V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 6 tor. 20 kr, it pol leta . 3 „ »0 „ n oetert leta . 1 , 10 , , mesec . . — „ fiO „ Po pošti: Za celo leto . 7 for. SO Icr. » pol leta . 3 ,, 80 „ n četert lota . 2 „ — „ o me,see . . — „ 70 „ ■ • in Oznanila. /’ Za navadno dvestopiro£veri}Jsik/ se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera so dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskujc; veča pismenke plačujejo po prostorij Za vsak list mora hiti kolek (»tempelj) še ne vemo, ali se kaj drugači naše dni ravna i v Ljubljani na šlovenski zemlji z slovenskimi / dijaki! Osoda pelje g. Poharja na Hrvaško Vse to nam že dosti jasno kaže, komn da je treba svoj program prenarediti, ako se Avstrija hoče izkobacati iz strašne globočine, kamor je padla. Nektere Nemce je že pamet srečala in že podpirajo naš federalistični program; terdovratno se svoje terme le Madjari derže! Pa upajmo, da ob dvanajstej uri tudi mi k pameti pridejo in pristopijo k našej stranki, ki ima v Avstriji le samo edina gotovo prihodnjost: Avstrija bode ali svobodna in srečna na federalistič-nej podlagi, ali pa sužna in nesrečna po oenlralističnej ali dualističnej sistemi. Zlata vredne so besede, ki jih je o tej zadevi v 29. zvezku svoje „Reforme11 pisal znani nemški politikar Šuselka. On pravi : „Ne-zapopadljiva in prežalostna slepota je to, da nekteri v Avstriji vidijo le dva naroda (Nemca in Madjara), Poljakov, Hrvatov, (Jehov, Srbov, Slovencov in Rumuncev pa ne. Ako prevlada to zaslepljenje, mora Avstrija propasti. Potem naj postanejo nemški Av-strijanci Prusi, Magjari bodo gotovo Rusi. Vstrojite le dvalizem, to je dvojni centralizem, pa bote imeli na Dunaji in v Pešti dve krpi državnega zbora, zoper kterega se bojo vzdignili unkraj Litave Hrvatje, Slovaki, Srbi, Romuni in Saksonei, takraj Litave pa Poljaki, Cehi inv Slovenci zoper tak dvalističin centralizem. Ca bi ta dva državna zbora imela tudi vse oblike parlamentarnega življenja, imeli bi vendar le svobodo na videz; bistvo svobode bi konec jemalo pod neprenehanimi borbami razdraženih narodov. Avstrija pa potrebuje miru, da sc ojači in si okrepča svoje moči, Naj z vna- in sicer v Zagreb; ali tu ni bil sprejet na gimnazijo, ker je bilo že prekasno. No vede torej, kam se obrniti in dobro spoznavši svojo vročo kri hotel se je malko umiriti in tako zavetja v samostanu na Tersatu pri Reki iskati. Tukaj sprejet menil je vsaj v začetku za stalno v tistem ostati. Ali njegova vroča kri mu ni dala tudi tukaj ne miru ne pokoja, ter ni dolgo trajalo, ko jo namreč čez tri mesece iz Tersata pobriše in samostansko življenje za vselej zapusti. Sedaj prosi, da bi ga na reško gimnazijo sprejeli. — Po mnogih prošnjah bil je vzet kot pri-vatist. Ko je pa srečno naredil izpit za 1. polletje 8. razreda 1861 1., bilje precej med redne dijake prištet. Bila nas je takrat na reški gimnaziji mala pa za mili dom in rod slovenski zelo vneta peščica slovenskih dijakov, kteri je bil on duša in glava. Spisovali ismo med seboj neki slovenski list — „Domače veselje slovenskih bratov in prijatlov11 jimenovan, Id je izhajal vsacih 14 dni na svitlo po celi poli. Vrednik mu je bil J. St..'. ., nekdaj modroslovec v Pragi. Najveljavniši sodelavec in ojster kritikar pa mu je bil g. Pohar. Namen tega lista ni bil drug, kot se uriti ali vaditi v zanemarjeni materinščini. Pohar je bil pa tudi tisti, ki je sestavil adreso ali zahvalno pismo prevzvišenemu škofu Josipu Jurju Strossmajerju, vtemelji-telju jugoslovanske akademije, se ve da, v slovenskem jeziku, in na ktero smo se vsi slovenski dijaki toli blagemu slovanskemu mecenu podpisali iu mu jo poklonili. Reška gimnazija kakor druge hrvaške gimnazije, seje njim sovražnikom sklenemo srečen ali nesrečen mir, oslabljeni bomo na vsaki pot, in vsegdar bo silna potreba, da zadovoljni narodi razvijajo svojo moč in cesarstvo povzdignejo iz globokega gospodarskega propada. Ali te zadovoljnosti nikdar ne bode, dokler srbi narodno manjšino, da bi gospodovala nad večino. Nemški in italijanski boj bi bila potem začasno končana, ali začel bi se slovanski; v tem pa bi se zno va vnel nemški in italijanski boj, in konec te nesrečne borbe bi bil „Finis Avstriae !“ Avstrija svobodna, mogočna in srečna na federalističnej podlagi, to geslo smo si mi Slovenci zapisali na svoje bandero in to je tudi duh našega programa, ki so ga slovenski rodoljubi 25. septembra 1. 