Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 30. januarja 2020 - Leto XXX, št. 5 stran 2 Vtakniti veliki slovar v žep Perün te fčesno stran 4 Dojan je biu pri mena stran 8 Na najvišišoj zidini Vogrske stran 9 2 Vtakniti veliki slovar v žep Začetek pisanja slovensko-madžarskih slovarjev sega v daljno 18. stoletje, ko je Mikloš Küzmič v svoji »ABC knižici na narodni šoul hasek« objavil prvi seznam prekmurskih slovenskih izrazov z madžarskimi vzporednicami. Dve stoletji kasneje sta izšla - še danes najbolj razširjena - slovensko-madžarska in madžarsko-slovenska slovarja avtorjev Elizabete Bernjak oziroma Jožeta Hradila. Slednja sta bila le srednjega obsega, zato sta predsednika slovenske in madžarske vlade leta 2012 podpisala izjavo o nameri za izdajo sodobnih vélikih slovarjev v obeh smereh. 24. septembra 2019 so v sejni dvorani Filozofske fakultete Univerze ELTE v Budimpešti predstavili Madžarsko-slovenski digitalni veliki slovar, ki je nastal v sodelovanju Inštituta za slovansko in baltsko filologijo ter založbe Akadémiai Kiadó. Še lani so slovar predstavili tudi v Ljubljani, letos, 24. januarja, pa sta na Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru pripotovala nosilec projekta, profesor dr. István Lukács in glavna urednica slovarja dr. Marija Bajzek Lukač, kjer se jima je pridružila še urednica Brigitta Soós. Generalna konzulka Metka Lajnšček je izpostavila, da je želela glas o novem slovarju pripeljati tudi v Porabje, kjer delujeta slovenski dvojezični osnovni šoli in kjer imajo ljudje največ stikov s slovenskim jezikom. »Potrebovali smo sodobno in obsežno zbirko, saj se jezik neprestano spreminja,« je poudarila gostiteljica, ki je izrazila svojo podporo nadaljnjim prizadevanjem, torej izdaji obratnega slovarja. »Slovensko-madžarski slovar bo dostopen že letos, pripravljajo ga na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani,« je zaključila Metka Lajnšček in besedo predala nosilcu projekta. István Lukács je najprej opo- zoril, da je postala Filozofska fakulteta ELTE v zadnjih petih-šestih letih pomembna delavnica za sestavljanje sodobnih vélikih digitalnih slovarjev. pred očmi imeli predvsem mlade,« je povedala glavna urednica in opozorila, da novi slovar nima tiskane različice, le spletno. Po njenih besedah To se nam prikaže na zaslonu, če v polje vtipkamo iskano besedo V načrtu so izdaje za kitajski, srbski, poljski, češki, bolgarski in makedonski jezik, medtem ko so prvega - madžarsko-slovenskega - pripravili sodelavci oddelka za slovenski jezik, ki se je projekt pričel leta 2015 po naročilu Ministrstva za človeške vire (EMMI), kmalu pa se je formirala uredniška ekipa in bila podpisana pogodba med Univerzo ELTE in Sejno sobo Generalnega konzulata so napolnili predstavniki šolskega, kulturnega in medijskega področja je kot najmlajši nastal šele leta 2006. Glavna urednica slovarja (rojena Gornjeseničanka) Marija Bajzek Lukač je izrazila veselje nad lepim številom prisotnih, med katerimi smo srečali predsednico ZSM Andreo Kovács, predsednico Komisije za šolstvo pri DSS Evo Lazar, župana mesta Monošter Gáborja Huszárja, številne predstavnike prosvetnega, kulturnega in medijskega življenja ter presenetljivo veliko osnovnošolcev, gimnazijcev in študentov. »Pri snovanju slovarja smo Akademsko založbo. Slednja je urednikom posredovala »stolpec madžarskih gesel«, torej besedišče, ki so ga sestavili trije ugledni madžarski leksikografi. S posebnim računalniškim programom za urejanje slovarjev je upravljal programer Zoltán Gál, potrebno tehnološko znanje pa so si pridobili tudi uredniki. Ob že zgoraj omenjenih so to bili še Tímea Tomka, Előd Dudás, György Rágyanszki in Alma Várkonyi - slednji trije so Madžari, ki so usvojili slovenščino in druge slovanske jezike. Uredniki so poiskali tudi enojezično lektorico, ki živi v slovenskem okolju in se zaveda jezikovnih interferenc. Našli so jo v osebi profesorice dr. Natalije Ulčnik z Univerze v Mariboru, medtem ko so veliko pomoč pomenili tudi lektorski nasveti dr. Mladena Pavičića z Univerze ELTE. Kot izhodišče so naročniki predpisali najmanj 70 tisoč slovarskih sestavkov, zbirka pa naj bi bila namenjena učencem dvojezičnih šol, madžarskim študentom slovenščine in obratno, prevajalcem, gospodarstvenikom, politikom in vsem prijateljem obeh jezikov. Končnih 73.567 sestavkov vsebuje dodano novejše besedje in tudi dvojezična krajevna imena oziroma izrazje, značilno za prekmurski in porabski kulturni prostor (npr. samoupravnost, ljudska kultura). Omembe vredno je še več kot 1.700 frazemov, med njimi številne stalne besedne zveze in pregovori. Pri svojem delu so uredniki uporabljali vse spletne slovarje založbe Akadémiai Kiadó, SSKJ in SSKJ2, razpoložljive dvojezične slovarje oziroma slovenski frazeološki in sinonimni slovar. Čeprav od pričetka dela ni bila na voljo, se je za najbolj koristno izkazala zbirka spletnih slovarjev fran.si, uredniki pa so se posluževali tudi spletnih korpusov. (Kot zanimivost je glavna urednica omenila tudi uporabo slovenskih narečnih slovarjev.) Vsak slovarski sestavek vsebuje madžarsko iztočnico s slovničnimi podatki v zaglavju, slovenske ustreznice (z vezljivostjo), ponazarjalno gradivo ter kvalifikatorje. Bogata zbirka frazemov se pojavlja v posebnem pravokotniku. Med delom so se urednikom vseskozi porajale dileme, ki so jih morali reševati z razpravami in posvetovanji. Težave so povzročale variacije madžarskih predponskih glagolov, pojmi, znani le v madžarskem Porabje, 30. januarja 2020 kulturnem prostoru (npr. »dzsentri«, »labanc«) oziroma redkejši izrazi s prenesenim pomenom (»angolkisasszony«). Kljub vsemu pa je Marija Bajzek Lukač na koncu svoje predstavitve potrdila misel jezikoslovca Toma Korošca: »Ne more biti stvari, ki se ne bi dala povedati v slovenščini.« In ker je prej omenjeni profesor še poudaril, da »so slovarji kolektivno delo«, smo lahko prisluhnili tudi (sodelavki generalnega konzulata) Brigitti Soós. Sourednica slovarja je povedala, da so ji delali frazemi s preprostimi besedami pogosto več preglavic kot zahtevna strokovna terminologija, pri prevajanju katere ji je na pomoč zmeraj »priskočila« latinščina. Urednica je prisotne uvedla še v računalniški postopek priprave slovarskega sestavka, nato pa opozorila na tri načine uporabe slovarja: kot prvo je (brezplačno, po registraciji) na voljo na spletni strani szotar.net, kjer lahko v polje na sredini ekrana kar vtipkamo iskano besedo. Druga dva načina pa sta najsodobnejša: na voljo je t. i. »add-in«, ki ga lahko vgradimo v urejevalnik besedil oziroma aplikacija za pametne telefone. »Slovar lahko vtaknemo v žep,« se je nasmehnila Brigitta Soós. V preteklih štirih mesecih beleži spletni slovar nad 32 tisoč ogledov, kar je skoraj 300 obiskov na dan. Registriranih uporabnikov je več kot tisoč, ki lahko v nekaj trenutkih pridejo do iskanih ustreznic. Slovar pa, na žalost, ne označuje naglasov pri posameznih slovenskih besedah, zato bo v prvi vrsti uporaben pri branju ali pisnem prevajanju. -dm(Slika na prvi strani: Glavna urednica Marija Bajzek Lukač, nosilec projekta István Lukács, urednica Brigitta Soós in generalna konzulka Metka Lajnšček na predstavitvi madžarskoslovenskega slovarja) 3 Skupni projekti slovenske in madžarske narodne skupnosti V ponedeljek, 13. januarja, so v prostorih monoštrskega županovega urada priredili neformalni sestanek vodstva Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) MURABA. Seje so se ob direktorici organizacije Réke Dancsecs udeležili še predsednik združenja Dušan Orban, predsednica nadzorne komisije Erika Köleš Kiss, predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec, župan mesta Monošter Gábor Huszár in župan Občine Lendava Janez Magyar. EZTS (ali z angleško kratico EGTC) MURABA so leta 2017 ustanovile občini obeh mest in krovni organizaciji obeh obmejnih narodnostnih skupnosti, da bi spodbudile medsebojno sodelovanje in okrepile teritorialno kohezijo. »Združenje je nastalo na pobudo takratne slovenske veleposlanice v Budimpešti Ksenije Škrilec. Ugotovili smo, da bi neka podobna gospodarska organizacija prispevala k napredku Slovencev v Porabju in Madžarov v Prekmurju,« nam je še pred sestankom pojasnila sloven- ska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss. »Naše združenje je enkratno med EGTC-ji, saj nikjer drugje med ustanovitelji ni kakšne narodnostne organizacije. Položaj narodnih skupnosti pa je povsod podoben, saj živijo njihovi pripadniki v ulice’, v okviru katerega so se pripadniki obeh manjšin med seboj spoznavali in sodelovali. Tako so lahko za našo skupnost slišali v Prekmurju in enako o prekmurskih Madžarih v Monoštru.« Stroške za delovanje združenja je do sedaj pokrivalo Mi- Sestanka v Monoštru so se udeležili predstavniki obeh občin in obeh krovnih organizacij manjšini. Prav zaradi tega imamo podobne načrte in cilje, zato želimo izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja Evropska unija.