502 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 ali pr opad, ne dopušč ajo pa mo žnos ti r ehabilit acije po neuspehu o zir oma pr o- padu. V o z adju t eh nes v et opisemskih pogledo v je ciklično pojmo v anje č asa in zgodovine. K r ašov ec v s v oje delu pok až e, da S v e - t o pismo iz s t op a po t e žišču na k omple - k snem osebnem r azmerju med Bog om in člani iz v oljeneg a ljuds tv a Izr aela, pa tudi celotneg a člo v eš tv a. T o pomeni, da Bog v vlogi s tv arnik a v esolja prič ak o v a- no uvelja vlja absolutno a vtoriteto v v seh po gledih. Ab solutno po zitivna na- r a v a Bog a pa po meni, da namen Bo žje- g a delo v anja v s v e tu nik oli ni neg a tiv en, t em v eč v edno po zitiv en. Od t od osr e - dnje mes t o Bog a k ot r ešit elja iz v oljene - g a ljudstv a – in vseh zvestih v s vetu sploh. Od t od tudi linearno pojmo v anje č asa in z g odo vine v r azponu med z ače t - k om v s tv arjenju in k oncem v dopolnitvi s tv arjenja. V t ej t eleološki nar a vnanos ti z g odo vine odr ešenja ima k az en v edno v z g ojni namen: da Bog načelno po v seh kriz ah z ar adi nezvestobe izvoljeneg a ljuds tv a in nar odo v izpos t a vlja mo žnos t s v ojeg a br e zpogojneg a odpušč anja in spr a v e ‚ z ar adi s v ojeg a imena ‘ , se pr a vi z ar adi s v oje ab solutne nar a vnanos ti na odr ešenje – in z ar adi manjšine pr a vič- nih. V si t emeljni vidiki r azmerja med r a- zlogi z a k az en in odpušč anje so v dru - g em d el u mo n o gr a fi j e v ses tr an sk o p ri - merjalno os v e tljeni z v sebinami s v e t o- pisemskih besedil na eni s tr ani in z g o- do vine hermene v tik e t eh besedil v po - znejši lit er a turi, t eologiji in filo z ofiji na drugi strani. Monogr a fija ak ademik a Jo ž e t a K r a- šo v c a od g o v arja na t emeljna vpr ašanja v seg a člo v eš tv a glede iz v or a in namena v esoljs tv a, glede hier arhije a vt orit et, glede vr ednot enja člo v ek o v eg a dos t o- jans tv a, glede njeg o vih pr a vic t er mor a- le in e tik e na osebni in družbeni r a vni. S t em š tudija od pir a pr a v e osno v e tudi za medverski in medkulturni dialog v današnjem času. Delo je kr ona vse ži- vljenjsk eg a r azisk o v anja ak ademik a K r a- šo v c a o pojmo v anju pr a vičnos ti t er na edins tv en način pov e z uje poglobljeno po zna v anje in t erpr e t acij v z g odo vini in njihov e mo žne aplik acije v sodobnem č asu. Monogr a fija pr eds t a vlja pomem- ben prispe v ek k mednar odnemu disk ur - z u o na v edenih vpr ašanjih – in je nena- z adnje pr omoci ja slo v ensk e hu manis ti- k e na globalni r a vni. R oman Globok ar François Moog. Éducation intégrale: Les ressources éducatives du christian- isme. Pariz: Éditions Salvator, 2020. 188 str. ISBN 978-2-7067-1982-0 A vt or knjig e Fr anç ois Moog je dokt o- rir al iz t eologije na P arišk em k a t olišk em inštitut (ICP) in na La v alovi univerzi v Que- becu (Univer sité La v al de Québec). Je pr o- f esor na T eološki f ak ult eti (ICP), kjer pr e - da v a pr edmete s podr očja ekleziologije in pr aktične teologije. Je tudi član fr ancosk e- g a ur ednišk eg a odbor a r evije Lumen vitae in sourednik revije Cahiers Internationaux de Théologie Pratique. Le t a 2020 je pri z alo žbi Salv a t or v P a- riz u iz šla knjig a z naslo v om: Éducation 503 Ocene intégrale (Les ressources éducatives du christianisme). A v t o r i zh aj a i z so d o b n e družbe, ki jo z aznamujejo š t e vilne kriz e: so ci al n a, g o sp o d ar sk a, ek o l o šk a, z d r a v - s tv ena … V t em k on t ek s tu je pr oces iz o - br až evanja postal ključno vpr ašanje t ak o z a s t ar še, v z g ojit elje, učit elje k ot z a politične, družbene in v er sk e v odit elje. K njig a je r az deljena na pe t delov . V pr v em delu a v t or prik az uje, k ak o je Cer - k ev z ačela gov oriti o ,celos tni v zgoji‘ . P ojem se je najpr ej poja vil v drugi polo- vici 19. s t ole tja znotr aj filo z of sk e tr adi - cije, ki je bila daleč od kr šč ans tv a. P od vpliv om Jacquesa Marit aina je izr az do - bil s v oje mes t o tudi v k a t oliški tr adiciji. Fr anç ois Moog se us t a vlja pri Marit ain - ov em pojmov anju, ki t emelji na in t e - gr alnem humanizmu in pr edpos t a vlja določeno vizijo člo v e k a, njeg o v e pokli- c anos ti in s v obode. V abi nas, da se vr - nemo k pojmu osebe, ki danes ni v eč samoumevna. Spr ašuje se tudi o mes tu v er e v pr o- cesu iz obr až e v anja. V nadalje v anju sk u- ša izluščiti pojem celos tne v z g oje v okvi - ru II. v atik ansk eg a k oncila, ki je izr az pr e v z el in v zpos t a vil po v e z a v o med an- tr opologijo in v z gojo. K ongr eg acija z a k a t olišk o v z g ojo je pripr a vila besedilo (sin t e z o) o t ej t ema tiki šele le t a 1977. Gr e z a način iz obr až e v anja, ki si priz a- dev a preoblik ov ati osebo , družbo in s vet, ter usposabljanje, ki v zg aja, saj osebo v odi k njeni izpolnitvi. A v t or pr v o pogla vje sklepa s celos tno v z g ojo v k a - t oliških šolah (l‘école catholique). Os v e- tliti ž eli odnos med k ultur o , v er o in ži- vljenjem. V drug em pogla vju a v t or r azjasni ne- k aj t emeljnih pojmov . Ž e naslov pomen- ljivo k až e, da je človek izpolnjen k ot oseba. V podpogla vjih r azmišljanje v odi od nar a ve k človeku in r azumev anju pojma osebe. Na t o sk uša os v e tliti s t a- nje člov ek a k ot bitja, ki je poklic ano v odnos z Bog om. V sklepnem delu dru- g eg a pogla vja dos t ojans tv o osebe po- v e ž e s k ultur o. T r e tje pogla vje podčrtuje pov e z anos t med k ultur o , v er o in življenjem, ki je osr ednja os k a t olišk eg a iz obr až e v anja. V t em pogla vju je bis tv ena ug ot o vit e v , da je kr šč ansk a v er a vir z a k ultur o in ži- v lje nje . P r i t e m izpos t a v lja me s t o e v an- g elija v v z g ojnem pr ocesu – t ak o se obli- k uje v er a, ki člo v ek a ,potisne ‘ v deja vno življenje. Bo žja pedag ogik a pos t aja ,nor - ma ‘ z a k a t olišk o iz obr až e v anje. V z adn jem pogl a vju se a v t or osr ed i - nja na domače ok olje – k a t oliški šolski sis t em v Fr anciji. V uv odu pr eds t a vlja poseben družbeni in pr a vni okvir k a t o- lišk eg a šols tv a v Fr anciji k ot prilo žnos t – a v t or ž eli pr eds t a viti k a t olišk o šolo k ot pr os t or , primer en z a pr ojek t in t egr alne - g a iz obr až e v anja. Odločilno značilnos t k a t olišk e šole vidi v iz obr až ev alni sk u- pnos ti. V t em sklopu se mu z di pomem- bo tudi iz obr až e v anje v z g ojit elje v , ki so nosilci in posr edo v alci vr ednot. Ob br anju knjig e o celos tni v z g oji nas pr eseneč a, da je uspeh k a t olišk eg a iz o- br až e v anja ne spor e n – k ar je z a se k ula- ri zi r an o ( fr an c o sk o ) d ru žb o p r esen e tl j i - v o. Hkr a ti pa gr e z a dejs tv o , ki Cerk ev ob v e z uje, da pomen s v ojeg a poslans tv a na podr očju v z g oje poglobi. T udi peda- g ošk o delo (posr edov anje znanja) se so - oč a s t e ž a v ami, ki so posledice kriz na podr očju an tr opologije, k ultur e