Slovenski Horus — Zeleni Jurij S tuniškega bojiSča: Italijanki oddelki T akdp prott irvidnlm elementom Po dveh letih zasedbe pravnem »tališču prebivalstva, zgraditev nemškega Šolstva, uvedba novih mezd m tarif ter naslonitev spodnještajerskega go- spodarstva na ostale župe štajerske dežele. Z vstopom med članstvo štajerskega Hei- matbunda, od nosno med njegove mladinske organizacije si je doslej pridobilo 27.000 oseb nemško državljanstvo, 416.000 csseb pa je dobilo državljanstvo 'na preklic. Od tega števila pa je treba odšteti zopet 10.000 oseb, ki so od lanske jeseni zaradi politič- nih, jezikovnih in drugih pogojev bile do- končno uvrščene med nemške državljane. Nadaljnjih 83.000 oseb je bilo iz raznih in političnih vzrokov proglašenih samo za varnostne pripadnike Reicha. Na ozemlju, ki obsega 6700 čet vernih kilometrov, s 551.000 prebivalci, je politič- na organizacija razdeljena na 7 okrajev, kjer posluje 6000 uradnih činiteljev šta- jerskega Heimatbunda ter 19.000 vodij m podvodij brambovcev, ki delujejo v zvezi s Heimatbundom in organizacijo nemške mladine. Ti ljudje so večmoma iz vrst do- mačega prebivalstva ter odgovarjajo za političen napredek. Nemški brambovci šte- jejo 100.000 mož ter tvorijo dve brigadi. Ta brigada je dala od aprila do oktobra 3941 2200 mož v podobi obrambnega ba- taljona, namenjenega za podporo redarstvu v teh krajih. Borci so se udejstvevali pri pobijanju tolp in pri organizaciji zavaro- vanja meje. Na tisoče nemških Spodnje- štajercev je zdaj pod orožjem ter se bori za Nemčijo na najrazličnejših bojiščih. Spodnještajerstea mladina je organizira v sklopu nemške mladine- ki šteje 82.000 pripadnikov v dečkih in deklicah. Celokup- no šolstvo je nemško, 360 ljudskih šol obi- skuje 85.000 učencev, poleg tega pa so mladini na razpolago tudi višje šole, gospo- darske in obrtne strokovne šole, poljedel- ski zimski tečaji, poljedelski strokovni te- čaji za viničarje ter šole za krajevne god- be, katere obiskuje okrog 1900 gojencev. Samo ob sebi se razume, da se goji nemška oesem v štajerskih mestih prav tako kakor na deželi. Tudi domača in komorna glasba napredujeta. Prirejajo se simfonični kon- certi z domačimi muzikanti v Mariboru, Celju, Ptuju in Trbovljah. Posebno paž".jo ie štajerski Heimatbund posvetil razvoju kultura h prizadevanj na vasi. Prebivalstvo ta stremljenja podpira- kar si je mogoča raz: c?: ti peč iz njegovega stoletnega pri- padmštva k nemškemu življenjskemu m kulturnemu krogu. Veliko in uspešno je delo za napredek na Spodnjem štajerskem posebno če ga po- sojamo z vidika vejne dobe ter z zr2l;šča naročila, da je treba to deželo spremeniti v nemško zemljo. Spodnja štajerska odgo- varja vsem zahtevam vojne za mobilizacijo in druga dela. Prebivalstvo, ki je bilo do aprila meseca 1941. uslužno nasprotniku, je b'lo treba preko indiferentnega in na- pačnega zadržanja preusmeriti m postaviti v službo Reicha. Tudi ta težavna naloga ae je posrečila, kajti danes se nahajajo vse moči in dobrine Spodnje štajerske tam, kamor spadajo. Po dveh letih je Spodnja štajerska, ki se je otresla srbsko-sloveiv- sfltega jarma, postala na mnogih področjih, ki so bila deloma nova- zopet nemška de- žela. Nemški listi so ob droktolcl aasedbe Spodnje Stajerke in Gorenjske objavili daljše članke, kateri poudarjajo velik na- predek, ki je bal v tem kratkem razdobju dosežen na vseh področjih gospodarskega, političnega m kulturnega življenja. Nekaj zanimivih podatkov posnemamo iz enega izmed teh prispevkov. Za drugo obletnico prestanka srbske obla- sti so se v rotovški kavarni v Mariboru, ki je bila že od nekdaj zbirališče Nemcev, zbrali vidnejši borci za nemško stvar k spominskemu slavju. Najprej so počastili spomin 28 nemških Mariborčanov, ki so 27. januarja 1919 bili ustreljeni zaradi svoje- ga nemškega prepričanja, potem pa je go- voril bivši skupinski vodja Johann Baron, ki je omenil delovanje nemške narodnost- ne skupine, broječe 40.000 članov v bivši Sloveniji in izrazil prepričanje, da bodo Nemci tudi zdaj, ko so priključeni k Raj- hu izvrševati svoje dolžnosti. Trdno voljo in dokaz za to so Nemci na Spodnjem štajerskem pokazali v preteklih dveh letih, odkar je jugoslovanska armada zapustMa deželo, ki se je kljub vojnim tež- kočam osebnega in stvarnega značaja spet spojila z Nemčijo. Vodiln;. delo je bilo po- verjeno državnemu namestniku dr. tJber- reitherju kot civilnemu komisarju za Spod- njo štajersko, čigar uradi so v sodelova- nju z zveznim vodjo štajerskega Heimat- bunda Francem Stemdlom uspešno rešili in rešujejo vse naloge. Najprej je bilo treba izdati ukrepe, ki so bili potrebni, da dobi 25 let pod tujim gospedstvom stoječa de- žela spet nemški značaj in da se približno pol milijona ljudi, ki pripadajo po rasi, zgodovini in kulturi k nemškemu ljudstvu, pa jih je drugi jezik in napačno politično mišljenje odtujilo temu ljudstvu, zopet po- vrne k nemški ž'vljenjski in usodni skup- nosti. Etape v tem velikem delu, ki so sle- dile druga drugi, so bile: odstranitev sle- dov in posledic slovensko-srbske tuje vlade, ustvaritev štajerskega Heimatbunda. uved- ba nemške uprave, razjasnitev o državnv katerega je raziskoval z ostrim pogledom anatoma- Leonardo ni bil samo umetnik, bil je tudi borec in kot takega so ga privlačevaJe ve- like osebnosti njegove d<->be kakor so Lo- devieo Sfcrza, Cesare Borgia in fr: meoski kralj Frairc I. Sforzi je Leonardo celo ponudil svoje skrivnosti o vojni umetnosti. Iz Vassrijevih spisov povzemamo, da se je izgubil karton, katerega je Michelangelo izdelal za mestno hišo v Florenci, ki je predstavljala bitk 5 za zastavo. Ta karton je tako mojstrsko prik sesava! podrobnosti spopada med konjiki, da se solobniki sliki niso megli dovolj načuditi. Leonardo je baje upodobil na tem kartonu konje s tak- šno silo, da so se celo živali postavile ter se z: (grizle druga v drugo. Snov za to sliko je vzel Leonardo iz florentinske zgo- dovine 15. stoletja. Bitka, katero je upodo- bil, je predstavljala spopal pri Anghiarfju, kjer" se je med dvema oddelkoma razvila silne borba za prapor. Ko je Leonardo ri- sal ta karton, ga je baje pri njegovem delu opazoval mladi umetnik RafaeL 0 Zelenem Juriju je bilo že mnogo pisanja •n večina pozna ta prastari običaj naših de- drv. Zato ne bom opisoval ne Jurija ne nje- r vega obreda pri nas, ampak bom rajši sku- odgovoriti na vprašanje: Kdo je prav za v to božanstvo, ki ga je zameni' svetnik lir i? O tem je bilo še malo govora. France Marolt v »Treh obredjih 'z Bele is-ajine« je ugotovil istovetnost našega Zde= n. Jurija z ruskim Jurijem — Jtgorjcm Hrabrim, ki na Jurijevo jase belega kenia in . i/uje volkovom, kje in kaj naj lovijo. S!o- > -. ,ki Jurii je prvotno tud' laha! belega ; i:a in je še danes v narodovi ven volčji r. -ii.T, Volčko, ki tud: ukazuje volkovom, kje - kai jim je loviti. Kot Vo'ekc k^že tudi v kc!edn:c- (Tomšičeva varianta) • dajte mu jajce, da (vam) ne pokolje 'agnjet«. Jurij je torei naravnost volk m ponekod se • : zares kaže kot bt: volk (Kelemma). Edk volčje božanstvo pa jc v Evrop: razen \ >dana samo Apolon (Oštir Thermilai »Die v oHischen«). ki je pa tudi samo egipčansk ' :rus v nov; obliki. Anolon se bliža kelt- s mu Beienusu, ki ga Slovenci imenujemo F n in ki je istoveten z Velesom. bogom ':ii (vel — »duh. umrli«), kakor z Vo- ;iom, kj tudi vodi duše v onstran (Zato-so imeli za Hermesa, a je Veles.) Volk pa je . j ta živa! teh božanstev še le po sinu Oziri- cm Horusu. kakor bomo videli Horus kot k pre«anja svojega zlega strica Tifona — 5.ta. ki mu je ubil očeta Ozirisa, ki je na m svetu poeta! bog mrtvih (Veles. Vodan olon-Belcnus. Bel n-Belbog). HOTUS je torej nek način Oziris sam, vstal od mrtvih, da • -Cuje svojo smrt. Tako je bilo mogoče, da v Evropi sin umrlega boga postal identičen < očetom, begom mrtvih. Pa še nekaj je vpli- • o na to. da sta se oba boga stopila v ene* druge podnebne razmere. Horus, ki je sin Orizisa - Nila, se je rodil \ ko leto šele po »pasjih dnevih« to je ta- • -t ko se prikaže velika »pasja zvezda« Si- : -Š. ki je njegova mati Izida. Ta doba je nenila v Egiptu začetek leta. Kmalu po- -n začne rasti Nil in lotos, sveta cvetka -asa. iz njegovega blata. Na takem cvetu . pokaže božji sin Honis ki se potem bori preganja Tifcna^Ssta do drugega poletja. ' ročino raste moč Tifona, ki doseže v po- u svoj višek, ko ubije svojega brata Ozi- Tifon je namreč suhi peščeni puščavski ar, ki suši Nil in njegovo delto, da po- - ča smrad in bolezni. Kakor torej ni mo- uničiti puščave, tako tudi Horus ne mo- • ubit"' Tifona: preganja ga. ga ujame (s po= :jo Izide pa mu zopet zbeži) in ga v dobi - vitnosti dežele prežene, pa le do drugega do nove vročine. Razmere v Evropi, po- no na severu, so pa drugačne. Zato je ralo priti do reforme in do spojitve obeh :ik sončnega boga, posebno potem, ko je ~el do izraza sončni značaj očeta in sina, ker prej sta bila oba lunini bitji. '-V-adi bog, ki se je častil o »pasjih dneh« ?m o kresu, ko je postal samo sončni bog, moral biti pomaknjen v pomladno dobo. rus naš Chors ali Hrs, je postal Kresnik Louisa Bromfielda roman »Prišlo deževje«, čigar prvi del smo pravkar bili v prevodu pisateljice Mire Pucove i ot sedmi zvezek »Dobre knjige«, je bil jisan v 1. 1933—37. Kmalu je bil preve- tudi v razne druge jez;ke (italijanski evod je izšel 1. 1941. v znani Mondado- r :evi zbirki »Omnibus«); njegova široka r iirjenost in stalno nove naklade potr- ejo že same. da gre z?, epsko stvaritev :čjega pomena, ne zgolj za enega izmed ' -?žnih uspehov na komercializiranem ame- kem knjižnem tržišču. Kdor prebere roman do kraja, občuti, da • v njem poieg pripovedne sile, ki se opi- : -> na živo in močno fantazijo, tudi kaj • c kakor samo ugodje pripovedovanja: je v njem res doživljeno gradivo in cia nam je dal pisatelj umetniško obdelan rerez življenjske stvarnosti v eni izmed ' ežel, ki tvorijo mogočni in čudovito pe- mozaik sodobne Indije. Obsežna in razgibana vsebina romana je brez opazne nasilnosti, samo z lahkotno in prepričljivo : oretnostjo nadarjenega pripovednika, zgo- .ena v sorazmerno kratek časovni odsek. Pisatelju je uspelo, da ie okrog katastro- falnega dogodka, ki ga sprožita tropsko caževje in potres, razgrnil toliko življenja :n tako množico značilnih, dobro orisanih c^eb. da ostajamo ves čas branja zajeti ne od eksotike, kakor bi jo kdo pričakoval — dasi je tudi te dovolj, — marveč pred- vsem cd življenjske polnosti in zagrabi j ve moči Bromfieldovega pripovedovanja. Zakaj pisatelj tega romana je — zvest tradiciji anglosaškega romana 19. stoletja — predvsem in skoraj izključno pripoved- nik v polnem pomenu besede. V svojem romanu ne razglablja kakih globokih pro- blemov in ne odpira za obzorji vsakda- njega življenja neskončnih filozofskih vi- in končno Jurij — Ve*nik! Kot mladi bog, Božič, se imenuje tudi Jarnik, Jarovit, Jarilo. Ker se je pa prvotno spomladi praznoval Ozi- ris, bog umrlih in ne mladi njegov sin Horus, se je po premaknitvi Bož;čevega praznika istoveti! oče s sinom Tako so % tudi imena pomešala. Odtod pa je vsa težkoča razmotati našo dualistično mitologijo. In evo, na ta na- čin je tudi oče dobil kot svojo žival volka, k: je prvotno izrazito Horusova žival (v egipj čanskj bajki celo graja Oziris Horusa, ker si e izbral volka in konja in ne leva!). Božanstvo tortj, ki se skriva za »Zelenim luri.jem«, prvotno ni kakšen »bog pomladi«, kakor je splošno mnenje, ne bog rodovitnosti, kakoT nrslimo. ampak bog. ki je prijel ma- "če-at krVco ki je prišel z volkom kot ju* naški jezdec, borec: Jegorij Hrabrij! Kot njegov naslednik se je častil najprej sveti Janez, ker ima opraviti z vodo HCTUS- Jariio je namreč prišel iz vode Nilove in še danes ima voda glavno vlogo v tem čast ju: lurija polivajo z vodo, kopajo ga v reki. v Lužici ga vržejo v vodo in ga vsega moKrega vodijo okrog, okinčanega z lokvanji (lotos!) na čeladi iz vodnih bek. Tam se tudi praz- nuje o kresu in ne samo spomladi. Imenuje- jo ga »Janez«, kakor bližnji Nemci »Jchan- ns«r Tudi o slovenskem Horsu-Juriju poje kolednica, da je prišel »po grušču« (= po prodcu) in po blatu: »do kolena blatci«! Roe dovitnost tega božanstva ni tako izrazita ka- kor rodovitnost njegovega očeta Ozirisa-Ve- lesa. Saj poje pastirska pesem o svetem Juri- ju: »Sveti" Velko, hrani moje bilko, sveti češ- ko, daj ji vime težko, sveti Jurij ti nam pa zakuri!« (citira tudi pisec v »Slovenskem Na* rodu« od 16 t. m.), torej loči: Vtlko, Češko. Jurij! Velko ne more biti drugi kakor Veles, bog smrti in pomladi, pastir divjadi in doma- čih živali (»skotji bog« mu pravi Nestor), ka- kor tudi že Oziris v Egiptu, katerega mumijo so prvotno zavijali v bikovo kožo (Frobe- n;us). Češko nam je zaenkrat še neznan, zgle- da pa, da se pestm nanaša na nekega »tri- glavega« boga. Sveti Jurij nam torej predstavlja božanstvo, ki je že pomladni bog smrti in življenja, moči in maščevanja nad ubijalcem TifonoimStri- bogom, v naši tradiciji imenovanim Rabolj. Da je sveti Jurij ;stočasno tudi Veles, nam govori tudi dejstvo, da na Koroškem vodijo Jurija v slamo zavitega. Slama pa jt Veleso- va: na slami so Slovani krmili mrtve. Tako se je sčasoma izpremenil obred sina Velesovega. da je kot Janez ovit v cvetje, kot Jurij v zelenje, kot koroški Jurij pa v slamo. Jarilo kot bog rasti in rodovitnost' je zelo spolno poudarjen (ker je Veles in Horus), do- čim to nikakor ni Jurij. Naša literatura o tem predmetu rada istoveti Jurija z Jarilom, kar je tudi pravilno. Strogo pa je treba ločiti od Jurija kresnega Jarila (Velesa) kot umrlega boga, za katerim jočejo, mu postavljajo fa- Iične figure in jih nosijo okrog, kakor za Ozi= risom. Tisti Jarilo pač ni Jarilo »mladec«, sin, ampak njegov oče, ki je dobil to napačno ime. Vprašanje Zelenega Jurija je torej bolj kom- plivirano, kakor bi mislil mitolog, ki mu je vsa mitologija polna bogov sonca in rodovit- nosti. Ko je prišla vera v Horusa in Ozirisa i dikov ali dušeslovnih vpogledov, vzlic te- mu je — kar naj takoj povem — spreten opazovalec in dušeslovnj analitik človeške- ga dejanja in nehanja, dasi tega ne kaže v vsiljivi in pretenciozni obliki. Prav tako ne sodi Bromfield med pisatelje, ki hi vi- deli svojo poglavitno nalogo v formalnem izpopolnjevanju, v artistični obdelavi po- drobnosti, v tankem brušenju sloga in iz- raza ter v kakršnem koli oblikovnem no- vo tarstvu. Pripoveduje z očitno lahkoto, opisuje brez večjega lirizma. vendar z le- pimi pesniškimi podobami indijsko nara- vo in daje bralcu okvir bujnega in neukro- čenega tropskega sveta, ki s toliko _ nasil- nostjo posega v človeške civilizacije in njihove begotne uredbe. Poglavitno skrb pa posveča — prav kakor Dickens, Hardy Galsworthy in drugi njegovi vzorniki iz istega kroga — človešk.m zadevam, spre- membam osebnih usod, ritmu strasti in vrtinčastih čustev, vplivu družbenih okol- nosti ter vplivu verovanj in idealov, po- sebej še spoprijemu zapadnih civilizacij- skih uredb in navad z orientalskimi tra- dicijami in svojskim življenjskim stilom indijskega človeka. Tako Bromfieldovo pripovedovanje nasiča vsaj delno tudi našo spoznavalno ;x>treba, saj nam kaže — čeprav skozi transparent pisateljeve tvorne domišljije — izvirnost in pestrost sodobnega življenja v eni izmed indijskih dežel in sicer v tisti, ki se zdii najnapred- nejša v smislu zapadnjaških nazorov. V prvi knjigi romana »Prišlo je deže- vje« spoznamo deželo Rančipur v njenem normalnem življenju, v pričakovanju de- žja. ki pomeni pod tem podnebjem velik dogodek in nekak ključ k novemu ritmu človeškega življenja, kakor pri nas nastop pomladi ali zame, čeprav brez naših dol- gih prehodov. Pisatelj nas uvaja na dvor prosvfctiljenega maharadže in prav tako v Evropo, sta bila oba še lunini bitji in nista imela kaj opraviti s sončnim letom in sta se šele pozneje popolnoma »posončila«. Dokazu- je naš Kresnik, ki ima vse polno in kaj jas- nih znakov luninega bitja, čeprav ima danes značaj sončnega boga. Tako tudi Kralj Ma- tjaž. ki spi v gori (= piramidi) in bo prišel na Jurjevo! Tudi ruski Hors je lunino bitje, kakor pravilno ugotavlja Bruckner. Dualizem je prvotno lunaren (svetla in temna luna) in šele pozneje, pri narodih, ki jim je sonce vir življenja, postane solaren. Tako se je urezal že naš Trstcnjak, ki so mu vsi bogovi sončni in torej tudi Triglav, ki pa je baš lunin bog. IVienecke je dokazal, da je Triglav v tesni zvezi s kultnimi tremi griči, na primer v Štetinu, tako da lahko mimo iščemo njegovo razlago v lunarni mitologiji (lunarno število 31). Ponavljam: Horus je pri nas Hors — Dažbog. Kresnik — Šentjanževec Hennil — »Janezek«, Jarilo, Jarovit, Svetovit, Volčko, Zeleni Jurij in gotovo še kako drugače. Ozi- ris je imenovan Veles (— Flins?), Belin — Belbog, kralj Matjaž. Set — Tifon pa le Ra- bolj »rabelj« in Stribog. Glavni znaki mladega boga so: beli konj in volk. voda in blato, cvet in lokvanj, lotus posebe. Znaki starega boga pa so: spolnost, falus, živina, rodovitnost žene, živali m zemlje in to, da je umrl m je torej gospodar podzemlja A. VOLHAR. Leenarda ia Vinct Kakor pri mnogih drugih velikih mož^h, sta tudi pri slavnem Leonardu da Vinciju dan in letnica rojstva sporna in zavita v temo. S sigurnostjo je znano le to, da je bil genialni mož nezakonski otrok fioren- tinskega plemenitaša Piera Anonia Vincija iz doline Ama ter se je vzgajal sikupno z zakonskimi otroci imenovanega moža, ka- tere pa je močno prekašal po telesni lepoti in duševni moči. Naitančni datum rojstva. Leoniasria da Vincija je bil doslej neznan. Vasari je zapisal, da je bil Leonarodo rojen L 1542., nekateri drugi raziskovalci so po- maknili letnico rojstva za eno leto naprej, šele v najnovejšem č eu se je mlademu nemškemu raziskovalcu dr. Emilu Mcllerju posrečilo, da je v občini Vinci pri Florenci odkril listino, ki dokončno pojasnjuje da- tum in letnico Leonardovega rojstva. Za- pisek izvira od roke umetnikovega dela., ki je zabeležil, d;a je prišel Leonardo na svet dne 15. aprila 1542 ter je bi! krščen v cerkvici Santa Croce pri Vineiiu. V Italiji se za odkritje imenovanega uče- njaka iz razumljivih vzrokov aamima-jo. V ostalem je bilo življenje genialnega Leo- narda zelo burno. Ko mu je bilo 50 let, se je pridružil Cesarju Borgiji na njego- vem pohodu po srednji Italiji kot vod lni inženir. V Leonardu, ki je čutil v sebi silne težnje renesančnega človeka, je namreč bi- val tudi kos Arhimeda. Iz Vasarijevih spo- ročil vemo, da se je Leonar lo bavil z na- črti strojev, ki naj bi premika'! gore in iz- suševali pristanišča. Znano je o njern tudi to, da je mnogo razmišljal o letalskih na- črtih. V IbaCiji vidijo še danes v Leonardu predhodnika tehnične dobe. Nežnost njego- ve umetnosti, ki se nam razodeva v sliki Mone Lise n. pr. v kompoziciji Zadnje ve- čerje tega velikega moža ni ovirala, da ne bi ta umetnik, s podtonom melanholije v duši, imel zanimanja za gmotni svet, OUHIHtfRtlHflHRi HBlHn*!ni!itfiiSn!Hnt[}ninn)IHIiini!lfll1in!tll!r!!IHIiIMUtUfin;illflf|UHU]U!!t!UllitlH IIltB Inserirafte v »Jutru«! moderno usmerjene maharanije, ki sicer nič ne ustreza eksotični romantiki indij- skih dvorov, kakor jo poznamo iz drugih romanov, zato pa je tem bolj človeška in po svoje skrivnostna. Opis dvora in nje- govih sprejemov, zlasti ob prihodu angle- škega velekapitalista lorda Hersona in njegove žene, podobe iz socialnega in kul- turnega življenja v Rančipurju, prepleta- nje usod in stikov zapadnih naseljencev in indijskih domačinov z njihovo kastno hierarhijo in neštetimi bolj ali manj kri- čečimi posebnostmi, vse to se razvija na epičnem traku okrog osrednje osebe ro- mana, angleškega plemiča Ransoma, me- lanholičnega neaktivnega uživača, ki opa- zuje ta pestri svet in si preganja trdo- vratni spleen z alkoholom. Po hudi trdo- nastopj ogromno deževje, ki mu sledita v nagli zapovrstnosti potres in povodenj; poruši se velik jez, ponos države — ran- čipurske in tehnični pogoj njenega na- predka. strašno vodovje zalije daleč na- okrog človeška selišča. In tej katastrofi se pridružita v hipu ko za silo vplahnejo vode. še kolera in legar ter močno dec:- mirata rančipursko prebivalstvo, obenem pa pri vsaki izmed oseb. v kolikor jih ne pobereta voda ali bolezen, določita konec starega :n začetek novega življenja. Ka- kor za Rančipur kot državo, postane kata- strofa tudi za njegove ljudi od najvišjih glav do preprostega človeka ogromna pre- izkušnja in tisti usodni doživljaj, ki pre- sune človeka prav do skritega dna njego- ve duše Ni-li rančipurska katastrofa ci- vilizacije, uredb in ljudi predpodoba silne preizkušnje, ki jo prav v sedanjih dneh doživlja ves za pa dni svet? Ali pridejo lz teh valov poenovljeni ljudje z novimi, duhovnejšimi pogledi na pomen in vred- nost lastnega življenja in življenja drugih? Toda to je le bežno vprašanje na robu knjige, kj nam predočuje pota in krize napredka v deželi maharadž. Nam, ki nam je Indija kljub vsej lite- raturi velika neznanka, o kateri vemo, da je ne le po zemljepisnem obsegu, marveč zlasti po zmes: ras, jezikov, ver in običa- jev celina zase, je težko presoditi, kako daleč ustreza stvarnosti Bromfieldova po- doba modernizirane ranči purske Indije Toda v nekaterih osebah, kd jih je pisa- telj tako živo postavil v našo zavest, slu- timo avtentične značilnosti novega, pod zapadnimi vplivi zraslega indijskega člo- veka. Ce je maharadža z maharaoijo vzlic vsem prosvetl jenskim potezam svojega značaja in svoje vladavine še vedno ne- kam legendarna osebnost, se zdi pristen in globoko človeški zdravnik Sofka, Ind z oksfordsko šolo in eden najprikupnejših primerkov blagorodne sinteze indijstvain evropstva. Izmed množice oeeb v prvem delu romana naj omenimo še polij£ij*ega ravnatelja Rašida Alija Khana, misknaz* ja Smileya, energično ravnateljico bolnice Mac-Daidovo, čudovito starko Fefjejo, Si- monovo hčerko Fern, ki postane Raraomo- va žena, staro učiteljico Hodgeovo m po- leg Ramsoma seveda mogočnega pluto- krata lorda Hersona, ki postane žrtev kuge in umira v času, ko vodovje ruši Rančipur. Naposled njegovo ženo Lady Edwino, lahkoživfeo, ki potlej sama zboli, se v bolezni notranje očisti ter napasti vse svoje veliko premoženje v dobre iwntfr>ft. Čitatelj bo zatrdno užival v mnogih umetniško močnih opisih, predvsem T opi- su potresa in povodnji, ki sta prikazana tako zagrabljivo, da ne najde zlepa • prevodih, kar jih je izšlo pri nas v novej- šem času. dosti epično tako razgibanih, slikovitih in v vsej danamari naravne in civilizacijske katastrofe tako živih stram. Prevod ge. Mire Pucore je prav gla- dek, izrazno sočen in stilistično prilagojen širokemu toku pripovedovanja. Roman za- grabi bralca brž na prvih straneh in nje- gova dinamika raste na to od poglavja do poglavja, prehajajoč ob koncu v pravi for- tissimo. v silen vrtinec dogodkov in usod. — Omeniti je treba prav učinkovito opre- mo ovojne strani, delo slikarja grafika E. Justina. Ob 60 letnici Hinka Nučiča i Zagreb, sredi aprila. Šestdeseta obletnica prvaka zagrebška drame in enega nojugiednejšfii slovenskih igralcev gotovo ne bo preeenetfla naše kul- turne javnosti, saj je Hinko Nučtč prosla- vil 40 letnico svojega umetniškega dela r ' '' • ^ ; flf K v m mm W BE^ > -^ml^HsvMll mfi ^ Bi 4 pred dvema letoma tudi v Ljubljani. Bilo je to v tistih razburljivih tednih pred izbruhom vojne v bivši Jugoslaviji. Teda- nje gostovanje v LJubljani je bilo pravi tft. umf za Ljubljančana Nučiča in je znova dokazalo vso ljubezen rodnega mesta do svojega rojaka, velikega umetnika. Ljub- ljana ga je vedno rada imela, pa naj je bil &an njenega gledališč«, ali je samo p*« Praznovanje zelenega Jurija v BeB Krajini ULTURNI PREGLED Roman iz sedobne Indije