« Sodelavci delovnega telesa vseskozi sledijo evropskim razpisom, je poudarila predsednica nadzorne komisije. »Do sedaj smo uspešno izpeljali manjši program ’Medene nistrstvo za zunanje zadeve Madžarske, v letu 2019 pa je dejavnost preko Državne slovenske samouprave podprl tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Naši napori služijo glavnemu cilju: gospodarskemu razvoju Slovenskega Porabja. Najpomembneje je, da prebivalstvu - naj bodo to mali ali srednje veliki podjetniki oziroma kmetje - zagotovimo možnosti za preživljanje ali celo pogoje za zaposlovanje Slovencev pri nas oziroma Madžarov na drugi strani meje,« je zaključila slovenska parlamentarna zagovornica. »Relacija Monošter-Lendava je bila bela lisa na zemljevidu EGTC-jev na mejah Madžarske,« je opozoril monoštrski župan Gábor Huszár. »V evropski finančni perspektivi po letu 2020 se bodo čezmejna gospodarska združenja uspešneje potegovala za sredstva. Mislim, da smo ukrepali pravočasno.« Župan Huszár je še poudaril, da se prične s 1. marcem izvedba prvega večjega projekta, in sicer izgraditve sistema za pomoč ostarelim v porabskih vaseh in v okolici Lendave na domu, ki so ga že uspešno uvedli v samem Monoštru. »Program si je pridobil podporo, treba pa z njim upravljati. Pripraviti moramo tudi naslednje projekte, saj lahko le tako pridemo do sredstev,« je zaključil Gábor Huszár. Predsednik združenja MURABA, član sveta Pomurske madžarske samoupravne narodnostne skupnosti (PMSNS) Dušan Orban je pozdravil začetek izvedbe projekta. »Vemo, da bo v bodoče problem zagotoviti starejšim ljudem na podeželju zdravstveno, socialno in nenazadnje tudi ekonomsko varnost,« je izpostavil in izrazil veselje nad tem, da meja več ne ločuje obeh narodnostnih skupnosti. »S projekti bomo lahko pripomogli k boljšemu življenju v obmejnem območju,« je še dodal Dušan Orban. Tudi župan Občine Lendava Janez Magyar meni, da je sodelovanje pomembno tako za pripadnike obeh narodnostnih skupnosti kakor tudi za člane večinskih narodov na obravnavanem območju. »S Porabskimi Slovenci razvijamo dobre odnose in si izmenjujemo izkušnje na narodnostnem področju. Sodelujemo in se skupaj prijavljamo na razpise,« je podčrtal župan, ki je slovenski skupnosti na Madžarskem hvaležen tudi za to, da je podprla kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture v letu 2025. -dm- Spominska seja upravnega odbora Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja »V stari, skoz in skoz s patino stoletij zapredeni hiši, v peči, prvič zakurjeni v minulih rodovih, se kalijo najine besede, preden jih izrečeva.« (Ernest Ružič, Erd 2) Z recitalom iz pesniške zbirke Delibab Ernesta Ružiča se je v petek, 17. januarja, začela prva seja upravnega odbora Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja v letu 2020. Z branjem pesmi iz cikla Erd smo se poklonili spominu na nedavno preminulega novinarja in literarnega ustvarjalca Ernesta Ružiča, ki je sodeloval z našim društvom kot novinar in književnik. Ob prebranih verzih smo se lahko še enkrat prepričali, da so se v Ernestu, v njegovih mislih in srcu, literarne besede dolgo kalile, da jih je nato prečiščene in izkristalizirane izrekel in objavil v samostojnih pesniških zbirkah Ljudje, človek, ljudje (1967), Milijonta vsakdanjost (1976), Naj/Leg (1980), Delibab (1997), Razsanjani dan (2001), Vtisnjenke (2007) in Eva (2018) ter v romanih Erd (1998), Vijolični dim (2001), Pesem Črnih mlak (2006), Predor pod Hortobagyem (2012), Anka in Kugyjev pogled (2017). Ernest Ružič je s svojo poezijo in pripovedno prozo ustvaril spoštovanja vreden literarni opus, z dvema knjigama v knjižni zbirki Med Rabo in Muro, za katero je dal pobudo, pa je neposredno nagovoril tudi porabske bralke in bralce. Smrt pesnika in pisatelja Ernesta Ružiča navdaja z žalostjo širše občestvo, a hkrati nas njegove literarne stvaritve še naprej navdihujejo in tudi zavezujejo. V svesti te zaveze, ohranjanja in širjenja slovenske jezikovne in literarne kulture, ki jima je pokojni Ernest Ružič dal prepoznaven pečat, je potekalo nadaljevanje seje upravnega odbora. Poročilom o izdaji slikanice Rija & Rus in njeni odmevni predstavitvi v Monoštru ter o uspešnih predstavitvah filma Stric Geza ide v Zaturce v Srbiji je sledila priprava delovnih načrtov za leto 2020. V zvezi s tem je upravni odbor sprejel nekaj konkretnih sklepov: tako npr. se bo društvo odzvalo na pobudo generalne konzulke v Monoštru Metke Lainšček, da sodeluje v literarno motivacijskih akcijah za porabsko mladino, zbiralo bo knjige za slovenska društva v Srbiji, pripravilo spremembe statuta, izpeljalo izbor šolskih filmov v okviru projekta Slovenščina ima dolg jezik ter s priložnostnimi literarnimi prireditvami in akcijami opo- Porabje, 30. januarja 2020 zarjalo na literarno dediščino slovenskega panonskega prostora. Poseben izziv pa predstavlja povabilo Zveze društev Slavistično društvo Slovenije, da bi bilo naše društvo leta 2021 organizator tridnevnega slovenskega slavističnega kongresa. Po kongresih leta 1992 v Murski Soboti, leta 2005 v Lendavi in leta 2009 v Monoštru bi bil to četrti slavistični kongres na našem območju v novejšem času. A dokončno odločitev o tem in tudi o celotnem programu dela Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja v letu 2020 bo sprejel zbor članov, ki bo predvidoma 6. marca. Franci Just 4 Debeli sneg je düno (2. tau) - držinski rokopisi in lüdsko vörvanje o vrejmeni PREKMURJE Depresivni januar Dosta je takših, steri pravijo, ka je mesec januar tisti, v steron se najbole lagvo počütijo. Ameriški psiholog Cliff Arnall pravi, ka je treči pondelek v prvon meseci nauvoga leta najbole depresivni den v leti. Té den je nej vöodabrau samo zavolo svojoga lagvoga čütenja, liki je svojo odločitev argumentero na podlagi matematične formule. Na té den naj bi prišlo do viška slaboga vrejmena, dnevov brez sunca, pouleg toga naj bi lidge vönajšli, ka se več ne držijo novoletnih zaobljub in tüdi, ka je zavolo velkoga zapravlanja v cajti pred božičom na njihovom bančnom računi ostalo ške samo malo pejnez. Zdaj če vörvlete v kaj takšo ali nej, istina pa gé, ka je januar Prekmurcom nej prineso dosta dobroga. Tak kak brodim tüdi v Porabji, je dosta lüstva betežnoga, zatau so v soboškom špitali prepovedali obiske. Zgodila se je tüdi prometna nesreča, v steroj sta žitek zgübili dve mladi Prekmurki, starivi samo 43 in 46 lejt. Gda se je pet delavcov zaposlenih v lederni fabriki Wollsdorf zrankoma pelalo z nočne izmene prauti daumi, je njihov auto na poštiji med krajoma Bad Gleichenberg in Merkendorf odleto v auto enoga avstrijskoga šofera. Za nesrečo naj bi biu kriv 23-letni Slovenec, steri naj bi med vožnjo zaspo. On sam, njegva 32-letna sodelavka pa 39-letni Avstrijec so nesrečo preživeli in se vračijo v špitali. Žalostna pa je ške ena drüga zgodba. Po tistom, ka je v Beznovcaj raubar zvezo in porobo 86-letno žensko, se je nekak rešila in bausa pribejžala k sausedom po pomauč. Drügi den je babica doživela infarkt, dobila je tüdi pljučnico in je po par dnevaj na žalost v špitali mrla. Silva Eöry Perün te fčesno V drügom tali knjige Debeli sneg je düno s podnaslovom Znanje o vremenu v Slovenskih goricah, Prekmurju in Porabju, je Jelka Pšajd napisala tisto, ka so joj o vrejmeni povedali (ništerni pa tüdi zapisali) lidge v Slovenski goricaj, Prekmurji, neka maloga pa tüdi v Porabji. Inda svejta je bilou dosta takših vertov, steri so meli en ejkstra zvezek (irko), v steroga so vsakši den napisali kakšno je vrejmen. »V našom muzeji (h)ranimo več menših zvezkov in posamičnih listov, na sterih je zapisano dnevno ali mesečno vrejmen. Ne vemo, što je biu zapisovalec, vse pa kaže na tau, ka je biu, moški ali ženska, doma nindri pouleg Gornje Radgone. Zapisano je vrejmen od leta 1924 pa vse do cajta drüge svetovne bojne. Tak med drügim piše, ka je bilou januara 1942 zrankoma -24 stopinje Celzija, augustuša istoga leta pa +43 stopinje Celzija. Mi gnesden že te, gda je 34 stopinj, gučimo, ka je tropska vročina. Vseeno moremo malo z rezervo vzeti, ka leko ka so meli termometer nastavleni preveč na sunci. Čiglij je te v istini bilou mogauče za neka stopinj menje, pa vidimo, ka je tüdi inda svejta že znalo biti trno vrauče. Za razliko od gnes, gda vsi mrnjavimo, gda moremo v takšom vrejmeni titi vö, pa nej na njivo ali travnike delat, so tistoga cajta lidge šli, nej ka bi se kaj preveč toužili,« je pravla Jelka Pšajd in cujdala, ka so se inda svejta lidge dosta bole kak gnes ravnali po kalendari. Za enakonočje, se pravi, gda sta den in nauč gnako dugiva, so v Šalovcaj pravli: »Gda tikev cveti, se že lejko vsakša manjasta dekla naspi.« Za lepo vrejmen so Prekmurci znali tüdi prajti, ka je tau cajt, gda angelčki potüvlejo. Inda sveta so tüdi več gledali v neba in vrejmen napoveda- vali po tom, kak so se lidge, pa tüdi živali in rastline, čütili. Če so v Gornjih Slavečih okraug sunca vidli obrauč, je tau znamenüvalo, ka de šau dež, če pa je bilou sunce z oblakom pa leko ka de ploja. Mejsec z vencon ali obraučom naš ali zdravo Marijo in cujdali: »Prej, ka nam je zaj to poslo lejpo sveti Peter, ka zaj de lepo vrejmen. Ka je ploja bila ali kakša grmlenca, ka prej ne bi toče bilou, ka sveti Peter je rob nastavo.