanov je starejših od 64 let, medtem ko je v Sloveniji teh le 14,7 odstotka.
Na statističnem zavodu so izdelali tudi primejavo obeh popisov glede spreminjanja narodne pripadnosti jezika in veroizpovedi. Od 2959 Italijanov, ki so jih popisali leta 1991, so jih lani popisali 2325, med njimi pa se jih je za Italijane opredelilo le 57 odstotkov (1331), za Slovence kar 24%, 17 odstotkov pa se jih ni želelo opredeliti. Zanimiv pa je podatek, da se je na novo za Italijana opredlilo 487 tistih, ki se pred enajstimi leti niso opredelili za pripadnika Italijanske narodnosti. V te primerjave niso vključeni otroci, ki so se rodili po letu 1991. Od teh so starši 103 otrokom v starosti od 0 do 9 let določili italijansko narodno pripadnost.
Statistiki so na koncu ugotovili, da seje število Italijanov zmanjšalo predvsem zaradi spremenjene narodne opredelitve, neopredeljevanja in menjave generacij. Izolski občinski svetniki so te podatke pospremili z zaskrbljenostjo, posebej pa jih skrbi podatek o tem, da seje le dobra polovica (57%) Italijanov popisanih leta 1991 lani ponovno opredelilo za Italijansko narodnost.
NEUSTAVNI ZAKON O DRŽAVNI UPRAVI
Četrti člen zakona o državni upravi govori o uradnem jeziku v upravi in najprej pove, da je uradni jezik v upravi slovenščina, nato pa za območji, kjer živita avtohtoni narodnosti določa kot uradni jezik tudi italijanščino in madžarščino določa, da posluje, vodi postopke in izdaja pravne in druge akte v jeziku narodnosti, če stranka, ki pripada tej narodnosti uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
Občinski svetniki so pritrdili pripombam svetnikov narodnosti, ki menijo, da jih zakon s tem prisiljuje, da pred uradno osebo najprej morajo izreči o svoji narodni pripadnosti in posledično izjaviti ali uporablja jezik narodnosti, kiji pripada. Občinski svet je pozval Vlado naj spremeni omenjeni člen zakona, v nasprotnem pa bo Županja občine Izola pri Ustavnem sodišču začela postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti omenjenega člena zakona o javni upravi.
Središče Izole spreminja podobo. Izginil je parkec, ni več pergole, kiosk se je preselil od vhoda v prenovljeno igralnico. Prostor je menda zelo lepo urejen, mediteranski videz trga pa je izginil.
PROTI UKINITVI URADA ZA NARODNOSTI
V pripravi je reorganizacija državne uprave, ki zajema tudi ukinitev državnih uradov med njimi tudi Urada za narodnosti. Kot je znano naj bi uradi postali sestavni deli posameznih ministrstev, urad za narodnosti pa bi najverjetneje pristal v naročju Ministrstva za kulturo. Po mnenju pripadnikov narodnosti in izolskega občinskega sveta lahko to povzroči nepopravljivo škodo celotnemu razvoju italijanskein madžarske narodnosti in pripadnikom romske skupnosti v Sloveniji. Tako so dejansko podprli pomisleke komisije za narodnosti pri vladi RS, ki je opozorila na zgodovinski in politični pomen tega delovnega telesa ter opozorila na to, da so ob predlagani ukinitvi urada presenečeni tudi v državah, ki imajo svoje manjšine v Sloveniji.
Mimogrede: Urad za narodnosti je bil kot samostojna strokovna vladna služba ustanovljen že 3. Aprila 1959. Bil je prvi urad ustanovljen pri slovenski vladi, kot samostojna vladna služba je preživel vseh 44 let, vse reorganizacije državne uprave in tudi zamenjavo družbenopolitičnega državnega sistema.
Z licitacijo popravljamo proračun
ŠE DEVET NOVIH PARCEL V JAGODJU
Občinski svetniki so sprejeli predlog za prodajo zemljišča v Jagodju, dopolnilna zazidava D!, ki je namenjeno gradnji individualnih stanovanjskih hiš. Gradnja je zagotovljena s potrebnimi planskimi dokumenti na območju velikosti več kot 8.600 kvadratnih metrov pa je predvidena gradnja devetih stanovanjskih hiš na parcelah velikih od 749 do 1151 k2.
Po dokončni izdelavi projekta in pridobitvi lokacijske informacije bo pred izvedbo javne dražbe izvršena parcelizacija, po prodaji parcel pa bo občinski proračun »težji« za dobrih 380 milijonov tolarjev. Ker je območje bilo predvideno v načrtu prodaje stvarnega premoženja Občine Izola sprejetega s Proračunom za letošnje leto ni bilo bistvenih pomislekov na omenjeno prodajo.
KOMUNALA NI RAZBILA ENOTNOSTI
Letno poročilo JP Komunala Izola, ki je marsikoga presenetilo predvsem z izgubo v višini nekaj več kot 35 milijonov tolarjev so občinski svetniki očitno dobro prebrali že pred sejo in se tudi uskladili med seboj, saj so dokaj soglasno podprli sklep da se izguba odpravi z izračunom vrednosti investicij v lanskem letu.
NOVOST PRI SOCIALNIH STANOVANJIH
Občinski svetniki so sprejeli spremembe in dopolnitve pravilnika o dodelitvi socialnih stanovanj, ki dejansko omogočajo večjo fleksibilnost pri reševanju socialnih predvsem bivalnih stisk občanov, ki se zaradi toga ali onega razloga znajdejo »na cesti«.
Pri sprejemanju teh popravkov so predlagatelje vodile prav življenske stiske teh ljudi, na ta način pa naj bi pomagali pri njihovi začasni nastanitvi do ustreznejših in trajnejših rešitev. Gre seveda za primere ki se rešujejo mimo rednih razpisov vendar po predpisanem postopku, bivalne enote se dodelijo začasno, odločanje o uvrstitvi na listo upravičencev pa ostaja v pristojnosti stanovanjske komisije.
ZAPRTA PEŠPOT V SAN SIMONU
Občinski svetnik LDS, Robert Mulec je zastavil svetniško vprašanje glede sobotnega zapiranja sprehajalne poti do plaže Pod Belvederjem. V pojasnilu je zapisal, da je občina Izola iz proračuna namenila 10 milijonov tolarjev za prost vstop na plažo in s tem prost prehod po sprehajalni poti. Sedaj pa je ta sprehajalna pot zaradi koncertov, prav ob sobotah, ko je sprehajalcev največ, enostavno zaprta in zavarovana. Odgovor bo dobil v pismeni obliki, najverjetneje po končani turistični sezoni.
OBISK GRADOV NA BAVARSKEM
KLUB PRIJATELJEV IZOLA ORGANIZIRA JESENSKI IZLET V NEMČIJO Z OBISKOM MUNCHENAIN OGLEDOM BAVARSKIH GRADOV.
IZLET BO 12., 13. IN 14..SEPTEMBRA. ODHOD IZ IZOLE. DRUGE INFORMACIJE DOBITE PRI TONČKU 041 807 800 ali zvečer 6405151.
IZLET NA SVISCAKE IN MASUN
Društvo upokojencev Izola organizira 26. julija 2003 enodnevni izlet na Sviščake in Mašun.
Odhod avtobusa bo ob 8. uri zjutraj izpred Lipe Prispevek za izlet je 2.500 Sit (prevoz in prehrana)
Prijave sprejemamo na sedežu društva ob ponedeljkih od 9. do 11. ure in sredah od 15. do 17. ure na telefon 6419-174 od 14.30 do 16. ure.
Vpis je omejen
KDAJ VODA DO KOCINE
Zaselka	Kocina	in
Medljan sta v Izolski občini menda zadnja, ki še nimata pitne vode in ob letošnji suši so prebivalci, živina in rastlinje odvisni le od gasilcev, ki jim dovažajo vodo s cisterno.
Antona Juriševiča,
svetnika	DeSUS-a je	_____
zanimalo, kdaj bosta omenjena zaselka dobila tekočo pitno vodo, ki je zastala pri Šaredu.
Županja Breda Pečan je odgovorila, da bodo v Kocini in na Medljanu vodo dobili že spomladi naslednjega leta, še pred tem pa bodo morali na Šaredu dokončati čistilno napravo, prestaviti hidrofor in zagotoviti vsemu, kar določa zakon o varstvu okolja.