1865 v Mariboru napravili in po časnikih naznanili vesoljnemu svetu. Ali od tega dne se je po Evropi, vzlasti pa po Avstriji predrugačilo sila veliko. Potisnili so nas iz nemške zveze in vzeli nam spet eno lepo deželo; ideja narodnosti je spet pokazala svojo čudnostno moč in poderla po Nemškem tako meje, ki so že stale leta in leta. Zatorej terka tudi z močno roko na na- " ša vrata važno vprašanje, ali se bomo mi Slovenci po tolikih premembab deržali starega programa ali pa si napravimo novega? Kdor se šo spominja tiste gerdobije in nesramnosti, s ktoro so nemški in madjarski časniki lansko leto obdelovali naš program, bode le trepetaje prijel za pero in so v boj spuščal s takimi nasprotniki. Pa sladko je, za domovino kaj terpeti; zatorej lotimo sa 1860—61 1. po slovesno oklicani oktoberski diplomi, nahajala v tako imenovani prelazni dobi („Uebergangs-Epocbe") t. j. tisto leto se jo ponemčevanje na reški, kakor tudi na vseh civilno —hrvaških gimnazijah (razun krajinskih, ktereso „Goneral-Commandi" podvržene) svojemu že davno od vseli pravih rodoljubov zaželenemu koncu približevalo. Ker ni bilo pa koj prvo leto toliko domačih učiteljev — kteri so bili po Bachovi sistemi po celej Avstriji raztreseni — pri roči, bilo je zapovedano, kolikor je le mogoče, vsaj polovico predmetov hrvaški tolmačiti. Iz namena, se bolj djansko v hrvaščini izuriti, stopi Pohar na reško gimnazijo. V kratkem je s svojo bistro glavico tako dalječ dospel, da je dobro hrvaški govoril in tudi pisal. Imeli smo pa tudi vrle učitelje, same narodnjake, izmed kterih so bili Slovenci ti le gg: slavnoznani jezikoslovec in zgodovinar Janez Trdina, doma v Mengšu na Gorertskem, Miroslav Žakelj, Ljubljančan, in g. M a h nič Lovro iz Unče in še 2 druga gospoda. Zares vesela bi morala biti majica Slava, da bi imela mnogo tacih djansko rodoljubnih učiteljev! Pohar se je pa uril tudi v drugih slovanskih narečjih, posebno v češkem in ruskem. Gimnazijske nauke in izpit zrelosti srečno dovršivši ne ve so ubogi Janez kam obrniti. Starši njegovi niso menda tako bogati, da biga bili kam na više šole poslali; zatorej ne vede, kaj početi, poda se kot bogoslovec v tržaško škofijo in pride tako v goriško Osrednje semenišče (Goriško osrednje semenišče obsega 4 primorske škofije: nad,- vendar le tega posla in denemo vnovič na reščeto naš lanski federalistični program ! — Sodniška obravnava. Že smo povedali, da je bila 27. avg. pri tukajšnej deželuej sodniji sodniška obravnava, pri kterej je bil Jernej Jezernik, po domačo Žibovt, pri Fari blizo Prevalj doma, k smerti na vislicah obsojen. — Schissling Jožef, omrelar iz Tiroljskega, je imel pri J. Jezerniku sperva 400, potem 200 in slednjič 158 gld. 7. junija t. I. zagleda J. v Guštanju imenovanega omrelarja. Tu ga sprehaja huda misel, tega že 79 let starega moža na potu čakati, ubiti in oropati , kar je tudi storil in 27. avg. zaslišal, kaj je za to hudodelstvo zaslužil. i Sodnikov je bilo pet: Maid, kteri je predsedoval, Grabner, Wolf, Salzmann in Fischer; za tolmača je bil dr. Lederer, za zapisovalca pa Kren. Vzemimo to obravnavo malo na reščeto in poglejmo, kaj pravi k njej naša postava? Zaukaz vis. pravosodnega ministerstva od 17. marca 1862 se v ostavku 3. tako le glasi: „Mora se na to gledati, da so pri kazenskih in končnih obravnavah z obdolženci, ki samo slovenski jezik znajo, sodniške osebe z deržavno-pravdniškimi uredniki in zagovorniki vred, ki imajo pri tem opraviti, slovenskega jezika popolnoma zmožni, da se toraj obravnave storijo v slovenskem jeziku ter razsodba in po mo-goeosti tudi razsodni nagibi v tem jeziku razglašajo.“ Vprašamo, ali so vsi gg. sodniki pri tej obravnavi znali slovenski V Gosp. predsednik Maid se je skazal moža, ki mu slovenski jezik kaj gladko pa milo teče in veseli nas, da se je pervi stol njemu podelil, ne pa unemu gospodu, ki slovenski tako govori , kakor Nemci okoli Eibiswaldu in Voitsberga nemški. Da sta deržavni pravd-nik g. Frauendorf in zapisovalec Kren slovenske besede popolnoma zmožna, je znano. Dva prisednika pa sta terda Nemca, ki trohice^slovcnski nc razumeta. Imenitnejše obravnave ne more biti, kakor je ona, pri škofijo goriško, in ostale tri škofije t. j. tržaško, poreško in krško ali veljansko). Ali bralo se mu je kmalo na licu, da mirno, tesno in enolično semeniško življenje sc nc prilega njegovemu nemirnemu ali sangvinič-nemu značaju, kajti vedno je hrepenel, pokazati se tudi v činih kot slovanskega rodoljuba. Rekel mi je koj v začetku vstopa v duhovšnico, da sc mu semenišče malo dopada, kajti njegovo po zlati svobodi hrepeneče srce ne more tako tesne zaprtije prestati. Čakal je torej komaj prilike hitrejši kot je mogoče, potegniti jo, in ta je kmali prišla! Ali se ne spominjaš, dragi čitatelj nadepol-nega dneva, ali prav za prav, noči 14—15. junija 1862 1. — ravno na veliki srbski praznik, in na dan žalostne osode srbske slave in srbskega carstva 1389 1. — ko so junaški Srbiji silovito turško posadko čez rov in kov iz Belega grada v njih trdnjavo zadrvili? Ko je to novico Pohar v semenišču zvedel, ni mu bilo nikakor dalje notri ostati. Hotel je namreč tudi on se pridružiti kot prostovoljec vojski slavnega srbskega kneza Milio-vila ali Mihela; le novcev mu je manjkalo, da je ni na ravnost tje pobrisal. Ali tudi ta nadloga ga ni dolgo nazaj držala, ter kmali — bilo je 17. julija tistega leta — semenišče zapusti, potem ko seje bil g. vodju spodobno zahvalil in mu povedal, da ne čuti v sebi poklica za duhovski stan. V Trst do-spevši je menda dobil od slovenskih rodoljubov nekaj podpore, dajezamogel dalje k svojemu cilju in koncu iti, po kterem jo že davno hrepenel, in ta je bil namreč bojevati — 292 — kterej gre za glavo. In še za to niso se oskerbeli slovenski »odniki! Una dva Nemca sta poštena in pravična moža; zatorej jima je vendar le hudo moralo biti pri sercu, človeka k smerti obsoditi, kterega besedice nista zastopila. Dajte Slovencem slovenske sodnike, kakor ministerstvo veleva! — Itavno tisti zgorej omenjeni ministerski zaukaz pravi v odstavku 1 : „Da morajo sodnije v primerljejih, kadar imajo obravnavati z ljudmi, ki izključljivo slovenski jezile znajo, izpraševanje obdolžencov in zaslišanje svedokov (prič) v kazenskih rečeh, kar koli je mogoče, v slovenskem jeziku zapisovati, in vsaj odločne dele izpovedb obdolženca ali svedoka (priče) v slovenskem jeziku v zapisnik postavljati'1 — in red kazenske postave v §. 184 pravi: „O vsakem izpraševanju je narediti zapisnik. Oe obdolženec ne zna sodnega jezika, ali kadar je gluh ali nem ,vje ravnati po predpisih §§. 123 in 124. Če se zraven vzame tolmač, je treba najpred vprašanje v sodnij skem jeziku, iu precej spodej prestavo od besede do besede, in ravno tako odgovor, najprej v jeziku izpraševanca, in precej zdoli v besedni prestavi zapisovati.11 Obtoženec Jezernik je bil najpred zaslišan v Pliberce, po tem v Velikovcu in slednjič v Celovcu. Prašamo, ali se je v zapisnik zapisovalo v slovenskem jeziku, kterega obtoženec izklučljivo govori ? Mi zapisnikov nismo videli, pa bojimo se, da se tudi v tem obziru ni ravnalo po postavi. In če je temu tako, zakaj se ni zapisovalo slovenski ? Sodnika v Pliberce in Velikovcu, Wolf in Kronik, sta Slovenca; ali mar ne znata tega zapisovati, kar prost slovensk kmet govori? Tega veudar ne verjamemo; zatorej mora po naših mislih kaj druzega biti, da se zapisniki niso pisali tudi v slovenskem jeziku. Naj si pa bo, kar hoče, mi spet kličemo: Gospodje postave! deržite se postave! Postava gotovo dovoljuje posluževati se tolmačev le pri takih obtožencih, ki govorijo jezik, ki ni po deželi v navadi. Naša pravična vlada, ki je narodno ravnoprav-nost tolikrat in tako slavno oklicala, gotovo po Koroškem s Slovenci ne misli tako postopati , kakor z Madjari ali Talijani: Slovenci so v deželi rojeni, so domačini, Ma-gjari in Talijani so ptujci. Domačinom Slo- se za tlačeno slovanstvo proti krutemu turškemu sovragu, kajti bil je neprestrašenega značaja, in terdue, močne postave, čez Trst, Reko, Karlovec v Zagreb prišedši se je tam, ker ni bilo lahko priti čez avstrijsko mejo, mudil menda do 11. avgusta, pričakovaje veselih novic iz bližnje bratovske srbske kneževine. (Znano, menim, da je čitateljem, kako hitro da je skrbna (!) diplomacija evropskih velevlasti hitro posredovala, da niso Srbiji Turkov dalje iz svoje lastnine zapodili!) Ta dan prej, 10. avgusta namreč, ko je menil se naprej iz Zagreba podati, pisal mi je v Gorico to le kratko pisemce: „Dragi prijatelj ! Ravno sem slišal, da menijo jutre Turki zopet na Beligracl streljati, boj torej se bode zopet pričel. Ali jaz ne vem, bodem li mogel čez reko v Srbijo priti, kajti na meji je vse prepreženo z avstrijskimi vojniki, da ne more živa duša našim vrlim bratom na pomoč. Drugači menda ne bo, kot se v temni noči po tihotapsko v čolnu pri Mitroviči prepeljati. Nek brodnik in slavoljub je tam, ki neki skrbi, kteremu je drago, ga čez Savo prevoziti, kar se ve da ni brez nevarnosti; in če ne bode drugači mogoče, hočem pa sam Savo preplavati, da le enkrat na zemljo vrlih slovanskih junakov stopim . . . Živila Iugoslavija! Za njo tudi življenje! P. S. Povej to vsem znancem11. Tako njegovo lastnoročno pismo. Kako pa da je tje prišel, ne vem; kajti potem nisem prejel nobenega pisma več od njega. Da je pri srbskih prostovoljcih vvrsten bil, to so „Novice11 enkrat že omenile. Tudi ne vem vencem pa grejo v domačej deželi gotovo vse tiste pravice, ki jih uživajo Nemci, ki 30 z nami na Koroškem rojaki. Z Nemci se nikoli ne obravnuje po tolmaču, vselej po nemško; torej protestujemo spet in spet zoper to, da se pri sodnijskih obravnavah s Slovenci obravnuje po tolmačih, — proč ž njimi, dajte nam slovenske sodnike, saj jih imate; celo po nemških krajinah se porivajo naši ljudje, kterih mi doma živo potrebujemo! Dajte nam jih, prosimo! — Avstrijansko cesarstvo. .Vn Duni\jii. (Ministerstvo; po- j mirjenje; „Preše11 in d u al i z e m; Dobravec; nekteri, listi nehajo; Madjari ; n e k a j z a G e h e). V ministerstva se res nekaj spreminja in odstopil je najprej vojaški minister Frank, od kterega se je najmanj govorilo. Podal se je v pokoj in na ujegovo mesto pride znani general John, ki se je pri Kustoci tako slavno odlikoval. Pravijo, da se zamoremo nadjati veliko novih reči pri našej armadi. Pač prav tako, saj jih živo potrebujemo; da bi te prenaredbe le tudi do živega segale, ne samo do klobukov, gumb in plajščev ! Naj se dolžnost v vojsko stopiti uravna po pruskem kopitu, — naj se vojaške šole pre-strojijo in skušnje vpeljejo za vse oficirje do generala, — naj se postava zastran pensi-joniranja tako prenaredi, da se ne bojo mladi, zdravi in terdni možje podajali v pokoj, — naj se tudi dobro prevdarja, ali in kako bi se mogla armada boljši kup za- l važati in preskerbljevati sjpotrebnimi rečmi. — Od drugih ministrov se nič kaj gotovega ne sliši; od Esterhazi-ja se bere, da pojde ' namesto Meternichaza poslanca v Pari?.— 'Pomnjenje na Talijanskem se le počasi bolj odmotava, pa vendar se za gotovo terdi, da se bode tudi srečno dognalo. Cesar naš je talijansko kraljestvo že v djanju pripoznal, ker je grofu Wimpfen-u povelje dal, naj sa pogaja „s kraljem italijanskim11. Tudi kup-čijska pogodba, ktere nam je treba kakor ribi vode, se snuje; največ sitnost in opovir pri pogajanju napravlja menda nova meja in odkupnina, ktero nam bo Italija plačala. — Tudi „Presse11 ima svoje srečne ure — lucida intervalld, — v kterih še kako pametno spregovori. Tako je unidan prav za gotovo, je li res, kar sem slišal, da je v kratkem času „avanciral11 za častnika, kakor tudi da je bil s srbskim ministrom za vojaške zadeve na zelo prijazni stopnji *), ker je ta spoznal neki kmali Poharjevo bistro glavico ter junaško, le za boljšo bodočnost vsega slovanstva in majko Slavo bijoče srce. Da je bil zares neizrečeno, da, celo strastno vnet za ubogo tlačeno slovanstvo, to lahko vsakteri iz gor navedenega lista posnema. Marsiktero zgodbo njegovega iskrenega rodoljubja bi lahko navedel, ali ker bi utegnile preproste biti, naj bode ta le dovolj. — Ko je namreč še v goriškem semenišču bival, praša ga nek laški duhoven, kje da je rojen. On mu odgovori, da v Begnah — dakle Benja, reče mu imenovani gospod. Ne, v Benjah odgovori mu zopet Pohar, kor častiti gospod, Vi morate vedeti, da Begne so na Slovenskem, ne pa na Laškem, zatorej se mora izreči „Begne11, nc pa „Benje“. (Znano je, da laški „gn“ se izgovarja kot naš „nj“ !). — Bog daj torej nesrečnemu g- ! 'Poharju zopet zdravo pamet, kteremu v spomin sem te vrstice, kot njegov nekdanji součencc, spisal. — Na Tominškom 4. septembra 1866. *) Po dopisu 69,1 bi . se imelo to za .g,,tovo verovati. ,* pi«; — 293 — so lotila dualizma in ga dobro obdelovala. Vse prav, ljuba moja „Preša", pa vsem tvojim besedam ne zaupamo, preden se ne poteguješ stanovitno za ravnopravnost vseh narodov, ne samo Nemcev in Madjarov, timveč tudi Slovanov in Romanov. — Te dni smo na Dunaju imeli znanega gosta iz lariza, ki je prišel podpore si iskat za svoj oasnik „Memorial diplomatique". Ta gospod je na Kranjskem rojeni Slovenec Dobravec, ki se je pa iz golega slovenskega rodoljubja Po francoski kerstil „Debreaux"! Minister Drouyn je padci in tudi v Mehiki gre slabo; zatorej so Dobravcu usahnili studenci, ki so mu lepih dnarcev dovažali. Pa ne samo v Parizu se takim časnikom, ki denar politiko delajo, slaba godi, tudi na Dunaju menda nekteri taki časniki gladu umirajo. „Oesterr. const. Zeitung", ofieiosni časnik bo menda skorej zaspal, — Nacejeva »Ostdeutsche-Post" še tudi ni od mertvih vstala, — še clo nam prijazni in pravični časnik „Vaterland" hira in le životari, kako dolgo še, bomo videli. — Madjari so glavo ^e kaj visoko nosili in mislili, da je dognano, kar so želeli. Strune so tako napeli, da so tirjali za ministre svoje same čiste Deakovce; ® tim pa so aristokrate ali žlahtno gospodo hudo razžalili in zdaj se še clo govori, da z ogerskim ministerstvom ne bode nič./Mi ®e tega ministerstva trohice ne prestrašimo, ako se popred postave od 1. 1848 po potrebi prenarede, ako se v ministerstvo pokličejo tudi možje nemadjarske narodnosti 'U se jim izročč samo deželne zadeve. Take unnistre naj le imajo, take bodemo tudi brjali za druge deželne skupine, pa jjh ne imenovali ministre ampak drugači/— En ®ern oblak, ki je nad nesrečno Češko deželo visel, vlekel se je srečno naprej; Lazanski ne bo deželni poglavar na Češkem, tako pišejo oficijozni časniki. Pa kaj, ker se "ubirajo drugi černi oblaki; tudi Itotkirch-t anthen ni Čehom po volji, vlada pa menda •minerja, tega izvoliti za poglavarja. Naj se vendar poslušal močni glas tistega Uaroda, ki je zvestobo svojo ravno kar tako lasno dopričal! Dežele notranje-avstrijanske. 1* Celovca. (Dualizem; okrajna Zastopništva; na smeri obsojena Slovenka; nesreča na železnici; kmetijska šola; p o-{■uka; prostovoljci; m o n t u r s k a k o m i s i j a)./Ni dolgo, kar so Nemci bili centralisti in so volje bili vse avstrijske nabode ponemčevati iz Dunaja. Centralizem J« pa padel, torej so zdaj 'plajšč zasukali, dualizem. Ako ne moremo imeti v ublasti cele deržave, naj pa imamo vsaj ponvico, — delimo Avstrijo z Madjari in napravimo si dva dgržavna zbora, enega v “ešti, drugega v Frankobrodu ali pa v Berlinu. Ako pa take velikonomce vprašaš, kftj pa bode z Dunajem, kaj z Avstrijo? enkrat, timveč stokrat smo dobili odgovor: „E kaj Avstrija, — naša prihodnost je v Frankobrodu!" Te misli so si ^emci tudi še zdaj po vojski javeljne iz Slave izbili, le je zdaj njih Meka mesto ..urolin. Na to meri tudi zbor nemških po-'tikarjev, ki se bojo te dni v Ausee na 8°rnjem Štajerskem zbrali in menda za ^8trijo personalno (osebno) unijo ali zvezo PT*POročali. Le na tankej niti bi visela madjarija pri drugih avstrijskih deželah! bi bila edina in mogočna Avstrija! Za-j°rej naj pazijo naši ministri, kaj mislijo 5“djarom dovoliti! Zaupamo , da bo grof Jbdcredi terdno stal za svoj program 1 — -•krajna zastopništva je poslanec g. E. 1. t°63 v deželnem zboru zagovarjal in pri-Ppročnl, naj se tudi na Koroškem vpeljejo. Njegov predlog ni obveljal. Komaj pa "••nulo nekaj Tet in Komaj marsikomu teh zastopništvih sline cede, ko slišijo in berejo, kako moško in koristno okrajna zastopništva po drugih deželah delajo in se tudi po Štajerskem vpeljujejo. — Kar se najstarejši ljudje spominjajo , ni bila v Celovcu še nobena ženska obešena; danes v sredo pa se bo to zgodilo. Katarina Osojnik iz železno- Kapelske fare doma je svojoj teti zavdala; naša sodnija jo je k smerti obsodila, cesar pa je to obsodbo tudi po-terdil. Iz ust nesrečne Katre vemo, da nemški malo zastopi, govoriti pa ne zna besedice. Tudi cela sodnijska obravnava je bila slovenska. In glejte 1 Komaj se je za njo duhovnik vsilil, ki slovenski zna; terd Nemec jo je hotel pripravljati na smert. Sodnija pa za to čisto nič ne more; te čudne prikazni je nekdo kriv, ki vidi povsod le nemščino! Uboga sirota še ni nikoli „Oče-naša" po nemški molila, zdaj na smertnem potu bi se ga imela še le učiti, ako ravno je v Celovcu dosti slovenskih duhovnikov! Sicer pa je K. O. svojo smertno obsodbo tako serčno in mirno poslušala, da so vsi sodniki stermeli. Tudi se na smert lepo in pobožno pripravlja: Bodi jej Bog milostljiv 1 — Te dni se je blizo našega mesta pri Otočah na železnici velika nesreča zgodila. Nek služabnik pri železnej cesti je obležal, tako da so mu noge molele črez šine. Po noči pa iz Beljaka vlak (tren) priderdra in mu noge tako zdrobi, da so mu jih v bolnišnici odžagali. — „Klagenfurterica" razglaša načert za kmetijsko šolo, ki se bodo za našo deželo napravila. Učilo se bode veliko in tudi marsikaj , česar bi ne bilo treba; na slovenščino pa ni mislila živa duša in vendar mora kmetijska družba vedeti, da je izmed koroških kmetovalcev velik del terdih Slovencev. Tako se skerbi s slovenskimi denarji za Slovence!—'Po vsej Sloveniji znani rodoljub naš, g. J. C or up v Terstu, oženil se je in vzel gospodičino Pergkofer, ki je sicer rojena Nemka pa se je nekaj slovenski učila. V pondeljek (10. sept.) je bila poroka v Zakamnu pri Vetri-nji: Mnogaja letal — Prostovoljci se že vračajo domu in vse se poprašuje, kaj bo neki ž njimi ? Slišimo, da jih je veči del volje stopiti v redno vojsko; res najbolje bi bilo tako za njo same, pa tudi za ceio deželo. — 15. t. m. pojde monturska komisija v Prago in naše šolske hiše bojo spet prazne ravno ob pravem času, da se še očedijo in popravijo. Šole se torej začno kakor druga lota 1. oktobra. Pri Celju. —y. (Š o 1 e). Pol ure od Žavca leži ob veliki cesti proti Ljubljani št. Peter. Pojdimo malo v šolo. G. učitelj, ki je letos še le na novo tukaj svojo službo nastopil, prizadeva si veliko, da bi to, kar je njegov prednik zanemaril, popravil. To mu je tudi letos že dobro izteklo; pa upamo, da prihodnje leto se bode št. petrska šola na vse strani še bolj odlikovala. — Veseli nas tudi, da ima g. učitelj do slovenščine posebno veselje in da v šoli tudi vse predmete prav lepo slovenski pod-učuje. G. učitelj bi si pa rad v tej zadevi še več prizadeval in še več opravil, ako ga ne to zopet tisti — že veste — vi-sokonemški Št. Petrčanje tu tako zelo ovirali. Žalostno. — Obe slovenski družbi v Celovcu in Ljubljani ste tukaj neznani?! Na podnožju oljske gore je tara Polzela. Kar šolo zadeva, trudi se g. učitelj, kolikor je mogoče, in sicer še precej z vspehom. Le toliko še o tej šoli spregovorimo, da bi za Polzelčanje boljše’ bilo, če bi sedašnji g. učitelj še daljo na svojem mestu ostal, kakor pa da bi z g. K. menjal. Naj zadnji le še nadalje v št. J. nem-škutari, saj nikomur toliko ne škoduje. „Slovenec" je o njem svoje dni že besedico povedal. — Zadnjič pa še g. C. svetujemo, naj bi se v šoli bolj živo vedel, in tako krepko besedo tudi s obnašanjem podpiral. — Družba sv. Mohorja bi tudi lahko dokaj udov štela. „Slov. Matica" ? — Do- morodci! žetev je velika — delavcev pa malo! Zdramite se in oživljajte slovensko zavest 1 I* Kot-ewslic-sa 1. sept. L. L. Dokler se bodo Kočevarji tako obnašali, kakor sedaj, ni mogoče veliko dobrega pisati o njih. Kočevarji naj se sami sebo ne grdijo in nihče jih ne bode pred svetom grdil in grajal. Ali kar se sedaj godi v mestu, je res tako, da nikakor ne moremo molčati o tem; kajti kaže nam preočitno, kaj se sme pričakovati od občinskega predstojništva, kteremu je stara in nova „Preša" in drugi judovski časniki edino evangelije. Cujte tedaj 1 Kaplanija sredi mesta je že več let podrtija — pač čuden dokaz, kako se v kočevskem mestu skrbi za dušne pastirje ! Potikali so torej kaplane — farovž je še za dekana premajhen in, da odkritosrčno povemo, s cerkvijo vred tudi ubogo reven za mesto, kakor je Kočevje — po hišah privatnih in hišnino plačevali. Poprejšni dekan č. g. Boner si je veliko prizadeval, da dobijo duhovni dostojno stanovanje, ker ga menda ni mesta ne vasi na Kranjskem, kjer bi bili duhovni gostači. Lepa, velika hiša, ki je bila ravno na prodaj, bila jo kakor nalašč za to. Storil se je predlog, naj hišo kupi mesto. Ali po izgovoru, da se za to reč poteza prestojnik Pintar, kočevski denarni aristokrati in šo drugi gospodje, ki „Prešo" bero, naravnost zavržejo ta predlog in kaplani ostanejo gostači kakor poprej. Letos se pa primeri, da hišni gospodar, pri kterem stojita dva kaplana, občini odpove stanovanje. Občinski očetje pridejo v zadrege, ker ne dobijo nobenega stanovanja in do 15. sept. tudi ni moč sezidati nove kaplanije, za ktero so več let potrebovali, da so jej pripravili potrebnega lesa — pa notabene iz tarovškega in kaplanskega gozda. — Ker je omenjena hiša še zmirom na prodaj, sprožili so nekteri pogumni možje vnovič predlog, naj občina ali bolje rečeno celo mesto z okolico vred kupi to hišo. Ta predlog sta podpirala krepko č. g. dekan Kožuh in sedanji predstojnik g. Fladung, vrh tega pa še to, da so potem vsi štirje duhovni vkup v dostojnem in prostornem farovžu. In da si je cena tej hiši, 10.000 gld., jako majhena, če se pomisli, da bodo stroški za novo kaplanijo, za popravo dekanijskega farovža in gospodarskih poslopij, ki so taka, da je joj, veliko veliko veči; vendar glejte in strmite : ta predlog te dni vdrugič ni obveljal! Novo kaplanijo hočejo zidati, v resnici pa le to stvar od leta do leta odlašati, vse menda iz gole ljubezni do duhovščine, ker, kakor je bilo slišati, čemu duhovnim tako lepo poslopje ? Ker pa stanovanja le ni dobiti, izustil je nekdo izmed liberalnih mostnih odbornikov nikjer še slišani predlog: „Pa damo vsacemu kaplanu po 60 gld. in išče naj si stanovanja, kjer ga hoče 1“ — Komentar k tej komediji, ki se pa še nikakor ni izvršila, napravi si lahko sleherni. Gotovo noben Slovencev ne bode zavidal kočevskim mestnim odbornikom slave, ki si jo pridobivajo s takim postopanjem in ob enem kažejo, kaj premore zveličavna, nemško - liberalna kultura 1 Tistim gospodom pa, ki pravijo, da se po naših šolah nemščina premalo goji in da se jo bati, da ostanemo barbari, rečemo očitno, da se kaj tacega, kakor pri omikanih Kočevarjih, ne godi — pri barbarskih Slovencih ! Ge vam pa je na vsaki način grmaniziranje na srce prirastlo, tedaj pa le grmanizirajte na vse kriplje, da bodo v prav kratkem času vsi Slovenci „Prešo" mogli prebirati, potem pa hajdi tudi ti duhovščina „iz onih tamnih časov", poberi kopita in pojdi, ker utegne se ti zgoditi kakor Kočevski! Iz Doline na Primorskem? (Učiteljski shod.) Dragi mi „Slovenec"! Danes tudi dovoli mojemu dopisu mali koteč! Ko jo visokočastito Tržaško-kopersko škodjstvo z odlokom od 30. aprila t. 1. pod brojem 9!,u/aoa naznanilo , da se po zapovedi viao- kega ministerstva in c. k. deželske vlado imajo učiteljski shodi, ki so se do zdaj opuščali, zanaprej najmanj enkrat v letu v okrogu slehernega učilniškega nadzorništva deržati: naznanil je prečastiti g. J. Jan, dekan v Dolini, gg. učiteljem svojega okroga v slovenski okrožnici, da se bo 17. julija t. 1. držal učiteljski zbor. In ker nas je' več učiteljev tega okroga, ki se nismo še nikoli nikjer udeleževali takih zborov, veselili smo se tega dneva zelo, da bi se tako v učilniških zadevah o eni ali drugi reči skupno pomenkovati zaraogli. Napočila je zora zaželenega dneva in daljni jo zarano od doma mahnemo, da za prave dobe na omenjeni kraj pridemo. 8. ura odbije in sv. maša se prične v farni crkvi in s poklicem sv. Duha ob 9. uri konča. Po službi božji se zberemo vsi učitelji v sobi pri g. dekanu, kteri nas po slovenski tako uljudno in pristojno nagovori, da je slehernemu izmed nas srce radosti poskakovalo. Lepa jim hvala! Rad se poslužuje orožja, ktero sedanjo dobo majica Slava od svojih vrlih sinov tirja. — Po nagovoru se jamejo vprašanja pretresovati. Vsakteri izmed nas je odgovarjal na nje po svoji zmožnosti, bodi si pismeno ali ustmeno. Ko je bilo vse dovršeno, prične se obed, pri kterem smo prav dobre volje tudi več narodnih pesem zapeli, in je tudi g. dekan svoj prijetni glas z našim petjem združil. Celo društvo se je do 6. ure zvečer kratkočasilo. Bog nam živi in ohrani našega vrlega dekana, trdnega Slovana! Pluje dežele. Italija. Tudi po Laškem, piše „Moni-teur“, je miroljubni duh zelo prevladal. Vse neki želi miru. „Kolner Zeituug11 piše, da bi od laške kakor tudi od naše strani radi videli, ko bi se pogajauje malo okrajšalo, zatorej naj bi se zdaj le splošna pravila za mir naredila, za vse dmge zadeve pa posebni odbori izvolili, ki naj bi po sklenjenem miru vse v red djali. Terdo bo samo, pravi 1 ona, zastran meje in odškodnine; ali vendar, če bi se sami med seboj ne mogli porazu-meti, so neki že zdaj terdne volje, poklicati, drugo vlado (ne franzoske) na pomoč, naj ona pravo sklene ali svetuje. Tudi časnik „Opinione Nationale" piše verlo dobro in prijazno za mir in spravo med Italijo in Avstrijo. Ona tudi mem, da se bode to tudi skorej zgodilo, kar bo obema deržavama v velik velik prid in kar mora tudi največi narodni prenapetnež spoznati. Mi, pravi ona dalje, smo na poti popolnoma in serčno prijatelstvo skleniti. Obe deržavi se bote za naprej le še borile na gospodarskem, obertnijskem in kupčijskem polju. Da so laški deržavniki zdaj res za mir, priča nam tudi to, ker je vlada sklenila mahoma 120.000 mož domu izpustiti. Francoski komisar Leboeuf je mende (j. t. m. v Benetke prišel in se bode tam z našim generalom Moringom zastran Beneškega posvetoval. Mislijo pa tudi še ljudstvo posebej vprašati, naj se očitno izreče zastran svojega prihodnjega vladarja. Zelo se tudi govori, da misli talijanski kraljevič — naslednik snubiti nadvojvodino avstrijsko. It i m. Odtod se piše, da bi vlada menda kaj rada videla, ako bi francoski vojaki še eno leto v Rimu ostati liotli. Francoski viši oficirji pa od tega nič ne vedo, in tudi vojakom za daljni živež še ni nič poskerb-ljeno. General Montebello se je vernil vzačet-ku tega meseca v Rim nazaj; tedaj se tudi bo že zdaj za terdno zvedelo, kaj in kako. Tudi angleški minister Gladstone pride menda zdaj v ltim. — Francoski časnik „Monde11 sporoča iz Rima, da je vse, kar se zastran pomirivnih obravnav s Talijani govori, le — 294 — prazna govorica; da je papež popolnoma miren in da o Napoleonu besedice ne čerline, itd. T u r š k n. Mir se še v Kaudijo ni po-vernil, ker se prebivalci ne menijo z lepa vdati ali preslepiti dati kako Turkom. Sperva jil) je turška vlada liotla kar s silo potolči, zdaj pa se poroaa, da je poslala na prigovor zavarovavnili vlad Muštafa paša na Kandijo, da se ž njimi z lepa pogodi, če je le še kaj mogoče in naj jim naznani, da se jim poslednji davek odpusti. Ne ve se pa še dobro, kaj so Kretenci storili. — Prijadralo je tudi več amerikanskih ladij pred otok. Kretenci so jih prosili na pomoč. — Amerikanska vlada misli s pomočjo ruske vlade otok Melos v gerškem morju kupiti in ga za stanišee svojemu bro-dovju pripraviti. Dobro došli Amerikanci, Angležem naj se le hlače tresejo! M e k s i k o. Odtod se nič dobrega ne sliši. Vse je neki tako slabo, da ne more slabši biti. Denarja že celo manjka, kamor se oberneš. Avstrijskim prostovoljcem se že no more več dnina v redu plačevati. To kardelo je menda cesar tudi že sklenil razpustiti tor vojakom na voljo pustiti, ali da se preselijo nazaj v Evropo, ali pa da ostanejo v Mehiki in dobe zemljišča v la-stino. Na domače mehikanske vojake se tudi ni nič zanašati. Danes se bijejo za-te, jutri pa proti tebi! liar/,ne novice. (Na znanje) Vabilo k 2. občnemu zboru Matice slovenske, ki bode 27. septembra t. 1., se glasi tako-le: V 3. seji Matičinega odbora (7. junija 1860) je bilo sklenjeno, da se tudi drugi občni zbor obhaja dopoldne s cerkveno slovesnostjo, zvečer pa s slovesno besedo v mirodni čitalnici; dan občnega zbora določiti pak je odbor prepustil predsedništvu. Vsled tega pooblastenja predsedništvo z na-zočitn naznanja, da bode 2. občni zbor v četrtek 27. septembra t. I. Ta dan bode ob 8. zjutraj v stolni cerkvi slovesna maša, zbor sam se začne ob 9. dopoldne v mestni dvorani, na večer ta slovesni dan sklene „beseda“ v narodni čitalnici. Vljudno vas to raj vabimo, da pridete 27. septembra k 2. občnemu zboru, v kterem bode ta-le vrsta razgovorov: I. Prvosednikov ogovor; II. tajnikovo poročilo o delovanji Matičinega odbora od II. maja 1865 dol.julija 1866; III. račun od 1. januarja 1865 do 1. julija 1866; IV. proračun od 1. julija 1866 do 1. julija 1867 ; V. volitev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnom gospodarstvu, kakor vele pravda v 12. “) ; • VI. volitev 4 ljubljanskih in 6 vnanjih odbornikov namesto izvadl,anib po 14. §. „Mat. pravil.“ Med temi so izmed ljubljanskih : 1. dr. Janez Bleiweis, 2. Anton baron Cojz, 3. Fidel Trpinec, 4. Ivan Vavrft; izmed vnanjih pa: 1. Jožet grof Barbo, 2. Jožef Gorup, 3. Anton Janežič, 4. Luka Svetec, 5. dr. Jožet Ulaga, 6 Andrej Winkler. Veljaven volilni list je tisti, kterega je družnik lastnoročno pisal ali svaj podpisal; Vil. posameznih udov nnsVetje. * Vodstvo južne železnice je 50.000 gld. svojim uradnikom in služabnikon v podporo odločilo, zato ker so bili poslednje tedne tako pridni. V 6 tednih je namreč ta železnica več ko 3 milijone gld. s prevažanjem južne armade iz Italije in zopet nazaj prislužila. Pač lep zaslužek ! * Nedavno je v Novem Sadu umeri serb-ski krnet, z imenom Juri Miodragovič, ki je v svoji poslednji volji odmenil 5000 gld. za serbsko pravoslavno akademijo, ki se bode v Novem Sadu osnovala. — To je zares kaj redko rodoljubje, ki naj bi si ga tudi gospoda po vseh krajih v izgied vzela! * Iz Prage se piše, da kolera čedalje hujši razsaja. 29. avg. jih je 43 umerlo, od 2. do 28. avg. pa 487. Prusi niso zraven prišteti, Duhovske zadeve. Korška škofija: C. g. KI e s sl Kajetan je dobil faro Bredle. Umeri je č. g. pens. fajm. Glančnik Andr., benefieiat n« Gorici. R. I. P. Račun dohodkov in »troskov za Sloinsekov spominek. Skupnina računa meseca junija 2023 gld. 83 kr., dva cesarska zlata, 3'/a križastih tolarjev in 8 dvajsetič. Meseca avgusta so darovali sledeči gospodje: Zabukošek Franc, kaplan v Starem trgu 5 gld. 80 kr. Divjak Franc, kmet v Fravhajmu 2 gld. — V Kozjanski dekaniji: Terjašek Dra- j gotin , župnik v Zagorji ; Zagorska fara, Sredenšek Ivan župnik v Podčetrtku, vsak 5 gld. Vučajnik Marko župnik v Prebor- ! ji, Sternšek Franc učitelj v Kozjem, vsak 3 gld. — V Jelšanski dekaniji so darovali : Pušavec Valent, dekan 4 gld. 30 kr., Dobravec Miha kaplan , Mazek Karl kaplan , vsi v Jolšanah , Brecelnik Janez župnik na Hrušici vsak 1 gld., : Vode Jožef kaplan v Pregorji 70 kr., Eržen Ignaci duhoven v Golci, Teran ETanc, kaplan na Staradu vsak 50 kr. — V dekaniji Kapla so darovali: (,'uden Matevž dekan v Kapli, Taučar Andrej župnik v Glinjali, Dobajnikar Simon, župnik v Svečah, Muden Simon župnik v slov. Pliberku, Kiršner Avgust župnik pri sv. Janžu, Stangel Lovro župnik ha Bajdišah, Viser Andrej kaplan v Kapli, vsak 1 gld., Katuik Jožef izgledni učenik v Kapli 80 kr. učenci in učenke v Kapli 70 kr., Luka Vrabci vulgo Blatovec v Svetnji vasi 20 kr. — Pri sv. Lorencu v puščavi so darovali: Gospodarji in gospodinje, fantje in dekleta, šolska mladina, Lorenške fare vsaka stranka 5 gld., Simonič Janko kaplan 5 gld., Kraner Jožef učitelj, Ceh Franc podučitelj, Glazer Jožef, Lakašič Dragotin, Ožbald Jakob vsak 1 gld., Sabati Ignac, Pušjak Jožef in Kašpar, Kuvarovie Jožef vsi pri sv. Lorencu v puščavi vsaki 50 kr. — Vene-• dikter Vatroslav odvetnik in c. k. biljež-nik, Kaplar Jožef c. k. okrajni zdravnik, Strucelj Oroslav odvetniški vajevec vsi v Kočevji vsak 1 gld. — Jeram Jožef dekan v Cirknem 2 gld., Selak Anton vikar v Novakah, Krištan Lovro vikar v Osaležu, Kacin Andrej župnik v Sred-bregu, vsak 1 gld. — Člani Mariborsko čitavnice 5 gld. Skupnina vseh dohodkov 2170 gld. 33 kr., dva cesarska zlata, O',# križ. tol. in 8 dvajsetič. Za poštnino se je meseca avgusta potrošilo 42 ki'., tedaj še ostaja čistili dohodkov 2169 gld. 91 kr., 2 cesar, zlata, 3'/„ križ. tolar. i» 8 dvajsetič. (Dulje pride.) V Mariboru 1. septembra 1866. Matija Prelog, denarnčar. Danajska borsa 5 metalike , . 6% nacij onat 1860 derž. posoj . Bankiue akcije Kreditne „ London . . . Novi vdati . Srebro . . . .. septembra 1866. . 63.60 . . . . 68.90 . 82.90 . 739.— . 162.70 . . . 129 76 6.16 . 128- Lastnilt A, Eimpieler, Odgovorni vrednik J, Božič. Za tiikaruo F. pl. KI ei nmayorj a odgovorni vodnik R. B s rt »ehingor,