« Ob grmanci so radi pravli, ka se Svisli s poslikanin križon je v Šalovcaj, Križevcaj in Filovcaj napovedavo velki vöter. »Celau zvočne posebnosti so neka znamenüvale. Na Murskom polji so te, če so čüli, ka je cug pelo z južne strani, napovedali lagvo vrejmen,« je ške raztolmačila Jelka Pšajd in cujdala, ka je zapreti cvet bodeče neže v Šülincaj napovedo dež, odprejti pa sunce. Peterlaug V knjigi Debeli sneg je düno leko preštete tüdi tau, kak so lidge gledali in opazovali vrejmenske pojave. Če si gledo v mejsec te, gda je biu mlaj, so pravli: »Ka zijaš, ka te vrazgje ne naranijo!« Tüdi zvejzde so dostakrat gledali lidge. V Šalovcaj so znali te, gda so gledali Rimsko cesto, prajti, ka gda boš šau v nebesa, boš šau po toj poštiji. Sploj dosta poimenovanj ma mavrica, peterlaug, kak se v Porabji pravi, v Prekmurji pa pouleg toga ške pravijo: svejtoga Petra roub, boža doga, boža mana, movra ali mavra, rožec pa tak ta dale. V Gornji Slavečaj so (tak je pravla Olga Emberšič s Trdkove) te, gda so peterlaug vidli, mlajši zmolili oče- boug krega. Tüdi praslovanski Perün je grom, vladar sunca, strele, toploga in vihera. »Perün se je najbole ohrano v zakunjavanji, vej pa ške gnesden znajo tü in tam na Goričkom in v Porabji povedati, Perün te fčesno, gron ti sveca, gron ti v tvoje telo vdari, gronska strejla in tak ta dale,« ške pove Jelka Pšajd. Z vrejmenom in tem, kak preprečiti nezaželene pojave, je povezanih tudi dosta vörvanj in magičnih praks, s sterimi so lidge steli zaščititi sebe ali svoj pouv. Grmance in strejla pa tüdi toče in viher so se najbole bojali. »Znamo, ka je inda svejta dosta strej bilou napravlenih iz slame, zatau so lidge nücali netresk, rastlino z mesnatimi listi, stero so meli na streji najbole zavolo toga, ka ne bi strejla vdarila. In tomi ške gnesden eni starci v Porabji pravijo, ka je tau Perunovo perdje, na Goričkom pa so tau že skor pozabili,« raztolmači sogovornica in ške cujda, ka so lidge v straji pred viheri napravili vse, ka so leko, ka aj toča in strejla ne bi kvara napravila: »Prvo so boga molili, pa zvonili so tüdi, samo nej Porabje, 30. januarja 2020 v cerkvaj liki v kapelaj. Gda je zvonar vido, ka dejo oblacke vküp, je šau zvonit, lidge pa so točno znali, gda zvoni prauti toči pa gda zvoni, ka je neške mrau.« Sibiline knjige Goričance in Porabce povezüvle ške neka. Skor pri vsakšon rami so meli rokopise, sterim so pravli Sibiline knjige in molitve na papejri, tak imenovani Zlati očanaš. »Lidge, steri so tau meli doma, so vörvali, ka se njim, pa tüdi njihovomi rami, ne more nika lagvoga zgoditi. Vse, ka je pisalo, je bilou napisano v prekmurskom geziki. Leko ške poven, ka je cerkev nej mejla rada tej knjig, vej pa so nej bile sveto pismo oziroma sveta božja rejč, liki je bilou tau bole lüdsko pisanje. V cerkvi so tej molitev nej molili, lidge so jih prakticerali doma. In tak so te, gda so vidli, ka de toča ali gda de grmlanca, nej samo boga molili, liki so nisterni vrgli vö bürkle na križ, prižgali svečeno svečo ali pa mačice, vejkice, svečene na cvetno nedelo in so tüdi te zakürili aj ne bi vdarilo. V Šalovcaj pa sam najšla, ka so pri enoj držini te, gda so znali, ka de hüda vöra, vöobesili svečeni prtičec, tistoga steroga so nesli v cerkev za vüzenek. Brodim, ka so tau napravili zatau, ka so v tistom ipi nej meli pri sebi nika drügoga svečenoga,« je ške povedala Jelka Pšajd. Na konci knjige Debeli sneg je düno je objavlen ške vrejmenski dnevnik za leto 2020 s svetniki, svejtki in bole fontoškimi datumi, avtorica pa tüdi povabi bralca, naj si vsakši den zapiše, kakšno je vrejmen. (Kejp na 1. strani: Sv. Matija: »Matija (24.2.) led razbija, če pa ga nega, ga napravi.« Kejp: Tomislav Vrečič.) Silva Eöry 5 Veliko prijavljenih na festivalu domačega vina in pogač Tudi letos (18. januarja) so na Gornjem Seniku na Slovenski vzorčni kmetiji priredili festival domačega vina in pogač, na katerem je komisija izbirala med 17. vzorci domačih vin (jurke, šmarnice itd), prav toliko gospodinj ali gospodarjev je speklo sirove pogače. Navzoče in »tekmovalce« je pozdravila Hilda Žohar, - onadva z možem sta pobudnika in glavna organizatorja festivala – ki je bila vesela, da se je letošnjega tekmovanja udeležilo dvakrat več tekmovalcev kot lanskega. Ana Pavlin - 24. Vinska kraljica Slovenije Martinovo naj bo državni praznik Nova slovenska vinska kraljica je Ana Pavlin z Otočca. Na prireditvi, ki je bila v Hotelu Radin v Radencih, sta 23-letno Dolenjko okronala minist- ščen potencial za razvoj našega turizma in nepogrešljiv del vrhunske slovenske kulinarike, kar bomo morali še posebej izkoristiti leta 2021, Ani Pavlin sta krono nadela Aleksandra Pivec in Janez Erjavec Hilda Žohar se je veselila, da je bilo letos več prijavljenih kot lani Komisija za pogače je skoraj eno uro poizkušala dobre in še boljše sirove pogače, z odločitvijo je navzoče seznanila slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss, ki je izpostavila, da so upoštevali predvsem harmonijo okusov sestavin. Zelo uspešni so bili moški »peki«, tretje mesto je zasedel Laci Geček, drugi je postal Mate Labritz. Najboljše pogače je spekla Aniko Žohar Nagy. Posebno nagrado je dobila Zorka Kiss. Tekmovanje je potekalo na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku Ob ocenjevanju vin je udeležence pozdravila tudi generalna konzulka v Monoštru Metka Lajnšček: »Spoštujem ljudi, ki z ljubeznijo zasadijo trto in s srcem naredijo svoje vino. Porabje sicer nima svojih goric in s tem ne tradicije pridelovanja vin. Kljub temu ste vi dokazali, da se tudi v tej pokrajini da pripraviti dobro vino.« Tretje mesto je s svojim domačim vinom dobil Sanyi Labritz, drugo mesto je zasedel Tibor Bajzek, prvo mesto si je prislužil Štefan Bajzek. Posebno nagrado je dobilo belo vino Márie Lorántfy. Udeležence je čakala večerja z domačimi krvavicami, za dobro voljo je poskrbel trio Što ma čas z Goričkega. L.R. Horváth rica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec in predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. Študentko magistrskega študija turizma, ki je bila leta 2018 tudi cvičkova princesa, je za novo slovensko vinsko kraljico lani novembra izbrala komisija, ki jo Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, oblikuje s pomočjo predstavnikov pokroviteljev in stroke. Ana Pavlin, ki bo v letu 2020 predstavljala vse tri slovenske vinorodne dežele, slovenska vina, vinogradništvo, turizem in kulturno dediščino na številnih dogodkih doma in v tujini, je med drugim poudarila: »Ni je dežele ali regije na svetu, ki bi na tako majhnem koščku ponujala tako izjemno enološko raznolikost, kot jo premore naša Slovenija, zato si bom prizadevala tudi za to, da martinovo postane državni praznik.« Nova slovenska vinska kraljica, ki si je za svoje vino izbrala frankinjo plus, letnik 2017, vrhunsko rdeče vino z zaščitenim geografskim poreklom, je še izpostavila: »Prepričana sem, da je vino izjemen, zaenkrat še premalo izkori- ko bo Slovenija Evropska gastronomska regija.« Sicer pa si mlada Dolenjka, članica Društva vinogradnikov Grčevje, izkušnje v vinogradništvu nabira že od otroških let, očetu pa pomaga tako pri delu v vinogradu kot pri kletarjenju ter pri sprejemanju gostov na domači, Matjaževi domačiji. Z nagovorom se je od prestola poslovila Meta Frangež, 23. Vinska kraljica Slovenije za leto 2019, ki je od januarja do decembra sodelovala na več kot sto dogodkih, posvečenih širjenju vinske kulture in prepoznavnosti slovenskih pridelovalcev vin. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je bila slavnostna govornica na prireditvi, pa je opozorila, da vinske kraljice pomembno prispevajo k pozicioniranju in promociji vinogradništva in vinarstva. »To sta izredno pomembni gospodarski panogi, zato smo lani na kmetijskem ministrstvu oblikovali svet za razvoj vinogradništva in vinarstva, s čimer bosta ti panogi pridobili na pomenu,« je poudarila ministrica Pivec. Silva Eöry Fotografija: Jure Zauneker Porabje, 30. januarja 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Leko nas poštrafajo Pozimi tašoga reda, gda je megleno pa mokre so poti, če se samo na kratko paut pelamo, tak tö nagnauk vküpnamažemo avto. Zavolo tauga pa zavolo soli, stero pozimi torijo, gda zmrzava, večkrat moramo avto voziti na pranje. Prvin je skur vsikši doma prau avto, zato ka so v Železni županiji samo v vekši varašaj bile avtopralnice. S tejn je niše nevolé nej bilau, lopau se je avto leko zepro pa še pejnaz nej koštalo pranje. Istina, pozimi, gda je zmrzavalo, te se je več avtonov vozilo zamazano, zato ka doma se je z mrzlo vodauv nej moglo prati. Gnesden, če zamazani avto mamo, vseeno kakšno je vrejmen, samo nutrastanemo v avtopralnico, pa nej samo ka nam zapere avto, pošiši ga tö. Proto taumi na potaj itak dosta taši avtonov se vozi, steri so tak zamazani, ka se barva sploj ne vidi. S tejm bi niše baje nej bilau, vejn samo telko, ka človek se vküpnamaže, gda v avto sede. Depa tau je že velka baja, ka taši avto, steri je zamazani, tam se registracijska tabla tö ne vidi, zavolo tauga pa že policaji leko štrafajo. Ranč nej malo, od 50 gezero do 150 gezero forintov leko plačamo, če se ne vidi, kakšne litare pa numare so na registracijski tablici. Zato ka zakon tak piše, ka registracijska tabla, kak naprej tak ozark na avtona, vsigdar dobro vidna mora biti, kak vnoči tak vodne. Zavolo tauga, da je tašo vrejmen, vsikši prvin, kak bi v avto seu, aj pogledne registracijsko tablo. Če se ne vidi tak, kak bi trbelo, te najbaukše, če nejmamo časa avto prati, če go z ronjov zbrišemo, tak se nam nede trbelo bojati, ka nas policaji poštrafajo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a Delegati DeSUS-a, ki so se v Ljubljani sestali na 11. volilnem kongresu, so se odločili, da je po 15. letih vodenja Karla Erjavca čas za nov obraz na čelu stranke. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je prejela 143 glasov delegatov, Karl Erjavec 80, tretji kandidat Borut Stražišar pa 8. Delegati so izvolili tudi nove podpredsednike stranke. To so postali Anita Manfreda, Jelka Kolmanič in Anton Balažek. Aleksandra Pivec je prva predsednica na čelu stranke DeSUS. 47-letna doktorica kemijskega inženirstva, ki v trenutni vladi vodi kmetijski resor, je pred tem vodila Znanstveno-raziskovalno središče Bistra na Ptuju ter delala v uradu vlade za Slovence v zamejstvu. »To je simbolična menjava, da lahko vodstvo prevzame nova generacija,« je po izvolitvi dejala Pivčeva in to označila kot pomemben dogodek ne le za DeSUS, temveč za vso slovensko politiko. Odgovornost za vodenje te države po njenih besedah prehaja na novo generacijo politikov, ki bodo z drugačnimi praksami skušali iskati odgovore na največje izzive, ki čakajo prihodnje generacije. Opozorila je, da ne smejo dopustiti, da bi se nove generacije starejših soočale s socialno izključenostjo in revščino. Dostojna starost mora biti, kot je dejala nova predsednica DeSUS-a, ena največjih vrednot družbe, ob tem pa ne bodo pozabili na mlajšo generacijo. Karl Erjavec ni skrival razočaranja in je pojasnil, da ni dobil pričakovanega zaupanja po 15. letih napornega dela, a da spoštuje odločitev. Ostaja član stranke, bo pa odstopil z mesta obrambnega ministra, saj je ministrska mesta zasedal kot predsednik stranke, da je tako po njegovih besedah v vladi lahko čim bolje uresničeval koalicijske pogodbe. Kaj bo sicer počel, še ni znano, ne bo pa se mogel vrniti v državni zbor, saj na zadnjih parlamentarnih volitvah ni bil izvoljen za poslanca. Pod Srebrnim brejgom … … na slovenskom kraji so na Madžare čemerni. Zakoga volo? Zavolo kanalizacje pa rokometa ranč tak. Depa pomalek, pospouloma demo. Najprva probleme s kanalizacijo trbej poglednoti. Vse tou, ka vö s človeka spadne, vküper z vsejm dugim po kanalizaciji tatečé. Vse tisto se v vekši ali menjši čistilni postajaj doj stavi. Tam se tou vse naše sčistiti mora, ka čista voda tadale teče. Kak vse te oparacije dejo, tou ne vem najbole, depa na kraji blato ostane. Tou blato mora taposenoti. Kak s tejm blatom zdaj tadale dé. Zvejkšoga se tazaküri. V Sloveniji takše fabrike nega. Gestejo pa na Madžarskom. Lejta pa lejta se je tou prejk granice vozilo pa se tam tazakürilo. Zdaj pa so madžarski prejgnji glavaši prajli, nemo več tou delali, mi svojoga blata zavolé mamo. Tak je zdaj pred slovenskimi prejgnjimi velki problem gor stano. Kama s svojim blatom? Zagnouk nika tak vö ne gleda, ka bi slovensko blato sto škeu gor vzeti. Tak zagnouk vse tou, ka iz slovenski zadnji vöprijde, tam ostane tö. Že so se najšli lidge, ka vsefele brodijo, ka bi iz toga leko delali. Eni pravijo, ka nekše fejle cigle, drugi, ka bi brge za smučanje naredili, pa vse takše se najde. Najboukše pa bi bilou, ka svojo fabriko za blato küjriti naredijo. Tak bi leko eške od vsej sousedov sr…e na nikoj dejvali. Depa v Sloveniji nega takšnoga varaša ali pa vesi, ka bi dopistijli takše napraviti. Leko pa bi vsejm zadnje doj zaštupali, dosta menje blata bi tam na kraji kanalizacije vöprišlo. Z rokometom je malo ovak bilou. Vsikši vej, ka v športi najboukši gvinejo, zmagajo. Na, če se kakša velka norija ne zgodi. Na Evroposkom prvenstvi 2020 toga zagnouk eške nej bilo. Pa je nej tisto nedelo tö nej bilou, gda je Madžarska Slovenijo 29:28 naružila. Tou si v Sloveniji niške ranč nej broditi vüpo, ka tak bou. Vej so staroga selektora tazagnali, ka je preveč lagvi biu. Pa so pripelali legendo Vranješa. Pravijo, ka je dober. Nej samo dober, najboukši je gé. Kak se je leko tou sploj zgodilo? Kak? Vej pa smo prajli, eden vsigdar zgibiti mora. Nekek bi se leko pito, kak leko šport pa blato iz kanalizacije vküper mejšam. Kak prvo, pri baudvaujom so vküper Slovenija pa Madžarska. Kak drugo, vse se je zgodilo v trej dnejvaj. Kak tretje pa, Slovenija je zgibila pa dobila. Zgibijla je v rokometi, nazaj pa je svoje blato dobila. Miki Roš Izbira poklica Hodimo po poti ljubezni Veliko mladih si o lastni bodočnosti težko ustvari pravo vizijo, saj le-to velikokrat iščejo na internetu, ki napačno razvija njihove številne ideje o karieri in delu. Nekateri ljudje mislijo, da je za dobro življenje dovolj nek dober blog ali uspešen YouTube kanal. Drugi se ogrevajo za izbiro solidno plačanih delovnih mest, kot so na primer pisarniška dela. Med izbiro poklica bi se lahko vprašalo veliko mladih ljudi: »Komu želim ugajati?« Mnogi starši se že takrat, preden se njihov otrok rodi, »odločijo za načrt«, odločijo za njegovo prihodnost. Tako se pogosto srečamo z mladimi, ki se odločijo za poklic, za katerega sicer niso zainteresirani, ampak ta poklic bi radi zanje njihovi starši. Níti naše prihodnosti tkemo sedaj. Z vidika izbire uspešne kariere je pomembno, da razmislimo, kaj je tisto, kar smo se sposobni naučiti in ustvariti. Seveda je važno tudi to, kakšne so možnosti z našim poklicem, kje bi našli zaposlitev v pokrajini, kje bi želeli živeti in koliko denarja se lahko zasluži za kritje naših potreb. Rečeno je, da je čas najbolj dragocena vrednota sodobnega človeka. Vedno se lahko zasluži več, vedno več je dražjih avtomobilov, večjih hiš, vedno lahko spoznamo nove ljudi, ampak v enem dnevu je le štiriindvajset ur in omejeno je tudi število dni. Čas se nikoli ne vrača. Potrudite se zmeraj dobro počutiti, pa naj bo to v službi ali na šoli. Fanni Časar, dijakinja 3. letnika monoštrske gimnazije Ekumenski molitveni teden v Monoštru so obhajali od 19. do 26. januarja, ko so verniki raznih veroizpovedi skupaj molili v raznih cerkvah za enotnost in složnost kristjanov ter za upanje in zaupanje. Gradivo za molitveni teden so sestavili kristjani na Malti. 21. februarja je v rimskokatoliški cerkvi Marijinega vnebovzetja župnik Imre Bodorkos z naslednjimi besedami pozdravil vernike in svoje »kolege«, med njimi reformatorsko duhovnico Kláro Páll Sisak, evangeličansko duhovnico Zsuzsano Loós Kollár, gornjeseniškega župnika Tiborja Tótha in monoštrskega kaplana Csabo Kaszása: »Skupaj z vsemi brati in sestrami v Kristusu priporočamo svojo molitev, da bi premagali razdeljenost kristjanov«. Reformatorska duhovnica Klára Páll Sisak je v razlagi božje besede izpostavila: »Bog nam ne obljublja, da nas bo rešil viharjev, temveč da nas bo ohranil tudi sredi viharja«. Govorila je tudi o tem, kako naj bi kristjani živeli svojo vero v času, ki je poln ljudi, ki šele pričakujejo, da se jih dotakne vera. LRH Porabje, 30. januarja 2020 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 43. Sinek cveglar Gnauk sta živela eden mauž pa edna žena, šteriva sta brezi mlajšov bila. Bole kak cejlo bogastvo toga sveta sta želejla edno dejte meti. En večer, gda je vanej dež üšo, je na dveri njija rama poklonckala edna mlada ženska ino prosila, aj go vzemeta pod strejo. »Audaleč prihajam ino sem trüdna,« je taužila. »Dém v bregé ino nauč me je prerano zgrabila.« Bausa ino s košarástimi pa od deži namaučenimi vlasami, šteri so bili dugi do kaulen, je tak srmačko vövidla, ka je vert zabrundo: »Vsakša Ciganjica bi rada v iži spala. Žena, posteli gi v škedjni!« Vertinja pa je smilena bila pa je nej baugala moža: »Če bi bila Ciganjica, bi mejla črne vlasé. Ta pa ma žute kak klasovgé pšenice.« Tak je pozvala tihinsko žensko nut v ram. Tista je sela k toploj peči ino si začnila česati duge vlasé. Ino gledaj: s kem bole so se njeni vlaské sišili, tejm bole so se svejtili. Na konci so se v kmici blisketali, kak liki bi na nji sunce sijalo. Če rejsan je ranč te v iži ednoga posvejta nej bilau, je od zlati vlas ženske bilau svejklo kak liki podnék. »Što si gé, lejpa ženska?« go je pito vert, šteroma je že žau bilau, ka je tihinko kak Ciganjico ošpoto. Tista ma je nej valas dala, liki je doj na stolico pri peči legla, ka bi si odpočinaula od duge poti. Vertinja pa je nej mogla spati, vej je najgir bila, što je ta tihinka. Začnila je taužiti, kak nesrečna je, ka nema mlajšov. »Če bi samo ednoga mejla,« je zdihavala, »pa če bi samo tak mali biu kak liki eden cveglar!