Namakalni bazen pod Medljanom je zdaj prazen.
VRNITEV OBČINSKEGA ARHITEKTA?
Pobuda, ki jo je podal svetnik ZLSD, Lucio Gobbo, je bila od vseh morda še najbolj celovita in dolgoročna a po reakcijah sodeč brez velikih možnosti za njeno realizacijo. Svetnik je namreč predlagal, da bi morali v občini imenovati komisijo ali odbor za nadzorovanje zunanjega videza mesta in podeželja.
Zdaj so posegi v prostor bolj ali manj prepuščeni investitorjem oziroma posameznikom, ki imajo zelo različne okuse, rezultat pa so spakedranke, ki se pojavljajo na vsakem koraku, od gorenjskih hišic v avtokampu na Belvederju do treh različnih oblik varovalnih stebričkov, klima naprav na spomeniško zaščitenih objektih, različnih tipov fasad, različne uporabe materiala in podobno. Za del teh nalog sicer skrbi spomeniško varstvo, vendar je pri svojih zahtevah vse manj »nadležno« in vse bolj popustljivo, velik del objektov pa tudi ni v njihovi neposredni pristojnosti. Komisija, ki bi jo sestavljali esteti in civilna družba bi tako prevzela vlogo nekdanjega mestnega arhitekta Kako bi se umestila v sistem izdajanja soglasij in dovoljenj pri Upravni enoti sicer ni povsem jasno, kristalno jasno pa je, da moramo mesto in podeželje zaščititi pred ambicioznimi posamezniki, ki so prepričani, da v njihov dober mediteranski okus ne gre dvomiti.
Vrnjeno brezplačno parkirišče
OGRAJA JE PADLA, TOŽBA PA NE
Prejšnji petek so delavci izolske Komunale odstranili ograjo okrog nasutja pred gostinsko šolo, ki ga je Porting tik pred novim letom ogradil, saj naj bi tam začel z gradnjo. To nasutje je nastalo že pred leti, predstavlja pa osnovo za gradnjo pomola B. Ker pa je prišlo do spora med Občino Izola in upravljalcem marine glede lastništva ter veljavnosti gradbenega dovoljenja, so gradbena dela zastala, prostor, ki je vrsto let služil za parkirišče pa je ostal ograjen.
Naj spomnimo, daje na tem delu kot lastnik vpisana Občina, pomol je celo last Ribe, Porting, oziroma Marinvest, pa je imel gradbeno dovoljenje, ki pa po prepričanju občinskih organov ni bilo veljavno. Glede tega je Občini že pritrdilo tudi upravno sodišče ter razveljavilo dovoljenje, vendar se je upravljalec marine pritožil, tako da sodni postopek še teče.
Na zadnji seji občinskega sveta pa je svetnik LDS Igor Franca dal pobudo, naj se ograja odstrani in se tako ponovno omogoči parkiranje na nasutju, kar bi vsaj nekoliko ublažilo kronično pomanjkanje parkirišč v mestu. Županja je na sami seji predlagala pogajanja na to temo, potem pa je predlog sprejela ter izdala sklep o odstranitvi ograje, tako da je center mesta pridobil še nekaj dragocenih parkirnih prostorov.
Kot smo izvedeli so na policijski postaji pred dnevi prejeli prijavo zaradi odstranitve ograje, ki je sicer shranjena na Komunali. Ker so ugotovili, da ne gre za nobeno kaznivo dejanje, so prijavitelja napotili na civilno tožbo. Zdaj na tem improviziranem parkirišču že veselo parkirajo vozila domačinov in gostov, najveijetneje pa bo tako tudi ostalo, vsaj do rešitve spora med Občino in Portingom. (K.B.)
ANKARAN JE DOBRA LADJA
Pripadniki 430. mornariškega diviziona so v ponedeljek v Kopru in dan kasneje še v Piranu predstavili hitro patruljno ladjo Ankaran 21.
V Izraelu izdelano plovilo je slovenska vojska dobila v uporabo 1. 8. 1996 s slovesnim krstom v Izoli Super Dvora Mk II je dolga 25,4 metra, široka 5,67 metra, z dvema dizelskima motorjema pa lahko doseže hitrost do 45 vozlov. Slovenska vojaška ladja je oborožena z dvema puškomitraljezoma in z dvema 20-milimetrskima topovoma kalibra 7,62 milimetra. Med njeno sodobno navigacijsko opremo sodijo satelitski sprejemnik in elektronska navigacijska karta in navigacijski radar za izvajanje taktične navigacije. Ladja je opremljena tudi s sodobno opremo za dnevno in nočno opazovanje
oziroma opazovanje ob zmanjšani vidljivosti ter s telekomunikacij sko opremo za vzpostavljanje standardnih pomorskih zvez in zvez za vojaške namene. Ladjo so si občani lahko ogledali že v Kopru 17.7.2003
DOBRO JUTRO IZOLA
To soboto, 19. julija se je ekipa oddaje "Dobro jutro, Slovenija" odpravila na popotovanje ob slovenski obali. Z barko Meja so krenili iz Portoroža in se podali proti Piranu, Izoli in Kopru. Z zanimivimi sogovorniki so spregovorili kam pluje slovenski obalni turizem.
Med drugim so v oddaji gostili županjo občine Piran Vojko Štular, županjo občine Izola Bredo Pečan, Ivana Siliča direktorja turističnega združenja
Portorož, Alojza Pečana direktorja GIZ Izola, Sebastjana Jeretiča - JP Pripadniki mornariške enote Slovenske vojske bodo l.avgusta
«l«x„	■■■	nmTvinvali «primn nhlpfnirn krct*) hitrp natmlinp Inriip Ankaran 71 Na
Okolje Piran (Centralna plaža Porotorož), Milivoja Šavrona - Adria Ankaran, Marico Dumanič iz krajevne skupnost Ankaran in Dušana Bajca -organizatorja navtičnega salona Izola 2003. Akcija poteka že od 26. aprila, zaključili pa jo bodo konec septembra.
NOVO:
Z aparatom Airobix si lahko privoščite globinsko in sprostilno masažo, limfno drenažo in refleksno masažo stopal kar doma.
Pri težavah z nogami, pri splošni utrujenosti, pri artritisu, revmi, oteklinah, bolečinah v sklepih in proti celulitu.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
praznovali sedmo obletnico krsta hitre patruljne ladje Ankaran 21. Na ta dan bo ladja odprla vrata med 9. in 12. uro vezana ob carinskem pomolu v Izoli. (Foto in tekst: Miha Črnič)
PRIPOMOČEK ZA PEŠAČENJE ZA V ŽEP
Zdravilišče Strunjan je na začetku poletja izdalo zanimivo karto pešpoti, na kateri so označili različne poti, ki jih priporočajo svojim gostom in vsem ostalim sprehajalcem. S tem uporabnim pripomočkom so zaključili projekt, s katerim so gostom ponudili možnost, da sami spoznajo lepote Strunjana in njegove okolice in preživijo dopust čimbolj aktivno.
Že osem let so poti markirane z rumeno barvo in vodijo pohodnike izpred hotela v Portorož, Piran, Izolo, Beli križ, Lucijo, Kavarije, Lučan, Šared in še kam. Kot pravijo v Ždravilišču Strunjan so poti dodobra preizkušene s strani njihovih gostov in med njimi zelo lepo sprejete, saj nudijo možnost rekreacije vsem starostnim skupinam.
Na karti je vrisanih osem pešpoti, označeno pa je tudi trajanje sprehoda ter težavnost terena, tako da se gostje lažje odločijo, kam se bodo podali. Karte so obiskovalcem na voljo le v strunjanskih hotelih, čeprav bi prav gotovo prav prišle tudi obiskovalcem Izole, saj so aktualne tudi za sprehajalce iz izolske smeri. Za vzdrževanje poti skrbi njihov avtor, Janez Kolarič, vodja rekreativnih in športnih programov v Zdravilišču Strunjan, Skupina za javna dela občine Piran pa skrbi za košnjo in čiščenje rastja ob poteh.
Sicer pa je Krka-Zdravilišče Strunjan prvega julija letos za dobre pol milijarde tolarjev kupila in začela z upravljanjem Hotela Laguna, kije bil v lasti Nove Ljubljanske banke. S tem so pridobili 28 sob s petimi ležišči ter seminarsko dvorano, ki lahko sprejme do 50 gostov. S tem so obogatili svojo ponudbo seminarskega turizma manjšega tipa, ki pomeni iskanje lastne tržne niše v primerjavi z bogato kongresno dejavnostjo v Portorožu.