in ek o- logije. Pr a v z a t o ima Cerk e v s s v ojo me- t odološk o in didak tično me t odo prilo- žnos t, da nar edi k or ak napr ej. A v t or citir a fr anc osk eg a sociolog a in filo z of a E dg arja Morina, ki je z apisal, da je z ar adi nar ašč ajočeg a individ ualizma, 504 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 omajane avtoritete, r az drobljenega znanja, pospešeneg a r az v oja t ehnologi- je, zmanjše v anja t emeljnih r azlik (moški in ž ensk e, člo v ek in živ al, člo v ek in r o- bot) t emeljna nalog a »naučiti se, k aj po- meni biti člo v ek«. Pr a v z ar adi v seh na- š t etih spr ememb je t a nalog a t e žja in z ah t e vnejša. P ome mbno pa je tudi de j- s tv o , da iz obr až ev anje ne r epr oducir a samo t eg a, k ar je bilo , ampak us tv arja k ultur o i n gr adi l judi – us tv arja ci vil i z a- cijo. K o g ov orimo o celos tnem iz obr a- ž e v anju, ne gledamo samo v pr e t eklos t, t em v eč tudi v sedanjos t, ki je por oš tv o z a prihodnos t. S t em pr eprič anjem Fr anç ois Moog pr edlag a pr oučit e v k a t olišk eg a pr edlog a ,celos tne v z g oje ‘ . Spr ašuje se, k a t eri so viri krščanstva, ki bodo v sedanjem družbenem in kulturnem k ontekstu omogočili prenovo vzgojnih načel, pr ak s, sis t emov , ki bi lahk o spr emljali člo v eš tv o v sod obni k ulturni in družbe- ni pr eobr azbi. Fr anç ois Moog pr epričljiv o pok až e, da k r šč a nsk o izr oč ilo ponuja v e lik o v e č k ot le v z g ojna načela. V č asu kriz je vir , ki v aruje skrivnos t osebe, spr em lja nje- no r ast in spodbuja nastanek novih ume tnos ti življenja. Cerk e v os t aja z a v e - z ana v z g oji in ž eli biti ‚dos t opna ‘ z a v se. K njig a nam t ak o k až e, da celos tna v z g o - ja pr ese g a polje g oleg a iz obr až e v anja – slednje je le njen ses t a vni del. K njig a je ak tualna z a vse, ki delajo na podr očju iz obr až ev anja, saj prinaša ,spomin ‘ iz pr e t eklos ti in daje smernice z a ,priho- dnos t ‘ . Andr ej Šegula Siv Ellen Kraft, Bjørn Ola Tafjord, Ar- kotong Longkumer, Gregory D. Alles in Greg Johnson. Indigenous Religion(s): Local Grounds, Global Networks. Abing- don, Oxon; New York, NY: Routledge, 2020. 196 str. ISBN 9780367898588. Monogr a fija Indigenous Religion(s): Local Grounds, Global Networks je r e- zult at pr ojektneg a sodelov anja petih pr of esorjev r eligiologije iz Norvešk e, Šk otsk e in Z druž enih drž a v Amerik e. Na 190 s tr aneh odg o v arjajo na vpr ašanje, kako se domorodna religioznost konkre- tno izr až a v današnjem s v e tu, na t anč- ne je na o z e m lju Sápm i, T alam anc e , Ha- v aje v , Nag alandije in Gujar a t a. Domo- r odna r e ligija je v eč k ot le v er oizpo v ed – pr eds t a vlja id en tit e t o v sak eg a domo - r odneg a nar oda in je s s v ojimi animis tič- nimi prvinami neizbežno povez ana s stvarstvom. Delo je r az deljeno na pet pogla vij. Pr v o od pe tih z naslov om „ T r ansla ting Indig eneities “ a v t orja Bjørna Oleja T a f - jor da g o v ori o dojemanju r azličnih do- m or odnih v e r sk ih pr a k s, v se od T r øm sa (Nor v ešk a) pa do T alamance (K os t ari - k a). A v t or po osebni izk ušnji s Sámiji in Bri b ri ji o p i su je s tik s p o jmo m d o mo r o - dnos ti in mes t o domor odne v er sk e pr a- k se v k ulturni id en tit e ti nar oda . S poja - v om domor odneg a aktivizma in z ah t ev o p o p r a vi c ah j e d o mo r o d n o s t z ačel a p ri - dobiv a ti s v oj glas. P o drugi s tr ani jo je popularni družbeni sis t em oskrunil. Pri