« Drügi zranek je tihinska ženska slobaud vzela, prva pa je eške vertinji dala edno djabko ino pravla: »Zavalim se vam, vertinja, ka ste me snočkar pod strejo vzeli. Nika vam nemam dati za do- brotivnost, zatok vzemite samo tau djabko. Zejte ga ino dobili te sineka, kakšoga želejte!« Tak je dala vertinji edno lejpo djabko ino odišla. Nej je povö- dala, ka je vila z bregauv. Gda je vertinja zejla djabko, je dobila sineka, šteri je biu tak mali kak liki eden cveglar. »Ti, naura!« je biu cvidravi mauž, gda ma je pokazala maloga-maloga sineka. »Zakoj si raj ednoga takšoga sina nej želejla, šteri bi biu veuki kak eden rast v lesej? Ka nama hasne sinek, šteri je tak mali kak liki eden cveglar?« »O, vej že zrasté!« je dala valas presrečna mati. »Vüdo boš, ka de ti eške v pomauč!« Sinek pa je nej zraso. Lejta so minevala, cveglar pa je austo cveglar. Gda je minaulo že deset lejt, je sinek pravo materi: »Zdaj sem že zavolé star, ka bi leko oči pri deli pomago! Povejte mi, ka aj delam, pa mo delo, ka si zaslüžim krü!« »O, sinek, ka boš pa delo, če si tak mali kak liki eden cveglar? Depa če mi škéš pomagati, odnesi oči güžino na njivo!« je odgovorila mati. Dala ma je košaro, napunjeno z gesti za očo, šteri je z günci orau na pauli. Odebrala je najmenjšo košaro, ka bi nej preveč žmetna bila za maloga sineka. Un pa je košaro primlo ino go tak na léki na pleča lüčo, kak liki bi kireče perdje zdigavo. Tak je odišo k oči. Odo je pa odo, ino prišo do ednoga potoka, prejk šteroga je nej mogo, vej je pa biu premali. Ka bi se nej potopiu, je vö s košare vzeu edno leseno žlico ino se na njej prejk vodé odpelo. »Oča, prineso sem vam güžino!« je kričo s tenkim glasom, gda se je stavo na vrtnicaj na konci njive. »I, što pa krči?« je orač stavo günce pa si zbriso zošvicano čelo. »Ge sem, vaš sinek cveglar!« Eške samo te je oča vüdo košaro, štera se je nakli gibala. Sineka pa, šteri je z drauvnimi nogami tacko pod košarov, je nej na pamet vzeu tačas, ka je košara nej stanila v ednoj brazdi. Pri njej pa je sejdo cveglar, šteri se je drau: »Gejte, oča, ka vam pošilajo mati!« »Joj, što bi si brodo, ka si tak krepek!« se je čüdivo oča. Djo je pa djo, depa vse, ka ma je sinek cveglar prineso, je nej mogo zesti. »Zdaj pa li odnesi košaro domau,« je velo oča, gda se je najo. »Nédem domau!« je pravo sinek cveglar. »Pri vas ostanem ino mo z vami orau tačas, ka nede njiva zorana.« »Oj, sinek, li kak mi boš pomago, če si pa tak mali kak liki eden cveglar!« je prauti gučo oča. Sinek cveglar pa je brž kak polski konjiček splezdo po nogej ino šinjeki günca do djarma, na šteroga je dojseu ino kričo: »Ča, Sivec! Hajs, Ridžan!« Pa gledaj, günca sta tak na leki potegnila žmeten plüg, kak liki bi eške samo vrnau te začnila orati. Plüg je grizo žmetno ülanco, kak liki bi se v zmaučaj čujsko, njiva pa je bila zorana eške prva, kak liki se je kmica spistila. »Mati, sinek cveglar mi je pomago, tak je njiva, štero sem vsikdar tri dni orau, že gnes zorana!« se je veseliu oča, gda sta se s sinekom povrnaula domau. »No, vidiš, vej sem ti pa pravla, ka de ti eške v pomauč!« se je radüvala mati. Drügi den pa je pravla sineki: »Sinek cveglar, ali bi leko zagnau kravo na pašo?« »Leko, mati moja!« je dau valas cveglar ino naglo kak eden keber splezdo kravi Šejki po nogej do vüj. Komaut je dojsedo ino kričo: »Šejka, na pašo!« Krava je začnila vrlo stapati na pašnjek za domanjim ramom. Za en malo gi je paša na više prišla ino se napautila v komanco. Cveglar je kričo: »Ohá, Šejka, kam déš? Komanco bi gejla? Ne ’š! Mlada zelena kukarca ti tö dene? Ne’š go gejla! Ti samo ostani tü na pašnjeki ino se lepau pasi. Nej ka bi pravli, ka sem lagvi pastér! Če me ne’ š baugala, te vu vüja vgejm!« Krava ga je rejsan baugala, kak liki bi za njenim répom stau vözraščeni pastér z kustim botom. Tak je sinek cveglar pomago svojoma oči pa materi ino slüžo vsakdenešnji krü. Gda pa sta ma oča pa mati mrla, je zapüsto domanjo ižo ino na zelenom konjički odgezdo v bregé, gde je zisko vile. Lüstvo pripovejda, ka cveglar eške itak pri nji živé. Depa tam tö néde brezi dela! V svejkli dnevaj lovi cveglar sunčne žarke ino z nji zlate peneze kové, v čisti nočaj pa z mejsečne svekline srebrne peneze rédi. Vile v bregaj majo telko zlata pa srebra, kak eden bogatec nej. Če te gda po tisti bregaj ojdli ino tam srečali cveglara, ga prosite, aj vam podari malo vilinskoga bogastva. Cveglar je dobroga srca ino vam gvüšno dá pun kolapoš zlata pa srebra. Zatok mejte vsikdar s sebov eden klabük, gda tamtá déte! Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Porabje, 30. januarja 2020 ... DO MADŽARSKE Vlada se je odločila: zaustavila je izplačevanje odškodnin zapornikom Prejšnji teden je madžarska vlada z vladnim odlokom začasno zaustavila izplačevanj odškodnin, ki jih je sodišče dosodilo zapornikom zaradi slabih razmer v zaporih. Zoper državo so zaporniki sprožili kakih 12 tisoč postopkov in država bi morala izplačati 10 milijard forintov. Vlada meni, da je to zloraba unijskih in madžarskih pravnih predpisov, odškodnine rušijo zaupanje v pravosodje in žalijo občutek ljudi do pravičnosti. Saj, meni vlada, država ne pošilja zločincev v zapore s ciljem, da bi tam obogateli. Zato se je vlada odločila, da ukaže pravosodnemu ministrstvu naj pregleda in revidira zakon, na podlagi katerega jo tožijo zaporniki. Vlada je prepričana, da gre za zaporniški biznis, v katerem sodelujejo predvsem levo-liberalni odvetniki in odvetniške pisarne. Sopredsednik Madžarske helsinške komisije pravi, da so zaporniki upravičeni do odškodnine, saj so velikokrat leta in leta zaprti v slabih razmerah, takih v kakršne človek ne bi zaprl niti svojega psa. Sistem odškodnin je uveljavila ista vlada, ki zdaj ta sistem ukinja. Kaj bo z Verižnim mostom? Verižni most (Lánchíd) je neke vrste simbol madžarskega glavnega mesta in – bi lahko rekli – jabolko spora med glavnomestno občino in vlado. Verižni most, ki je v lasti glavnega mesta, je v zelo slabem stanju in potreben obnove. Po mnenju vlade je to naloga glavnega mesta, vlada pa ni pripravljena za projekt odšteti dodatnih sredstev, ostala bo pri tistih šestih milijardah forintov, ki jih je obljubila še prejšnjemu županu Budimpešte. Budimpeštanski prometni center je za obnovo samega mosta, trga pred njim in predora, skozi katerega vodi cesta na most, razpisal javno naročilo. Po prejetju ponudb se je pokazalo, da bo obnova stala vsaj 35 milijard forintov. Novi župan Budimpešte Gergely Karácsony je na svoji fb-strani zapisal, da je že tudi prejšnji župan opozoril vlado, da je njena podpora nezadostna, saj gre za most, ki ni pomemben le za Budimpeštance, temveč za vse prebivalce države. Vprašanje je tudi, ali se naj Verižni most v prihodnje nameni le pešcem in kolesarjem. 8 Dojan je biu pri mena Jožef Šömenek v Sakalovci - Vi ste v tau rami gorrasli, žive, depa doma ga vsakši tau je biu vaš rojstni ram, bola samo tak pozna ka Bene. gde zdaj živete? Tau ime je že te daubo, gda »Tau je te ram, samo te je nej je še nogomet špilo. Poime- tak vügledo kak zdaj, dosta novali so ga po ednom najbaukšom vogrskom nogometaši tistoga cajta. Zdaj še tö rad ma nogomet, depa bola ga že samo gleda. Gda sem pri njij odo, dvera so zaprejte meli, en čas sem kloncko, dočas so je odprli. Kak so mi pripovejdali, oni vsigdar zapirajo, zato ka so skrak pri poštiji pa gnesden že vse fele lüstvo odi po vesi. Gospaud Bene dosta kejpov majo, starejše so z Jožefa Šömeneka v vesi zovejo za Ferina ali vrečkov vred na sto djali, Benena dapa biu taši tö, steroga sem ga mogo popravlati, aj so dola s stené vzeli. - Najvekši kejp, steroga ste ga leko malo vred spravim. dola s stené vzeli pa na sto Kak mlajšom je nam tü dobro djali, tak mislim, je eden bilau gorarasti, fejst se je nam Takšen bus pa prikolica sta gnauksvejta vozila lüstvo na delo družinski kejp, nej? »Tak je, tau je moja familija dolavzeta, depa tau ne vejm, ka je te moglo biti, ka smo vsi tak lopau vönaravnjeni. Pa tau tö ne vejm, sto je te tjejp napravo, Fotograf Tanai ali stoj drudji. Na tjejpi so oča pa mati pa šest nas mlajšov, trgé bratje pa tri sestre. Eden brat je v Gasztonya, dja sem drudji, eden je mrau, ena sestra je tü doma v vesi, drüga v Varaša žive, tretja je pa v Kadarkuti, v županiji Somogy. Ona je tak taprišla, ka je njeni mauš tü bijo sodak.« pride pa ga domau pela, te si že samo vogrstji pripovejdajo. Mena se tau sploj ne vidi, zato ne vejo mlajši slovenski.« -Te je vse ovak bilau kak zdaj. »Tau güvšno, te so mlajše nej tak meli kak gnesden. Gda so stariške na njivaj ali na sonžetaj delali, te so name na koco vödjali pa dočas sem tam sejdo, ka so nej zgotauvili. Oča so vsigdar pri mena na koco dojan vödjali, steri je tam vonjo, zato aj kača néde namé. Kak mlajši smo nikanej bili aklavi, rotjé smo si samo rejdko prali, dostakrat smo še zamlau djeli pa itak smo nej bili betežni. Gnesden tej mlajši so tak, če bola je skrb majo, bola vse je zgrabi. Zdaj sem tak, če marec zadobim, te baum sedemdesetdvej leti star.« - Je še eden fejst stari kejp, gde je edna družina dolaposlikana, sto so tau? »Baba, dejdek, od matare sestra pa brat, Te še žive v Avstriji, v Voralbergi. Če dobro vejm, te tjejp so tö tam naprajli. Baba pa dejdek sta prvin vöodskočila (disidirala), sestra pa brat od matare pa gda je revolucija bila 56-oga leta, te sta odišla.