Lanski čisti prihodek je znašal 1,3 milijarde tolarjev, od tega so prihodki zdravstvene dejavnosti znašali slabo četrtino. V družbi pripravljajo razvojne načrte za obdobje naslednjih pet let, ki vključujejo povečanje prenočitvenih in gostinskih zrno- gljivosti ter prostorov za preventivne -wellness programe. (K.B.)
"toissasis. ■
Nogomet
NAMESTO K0BIEŽ1H0« SEŽANO
Potem ko so se v nogometnem klubu Avtoplus Korte odločili da ne bodo nastopili v drugoligaškem tekmovanju kamor so se sicer uvrstili v rednem delu tekmovanja. Namesto njih bodo v drugoligaškem tekmovanju nastopili drugouvrščeni
SežancL
DOGOVOR RIBARI-MNK IZOLA
V sredo 23. julija sta se sestali vodstvi MNK Izola in navijaške skupine RldarL Dogovarjali so se o sodelovanju v letošnji sezoni in se dogovorili, da bo letna članska karta (17 tekem v treh krogih) za člane Ribarov znašala
5.000 tolarjev, mladi do 15 leta in
ženske pa bodo še vedno lahko vstopali brezplačno. Dogovorili so se tudi, da v primeru takšnega obnašanja Ribarov, ki ne bi pomenilo <£ kaznovanja za MNK Izola (metanje petard na igrišče ipd.) bo celoletna članska karta za naslednje leto še cenejša ali celo brezplačna, v nasprotnem pa bodo kazen prišteli sedanji ceni letne vstopnice.
Tudi vnaprej bo vhod in izhod na stadion za člane Ribarov na južni strani, seveda s članskimi kartami, ki jih lahko naročite pri MarKlI
Treskavlcl.
MAPiMCmia
Odbojka
Na kvalifikacijah za koprski masters v odbojki na mivki za NlVOa beaChVOlley cup, ki so potekale na portoroški plaži, je nastopilo 14 moških in 12 ženskih dvojic. Nastop na glavnem turnirju sta si zagotovila tudi obalna odbojkarja GrGBOr
Basaneza In Andraž Pallska.
Avtomobilizem
Organizatorji so pred dnevi predstavili priprave na deveto mednarodno gorsko-hitrostno avtomobilsko dirko Forrarl v Ilirski Bistrici. Na seznamu prijavljenih voznikov so kar 104 imena. Zbrana je praktično večina evropske gorske smetane, razen najboljših Čehov, ki imajo prav na isti dan tudi dirko svojega državnega prvenstva. Za naše navijače bosta izjemno zanimiva nastopa Darka Pallhana s subarujem imprezo WRX in Andrala Jaraba s Seatom ibizo kit car. Hitri Idrijec se tako vrača za volan, z Izolanom pa bosta ponovno obudila že kar legendami dvoboj, čeprav sta njuna avtomobila tokrat po zmogljivostih kar daleč narazen.
Nogomet POKALNA TEKMA MNK IZ0LA:0LIMPIIA
Sreda 30. julija ob 18.00
Navijaška skupina Ribari vabi svoje člane na ogled pokalne nogometne tekme med domačim MNK Izola in ljubljansko Olimpijo.
Zborno mesto za Ribare do pri ex. Tamarixu na svetilniku ob 15 uri in 30 minut.
Vabljene so vse generacije Ribarov, še posebej starejši Ribari. Cena vstopnic je 500 tolarjev (za ženske in mlade do 15 let brezplačno)
ROKOMnAŠI ODKRIVAJO KAIITE
Oba izolska rokometna kluba sta imela kar vročo pomlad in še bolj vroče poletje. Ženskemu klubu so se obetale velike kadrovske spremembe in skoraj razprodaja ekipe, moški pa je z nazadovanjem v 2. ligo moral zastaviti delo drugače. Kakšne pa so razmere danes sta povedala BOClS Čllk
(ŽRK Bori KM0 Izola! in Žarko Kovačič IRokomotno društvo Izola)
Zaradi pomanjkanja prostora bomo celoten obsežen intervju objavili naslednjič, zdaj pa le nekaj bistvenih poudarkov.
ŽRK Bori KM0 Izola
Ohranili so sponzorja in tudi večino ekipe, saj od obljubljenih prehodov igralk ni bilo prav veliko realiziranega. Zanesljivo in dokončno je članica Pirana postala Ana r6trln|a, saj je njen klub plačal celotno odškodnino, vse druge igralke pa so trenutno še vedno članice izolskega kluba. Krim Elakta sicer ponuja nekakšno sodelovanje, ki pa ga Izolani ne razumejo najbolje, kljub imensko tako močni ekipi pa trener Boris Čuk pravi, da bo težko moštvu vrniti nekdanji kolektivni duh in prav takšno igro. "Če ne bi bilo vmes vseh teh pogovorov bi imeli tretje moštvo v prvenstvu in bi bili zanesljiv evropski klub" pravi in dodaja, da posebnih novosti ni niti v strokovnem vodstvu, s pripravami pa bodo začeli že prve dni avgusta, saj se prvenstvo začenja že septembra.
Rokometno društvo Izola
Moška ekipa se je morala postaviti na lastne, mlade in domače noge, nekako tako kot dekleta pred leti. V klub je prišel izkušen trener, ki bo skušal moštvo najprej tehnično in motivacijsko pripraviti, vrnitev v prVO B IIQ0 pa ni prioriteta. Kot je povedal sekretar kluba Žarko Kovačič so ohranili sponzorja, vendar z manjšim prispevkom kot doslej, delali pa bodo povsem amatersko, čeprav bodo za morebiten uspeh igralce vendarle morali nagraditi.
Jadranje
Goliasin Perovič 10. na EP
V razredu Flreball sta se na Šetlandih izkazala
Hinko Gollas In Željko Perovič, bolj znan kot Huck. Na Evropskem prvenstvu razreda Fireball sta se uvrstila na rob deseterice in z desetim mestom dosegla najboljšo slovensko uvrstitev v tem razredu. Srečo Jadok In Matovž Ravnikar sta ep konačala na 32. mestu, Domenk KaHSkV - Mik In Polla Pompo pa na 39. mestu med 48. posadkami.
/ V POGLED	MOŠKI	ŽENSKE
STRANI	4.10.03 DOBRAVA-IZOLA 11.10.03 IZOLA - KRŠKO	13.09.03	BORI KMO-CELJE 17.09.03	BORI KMO-PTUJ
piše ŽARKO	18.10.03 ALPLES-IZOLA	20.09.03 ŽALEC-BORI KMO
^	za Kapučino Šporrt	25.10.03 KOČEVJE-IZOLA	4.10.03 BORI KMO-OLIMPIJA
J J	31.10.03 IZOLA - CERKLJE	11.10.03 LOKA-BORI KMO
	8.11.03 RADGONA-IZOLA	18.10.03 BORI KMO - GRAMIZ KOČEVJE
	15.11.03 IZOLA-DRAVA	22.10.03 BURJA ŠKOFIJE - BORI KMO
	22.11.03 RADOVLJICA-IZOLA	25.10.03 BORI KMO-KRIM
Je čas komentaijev in je čas dopustov. Zdaj	29.11.03 IZOLA - AJDOVŠČINA	29.10.03 PIRAN-BORI KMO
sona vrsti dopusti, za igralce, za vodstva in zame. Zato pa le napoved, kdaj in s kom se bo	6.12.03 RADEČE-IZOLA	
	•	www.goldenindex.com
začelo novo prvenstvo.		
Salmonela	v
POTRJEN VIR OKUŽBE V PEKARNI
Na Zavodu za zdravstveno varstvo v Kopru so potrdili, da je vir okužbe s salmonelo v prejšnjem tednu v Pekarni Malija. Kot je povedal direktor zavoda dr. Šime Kopilovič so v blatu dveh zaposlenih našli klice salmonele enteritidis, vzorec pa mora prinesti še eden od petih zaposlenih v pekarni. Laboratorijska preiskava je pokazala, da sta bila pozitivna tudi vzorca iz polnilca za vanilijevo kremo ter brisa površin. Izvidi preiskav kažejo, da je vir okužbe v pekarni, ki tako ostaja zaprta.