« - Sto se je ženo na tom starom kejpi? »Moj brat, steri je že mrau, na tjejpi so mati, oča, dja, pa bratje pa stariške od sneje.« - Zaka dva busa stojita, eden za drügim v Sakalovci, tam lüstvo sejdlo. Gda je lüstvo v Sakalovci dolastaupilo, te so prikaulico tü dolazakapčili pa samo bus pelo proti Seniki, zato ka te so že mesto meli se te dali dolaposlikati, gda je domau prišo.« - Vi ste nikan nej odišli, vam je dobro bilau doma v Sakalovci? Ledinana (Šömenek) držina v Sakalauvci, mati, oče pa šest mlajšov pautniki. Gda je nazajpelo prauti Varaša, te so prikaulico znauva gorazakapčili pa go je nazaj nutrapotegno v Varaš. Te se je še sploj dosta lüstva vozilo z busom, vse je nabito bilau, najbola tisti v pau tretjoj vöri, gda so se delavci domau pelali iz fabrik. Prvin je pozimi vsigdar velki snejg zapadno, bilau je tak, ka od- »Ka ti povejm? Petdesetšestoga leta sem dja osem lejt star bijo, depa vse se dobro spaunim.Töj, kak je zdaj gasilski daum, tam so pufajkašdje (UDBA) stali pa v luft so strejlali, tak ka je vse trzarilo. Dja sem doma austo, najbola vejn zato, ka sem še mali bijo. Mena je tü dobro, zadovolen sem s tejm, ka mam. Dja trno Zdavanjski kejp brata Vilmoša S padašoma, na srejdi Rudi Bajzek vidlo. Te smo, ka smo v vesi bili, vsi slovenski gučali kak mlajši tak starejši. Zdaj je tak, ka vidim mlajše, v vrtec odi edna iz Vaneče slovenski gučati, samo gda stariš po dejte kak so se busi obračali? »Tau sta nej dva busa, samo eden, zato ka druga, ka je ozark, je prikolica. Te je še tak bilau, ka bus za sebov prikaulice vlejko, gde je ranč tak tec iz vesi cejlak vö do varaške poštije smo snejg razmetali, aj leko bus sé v Sakalovce pride. Samo te je še tak bilau, ka je tašoga reda cejla ves vküperprijala. Gnesden bi že telko lüstva güvšno ka nej bilau.« - Sto so tej trdjé legéni? »Dva Merikanara, ka sta z vesi v Meriko odišla, pa dja. Steri stodji na srejdi, Rudi, on mi je velki prijatelj bijo pa zato smo Porabje, 30. januarja 2020 nikan ne odim pa itak vse vidim, če na künjino okno vöpoglednem, te kulturni daum, občino pa vrtec vidim, če pa na sobino okno, te pa po vesi cejlak do krčmé, tak ka mena ranč nikan nej trbej titi.« (Kejp na 1. strani: Ledinana Anuška pa njeni mauž.) Karči Holec 9 Zaküriva v peči, nauč duga je v Pécsi - 3. Na najvišišoj zidini Vogrske Prvo nauč sva s padašom žmetno dojstisnila oči. Nej samo, ka je v naja trüdni glavaj kraužilo vse, ka sva na pauti vidla, liki sva nej bila gvüšniva tö nej, ka sva auto na pravom mesti njala. Gda njom štauki vsakše drüge iže edno kavarno ali bar. V nedelo večer je po Királyovoj ulici štrmelo kak v mravlinjeki, od vseposedik se je vöčüla muzika, gde so se kakše glažojnate dveri oprle. Ta ulica má viher- na varaška iža, štera má eden törem z vörov. S padašom sva znala, ka se vodnék eške povrnéva na trg, zatok sva za pet minut že v kvatejri v Józsefovoj ulici bila. Zmantrane glavé sva položila na vankiš. Zrankoma je sunce vsepoprejk na Pécs sijalo, temperatura pa se je nej sploj, depa donk zdignila nad nulo. S padašom sva se odlaučila, ka se odpelava v bližanje tale bregá Mecsek nad varašom. Srcé nama je naglo bilo, gda sva se približavala tistoj Džamija v centri Pécsa - oprvim Bertalanova, sledik muslimanska, zdaj Marijina cerkev ulici, gde ... je naja auto eške sva na interneti rezerverala no zgodovino, vej so pa go v itak stau. Gda sva cujprišla ino kvatejr, je pisalo, ka je petstau preminauči petstau lejtaj z 21 vidla, ka so potači tö nej dojmejterov vkraj šenki parkplac ovaškimi imeni zvali. zaprejti, sva se zdenila. Podala za dvajsti mašinov. Samo tau Gda sva se s padašom približa- sva se v brejg. so pozabli cujdati, ka je tau v vala glavnoma, Széchenyina V živalski vrt (állatkert) v istini samo edna prausna uli- trgi, je Királyova ulica malo Pécsi pela sploj strma ino krica, gde leko na ednoj strani šurša gratala. Z lejvi kraj sva va poštija. Ta je tak vauska, ka autonge stogijo. Gda sva se v zaglednila Narodno gleda- more človek veuko srečo meti, nedelo večer tá pripelala, je lišče, štero je z igrov »Bánk če neške srečati koga prauti ranč ednoga fraj mesta nej bán« svoje dveri oprlo leta prihajati. Navigacija naja je bilau, veseliva pa sva najšla 1895. V etoj - tehnično sploj pripelala na ciu, de je pa tam eden plac na drügoj strani uli- modernoj - zidini držijo več nikoga nej bilau. Sva že broce, v naaupačnoj smeri. programov eričnoga držav- dila, ka je vse zaprejto - biu je Doj sva zaprla auto ino se noga gledališkoga srečanja pondejlkov zranek -, gda pa odlaučila, ka pred spanjom »POSZT«. V prvi deset lejtaj je sva do kase prišla, sva donk napraviva eške eden kraug biu direktor toga festivala Ta- leko karte küpila ino nutstaupo večernom Pécsi. Med šeta- más Jordán, drügi igralci ino pila. njom pa je v naja prsaj raslo režiseri sombotelskoga gle- Živalski vrt v Mecseki so oprli lagvo čütenje: »Nej je bila dališča pa so tö dosta nagrad leta 1960, med letoma 2014 ulica enosmerna ...?« »Za- prejkvzeli v Pécsi. ino 2016 pa so ga cejlak obkoj je na tistoj strani samo Trg Istvána Széchenyina je nauvili. Müva s padašom sva eden auto parkéro …?« »Ka turistični center Pécsa, štero- oprvim staupila v akvarij-teva zranje včinila, če nama ga so leta 2010 sploj obnauvili. rarij, gde sva si poglednila trmašin odpelajo ...?« »Ka pa, Najbole erična zidina na njem nok veuke pa sploj male ribe, če potače z lakatom dojza- je gvüšno džamija paše Ga- küškere v vsefelé živi farbaj, préjo …?« zina Kasima, štera spomina žabe s čemerastov slinov ino Tau vse nama je na miseu na törske cajte v varaši. Gnes kače, štere so se kauli kusti prišlo, gda sva se špancerala je ta - zdaj že Marijina - cerkev vejk motale. po eričnoj ulici, šteroj so ime v kmici tö čüdovitna, posabna Pomalek sva gorprišla, ka se po püšpeki Józsefi Királyi čalarija je gledati njena okna nama - zavolo delovnoga dnedali. Že inda svejta so tam bile v zelenom posvejti. Če od dža- va - nej trbej stiskavati med najvekše baute v Pécsi, gnes- mije poglednemo nazaj, nam turistami. Poglednila sva si neden pa najdemo na spaud- najbole v auči spadne baroč- vse drauvne pa tüčne majmu- ne, vsefelé medvede ino pise, najbole kraleske pa so donk veuke mačke bilé: nikdar sva eške nej vidla tigra, šteri je svoje črne štrejke na snejžno bejli kosminaj noso. V klonjaj so lejtali ino čivkali žuti, zeleni ino redeči papagaji, kakadunge ino drügi ftiči, v svojoj kaupanci se je namako nilski vodni konj. Ništerni batrivni mlajši ino vözraščeni so baužali domanje koze ino jim davali gesti, štero so v živalskom vrti küpili. Na vsikši stopaj obiskovalcov so skrb mele surikate, šterim nika ne vujde, če gnauk s svoje lüknje vöpridejo. Do živalskoga vrta se leko pride z najkračišim »malim cugom« v rosagi tö, šteri od Če rejsan se največ lüdi pripela z autonom ali busom, ništerni turisti pejški tö gor k törmi pridejo. Müva s padašom sva se z liftom zdignila na 80 mejterov visiko, gde sva oprvim napravila eden veuki kraug na oprejtoj terasi. Vrejmen je čisto bilau, daleč se je vidlo v bregé Mecseka. Baja je samo ta bila, ka je sunce drejkt s strani Pécsa v auči sijalo, zatok se je z varaša skoro nika nej vidlo. Osem mejterov niže sva si prištölala eden dober kafej v kavarni, gde leko lačen pautnik za dobre peneze obed tö gej. Če rejsan sva pri ednom radiatori sejdla, je naja najbole zimsko sunce prejk glažojnatoga okna segrejvalo. Televizijski törem na leto gorpoiške 80 gezero turistov leta 1962 pela po šeststau mejterov dugoj štrejki. Müva s padašom pa sva raj nazaj nut v auto sela ino se odpelala eške više: na televizijski törem na vreji Misina. S svojimi skoro dvejstau mejterami je tau najvišiša zidina v cejlom rosagi, na njenom mesti je že od leta 1908 stau mali razgledni törem. Z 18 gezero ton železobetona so go zozidali leta 1973, gnes med drügimi oddaja signale televizij M1, TV2 ino RTL Klub. Od leta 2017 svejti vnoči v vsefelé farbaj. Porabje, 30. januarja 2020 S padašom sva se z liftom naglo spistila nakle. Auto je doj po bregej že tö ležej dročko, tau paut sva ranč tak nikoga nej srečala, ka bi prauti prihajo. Navigacija nama je pomagala priti nazaj v tisto »zacumprano« ulico, gde se leko blüzi centra šenki parkéra, če človek vrnau najde edno mesto. Prišla sva - najšla sva ... (Kejp na 1. strani: Bejli tigri ležej mrgéjo, vej je bole na pamet vzemejo v divdjini.) -dm- 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 21. V vogrski želaudec se najbole kapüsta šika V dvejstau lejtaj med 1500 ino 1700 je lüstvo v Zahodnoj Evropi duplansko, v Mediterani pa za 20 procentov vekše gratalo. Na Vogrskom je ta numera stagnerala, do konca 17. stoletja se je nej zdignila nad 4 milijaune. Za tau so bile krive veuke bojne ino betegi, štere so s sebov prinesle sodačije. V taboraj je bila higiena strašna, mrtvece so nej tak poka- V etom cajti so na vreji drüžbe eške itak veuki nemešnjaki stali, šteri so s svojimi kauli stau gezero lidami dali 3-4 procente cejloga lüstva. Za svojo vörnost so od krala dostakrat ime barona ali grofa dobili, šteri tituluš se je v njini držinaj dale erbo. Velikaš je leko nekak grato zavolo svoje sodačke vrline, dobroga šejftanja ali ženitve. Orsolya Kanizsai se je pri 14 lejtaj oženila z dosta starejšim Tamásom Nádasdynom - njija pisma svedočijo globko, gorečo lübezen pali, kak se šika. Ženske kauli šeregov so nej samo gesti pa piti odavale, liki svoje tejlo pa svoje baje ranč tak. Pravo zdravlenje so tistoga ipa pri nas eške nej poznali, prvo visiko šaulo za padare so v Nagyszombati oprli leta 1769. Če rejsan so na kraleski pa knežji dvauraj vračili vönavčeni (zvekšoga taljanski) doktorge, so indrik bole samo žile rezali, vörčili, Boga molili ali se postili. Redili so bizarna mazala: prauti kügi je prej hasnila mejšanica réna, redkve, trej pavkov ino trej sumičov; če pa je ženska rodila, so gi na črvau kačino kaužo djali. Zavolo dugi bojn so se med sebov pomejšale narodnosti tö. Največ so trpeli madžarski ino južnoslovanski pavri na ravenaj, Romanarge, Slovaki ino Rusini v bregaj pa so bili bole na varnom. Srbi so prihajali prauti söveri pri Donavi, dosta Rovatov pa je pribejžalo v zahodni tau rosaga. Ništerni Madžari so se potegnili v varaše, šteri so tak začnili zgüblati svoj nemški karakter. Mauč veuki gospaudov je mejla fundamente v njini strašno veuki grüntaj, na šteraj so najbole bogati na leto več kak 100 gezero forintov zaslüžili. Njine so bile vse vekše funkcije: krau je nji postavo za veuke žipane ino glavne sodačke kapetane v županijaj. V 16.-17. stoletji so meli več lokalne mauči kak velikaši v Zahodnoj Evropi. Tistoga reda je bila aristokracija v rosagi eške madžarska, zvekšoga so se ženili med sebov. Če pa so vzeli nemško ženo ali rovačkoga moža, sta tistiva po zdavanji ranč tak člana »natio Hungarica« gratala. Gospaudge na törsko-vogrskoj grajnci so živeli v krepki zidinaj s kustimi kamenimi stenami, indrik pa v dvorcaj (kastélyok) ino varaški palačaj, od šteri štiluš se je z renesančnoga pomalek v baročnoga obračo. Velikaši so meli edno veuko obedovalnico, edno sobo za bale ino več menjši spalnic. Na oknaj so že nücali glažojno, na pod so dejvali tepihe. Na stené so obesili malane kejpe, zvekšoga z bibličnov ali sodačkov tematikov, na gausti pa so tam viseli portreti članov držine. Začnili so nücati vöre na stenaj, depa že v žepki tö. Prvi človek v dvorci se je spravlo s sodačijov, politikov ali pelanjom gazdije. Vekši gospaudge so držali stau-dvejstau slüžabnikov, med njimi küjare, inaše, lapice, sabolice ino oprode. Vsakši kvatejr je emo ednoga dühovnika ino škonika tö, na dosta mejstaj pa so slüžili pisarge, goslarge ino padarge ranč tak. Gospočki podje so se do 9.-10. leta starosti včili pisati, računati ino moliti, dekle pa zvün toga eške tkati, presti ino vöšivati. Samo pojbičke so se dale včili. Veuke viteške turnire (lovagi torna) so pomalek pozabili, donk pa so gospaudge radi gezdili, se pelali s kočüjami, sablali, strejlali ino djajali. Dostakrat so držali bale z maškarami ino se špilali na tablaj ali pa s kartami. Veuke male (pojedine) so držali, na gostüvanje edne visike gospé je gnauk prišlo više 2600 lüdi. Moški so se šegau meli naravnati v rejkli z dugim ali kratkim rokavom ino vauske lače, na glavej so nosili klabük, na nogaj pa lederne čizme s trdimi poplati. Ženske so nosile šurke kikle v formi zvona, vauski prslejk ino köpenek. Svoje papuče na nogaj so - ranč tak kak moški čizme - nosile po törskoj minti. Tistoga ipa je bila najdragša svetešnja kikla vrejdna dvej gezero forintov, za štero bi leko nekak küpo 150 güncov ali eden lejpi ram z več sobami v centri Kolozsvára. Na stole so eške itak največ govenskoga, birkečoga pa divjačinskoga mesa dejvali, bole na rejtki kirečo mesau pa ribe. Cuj so skoro vsikdar dali friško ali kiselo kapüsto s soljauv, fajfrom, koprom ali rénom. »V stari cajtaj se je cuj k vogrskoma želaudci najbole kapüsta šikala,« so stau lejt kisnej dojspisali. Župo so nikdar nej geli, sad pa je nej mogo faliti. Črni krü z žita so dojgledali, samo bejloga pšeničnoga so radi geli. S Taljanskoga je nutprišlo küjano testau, na štero so škipke, oreje pa mak sipali. Za obed so 6-8, za večerdjo pa 8-10 féle gesti gorznosili. Zvün vina ino piva so - ka bi ležej pozabili brige - palinko tö pili; kafej, tej ino vraučo čokolado pa so nej trnok poznali. V tisti cajtaj so začnili vsakšoma gédci ejkstra talejre vödejvati. Na srejdi oböda se je začnilo spejvanje ino igranje. Bálint prejspisali, ka se morejo sobe vsikši dén pri oprejti auknaj gorzamesti, talejrge na stolaj pa čisti biti. Eške več, eden gospaud je svojim slüžabnikom tö zapovödo, aj se gnauk na keden kaupajo. V srejdnjom vöki so bile ženske dosta menje vrejdne kak moški, šterim so mogle slüžiti. V 16. stoletji so je v pismaj eške zvali »ženska stvarina« (»asszonyállat«), depa v 17. stoletji že »ženski človek« (»asszonyember«). Vnaugi velikaši so tistoga ipa donk čestili svoje žené, zavüpali so jim svoje brige ino eške njine Eričnoma goslari ino zgodovinari Sebestyéni Tinódi Lantosi - šteri je mrau v Sárvári - je tö dosta pomago Tamás Nádasdy Bakfark je na kraleski dvauraj igro na lutnjo (lant) po francuskoj ino taljanskoj peldi, Sebestyén Tinódi Lantos pa je velikašom med igrautov pripovejdo štorije v rimaj. V törski cajtaj so oprvim v rosag prišli ciganjski muzikanti, šteri so na gosli pa cimbale igrali. Zavolo piti pa gesti brezi mere ino mrzli kameni sten so gospaudge dostakrat betežni bili na müšaj (kančecaj, ledvicaj). Za toga volo so je pošilali na kure v kaupance, štere so prej »za vse betege hasnovitne bilé«. Gratale so mesto za drüžabni žitek, padaške Ferenca Wesselényina so na priliko med kaupanjom vözbrodili rabuko prauti Habsburgom. V etom cajti so se začnili vsikdar bole na gausti mujvati tö, ništerni velikaši celau vsakši zranek. Na več mejstaj so na- Porabje, 30. januarja 2020 tanače so tö vöprosili. Politično funkcijo pa so eške najbole gospočke ino najbole bogate ženske nej mogle dobiti. »Zdavanjska pesem« z leta 1550 pokaže na mišlenje prausnoga lüstva tö: žena more biti lübezniva do svojoga moža ino ga baugati; biti flajsna vertinja ino se veseliti, če štoj k rami pride; narajati mlajše ino je lepau gorraniti; v slobaudnom cajti vöšivati, tkati ali presti; na piaci nej klajfati ino se bojati vsakšoga greja. Če je nej takša, njeni rbet niške ne rejši od »lejpe duge palce«. Ženske so se mogle šonati svojim možaum, nazaj pa je nej tak bilau. Če rejsan pa so včenjé dejkeu nej za potrejbno držali, kaže dosta njini lejpi pisem na tau - ka so vnauge pisati tö znale. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 31.01.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 12.00 Skrivnosti človeškega telesa: Učenje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 TV-izložba, 16.10 Dvojčka, vsak na svojem, kratki dokumentarni film, 16.25 Plesna akademija: Vrnitev, avstralska nadaljevanka za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! - izbor, 18.00 Infodrom, 18.10 Bacek Jon: Peklenska vročina, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Šaljivci 2019, 10 let delovanja ansambla, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Okus riža z zelenim čajem, japonski film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo PETEK, 31.01.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.15 Videotrak, 10.30 Slovenski magazin, 11.00 Dobro jutro, 13.35 Dober dan, 14.30 Prisluhnimo tišini, 15.10 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 15.40 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.05 Koncert Tanje Žagar z gosti, 17.30 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 18.00 Skrivnosti mest II.: Baku, britanska dokumentarna serija, 18.55 Videotrak, 20.00 Doktorica Fosterjeva (II.), britanska nadaljevanka, 20.55 Planet samskih, poljski film, 23.10 Televizijski klub: Ljubim, a sem osamljen(a), 0.00 Zadnja beseda! - izbor, 0.40 Videotrak, 1.40 Info kanal SOBOTA, 01.02.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.20 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 10.45 TV-izložba, 11.00 Ugriznimo znanost: Superračunalniki, oddaja o znanosti, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas!: Igor Bizimoski, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! - izbor, 15.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 15.55 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Benijev rojstni dan, risanka, 18.50 Mandi: Varnostnika, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.50 Perpetuum Jazzile - The show, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Neusmiljeni, južnokorejski film, 1.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo SOBOTA, 01.02.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 7.50 Alpski magazin, 8.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 10.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 11.