Pekama bi z delom lahko začela le z dovoljenjem zdravstvene inšpekcije, vendar se to ne bo zgodilo dokler ne bodo novi vzorci blata zaposlenih ter površin negativni. Do srede lastnik pekarne izvidov na zavodu za zdravstveno zavarovanje ni dvignil in tudi plačal ne, zato je vprašanje, kdaj bo inšpekcija sploh dobila v roke rezultate pregledanih vzorcev.
Potem ko so pretekli teden v izolsko bolnišnico na zdravljenje sprejeli 74 obolelih (med njimi 50 otrok), se epidemija zdaj umirja. V bolnišnici je zadnji teden poiskalo pomoč 130 ljudi, koliko se jih je okužilo s slaščicami iz te pekarne pa še ni jasno, saj so se nekateri med njimi kot kaže okužili drugje. Še vedno pa ni znano število obolelih, ki so pomoč iskali zgolj v zdravstvenih domovih. Skoraj vsi, ki so se zaradi hude okužbe zdravili v bolnišnici so že doma, v zadnjih dneh pa so v bolnišnico sprejeli še dva odrasla ter enega otroka z znaki salmoneloze.
19. JULIJ, PRAZNIK TOMŠIČEVE ULICE
Že v uvodniku smo omenili, da so se ulicam, ki imajo svoje fešte, pridružili tudi stanovalci Tomšičeve ulice v Livadah. Pobuda se je zgodila zelo spontano, fešta pa je bila multigeneracijska in dolga vse do jutra. Še pred dokončnim veseljačenjem so zbrani podpisali dokument s katerim so določili svoj ulični praznik, ki ga bodo odslej praznovali vsako leto okrog 19. julija (na dan sobote).Vse skupaj so seveda tudi formalno zapisali in potrdili s podpisi.
O&ssk s* 7-
sT/rstvbtfTi /m fSUZf/MM-vT, Trt /fctsvM *
/Ztfrrr':	j
,4-i t ^ ■HT'jCfn


CA?^
ikn "'Z ' ^Ahe\
^4



23 IZOLANOV NA TRIGLAVU
Nekateri izmed fotografiranih (vseh je 23) smo se želeli videti v naši reviji Mandrač. Zato smo se v začetku julija - točno 12.7. ob 7.30 slikali na vrhu Slovenije. Razglednico s štempiljkami in podpisi zdeležencev upam, da ste prejeli. Ali je to dovolj dober razlog, da se vidimo na naslovnici mandača -23 izolanov na vrhu Triglava? (Bralci Mandrača)
Odgovor uredništva: Je.
NEVARNA LUKNJA
Stara občinska stavba na Velikem trguje dobila novo lepo podobo, izvajalec je poskrbel tudi za streho in odvodnjavanje, pri urejanju slednjega pa so morali tudi pretlakovati del pločnika. Tako je tudi nastala odprtina, ki je lahko nevarna, še posebej ponoči, zato bi jo bilo zagotovo treba zavarovati.
ZAHVALA OBČINSKE NAGRAJENKE
Rada bi se zahvalila tistim, ki ste opazili to delo. S tem ste pokazali vaš velik čut tudi do te vrste dejavnosti. Veliko je bilo narejenega v teh sedmih letih, z veliko mero ljubezni in spoštovanja do teh ljudi. Obojestransko nas je notranje obogatilo. Kar pa zadeva nagrado jo bomo večji del porabili skupaj s tistimi, s katerimi sem vsakodnevno. To so naši stanovalci oziroma pevci zbora »Val morja« in Marinaio band, ki s svojo predanostjo ustvarjajo po svojih močeh.
Hvala, ker ste jih opazili in sprejeli v svojo sredino. Od sebe dajejo tisto, kar lahko dajejo in kolikor zmorejo v teh letih, dajejo pa predvsem del sebe. Zraven pa sodijo tudi sodelavci, ki spremljajo naše pevce vsepovsod (medicinski sestri Slavica in Jela, vzdrževalec Mirko, sodelavka Julijana in še nekateri). Potrudili se bomo za prijetne skupne trenutke, kijih ni nikoli preveč.
Ne morem pa mimo tega, da se ne zahvalim svojemu bratu Petru Popovskem, ki je ta-isti večer s svojim 3 Big Bendom pripravil čudovit koncert na Manziolijevem trgu. Kot že tolikokrat poprej je dokazal predanost svoji glasbi, ki jo z dušo in telesom goji že od otroških let. Čeprav jim je tehnika ponagajala to ne zmanjšuje njihove profesionalnosti in priljubljenosti med občinstvom. Pesem, ki si mi jo posvetil ta večer je bila nekaj najlepšega, kar lahko brat podari sestri. Hvala Rudiju, ki jo je odpel - prečudovit si - ti Peter in tvoji 3 Big Bendovci. Izola je lahko ponosna na take glasbenike, z vsako vajo in vsakim koncertom pa dokazujete, da je glasba del vas in vseh tistih, ki vas poslušajo. Teh pa ni malo ! Hvala vsem (tudi sosedom iz Tartinijeve ulice),
Marjetka Popovski
ČESTITKA ZA MAJA
Draga Katarina in Denis!
V življenju vsakega človeka je veliko srečnih trenutkov, ampak eden izmed najrečnejših trenutov je rojstvo otroka. Malemu Maju želimo, da bi odraščal obdan z vso vajino ljubeznijo, ki naj bi mu venomer kazala pravo pot.
Naj raste in se veča, ta vajina mala sreča.
Sestra Mateja z Milanom in Polono
mediterai!
festival
• ....
petek 25.julij ob 21.30
Maurizio Ceri Swingtet Zoran Predin & Adijo pamet
Italija - Slovenija / vstopnina: 2.000 SIT Maurizio Gerì je najboljši italijanski swing kitarist, pravi naslednik Django Rainharda, Zoran Predin je prvo ime slovenskega vokalnega swinga, ki ga je oblikoval s skupino Mar Django. Maurizio ni verjel, daje mogoče swing tudi peti, Zoran ni verjel, da ga je mogoče tako dobro le igrati. Tako je nastala ideja, da se obe izkušnji združita in v tej nenavadni italijansko-slovenski kombinaciji bo nastal projekt letošnjega Mediteran festivala.
Za prevode Zoranovih pesmi v italijanščino je poskrbel Miran Košuta, zato verjamemo, da bo skupni nastop kaj več kot le enkratna priložnost mednarodne glasbene izmenjave.
sobota 26.julij ob 21.30
wu xing
Kitajska / vstopnina: 2.000 SfT Skupina izvrstnih glasbenikov iz Kitajske in Nemčije, ki jo je sestavil Robert Zollitsch, ki ga poznamo še iz sodelovanja z mongolsko pevko Urno, prinaša na festival glasbo kot je še nismo slišali v teh krajih. Prav nič modernega ji niso dodajali, le nekatere zvoke klasičnih inštrumentov so zamenjali drugi, evropsko bolj znani. Spet pa imamo opravka z brilijantnim vokalom pevke Linne Gong in nenavadnimi zvoki citer ter guzhenga in yangqina, dveh kitajskih klasičnih inštrumentov, ki ju doslej še nismo slišali na tem festivalu, vendar že osvajajo poslušalce po Evropi.
.... J*
v '' hi#™'
m
l -1! imi"/
' t;	v
V *1 • v
vV. ^
EXTRA PROGRAM sreda SO.julij ob 21.30
Charlie McMahon
Avstralija / vstopnina: 1.500 SIT Charlie McMahon, didgeridoo virtuoz z več kot 40-letnimi izkušnjami igranja je bil koncertni član skupine Midnight Oil na njeni svetovni turneji, snemal za Snakefinger, Janes Addiction, Sunrize Band & Def FX, izdal 9 albumov v okviru lastnih glasbenih zasedb. Šest let je živel in deloval v skupnosti puščavskih aboridžinov plamena Pintubi, se od njih učil preživetja v divjini, in posnel dva dokumentarna filma Tokrat bo nastopal s svojo mednarodno različico zasedbe Gondwana, ki jo sestavljata še bobnar Tray Miligan in saksofonist Nathan. Glasbo kakršno igrajo v tej zasedbi lahko poimenovali 'didgeridoo groove' s primesmi elementov acid jazza.
petek 1.avgust ob 21.30
Brina & String.si
Slovenija / vstopnina: 1.500 SIT Mlada pevka Brina Vogelnik je na podlagi zbirateljskega dela mame Eke Vogelnik pripravila repertoar zelo starih slovenskih ljudskih besedil. Gre za pesmi, ki jih je v prejšnjem stoletju Stanko Vraz zapisal - pomanjkljivo, a vendarle - tudi melodično. Tem prirejenim melodijam je novo preobleko dodal skladatelj in violinist Vlado Batista ter k izvedbi povabil svojo skupino String.si, ki razširja meje tipičnega zvoka godalnih zasedb s perkusivnim načinom igranja, kjer tolkala in ritem sekcijo nadomeščajo violine. Brina & String.si ne ustavlja na mejah dežele Kranjske, temveč črpa iz slovenskega obrobja in še čez: tako v glasbi najdemo elemente orientalsko razgibanega Balkana, panonskih širjav in Mediterana.
sobota 2.avgust ob 21.30
Mediteranean celtic Dub connection
Italija / vstopnina: 1.000 SIT
Mediteran festival vseskozi išče povezavo med klasično ljudsko glasbo in sodobnimi glasbenimi trendi. Tokrat bo to poslanstvo pripadlo skupini MCDC, ki prihaja iz umetniškega okolja Firenc. Njihov pristop k glasbi je pravzaprav zelo naraven. Svoji klasični glasbeni izobrazbi so dodali izkušnje sodobne elektronske glasbe, vendar na način, daje elektronika le sredstvo, vsebina pa je vendarle v koreninah._____________________
KONCERT DO KONCERTA
Zadnji dnevi so bili res v znamenju prireditev. Večina se jih je zgodila na Manziolijevem trgu, končno pa je spet zaživelo tudi prizorišče pred Caffè A la Porta, kjer je v sklopu Imago Sloveniae nastopil argentinski vokalni kvartet Opus Ouatro, ki je presenetil strokovnjake in navdušil vse druge ljubitelje tovrstne glasbe. Bil je lep večer, Izoli primeren.
Na Manziolijevem trgu se je zgodil drugi teden Mediteran festivala. Glasbeniki židovske skupnosti iz Londona Oi Va Voi so nam vsem dali lekcijo iz sodobne world glasbe s kombinacijo klasike in sodobnega breakbeata. V soboto pa nam je s svojim prelepim glasom stregla Avstralka Emaline Delapaix z minimalizirano a zelo dobro skupino.
Nedeljski nastop Distango se je enostavno začel prezgodaj, ko je sonce še risalo sence na trgu. Zato je bilo tudi obiskovalcev manj od pričakovanega, kar pa ni motilo nastopajočih, ki so pripravili res lep večer sodobnega tanga.
CHARLIJEVA SOLA DIDGERIDOO-JA
Marca 2003 je Charlie pri nas vodil štiri delavnicev igranja na didgeridoo, ki jih je obiskalo preko 70 znanja željnih nadebudnežev. Med seboj so varirali po starosti in v predznanju, od takih ki so prvič poprijeli za inštrument, do tistih ki so se z njim začeli ukvarjati že pred leti. Kljub vsej heterogenosti so bile delavnice zanimive in vsak je lahko našel stvari v katere se je lahko usmeril in jih začel raziskovati.
Ker je tudi v slovenskem Primorju veliko tistih, ki bi radi bolje spoznali ta inštrument smo pripravili delavnico učenja didgeridoo-ja, ki se bo zgodila v Shoto klubu Pod Belvederjem na dan Charlijevega koncerta, 30.julija od 15-18 ure
Na delavnici bo možno preizkusiti in si za čas delavnice izposoditi tudi instrumente, ki jih izdeluje Jože, tako da če svojega inštrumenta nimaš naj te ne skrbi. Trajanje delavnice je tri ure, število udelažencev pa je omejeno na petnajst. Čete stvar zanima se čimprej prijavi, saj te čaka enkratna priložnost srečanja in prejemanja znanja neposredno od samega didgeridoo virtuoza. Cena delavnice je 6.500 sit v predplačilu ali 7.500 sit na dan delavnice (če bo na voljo še kakšno prosto mesto). Priporočamo, da se prijaviš čimprej, saj si lahko edino tako zagotoviš zanesljivo udeležbo. Dodatne informacije lahko prejmeš tudi preko mobilnika 041 727 156 (Jože) najlažje pa se prijavite na naslov jprezelj@yahoo.com, lahko pa tudi pokličeš na uredništvo Mandrača.
SHOTO KLUB NAPOVEDUJE
Četrtek 24. julija Pod Belvederjem ob 22.00
KHONS
(Ljutomer)
Koncert za tiste, ki verjamejo v pravo glasbo tudi pri 30 stopinjah celzija.
SPREMEMBE V GLASBENI ŠOU
Aprila so občinski svetniki na svoji seji sprejeli spremembo odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center za glasbeno vzgojo Koper, po katerem je glasbena šola v Izoli postala podružnica Glasbene šole Koper. Enaka usoda je doletela tudi piransko glasbeno šolo, kjer so svetniki že lani sprejeli takšen odlok, v Izoli pa so po besedah županje Brede Pečan zavlačevali, saj so tehtali tudi drugačne možnosti organiziranosti. Razlog za spremembo je predvsem veljavna zakonodaja, ki ne predvideva takšne organiziranosti, kot smo jo imeli doslej. Zdaj so bile namreč v okviru Centra za glasbeno vzgojo organizirane tri enote, ki so bile med seboj enakovredne, po veljavni zakonodaji pa so glasbene šole lahko organizirane le kot samostojni zavodi ali podružnice.
Na občini so sicer tehtali možnost, da bi postala šola samostojna, vendar bi to prineslo večje stroške. Zdaj prispeva izolsak občina za delovanje glasbene šole nekaj manj kot 6 milijonov tolaijev na leto, ki so namenjeni za nakup glasbil, z potne stroške ter izobraževanje učiteljev. Iz šolnine, ki jo plačujejo starši pa se krijejo materialni stroški, medtem ko plače zagotavlja ministrstvo.
Glavni razlog, da je obveljala odločitev o enotni organiziranosti je predvsem strokovnost, je poudaril Miran Žlogar, predstojnik občinskega Urada za družbene dejavnosti. »Skupna organiziranost glasbenega šolstva na področju treh občin omogoča šoli boljši razvoj, predvsem pa učencem s tega območja zagotavlja kakovosto glasbeno šolanje,« je odločitev utemeljil Žlogar in pristavil, da so s takšno rešitvijo presegli lokalistične interese, kar je predvsem v dobro mladih glasbenikov, ki imajo tako boljše možnosti za nadaljnje glasbeno izobraževanje.
Kot je zatrdila direktorica Glasbene šole Koper Marija Gombač glede položaja izolske glasbene šole ne bo nobenih sprememb, razlika je le v poimenovanju, ki je zdaj skladno z zakonodajo. Vendar pa se pripravljajo spremembe v vodstvu izolske podružnice, ki jo že dvanajst let vodi Darinka Jug, ki je trenutno še pomočnica direktorice CVG-ja. Pripravlja se namreč kadrovska sprememba, o čemer bo več znanega septembra, ob začetku šolskega leta.
Jugova je bila že prej skeptična do podružnične organiziranosti glasbenega šolstva na našem področju, o čemer je pred skoraj dvema letoma spregovorila tudi v našem časopisu. Po njenem bi bila najboljša sedanja organiziranost, čeprav se zaveda, da bi bilo za to potrebno spreminjati zakonodajo. Takšni postopki seveda niso enostavni in to vedo tudi v občinski upravi. Tudi sama meni, da je glavni argument za to, da šole ostanejo skupaj, strokovnost, v primeru podružnične organiziranosti pa izolska glasbena šola hočeš nočeš izgublja nekaj suverenosti.
S spremembami odloka so se že pozimi seznanili tudi člani sveta staršev Glasbene šole Izola, ki so na aprilskem sestanku izpostavili vprašanje šolnine v bodoče in tudi za nazaj. Zanimalo jih je, koliko sredstev iz šolnine je bilo lani zbranih, kolikšen del je šel za materialne stroške in kolikšen del za t.i. nadstandard, pa tudi kakšen delež je bil porabljen za izolsko glasbeno šolo, vendar odgovora zaenkrat še niso dobili.
Kaj pomeni zdajšnja organiziranost bo najbrž bolj jasno v prihodnosti. Prostorski pogoji v katerih deluje izolska glasbena šola prav gotovo niso najboljši, negotova pa je tudi usoda Besenghijeve palače, ki je v postopku denacionalizacije. V prihodnje bo treba za mlade glasbenik zagotoviti tudi te pogoje ter seveda dovolj kakovostnih instrumentov in opreme. Strinjamo pa se lahko, da je pomembno to, da bodo imeli še naprej na razpolago kader, ki bo tudi mladim Izolanom zagotavljal dovolj dobro glasbeno izobrazbo.
(Karmen Bučar)
Javni sklad Republike Slovenije za kultur^ dejavnosti vabi na
PREVAJALSKO SOLO
v Izolo v času od 2. do 5. oktobra 2003.
NAMENJENA je mladim prevajalcem, študentom in dijakom, ki se že preizkušajo - ali pa si to želijo - v prevajanju tujih, predvsem sodobnih literarnih besedil. Pogoj za udeležbo je dobro poznavanje tujega jezika in
seveda materinščine.
PROGRAM Prevajanje poezije, proze in dramatike iz sodobne
angloameriŠke, hrvaške in srbske, italijanske in nemške literature, predavanja in pogovori o strokovnih vprašanjih v zvezi s prevajanjem literature.
PREDAVATELJI IN MENTORJI dr. Martina Ožbot (Filozofska fakulteta, Ljubljana) - za italijanski jezik, dr. Durda Strsoglavec (Filozofska fakulteta, Ljubljana) - za hrvaški in srbski jezik, dr. Barbara Simoniti (samostojna prevajalka, pesnica in pisateljica) - za angleški jezik in dr. Irena Samide (Filozofska fakulteta, Ljubljana! - za nemški jezik.
PRIJAVE IN PODROBNEJŠE INFORMACIJE
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), Štefanova 5, 1000 Ljubljana (faks 01 2410 510, e-mail dragica.breskvar@jskd.si)- do 15. septembra 2003. (Če se bo za posamezni jezik prijavilo manj kot 5 udeležencev, bo delavnica za ta jezik odpadla.)
Vodja prevajalske šole Dragica Breskvar, prof., samostojna svetovalka JSKD za literarno dejavnost
galerija
INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
razstava
:7	; -■

#
MLADI
■___________________________________________________________._____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
BETI BRICEU, KLEMEN GORUP, SIMON KASTELIC, ERIK MAVRIČ, MARTINA ŠTIRN, JONI ZAKONJŠEK, TILEN ŽBONA
Razstava, ki je postavljena vzporedno v treh razstaviščih, bo do 31. avgusta na ogled v Pretorski palači, Palači Gravisi v Kopru in Galeriji Insula v Izoli.
Pretorska palača (Titov trg, Kopen tel. 05/ 66 46 403; tic@koper.si) 9 - 20, nedelja 13 -20 Palača Gravisi - Skupnost italijanov "Santorio Santorio" Koper (Ul. OF10, Koper; tel. 05/ 627 94 31 ; comit.mario@email.si )10-12,17-20 nedelja zaprto Galerija Insula (Smrekarjeva 20, Izola; tel. 05/ 641 53 03; galerija.insula@siol.net) 9 -14,18 - 20, sobota 10 -13, nedelja zaprto
galerija ALGA
&	V	»r ; J&š
Razstava zbiratelja
Janeza Janežiča
/ izbor eksponatov različnih tematskih razstav / ijj NOVI POLETNI URNIK
OD PONEDELJKA, 28. JULIJA DO PETKA 8. AVGUSTA ,V *yt BO GALERIJA ODPRTA OD 18.00 DO 21.00 URE
Poletna galerija v cerkvici
Gregorčičeva 21
EX-TEMPORE IZOLA 2003
Razstava izbranih slik - nagrade in priznanja XIV. Mednarodnega slikarskega Ex- tempore
Urnik galerije od 28. Julija do 8. Avgusta 19.00 - 21.00
VABLJENI NA PRAZNOVANJE NA ŠARED - K SV. JAKOBU v nedeljo, 27.7. ob 19.00 uri
Kot že nekaj let se bomo tudi letos zbrali ob cerkvici sv. Jakoba na Šaredu. Počasi, vendar vztrajno, dobiva svetišče novo podobo. Od lanskega praznika smo s skupnimi močni naredili kar nekaj: utrjeni so zidovi cerkve (iniciranje), ometi, precej, vendar še ne dokončno urejena okolica, nov podporni zid in stopnice do cerkve, nova asfaltna prevleka.... Kar precej novih stvari in iskrena hvala za pomoč tudi Krajevni skupnosti in Občini Izola oz. Komunali.
Letos pa nas ob prazniku čaka tudi presenečenje. V svetišču bo tudi kip sv. Jakoba, ki ga je po naročilu izdelal mojster Wednelin Hammerer, doma iz Avstrije, blizu meje s Švico. Tej umetnini pa se bosta pridružila še kip Matere božje in znamenje križa. Wendelin je priznan rezbar v Avstriji, član različnih umetniških združenj - tudi vpisan v evropski leksikon umetnikov. Trideset let že razstavlja po različnih mestih in se še posebej posveča vzgoji novih rezbarskih generacij - od otroškega vrtca pa vse do mednarodnih delavnic, ki jih prireja na domačem domu. Več o njegovem delu si lahko ogledate na naslovu: www.hammerer.com. Umetnik Wendelin bo v nedeljo zvečer z nami na Šaredu. Veselimo se srečanja z njim in zato še posebej dobrodošli.
Iskrena hvala za vse darove, ki ste in jih boste še prispevali za obnovo in opremo našega svetišča.
Andrej Sedej, župnik
Zunanji videz našega mesta
KUMA NAPRAVE SO IZVEN ZAKONOV?
Brez klimatskih oziroma prezračevalnih naprav, ki jim po domače pravimo klima naprave enostavno ne gre več. To vemo vsi, ki se v teh dneh potimo v neklimatiziranih stanovanjih, pisarnah, avtomobilih ali delavnicah, vedo pa tudi tisti, ki naprave za klimatiziranje prostorov prodajajo, servisirajo in montirajo.
In čeprav se zdi, da nam brez klimatskih naprav skoraj ni moč živeti je to področje zakonsko eno najslabše urejenih pri nas. Na Ministrstvu za okolje sicer lahko najdemo različne uredbe o prezračevalnih napravah, zelo skrita pa so določila o tem, kako oziroma kje so lahko takšne naprave montirane. Nekaj namigov lahko najdemo v zakonu o graditvi objektov, pripravljena pa je menda že bila tudi uredba, ki naj bi inšpektorjem za gradnje dala določene pristojnosti, vendar so ti zaenkrat še brez nje. Zato ni nič čudnega, da so po neuspelem poskusu kaznovanja najemnika poslovnega prostora, ki je brez dogovora s sosedi montiral klima napravo na skupni fasadi, to področje postavili ob stran vsaj dokler jim zakonodaja ne bo ponudila pravih orožij za spopad s tem problemom.
Da gre za resnično vse bolj aktualen problem pričajo tudi številne pritožbe ljudi, ki potujejo na vse mogoče organe, od policije in občinskih inšpekcijskih služb do republiških inšpektorjev in celo ministrstva za okolje. V velikem številu primerov gre za pritožbe sosedov, ker jim klima naprave ropotajo ali se iz njih cedi na spodaj živeče stanovalce. So pa tudi takšni, ki jih motijo tovrstni nekontrolirani in že skoraj nasilni posegi v okolje, saj klima naprave vse pogosteje končajo novourejenih fasadah in celo spomeniško zaščitenih stavbah.
na
P**
K*
Tako pa je za zunanji videz stavbe na Kristanovem trgu in za sejno sobo občinskega sveta poskrbela občinska oblast.
V Izoli to področje zelo dobro ureja odlok o zunanjem videzu in urejenosti mesta, naselij in podeželja v občini Izola, ki je bil sprejet jeseni leta 1999 in v katerem je med drugim zapisano, da poseg v fasado predstavlja med drugim tudi nameščanje naprav itd., v drugem odstavku 38. člena pa je posebej zapisano, da je treba posebno pozornost posvetiti fasadam, ki so ob cestah, ulicah in ob površinah izpostavljenih pogledom. Posegi na fasadah, vključno z dodatnimi konstrukcijami in napravami so pogojeni z izdelavo celostnega načrta ureditve fasade iz katerega izhaja, daje upoštevana zasnova usklajena s kvalitetno celostno podobo objekta oziroma niza (po mnenju strokovne osebe ali avtorja osnovnega projekta). V naslednjem (39.) členu pa je še zapisano, da na fasadah stavb iz prej omenjenega 2. odstavka (tiste, ki so na izpostavljenih mestih) ni dovoljeno postavljanje hladilnih naprav in podobno ...Kazni za nespoštovanje tega odloka so konkretne: 250.000 tolarjev za pravno osebo in 50.000 tolarjev za fizično osebo.
Seveda pa je v trenutku, ko ni zagotovljena zadostna zakonska podlaga za takšne ukrepe in nadzor spoštovanja uredbe vse to bolj ali manj na papirju. Tisti, ki si upajo vse in še več pač montirajo klimatske naprave tam kjer jim paše, tisti kijih razen lastnega udobja zanima tudi izgled kraja v katerem živijo pa skušajo te naprave spraviti čimbolj na skrita mesta. Žal je slednjih, v primeijavi s kršitelji, bistveno manj. (DM)
TUDI SKUTER JE MOTOR
Motoristi so že dolga leta organizirani v različna združenja, postali so bajkerji, trajkerji in še kaj, manj znano pa je, da obstajajo tudi združenja lastnikov oziroma vpznikov skuterjev. Eno takšnih združenj že dobro leto obstaja celo v Izoli in se imenuje Skuter klub Izola, nekateri pa že več delujejo kot skuteristi tudi individualno. Med njimi je tudi Tiberio Chelleri, ki je s svojim skuterjem Piaggio Quartz (cinquantinom) prevozil več kilometrov kot marsikateri »pravi motorist«.
Največkrat potuje s sinom Renejem, ki je v teh treh letih postal že pravi »veteran«, razdalje ki sta jih prevozila pa so zavidanja vredne. Najprej sta s skuterjem obkrožila celo Istro, naslednje leto sta odpotovala do Lošinja, letos pa stajo »potegnila« kar do Raba. Seveda so mnogi presenečeni, ko daleč od doma srečajo Tiberija in sina s skuterjem, saj je to vozilo namenjeno predvsem vožnji po mestu, vendar kot pravi Tiberio je tudi zelo zanesljivo za dolge vožnje. Doslej še nista imela nobene okvare niti nobene nesreče, skuter redno servisirata, med vožnjo pa seveda uporabljata vsa potrebna zaščitna sredstva. »Brez čelade ni pravega motorista«, pove Tiberio in doda da je vožnja s skuterjem tudi na takšne razdalje varna, seveda če voznik pametno uporablja vozilo, tudi udoben je dovolj, saj ima širok sedež in noge počivajo med vožnjo pa tudi drža med vožnjo je dokaj normalna.
Seveda s skuterjem ne moreš na hitre ceste in avtoceste,
drugače pa lahko greš povsod. "Tudi skozi predor Učka so me spustili, le vprašali so me če imam luči in ni bilo problema. Seveda pa se je treba znati obnašati in dogovarjati s policisti in tistimi, ki urejajo promet«.
Seveda pa ne potujeta le proti jugu ampak sta s skuterjem obšla tudi dober del Slovenije, v načrtu pa imata celo Log na Mangartu in druge zanimive gorske kraje. V slabih treh letih sta tako nabrala več kot 25.000 kilometrov. Povejmo še, da se na ture odpravljajo tudi člani Skuter kluba Izola in letos so menda že potovali do Zadra, na ogled speedway dirk na Krškem in še kam jih bo zanesla pot. Ni kaj, skuter je lahko koristno prevozno sredstvo ne le za divjanje po mestnih ulicah ampak za spoznavanje tudi bolj oddaljenih krajev in ljudi.
(foto Tiberio)
KRIMINALIJE
Vročina naredi svoje in očitno povečuje agresivnost ljudi. Tako smo v Izoli zadnje dni doživeli kar nekaj spopadov, ki pa so bili v glavnem omejeni na razreševanje družinskih sporov. To seveda ne zmanjšuje njihove teže, ravno obratno. Potrjuje se teza, da so družinski nesporazumi in družinsko nasilje vse pogostejši pojav v naši družbi. Naslednji trije primeri tem trditvam pritrjujejo.
ZGODBA ŠT 1.
V	zgodnji jutranji uri (07.37) je na št. 113 poklicala ženska in slušalko odložila ob telefon. V ozadju je bilo slišati le kričanje ženske in jok otroka. S pomočjo Telekoma smo prišli do naslova tel. priključka in na kraj takoj poslali policiste, ki so ugotovili, daje v enem od stanovanj v Jagodju izvenzakonski parter s stalnim bivališčem v Kopru, v prisotnosti še ne tri leta starega sina pretepal partnerko iz Dravograda. Zoper pretepača bo podan predlog sodniku za prekrške ter kazenska ovadba, zaradi nasilništva. O razmerah v družini bo obveščen tudi Center za socialno d^lo.
ZGODBA ST. 2
V	dopoldanskih urah so delavci Hotela Riviera obvestili policiste, daje eden od gostov v sobi pretepel ženo in se je pred pretepačem zatekla v recepcijo. Policisti so na kraju ugotovili, daje 43-letni državljan Bosne in Hercegovine z bivališčem v Švici, vpričo svojih dveh hčera v hotelski sobi pretepel ženo. Suroveža smo pridržali do izročitve sodniku za prekrške^,
ZGODBA ST. 3
Dan pred tem so v dopoldanskih urah delavci na plaži Simonov zaliv v Izoli opazili, da na plaži leži nezavestna občanka in poklicali PHE Izola, ki so jo odpeljali v SB Izola, kjer je ostala na zdravljenju. Ugotovili smo, da sta se zakonca, ki stanujeta v Izoli ob 05.00 uri na terasi gostinskega lokala sprla, nato pa stepla. Možakar, sicer domačin, je svojo soprogo, tujko, večkrat udaril in vrgel na tla, pri čemer je z glavo udarila ob tla. Vročekrvni možakar je po nečednem delu odšel domov, soproga pa je odšla na plažo, kjer se je, najverjetneje zaradi poškodb glave in popite pijače, onesvestila. Zadeva bo dobila epilog na sodišču.
BONAČA JE ZGORELA
Okoli 15. ure je pričela goreti barka, kije bila zasidrana v Strunjanskem zalivu 100 metrov od obale, pred restavracijo Lambada. Do nje je zaplaval pogumni kopalec, ki je dobil na sosednji barki gasilni aparat, splezal nanjo ter jo od zadaj poskusil pogasiti, kar pa mu ni uspelo. Policisti so takoj na primerno razdaljo odstranili ostale kopalce in radovedneže, saj je obstajala nevarnost, da pride do eksplozije. Na kraj so prihiteli gasilci, ki pa zaradi oddaljenosti in nevarnosti eksplozije rezervoarjev z gorivom niso posredovali. Okoli 17. ure seje 9m dolga in 3,6m široka barka Bonača potopila na dno zaliva. Lastnik iz Nemčije je oškodovan za preko 5 mio SIT. Vzrok požara je najverjetneje leča na povečevalnem steklu, ki je bila puščena na papirnatem zemljevidu na armaturni plošči barke.
POCENI PIZZA IN PRŠUTI
V	pizzerijo Napa so prišli 4 mladeniči, ki so naročili dve maxi pizzi ter pijačo. Ko so pizzi pojedi ter poplaknili hrano še z naročeno pijačo so izkoristili odsotnost natakarice ter stekli proč, ne da bi poravnali račun za 7.000 SIT.
Neznanci pa so skozi okno vlomili v lokal na svetilniku in od tam odnesli pršute.
OČISTILI SO GA
Lastnik je lepo parkiral kolo z motorjem, ko pa je naslednji dan prišel ponj je ugotovil, daje nekdo odprl prostor pod sedežem in mu ukradel GSM, dokumente in denar, za povrh pa še nekaj kosov motorja.
NI MARAL FESTE
Na Šaredu so imeli zabavo, ko pa seje končala so udeleženci ugotovili, da jim je nekdo na treh vozilih preluknjal gume in naredil za 140 tisočakov škode.
ČELADA IMA CENO
Pred vhodom na plažo v Simonovem zalivu sta dva motorista pustila kolesi z motorjem in in na njih čeladi. Ko sta se vrnila čelad ni bilo več, škode pa za 80 tisočakov.
ZAPIRAJTE OKNA
Policisti opozarjajo, da smo vozniki še vedno zelo neprevidni ob zapiranju oken na parkiranih avtomobilih. Ob nedavni kontroli so v eni sami noči našli v ulici Oktobrske revolucije 9 vozil, v Simonovem zalivu 11 vozil in na Velikem trgu 3 vozila, ki so imela delno ali v celoti odprto vsaj eno okno. Vse lastnike so obvestili naj pridejo in zaprejo okna. Povejmo še, da vas za takšno neprevidnost lahko doleti kazen, saj je voznik dolžan ob zapustitvi vozila le - to zavarovati pred neupravičeno uporabo, kazen pa je 10.000 tolarjev.
ALKO LESTVICA
Zmagovalec je tokrat napihal 2.00 g/kg, za 1.31 pa so dodelili le še srebrno medaljo. Dva voznika sta odklonila preizkus na mamila.
ANONIMKA O RIBIŠKEM DENARJU
V uredništvo smo dobili anonimko napisano v italijanskem jeziku v katerem se neznani avtor sprašuje, kje je končal denar za razvoj ribištva pripadnikov italijanske narodnosti. Ker pismo ni podpisano (zgolj Isolano) ga v celoti ne bomo objavili, ker pa je bilo poslano tudi Ministrstvu za gospodarstvo, Italijanski samoupravni skupnosti, medijem in kriminalistom naj le povzamemo nekatere navedbe iz pisma.
Neznani avtor navaja, da je ministrstvo septembra 2001 namenilo denar za ureditev ribarnice v Izoli, po njegovem mnenju pa je ta denar končal 200 metrov prej in dobil obliko gostinskega lokala. V nadaljevanju sledi vrsta kritičnih besed na račun tega lokala in vprašanje, kako da se Ministrstvo ne zanima, zakaj projekt ribarnice, ki bi jo ribiči tako potrebovali, ni bil realiziran. Končuje pa z ugotovitvijo, da ribiči, ki so postali gostinci, mirno nadaljujejo z delom pod pokroviteljstvom občinskih oblasti.
Cas anonimk očitno šele prihaja.
MALI OGLASI
-PRODAM STOLČEK ZA HRANJENJE Peg Perego v modrobeli karo barvi z mizico tel 041452121 - GORSKO KOLO (jumperstrek), pletilni stroj PFAFF, TRIKOMA! 32 - nerabljeno PRODAM tel 6413
554
• več mladih muc podarimo, sto let staro medeninasto posteljo prodamo za 120 000 sit
05 6420245,031 597222 popoldan
-	IŠČEM DELO, POSPRAVLJANJE, LIKANJE, POMOČ STAREJŠIM OSEBAM 031 631 188
-	PODARIM RABLJENE, DOBRO OHRANJENE obleke za otroke in odrasle, tel 031 877 434 Petra
-	DVE LITOŽELEZNI PEČI NA TRDA GORIVA, dobro ohranjeni prosam. tel 641 77 48 zvečer
■	PRODAM MODEM ZA KABELSKI internet Elta, tel 031 448 535
-	PRODAM FREZO GOLDONI 8Kw, bencin, nova - še nerabljena. Cena po dogovom. tel 641 93 18
■	PRODAM HLADILNO SKRINJO Gorenje v odličnem stanju za 23.000,00 tel 641 35 54 PRODAM SKORAJ NOV MOPED Tomos A3 (automatik), prevoženih 120 Km, registriran do aprila 2004. Prodam tudi Čelado, inf: 641 45 63
■	UGODNO PRODAM BALKONSKO žaluzijo - dom 3mX2m in 2 kom. avtoplaščev 175X60X14 -tel 6416762
-V IZOLI ODDAM POSLOVNE PROSTORE primerne za skladiščenje ali zimovanje plovil tel 041 799490
-	SKUTER GILERA RUNNER 50 sp, letnik 2000,10.000 km, viola-čmebarve, kovček, na
novo registriran, prodam za 300.000 SIT tel 041 585 877
■	KOSINI TRAVO, tel 031 604 846
-	NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam, klicati na 041 856855
-	FIAT UNO 60S, 1 1986, dobro ohranjen prodam. Cena po dogovora. 070 295 051
-	MATI in SIN - Izolana, iščeta manjše enosobno stanovanje za najem za daljši čas. tel. 640 00 10 (uredništvo Mandrača)
■	PRODAM DOBRO ohranjene Rolerje št. 38 za 5.000SIT. tel 6415100
-	PRODAM POROČNO obleko, številka 36-38. Cena po dogovoru, tel: 041/348 624
-	Inštruiram italijanščino za osnovno šoloin angleščino za osnovno in srednje šole tel. 041 315 966.
■	ODDAM PSIČKO manjše rasti, mešanček z maležanko, staro 1 letp. je prijazna in prikupna, tel 041 681 811
■	PRODAM OTROŠKO KOLO znamke SCOVT-kajami z dvema stranskima kolesoma, cena po
dogovora, tel 641 44 53
■ PRODAM STARO ISTRSKO HIŠO, 8km od Kopra, 60+60m2, potrebno prenove z dvoriščem in
murvo, tel 031 282 148

je tednik halonov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tei 05/640 0010, fax 05/640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika® mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE tLo.o., Izola; teL05/640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354/Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
n
KO IZOLA POSTANE LAS VEGAS
Izola je majhno, prijazno mediteransko mestece v katerem je lepo živeti ali biti gost. Fotografija, ki nam jo je poslal bralec, ki se podpisuje z r-izla pa nam odkriva drugačno Izolo, osvetljeno z množico luči in živahno kot kakšen Las Vegas. Pred leti še zdaleč ni bilo tako, Izolo je osvetljevalo nekaj mestnih luči in svetilnik je bil najbolj opazen od vseh. Kdo ve po kateri luči se dandanes ravnajo pomorci, ko ponoči plujejo proti Koprskemu pristanišču.
AVTOBUS JE PREMAJHEN
Plaža hotela Belvedere je gotovo najmanj dostopna od vseh hotelskih plaž v naši občini, saj je pot od hotela do plaže dolga skoraj kilometer. Pri normalnih temperaturah hoja navzgor ali navzdol seveda ni problem, pri trideset in več stopinjah Celzija pa je to že zdravju nevarno početje. Zato se kopalci še kako razveselijo avtobuska, ki jih popelje na plažo ali nazaj, saj se za prihod z lastnim avtomobilom težje odločijo, ker je treba za parkiranje ob plaži treba odšteti po 700 tolarjev na dan.
S sprednjima zračnima blazinama, z daljinskim centralnim zaklepanjem, električnim pomikom sprednjih stekel, po višini nastavljivim servo volanom, sistemom ABS in drugo bogato opremo razvname tudi najbolj hladnokrvne.
Nov
vročinski val! SEAT Leon.
SEAT Leon že od 2.695.000* SIT dalje.
* Ponudba velja za omejeno količino vozil.
Avto Jereb d.0.0.
Tel.: 05 616 80 00
info@a-jereb.si
www.a-jereb.si
MOTOHOV KOT

MEDITERAN TA TEDEN
MAURIZIO GERÌ SWINGTEI ZORAN PREDIN&ADIJO PAMET
Italija-Slovenija
petek 25.julij ob 21.30
WU XING
Kitajska
sobota 26.julij ob 21.30
ZGIBANKE, LETAKI
Obojestranski štiribarvni tisk (4/4), format
A4, 135 g mat oz. sijaj premazni papir,		rr 1.000 kosov	32.000 siri
zgibano na format amerikanke.		3.000 kosov	43.000 SIT
		5.000 kosov	57.000 srt
	i	^ P LJr	10.000 kosov k.	85.000 SIT 	
	mol vi:		
		2!»TKE	
		^7	
\\ ! \		rf ^	1 100-500 kosov	18.000 SIT
	/t J*	501-1000 kosov ^		20000 srr 		— jj
Enostranski dvobarvni tisk (2/0), format 85 x 53 mm, 250 g mat oz. sijaj premazni karton.
Izdelava filmov ni vključena v zgoraj navedene cene.
tise vktručureje S© ’% DDV.
IT" ì BIH06RAIMKA
LbBORI
BIROGRAFIKA BORI d.o.o. TISKARNA In KOPIRNICA
Industrijska cesta 4b | 6310 Izola T: 05 663 5422 | F: 05 663 5420 E-mail: izola@birografikabori.com Internet: www.birografikabori.si