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 12.40 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 13.55 Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča, 15.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 17.05 Šport, 18.20 Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, dokumentarni film, 19.15 Videotrak, 20.00 Dobrodušni velikan, islandsko-danski film, 21.35 Zvezdana: Kako izgoreti, 22.20 Simfonična ekstaza na Kitajskem, dokumentarni film, 22.40 Simfonična ekstaza II, 2. del, koncert, 23.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 0.20 Šport, 1.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 3.50 Videotrak NEDELJA, 02.02.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.20 Govoreči Tom in prijatelji: Teniški talent, risanka, 9.30 Žogomet: Gneča, avstralska otroška nadaljevanka, 10.00 Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnije Velike Lašče, 10.55 Glasba na vodi, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Šaljivci 2019, 10 let delovanja ansambla, 14.50 TV-izložba, 15.05 Vrnitev domov, kitajski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Velikanske podobe, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 V imenu ljudstva, slovenska nadaljevanka, 21.00 Intervju, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Stratifikacija lune, dokumentarni film, 23.15 Hiša št. 203 - Frane Milčinski Ježek, Vita Mavrič in Steve Klink, 23.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.50 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.45 Napovedujemo NEDELJA, 02.02.2020, II. spored TVS 5.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.30 Videotrak, 7.20 Duhovni utrip, 7.35 Koda, 8.10 Glasbena matineja, 8.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 10.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 11.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 13.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 14.25 Peš po ameriških celinah, potopis, 15.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 17.10 Rokomet - liga NLB, Koper : Gorenje Velenje, 16. kolo, 18.50 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Res čuden kamen: Dom, britansko-ameriška dokumentarna serija, 20.50 Vivienne Westwood - pankovska aktivistka, britanski dokumentarni film, 22.10 Vikend paket, 23.25 Zvezdana: Kako izgoreti, 0.10 Videotrak, 1.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 1.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 2.35 Info kanal PONEDELJEK, 03.02.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Družbeni fenomeni: Selfi, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 12.00 Nova Zelandija iz zraka, ameriška dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Profil: Neda Bric, 14.15 TV-izložba, 14.30 S-prehodi: Edi Kraus, 15.05 Rojaki, 15.15 Dober dan, Koroška, 15.45 TV-izložba, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.10 Malčki: Pina je strah, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Umetni raj, 23.30 Glasbeni večer - Beethoven 250, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo PONEDELJEK, 03.02.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.55 Videotrak, 10.40 Otroški program: Op! 11.10 Obzorja duha, 11.45 Dobro jutro, 14.20 Dober dan, 15.15 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 16.25 Za pogledom, dokumentarni film, 17.20 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 18.05 Zgodba o Bogu: Onstran smrti, ameriška dokumentarna serija, 18.55 Otroški program: Op! 19.25 Videotrak, 20.00 Peš po ameriških celinah, potopis, 20.50 Doktor Thorne, britanska nadaljevanka, 21.40 Ogrožena duša - iraški Jazidi, francoski dokumentarni film, 22.55 Kratki igrani film, 23.40 Videotrak, 0.15 Info kanal TOREK, 04.02.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Dolga alpska transverzala: Križev pot, francoska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip, 15.00 TV-izložba, 15.15 Potepanja - Barangolások, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Sneženi zajček, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 20.45 Vodni baroni, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo Porabje, 30. januarja 2020 OD 31. januarja DO 6. februarja TOREK, 04.02.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.25 Videotrak, 10.55 Umetni raj, 11.45 Dobro jutro, 14.20 Dober dan, 15.00 Alpe-Donava-Jadran, 15.35 Tiha zmaga, dokumentarni portret, 16.40 Joker, kviz, 17.55 Zgodba o Bogu: Apokalipsa, ameriška dokumentarna serija, 18.50 Moja soba: Dijaški dom Tabor, resničnostna oddaja, 19.25 Videotrak, 20.00 Potopljeni eldorado, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.50 (M)učenec, ruski film, 23.45 NaGlas!: Igor Bizimoski, 0.00 Zadnja beseda!, 0.45 Videotrak, 1.20 Info kanal SREDA, 05.02.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Dolga alpska transverzala: Glava in noge, francoska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.20 TV-izložba, 14.35 Osmi dan, 15.10 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.40 Rojaki, 15.50 TV-izložba, 16.05 Male sive celice: OŠ Šenčur in OŠ Miška Kranjca, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Tipično slovensko: Dvojina, izobraževalno-dokumentarni film, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Žejni robot, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Tel Aviv v plamenih, palestinsko-izraelski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum, 23.45 Tipično slovensko: Dvojina, izobraževalno-dokumentarni film, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 05.02.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.50 Videotrak, 11.35 Koda, 12.10 Dobro jutro, 14.40 Dober dan, 15.45 Ambienti, 16.15 Vikend paket, 17.50 Zgodba o Bogu: Kdo je Bog, ameriška dokumentarna serija, 18.45 Ribič Pepe: Kje je Foksner?, mozaična oddaja za otroke, 19.05 Videotrak, 19.40 Žrebanje Lota, 19.55 Rokomet - liga NLB, Gorenje Velenje : Celje, 17. kolo, 21.30 Moje mnenje, 22.20 Deklina zgodba (I.), ameriška nadaljevanka, 23.20 Boj za slovensko severno mejo, dokumentarni film, 0.15 Videotrak, 0.50 Rokomet - liga NLB, Gorenje Velenje : Celje, 17. kolo, 2.10 Info kanal ČETRTEK, 06.02.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Dolga alpska transverzala: Korak za korakom, francoska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, portretna oddaja, 15.40 TV-izložba, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Moj pogled na znanost: Ženski in moški možgani - prof. dr. Gregor Majdič, 17.50 Na kratko: Prokrastinacija, 18.00 Sovice: Jedilnik gozdnih živali, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Doktor Thorne, britanska nadaljevanka, 0.25 Moj pogled na znanost: Ženski in moški možgani - prof. dr. Gregor Majdič, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo ČETRTEK, 06.02.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 10.45 Tipično slovensko: Dvojina, izobraževalno-dokumentarni film, 11.10 Dobro jutro, 14.00 Dober dan, 15.00 Človek, kam greš?, dokumentarni feljton, 15.30 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 16.30 Šaljivci 2019, 10 let delovanja ansambla, 18.00 Zgodba o Bogu: Stvarjenje, ameriška dokumentarna serija, 18.55 Firbcologi: O vicih, volni velikanki in govorjenju iz trebuha, mozaična oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.00 Svilna pot z Joanno Lumley: Uzbekistan in Kirgizistan, britanska dokumentarna serija, 20.50 Ambienti, 21.20 Ballet du temps: Jaz sem ples in ples je naš čas (Ana Klašnja, Petar Dorčevski, baletna vinjeta), 21.30 Koncert iz Pariza 2019, 23.10 Videotrak, 23.45 Info kanal Ob dnevu madžarske kulture Že 35 let služita kulturi V okviru proslave ob dnevu madžarske kulture (22. januar) so podelili tudi nagrado »Za kulturo Monoštra«. Letošnja dobitnika sta delavca Kinodvorane Monošter Tibor Ficzkó in Gyöngyi Soós, ki sta nagrado prejela od župana mestne občine Gáborja Huszárja. Tiborja Ficzka je že kot otroka zanimalo projiciranje filmov. Odraščal je na Dolnjem Seniku v isti ulici kot gospod, ki je v 70-ih in 80-ih letih v okviru železnožupanijskega kinopodjetja projiciral filme po vsem Porabju. Od leta 1985 je zaposlen pri Kinodvorani Monošter, filmi in projiciranje so njegova strast. Gyöngyi Soós je prav tako od leta 1985 zaposlena pri tej ustanovi, dela kot blagajničarka, streže gostom v bifeju in nadzira dogajanje v kinodvorani. Proslava se je končala s predstavitvijo novega filma o Monoštru. Slovenska zveza organizira ROKODELSKE DELAVNICE za izdelovanje/pripravljanje nauvi oblik rauž iz krep papirja pa indašnji zdavanski korin (poročno okrasje), štere so redili z maudlami pa polejvali z voskom. Delavnice mo meli od februara tedensko enkrat, po srejdaj od 14. do 17. vöre v Slovenskom daumi v Monoštri. Delavnice mo meli vse vküper trikrat, vodile do je ženske, stere so članice skupine Rožice Pomurskoga muzeja Murska Sobota. Za materiale za delavnice poskrbi Slovenska zveza. Lepau zovemo vse tiste, steri se želite nika nauvoga navčiti pa se fajn meti v dobri drüžbi. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB