Političen list za slovenski narod. V* poŠti prejemati velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta ■ gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. t Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v ,Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. 25. V Ljubljani, v torek 31. januvarija 1893. Letnil* XXI. Gabilo na naročbo._ S I. februvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Vse leto Pol leta 15 gld. B „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ TJpravništvo ,,Slovenca". Baiica Romana. Iz Rima, 27. januvarija. Pred nekaterimi tedni sem Vam sporočil, da je levičar Colojanni dne 20. decembra min. 1. v zbornici ostro grajal upravo italijanskih bank, posebno pa rimske banke (Banca Romans), ter omenjal mej drugim, da je banka izdala za več milijonov bankovcev, ki neso pokriti v blagajni, torej nezakoniti, ali, z drugimi besedami, ponarejeni. Imenovani poslanec je konečno zahteval, da se izvoli poseben odsek, ki uaj stvar preišče, da se pomiri javno mnenje. Ministerski predsednik Gio-litti je skušal oprati upravo banke, toda z neugodnim vspebom. Obljubil je ob jednem, da bode vlada storila svojo dolžnost in ostro kaznovala one osebe, o katerih bi preiskava dokazala kako krivdo. Gio-litti-ju sta pritrdila tudi bivša ministerska predsednika Orispi in Rudini. Že tedaj sem omenil, da stvar s tem še ne bode končana, marveč utegne priti na dan »panamski škandal en miniature", in to se je le dni zgodilo. Kakor namreč poročajo nekateri listi, odkrila je preiskava velike goljufije pri banki, kajti dokazala je, da je banka izdala ponarejenih, to je nepokritih bankovcev za 60 milijonov lir. V bl8gaj-nici so našli namesto gotovine pobotnico bančnega ravnatelja, senatorja Tanlonga, za 21 milijonov, in drugo pobotnico blagajnika barona Lazza-r on i- j a za 19 milijonov lir. Kam so drugi milijoni zginili, ni še pojašnjeno. „Banca Romana" ima le 15 milijonov delniškega kapitala in 5 milijonov v rezervnem zakladu, torej je izdala trikrat več ponarejenih bankovcev, nego znaša njen kapital. Ravnatelja banke Tonlonga in blagajnika barona Lazzaroni-ja so takoj zaprli zaradi ponever-jenja in ponarejanja knjig. Tanlongo, ki je bil nedavno od Giolittija priporočen in od kralja imenovan senatorjem, je sicer še v Bvojem stanovanju, ker je baje bolan, a stražijo ga orožniki. Če pa jim ne uide?! Ko so ga namreč prijeli, zapretil je, da bode pri preiskavi spravil na dan stvari, ki utegnejo nemogočega storiti marsikaterega italijanskega politika in poslanca. Torej tukaj je bržkone skritih onih 25 milijonov, katerih preiskovalna komisija ne more najti. „11 sor Bernardo" in „11 sor Cesare", kakor so Rimci obče imenovali Tanlonga in Lazzaronija po njunih krstnih imenih, sta nekaj let veljala kot prava Kreza, kajti pri vsaki priliki sta kar sipala denar ter ustanovljala razna podjetja in tovarne. Lazzaronijev stričnik, baron Mihelj, ki je imel dobro službo pri banki, je bil nekak „lev" na rimskem parketu. Vse se mu je klanjalo in dobrikalo, največ seveda matere, ki hočejo preskrbeti svoje hčere. A zviti Mihelj je segal jako visoko, snubil je namreč grofico Sachetti, stričnico ponosnega kneza Cor-sinija. Morda bi se mu posrečilo, da ni njegov stric „sor Oesare" segel po tujem imetju. Ta „panamina", kakor časniki imenujejo odkrito goljufijo pri banki, je predmet dolgih prask po listih in razgovorov v zasebnih družbah. Posebno pa je razburilo občinstvo, ko se je raznesel glas, da je ravnatelj bančne podružnice v Napolju, Cucciniello, zginil ter odnesel nad dva milijona. A mož je tekel levu v žrelo, kajti skril se je tukaj v Rimu v slaboznani hiši pri svoji .prijateljici", vdovi nekega francoskega kontre - admirala. Ko je v nedeljo zvečer v duhovniški obleki hotel zapustiti hišo ter poiskati varnejše zavetje, prijeli so ga tajni redarji. Rokovnjač pa je bil pripravljen za vse slučaje, kajti hotel je izpiti stekleničico strupa, kar so mu redarji zabranili. Zaprli so tudi dotično žensko in njeno hčer. Politični pregled. V Ljubljani, 31. januvarija. Vladne premembe. Ce tudi še ni nobenih pravih znamenj, da bi res mislil odstopiti grof Taaffe, vendar se po listih jako marljivo razpravlja vprašanje, kdo bode naslednik njegov. Sedaj se največ govori o grofu Thunu. To se posebno sklepa iz tega, da je te dni v Toplicah na Češkem se izrekel grof Thun, da je češki Nemec. To izjavo tolmačijo mnogi tako, kakor bi se sedanji češki namestnik hotel približati levičarjem, ker jih bode potreboval, ko postane ministerski predsednik. Samo prazna fraza omenjena beseda ni mogla biti. Mi seveda tej izjavi namestnikovi ne pripisujemo posebne važnosti. Da je grof Thun tako rekel, se ne čudimo, ko je vendar res Nemec in še češki ne LISTEK. Prvikrat z očetom k juternici. „Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoselc. (Dalje.) Nikdar 8e ni šalil; ui z nami deco, ni z materjo, ni s kom drugim. Čudno je živel z mojo materjo. Ne trdim, da je on, Bog obvari, kakor je ljudij, kateri pretepajo ali takega kaj, nego tako nekako: vedno hladen, osoren, hujši od Turka, in to ti je! A ona sirota, dobra, brate, kakor svetnica, pa vpira oči v njega, kakor noj v jajce. Ko se on kaj zarezi, hoče ji počiti srce od joka, ali mora celo solze skrivati pred nami in pred njim. Nikdar in nikamor ni šel ž njo, a ona ni smela niti omeniti, da bi jo kamo peljal. Ni trpel, da bi se ona mešala kaj v trgovino in v njegove posle. Rekla je ona enkrat: .Mitre,1) zakaj ne daš Stanoju žganja? Skoro bo novega, pa kam boš ž njim?" In kako se je on zadri nad njo: „Ali si gladna, ali ti česar nedostaje? Denarji so v tvojih rgkah, pa kedar ti bodo pošli, a ti mi povej! A v moj posel se ne vtikaj." Nagne mati glavo in molči. Z ljudmi je tudi malo govoril. V kavarni je imel svoje društvo, in samo med njimi spregovori ') Dimitrij. katero. Botra Ilijo je spoštoval kakor nikogar; in to je bil jedini človek, kateri mu je smel povedati, kar je hotel in katerega se je moj oče malo bal. Nas deco kakor tudi mater je rad imel, ni bodi si kaj, ali bil je z nami prestrog. Jaz se ne spominjam nikdar in nikakega znaka nežnosti od njega. Res pokrival nas je po noči, ko smo se razkrili, ali ni nam pustil gledati v studenec in plezati na marvo — ali kaj mi je zato? To delajo tudi drugi očetje, ali kupujejo deci sladkorja, zlatega papirja in žogo gumalastikovo, katera skače kakor jagnjed visoko! V cerkev je šel samo na Jurjevo, v kavarno vsak večer. Po večerji stisne čibuk pod levo pazduho, zatekne mehur pod pas, pa hajd 1 Prihajal je po leti ob devetih a po zimi tudi prej ali enkrat je prešlo že polnoči, a njega še vedno ni bilo. To je mojo siroto mater in sestre peklo — jaz tedaj še ni8em razumel tega malovrednega dejanja. Nikdar nista zaspali preje, nego bi on prišel, čeravno bi čakale do dneva. Sedita v postelji — ne smeta zažgati niti sveče. Jezi se on, nesrečnež, če vidi da sveča gori. Cul sem enkrat, ko je prišel pozno domov, da je zamrmral: „Zakaj ta sveča v tem času." .Da se vidiš sleči, Mitre," zglasi se moja mati. „Ali si jaz ne znam zažgati sveče, ali sem morebiti pijan, da bi je ne mogel najti?" .Vsaj ne, Mitre" — jmeša se moja mati — .ampak kakor pravim ... „A kaj praviš? Morebiti da sosedstvo misli, da mrlič leži v hiši." Kakov mrlič! Mislite da on to res misli ? Briga njega sosedstvo. Ampak ne pripušča, da bi moja mati vodila račune o njegovem prihodu in odhodu ; pa ne ve od zlega, kako bi počel. Hotel bi, da mati spi, če tudi ni za spanje, samo da more on brez brige pohajati. Da je to tudi njega peklo, je jasno. Pil je jako malo in to samo vino, žganje, kedar za kup pokusi, izpljune, in nakrivi usta. Niti za kavo ni Bog ve koliko maral .... Pa kaj je delal celo noč po gostilnicah? prašate vi. Nesreča, to je ravno! Da je pil, ne zdi se mi niti pol zlega. Nego .... bote videli! To je moji materi pol življenja vzelo. Joče časi, da bi ji srce počilo. A nikomur se ne potoži. Enkrat je prišel tako pozoo domov. Nič! .... jutri — nič . . . Kar, moj brate, zapazi mati, da on nima ure! Zgane se žena in ga vpraša: „A kje ti je, Mitre, ura?" On se aačmeri. Gleda na stran in pravi: „Poslal sem jo v Beli grad na popravek." „Pa je dobro šla, Mitre." .Vsaj nisem slep ali neumen; bom vedel,.kdaj ura gre in kdaj ne gre!" Moja mati kaj hoče? utihne. Tarna potem z mojo sestro: bo vse, kar imamo, a na starost srajce I" .a j,či-kr- Pri J* .< pri VUL z mi. Iz tega, da se prizna za Nemca, še ni sklepati, da bi simpatizoval z liberalci ali pa beračil za njih prijateljstvo. Najbrž se kot član zgodovinskega plemstva bode pač tudi tanaprej držal bolj konservativnih načel in se ne bode pajdašil niti z nemškimi, niti s češkimi liberalci. Ogersko. Dopisnik nekega berolinskega lista, ki je baje dobro poučen o razmerah v dunajskih in ogerskih državnih krogih, v4 povedati, da so dunajski dvorni krogi še vedno nevoljni na Ogre, ker so toliko kričali proti ovenčanju Hentzyjevega spomenika iu proslavljali Košuta. Ta nevolja še ne bode tako hitro pojenjala. Da je dopisnik precftj dobro poučen kaže to, da je napovedal, da zaradi civilnega zakona pride do premembe politike na Ogerskem. Ta prevrat se že sedaj jasno kaže, cel6 liberalni listi že priznavajo, da je civilni zakon že pokopan. Papeževega škofovanja petdesetletnica v Rusiji. Ruska vlada je dovolila, da se smejo povodom papeževega jubileja pobirati po Rusiji darovi in podpisavati adrese. Ti darovi in adrese se pa ne smejo naravnost poslati v Rim, temveč na vlado v Peterburg, ki bode diplomatičnim potom jih dalje odpravila. Ta ukaz dobro kaže, kako so omejene pravice katoličanov v Rusiji, da se jim še pri taki priliki zabranjuje naravnost občevati s sv. očetom. Bolgarija. Sodišče je že razsodilo razpor zaradi cerkve v Plovdivu, katero je eezidal oče pokojnega bolgarskega diplomata Vulkoviča, predno se je bolgarska cerkev ločila od grške. Sodišče se ni oziralo na prejšnje pravne razmere in je cerkev prisodilo Bolgarom, ker je dotični del mesta skoro čisto bolgarski. Ce je stvar s tem že popolnoma vravnana, nam ni znano. Plovdivski Grki se utegnejo obrniti še do patrijarhata v Carigradu, kateri bi se obrnil do turške vlade. Tak korak bi ostal najbrže brez vspeha. Turčija bi k večjemu prijateljski sporočila v Sofijo grško željo. Grki in Srbi pa že imajo navado, da se v cerkvenih zadevah radi obračajo za pomoč do turške vlade proti Bolgarom. — Sedaj je izšla knjižura, v kateri so priobčeni diplomatični spisi, katere je izmaknil Jakobsobn pri ruskem poslaništvu v Bukareštu. Predgovor je spisal predsednik bolgarskemu sobranju Petkov. V predgovoru se razlagajo natančno rusko-bolgarski odno-šaji od osvobojenja Bolgarije. Sprva so Bolgari res verjeli na rusko nesebičnost. Ruske intrige so jih kmalu pripravile ob vse zaupanje. Kmalu so spoznali, da bi Rusija le rada si popolnoma prilastila Bolgarijo, to dokazujejo ti dokumenti. Iz njih je razvidno, da Rusija ni opustila nobenih hudodelstev, da le oropa Bolgariji samostojnost. Zaradi tega je dolžnost Bolgarije, potrgati vse vezi, ki jo vežejo na Rusijo. Da se je upal predsednik sebranja tako izreči o Rusiji, je vsekako pomenljivo. To bo vzbudilo gotovo pozornost inozemstva. Havajske vstaje je baje to krivo, da je kraljica hotela povekšati svojo oblast in omejiti volilno Enkrat zopet — ali je bilo deset ali ne — pride iz kavarne. Posadi na stran astrahansko kapo, prek prs zlata kakor prst debela verižica, za pasom pištola obkovana zlatom in dragim kamenjem. Vstopi on, in kakor da se mu je nabrala koža okoli levega očesa. Malo je dobre volje. Takoj ko vstopi, vzame uro iza pasa, kakor da bi hotel pogledati, koliko je. »Ali si jo nazaj dobil?" — vpraša. — »Ali ti je že popravljena ura?" »Popravljena!" — odgovori on. »A kakšna je ta verižica?" »Verižica, kakor vsaka verižica" pravi on — ali nekako mehko, ne da bi se zadri. »Vem — odgovori moja mati — a kje si j j dobil?" »Kupil sem jo!" »A ta kapa? kaj takšnega ima samo um^ajnik Demetrij." »Kupil sem tndi njo!" »Ali ti jo je prodal?" »Prodal!" »A kako____?" Ali tukaj moj oče pogleda nekako pisano mojo m«*®"- Ona umolkne. On se začne slačiti. Gledam izpod od«je. Vzame iza pasa zamotek, kakor pest velik, pa ga vrže na mizo, da je zacvenkalo; sami zlati, brate! ! »Na! — reče — spravi to!" In potem odide v kuhinjo. (Dalj0 g^.) pravico. Pogajanja z Zjedinjenimi državami se pa gladko ne vršč. Mnogi Amerikanei so proti prisvojitvi havajskih otokov, ker bi to utegnilo vzbuditi nezadovoljnost evropskih držav. Posebno demokratje so proti vsakemu povekšanju ozemlja Zjedinjenih držav. Pač bi pa Zjedinjene države prevzele protektorat. Proti temu pa nemajo niti demokrati pomislekov. Tako se najbrž osnuje havajska republika pod pro-tektoratom severo-ameriških Zjedinjenih držav. Soci)alne stvari. Gospodarstvo na Hrvaškem. Kako je z žitom na Hrvaškem, smo že poročali; danes posnemamo po »Obzoru" nekaj podatkov o živinoreji. Gove-darstvo je zadnja leta jako napredovalo. Za 108 odstotkov je napredoval od leta 1886—1890 izvoz goveje živine, če se štejejo samo železniški podatki. Izvozilo se je namreč na leto 38.242 mtr. centov v vrednosti 300.352 gld. — Leta 1890 se je seveda zaradi kuge na Ogerskem in v Istri manj izvozilo. Ta napredek je pospešilo pa največ hrvaško - slavonsko gospodarsko društvo in novi živinozdrav-niški zakon, ki se pa žal tam in še drugje premalo izpolnjuje. Zanimivo je pri tem, v koliko se je menjala cena mesa. V Zagrebu je bila imenovanih pet let cena za kilogram mesa stalna 51 kr., po druzih mestih pa se je spreminjala. V Karlovcu je bilo leta 1887 meso najceneje, po 30 kr.; v Karlovcu leta 1889 najdražje, po 46 kr. Da je v Zagrebu cena ista ostala, je čudno tudi zaradi tega, ker je bila goveja živina po drugih krajih dražja, nego le v v Zagrebu, in sicer v varaždinskem okraju povprek za 20 do 25 odstotkov; vendar pa so sekali govedino v Varaždinu povprek po 44 kr. in v Križevcu po 451/, kr. — Takih čudnih nepravilnostij je tudi drugod dovolj. Dubička pa ne odnašajo živinorejci, marveč mesarji, še bolj pa prekupovalci, ki v velikih množinah dobavljajo goveje živine v mestne klavnice. Saj je bila ravno taka na Dunaju pred dobrim letom. Po 94 kr. se je sekala govedina, ki je vendar glavna hrana mestnemu prebivalstvu. Velja povsod, misliti na to, kako bi se pri mesu omejila špekulacija in odstranili brezvestni prekupčevalci. Delavska vlada. V britski naselbini Novem Zelandu, otoku blizu avstralske kopnine, kjer so Še pred sto leti prebivali sami divjaki, vladajo — delavci. Javne stavbe se ne oddajejo kapitalistom, marveč delavskim zadrugam. Osemurno delo je še mnogo časa uvedeno. Vlada skrbi tudi za to, da se delavci brez dela brezplačno prepeljejo tija, koder jih čaka delo in zaslužek. Sedaj je sprejet tam tudi zakon, da imajo ženske pravo glasovanja. Novodobno, Proračun portugiški kaže dohodkov 41.160 contos de reis in troškov 46.222; nemški pa ima dohodkov 1.835.497.460 mark, rednih troškov 1.844,803.227 mark, izvanrednih pa 49,249.210. Manjka jim tedaj 58,600.000 mark. Ves pogum in vsa moška srčnost se današnje dni rabi menda le v to, da se delajo dolgovi. Siti 0 lakoti. V Berolinu so sklicali pred kratkim socijalni demokratje shode, koder so na ves glas v to poklicani možje tožili o revščini delavskega stanu. Res je sicer v Berolino, kot po vseh velikih mestih, n. pr. na Reki, na Dunaju, veliko ljudij brez dela in jela. A v njihovem imenu se kaj slabo podi tožiti in javkati moždm, ki imajo na tisoče premoženja in mastnih prihodkov vrh tega. Govorniki: Bebel, Liebknecht, Drees-bach in Singer, ki vodijo jeden del socijalnih demokratev, že dolgo niso bili tako lačni, da bi znali iz skušnje pridigovati o lakoti. Neodvisni soci-jalisti, ki so se lani ločili od njih, mislijo sklicati drugi shod, koder nameravajo prereševati revščino imenovanih »stradajočih poslancev". " T Cerkveni letopis. Katoliški shod v Čikagi. V jeseni imajo Amerikanei svoj katoliški shod. Vspored je jako zanimiv ter primeren sedanjim časovnim razmeram. Pripravljalni odbor je že objavil oficijelno program; razvidi se, da se bode bavil katoliški shod zlasti s socijalnim vprašanjem, tem za sedanjo dobo najvažnejšim in najresnišim predmetom. Celih 11 javnih govorov bode o tem; obravnavali bodo: 1. Okrožnica sv. očeta Leona XIII. o socijalnem vprašanju. 2. Pravice dela in dolžnost kapitala. 3. Uboštvo in sredstva zoper. 4. Očitna in zasebna dobrotljivost in pomočki, da se še bolj pospešiti. 5. Delavska in mladeniška društva. 6. Za- varovanje za življenje io pokojinska blagajnica za (plačilne) delavce. 7. Knpčijska društva. 8. Naseljevanje in kolonizaeije. 9. Zlo pijančevanja. 10. Sedanji stan in prihodnjost Indijancev Združenih držav. 11. Sedanji položaj in bodočnost zamorcev v Združenih državah. — Ob sebi je umevno, da se bo na shodu slovesno govorilo o 4001etniei odkritja Amerike po Krištofu Kolumbu. Vspored častno spolni to dolžnost, omenjajoč govorov o tem: 1. Odkritje novega sveta. 2. Krištofov značaj in njegovo po-slanje. 3. Posledice odkritja za vero in civilizacijo. 4. Vpliv katoliške cerkve na politiške, državljanske in socijalne naprave Združenih držav. 5. Izabela katoliška. Zadnji točki programa ste silno pomenljivi: Katoliška vzgoja v Združenih državah, to vprašanje o farnih šolah je za ameriške katolike vitalno, in neodvisnost rimskega stola, kar priča, da vesoljni katoliški svet enoglasno zahteva, da se obnovi svetna moč papeštva. Shod se prične dne 5. septembra in traja 5 dni j. Liga -{- 46. tldanostne izjave. Skupna udanostna izjava občin Brezovica in L o g : »Dobri otroci nikdar ne puste žaliti skrbnega svojega očeta. Tudi katoliški možje morajo povzdigniti svoj glas, kadar se po krivici hoče skruniti čast in dobro ime njihovega skrbnega duhovnega očeta in ljubljenega višjega pastirja. Podpisani smo se vedno zavedali te svoje si-novske dolžnosti. Izvršili bi jo bili tudi že, a zadr-žavalo nas je nespametno pretenje z nezaupnico. Ker pa vidimo, da mora svet vedeti, kako ume svojo versko dolžnost slovenski kmet, zato se ne strašimo nobenega nasprotovanja, in smo v odbo-rovi seji dn^ 18. decembra 1892 popolnoma prostovoljno in jednoglasno sklenili pokloniti Vaši pre-vzvišenosti svojo in vseh občanov udanostno izjavo. Blagovolite, presvetli knezoškof, sprejeti naše odkritosrčno zagotovilo, da Vaš ueustrašen pogum za sveto in pravično stvar navdušuje tudi nas in nam vzbuja upanje v boljšo bodočnost vseh Vam iz srca udanih vernih Slovencev. Na Brezovici pri Ljubljani, dn3 18. decembra 1892. Mat. Remškar, župan; Jak. Sajč, Jan. Urbančič, svetovalca; And. Marinko, Mat. Klemen, Jan. Potočnik, Jan. Kogej, nadučitelj, Jan. Kušar, And. Vidmar, And. Remškar, Ant. Lenaršič, Jan. Novak, odborniki." »Tudi mi v občinski seji zbrani odborniki občine Log, druzega županstva župnije Brezovica, smo se z veseljem pridružili zgornji uda-nostni izjavi, kar potrjujemo s svojimi ponižnimi podpisi. Na Logu, dne 18. decembra 1892. Fr. Čuden, župan; Fr. Seliškar, občinski svetovalec ; Ant. Rus, Fr. Remškar, Fr. Vrhovec, Jan. Grego-rin, Fr. Janša, odborniki." Udanostna izjava občine Vič pri Ljubljani: ^Spoštljivo podpisani odborniki občine V i č izrekamo Vam popolno udanost, zvestobo in ljubezen, odločno pa obsojamo predrzno in pogubno pi-sarenje liberalnih časopisov, ki že več let, posebno pa po slovenskem katoliškem shodu, napadajo Vašo prevzvišeno osebo. Ravno Vaše apostolsko delovanje nam daje upanje, da katoliško mišljenje kmalu prežene po-gubonosni liberalizem. Mi pa obljubujemo, da hočemo v boju za resnico nepremakljivi stati na Vaši strani. Občini Vič pri Ljubljani, dnč 18. decembra 1892. And. Messner, župan; Jos. Lavrič, svetovalec; Fr. Sojer, Fr. Malič, Pavel Pance, Jan. Svetlič, Ant. Belič, Jan. ZavaŠnik, And. Marinko, odborniki." Udanostna izjava občine Selca: »Novoizvoljeni občinski zastop v Selcih izreka, povodom neosnovanih napadov na osebo svojega prevzvišenega knezoškofa svojo neomejeno udanost in zagotovi Vašo prevzvišenost svojega najvišjega spoštovanja. V Selcih, dn6 19. decembra 1892. J. Vrhunec, Matija Smid, Tom. Pogačnik, Fr. Hain-rihar, Tom. Bertoncel. Jan. Dolenee, Pavel Kern-perle, Jan. Fojkar, Jak. Bogataj, Mat. Bešter, Jan. Zupanec, Mat. Eržen, BI. Benedik, Mart, Silrar, Tine Pogačnik, Tom. Kalan, Mat. Vrhunec, Gregor Tušek, M. Veja, F. Boncelj, F. SuSuik, Jaa. Gort-nar, Fr. Prevc." Dnevne novice. V Ljubljani, 31. januvarija. (Udanostna izjava) Z Vrhnike s« nam poroča: V soboto dne 28. t. m. )e sklenil občinski svet trga Vrhnika, odposlati udanostno izjavo prevzvi-šenemu knezu in škofu. — Slava! (Višje gimnazije ljubljanske) mladina je bila danes ob 8. uri v stolni cerkvi pri slovesni črni maši, katero je za pokojnega profesorja in kanonika opravil katehet dr. Andrej K a r 1 i n. (Železnica v Bohinj.) Železniški podjetnik gospod Al. Prašniker prosi dovoljenja, da prične tehnične priprave za ozkotirno lokalno železnico od postaje Radovljica-Lesce, na Bled, Koroško Belo v Bohinjsko Bistrico. Nameravana železnica bi imela 29 kilometrov dolžine. (Konvertovanje državnih papirjev.) 5 odstotna avstrijska papirna renta, 5% državne zadolžnice predarlske železnice in 41/« °/o državne zadolžnice ce-sarjevič Rudolfove železnice se bodo sedaj konver-tovala za davka prosto 4odstotno papirno reuto, davka prosto 4odstotno državno železniško posojilo predarlske, oziroma cesarjeviča Rudolfove železnice. Interesenti se opotorjajo, da te papirje zamenjajo in sicer morajo to naznaniti do 7. februvarja pri S. M. pl. Rodšildu na Dunaju, c. kr. privilegovani občni avstrijski zemeljski kreditni banki na Dunaju, pri c. kr. avstrijski kreditni banki za trgovino in obrtnijo na Dunaju ali njeni podružnici v Trstu. Posreduje o tej stvari) tudi bankina hiša Majer v Ljubljani. Na to so opozarjajo posebno tisti, kateri imajo v oskrbi kako sirotinskocerkveno ali ka-keršno si bodi imetje v imenovanih papirjih, da omenjenega obroka ne zamude. Papirje je treba poslati v štirih tednih po naznanitvi, če potreba sod-nijskega ali oblastnega dovoljenja, pa kadar se dobi to dovoljenje. (Na graškem vseučilišču) je bil doktorjem prava promoviran g. Fr. Podobnik, advokaturni koncipijent v Novem Mestu. (Nezgode.) S Koroškega, dnč 30. januvarija: Blizu Bilčovsa je zmrznil dne 12. t. m. dva-inštiridesetleten kmet, ki se je vračal iz Celovca. — V Fresdorfu se je obesil dn4 22. januvarija sedemdesetleten mož. — Blizu Dravograda je bil umoril nekdo nekega pijanega hlapca. — V pli-berški ieči je potepuh F. K. zažgal posteljo, di bi dobil več kazni, češ, da se noče pečati vedno le z župani in okrajnimi sodniki, ki ga vedno le na odgon pošiljajo. (Surovost železničnih uradnikov.) Poroča se nam: Prišel sem včeraj nekoliko minut pred 2. uro na kolodvor v Borovnici. Čakam pri blagajnici tako dolgo, da pozvoni v znamenje, da prihaja vlak. Sedaj se Še le prikaže iz druge sobe uradnik gosp. Haberger (tako sa mi je povedalo, da se piše) ter jame vpiti na vse grlo, kričati nad menoj in nekim delavcem, ki sva čakala pri blagajnici: „Sie Ochs-kopfe, konnten sie nicht friiher kommen?" — Povem mu, da čakava že četrt ure in izgovarjal se je, češ, to velja samo delavcu, ki je že tudi čakal toliko časa, kakor jaz. — Takih surovostij pa ne smemo trpeti in nadejamo se, da bode železmčao vodstvo vkrenilo vse potrebno, da se to več ne ponavlja. (Pri občinski volitvi v Trebelevem,) okraj litijski, je bil županom izvoljen Josip Gale, posestnik v Ravnem brdu; občinski svetovalci so bili odbrani : Vinc. Godec iz Gabrja, Jos. Zupančič iz Male Štange in Anton Omahen iz Volavlia. (Občinska volitev.) V Gočah je bil za župana izvoljen posestnik Lepold Žgur; svetovalca sta: Andrej Stemberger in Gašpar Vidrih. (Učiteljske spremembe.) Stalno je nastavljen učitelj gosp. Jož. Pavčič v Laščah, gspdč. učiteljica M. Jamšek v Domžalah, v Zalogu def. učitelj gospod St. Birk in v Sonci g. Jos. Armič. (Nemščina — uradni jezik ?)Iz Podjunske doline na Koroškem, 29. januvarija: „V s i narodi v državi so jednakopravni . . . Država prizna jednakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju..." Kako prijetno se tifrt» ta postavna določba člena XIX. — na papirju! A kai boš; saj ta določba po naukih mogočnih nemških „dohtarjev" — nima veljave za Slovence; veljavo ima le tedaj, a potem tem večjo, kedar ž nio treba zabraniti samo slovenske cestue napise! Za nas ie jezikovna ravnopravuost še vedno neizpolnjen »pium desiderium", in da tega ne pozabimo, za to se že skrbi, ker se strogo pa naukih novodobnega »liberalizma" določuje, da slovenščina nima pravice do obstanka! — Vrli narodni občini na B i s t r i c i pri Pliberku inGiobasnici kakor tudi tamošnji krajni šolski svčti so začeli lani s I o-venski uradovati. A koliko zaprek se jim stavi pri tem, ker se na višjih mestih slovenščine boje kakor.....križa, ker nočejo poznati jasnih po- stavuih določeb. Omenjenim krajmm šolskim svitom se je odgovorilo na slovenske vloge z odlokom okr. šolskega sveta v Velikovcu (št. 2062 od 20. dec. 1892. 1.), ki reli prav kategorično: »Krajnemu šolskemu svetu se vsled ukaza visokega c. kr. deželnega šolskega sveta od 1. nov. 1892, štev. 3333, zaukaže, da mora slovenskim zapisnikom in vlogam dodajati tudi nemške prestave, inače se ga bode kaznovalo (bei Vermeidung eines Poenales)". Občinskima zastopoma na Bistrici in Globasnici pa se je odgovorilo dne 1. januvarija t. 1.: »Priloženo se vrača občinskemu zastopu poročilo od 12. dec. t. I., št. 1499, po katerem se je prosilo za slovenske državne in deželne zakone ter se je zahtevalo, naj se slovenske vloge tudi slovenski rešujejo, s poveljem, da se ima občinski zastop v službenem občevanju s c. kr. okrajnim glavarstvom v zadevah prenesenega področja po obstoječih napravah (»Einrichtungen") posluževati samo> uem-škega jezika." — Komeutara h takim odlokom pač ni treba! Dovoljujemo si pa vprašati: Imajo li osnovne postave, osobito člen XIX. veljavo tudi za koroške Slovence ali ne? Kakšne so tiste določbe, ki kar za vselej zabranjujejo Slovencem slovensko uradovanje. Zakaj pri Slovench le velja njih denar za mnoge davke, a ne velja tudi njih beseda? Odgovora na vsa ta vprašanja lepo prosimo!" — Vkljub temu pa prav nič ne dvomimo, da morebiti še danes ali jutri vstane kak nemški poslanec a la Steinwender, Dumreicher itd. ter strmečemu svetu oznanjuje, kako hudobui Slovenci zatirajo — nemštvo ! —a— (Šola za babice) Do sedaj sta bila v Ljubljani za babice dva šolska kurza in sicer se je vršil po zimi pouk v slovenskem, po leti pa v nemškem jeziku. Ker pa je bilo za slovenski kurz veliko več učenk kakor za nemški, zato je naučno ministerstvo sedaj tako odločilo, da bosta v prihodnja vselej zaporedoma dva slovenska kurza in edeu nemški. — Tudi je sedaj jedna vstanova več, tako da je za slovenski kurz 9 vstanov za nemški pa štiri. (Tiskovno pravdo) je imel g. vrednik »Mira", ker ni hotel vsprejeti nekega popravka glinjske požarne brambe. Vrednik bil je tudi v drugi instanci pred deželno sodnijo pod predsedstvom dež. sodn. svetovalca g. J. Hren a dn£ 19. januvarija oproščen. (Bombe) so v Italiji že jako v navadi kot znamenje »zlate dobe" Italije redente. Kakor se nam poroča iz Rima. razleteli sta se dve bombi v nedeljo pred nekim hotelom, v četrtek zvečer ob pol 9. uri pa jedna pred Kvirinalom, kjer stanuje kraljeva družina. (Upravni svčt južne železnice) je dne 28. t. m. jednoglasno izvolil svojim predsednikom princa Egona Hohenlohe-Wald,enburg-Schil-lingsfiirst, kateri je bil 1. 1885 državni poslanec goriških veleposestnikov. (Kolera) je po deželah ogerske krone popolnoma prenehala, zato so preklicali prepoved glede izvažanja cunj in stare obleke. (Za osepnicami) je zbolelo v kranjskem okraju dosedaj 725 otrok, med temi jih je 407 oadravelo in 40 umrlo. Bolezen je razširjeua po občinah St. Jurij, Hrastje, Predoselj, StražišČe in Cerklje. (Dobrodelnost.) Povodom smrti gospe Ane Z e s c h k o roj. Hermann je podarila nje obitelj 100 goldinarjev mestnemu ubožnemu zakladu. (Iz Prage) se nam poroča 27. januvarija: V mestnem zboru so dovolili vsled pritiska mlado-češke stranke vsako leto 1000 gld. kot prispevek za zgradbo Husovega spomenika. Temu sta se odločno protivila preč. g. kanonik Krdsl in prof. Kjselka. G. kanonik je govoril v imenu praških katoličanov. Omenil je izrek Pavla Josipa ŠafaHka, kateri je pisal leta 1816 ruskemu učenjaku Pogodinu, ko se je šlo za izdajo Husovih spisov: »Njegovi spisi naj bi se zopet izdali? Zakaj pa? Mari zato, da se razburi narod, da se prične t»ova beda?" Spominjal se je dalje žalostnih posledic Husovega nastopa, katerega (Husa) poznamo po ujegovih delih. Sin je vstal zoper ičela, brat zoper brata; v deželi je vladala zmešnjava. Požigali so gradove, samostane, mesta in vasi. Koliko krasnih spomenikov, kažočih češko mogočnost, so uaičili busiti! Zmagali so sicer v hudih bojih, a zmagali so za oeno domačega miru, katerega si je narod kupil za strašno krvavo ceno — na Beli Gori. Ako bi Husa ne bilo, bi se nam ne bilo treba prepirati za nadpise na vojašnicah, časi so bili, da je bila Praga središče ved in umetnostij, zaradi Husa pa so začeli češki j sosedje češko ime črtiti. Pred Husom so živeli i | drugi slavni možje, vredni, da bi se proslavljali: Tom&š ze Štidndho, Arnošt z Pardubic, sv. V&clav i in drugi, a njim nočete spomenikov postavljati, ker I niso bili katoliški cerkvi sovražni, marveč zvesti ka-j toličani! Če hočete, da bi se dal Njegovo Veličan-• stvo, naš jasni cesar in kralj, kronati, ne sme stati j v Pragi Husov spomenik. — Tako nekako je go-i voril gosp. kanonik Kr&sl, kojemu je odgovarjal dr. i Grčgr z obrabljenimi frazami iu stokrat zavrnje-j nimi zgodovinskimi lažmi. V svoji preveliki goreč-I nosti za Husa, oziroma zoper katoliško cerkev, se ; ni sramoval, svoje prazno besedičenje skleniti z be-: sedami: »Rečem vam, da se lažete!" Kako lično I Leta 1889 je spregovoril brat gospoda doktorja, dr. j Ed. Gregr, pri priliki o Husovi spominski plošči: j »Gospoda, vem, da bi me razglasil Jau Hus za ; krivoverca, ako bi vstal." Kako se ta dva izreka | vjemata? Zakaj in odkod ona gorečnost za Husa na eni strani, in na drugi tako rekoč zaničevanje ? i ^ Društva. (Mariborska čitalnica.) Vabilo na slavnost, , katero priredi dne 2. febr. 1893 v spomin nesmrtnega Slomška čitalnica mariborska v Gambrinovih dvoranah. Iz prijaznosti sodeluje tamburaški zbor akademičkega društva »Triglav" iz Gradca. Pri koncertu in prosti zabavi svira tudi godba južne železnice mariborske. Vspored: I. Koncert. 1. Di|aška koračnica, svira godba, E. FUllekruss. 2. Pozdrav predsednikov. 3. Avstrija moja, moški zbor, Anton Nedved. 4. Venec slovanskih narodnih pesnij, udarja tamburaški zbor, J. Bibiča. 5. Slavnostni govor, govori gosp. dr. Medved. 6. Zvezde, čveterospev s solora, besede Slomškove, zložil L. H. 7. Pod bak-ljami, udarja tamburaški zbor, Olark-A. Gutschi. 8. Grajska hči, mešan zbor 8 tenor-, mezosopran-m altsolom, H. Volarič. 9. Domovina, dvospev za alt in bas, mariborski čitalnici poklonic B Ipavic. 10. Kolo iz opere »Teharski plemiči", udarja tamburaški zbor, Ipavic-Sehvvab. 11. Večer na Savi, moški zbor s čveterospevom, J. pl. Zaje. 12. Slomškova koračnica, svira godba. — II. Prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: za ude 30 kr., za neudn 50 kr., za obitplji čitalničnih udov (3 osebe) 60 kr., za obitelii neuaov (3 osebe) 1 gld. (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in o k o 1 i c o) je imela dne 8. jan. svoj občni zbor na Brnci. Zborovanje vršilo se je i povolino. Znano je, koliko sitnosti je tej podružnici napravilo c. kr. okrajno glavarstvo beljaško, ki je na vsak način hotelo preprečiti plodonosno delovanje te podružnice. No, zviti nasprotniki so se lepo opekli, ' plačali stroške dolge pravde, podružnica pa vrlo posluje naprej. Ker podružnici tako niso mogli do živega, skušalo svoi smoter doseči menda z zvitim natolcevanjem v celovških »Freie Stimmen". Čudno je, s koliko natančnostjo se opisujejo — kajpak na nemčursko-liberalen način — društveni shodi v omenjenem listu. Tudi zadoji shod se je najprej vestno naznanil, v štev. 8. pa se opisuje. No, posebne 6lave si dopisun s tem dopisom nikakor ni j stekel. Na stari način se namreč zaletava v preč. gg. župnika Gr. Einsoielerja in Krauta, kapelana S v a t o n a (»ein erst 1892 zum Priester geweihter Tscheche", — grozno!!) Tudi igra »Svoji . k svojim" mu ni po volji, Ker jo je spisal dr. Jos. Vošnjak, „der grosse Nationalheihge". — Nekoliko »pojasnil" se bode pa ves dopis morda s tem, če povemo, da je bil ori zborovanju kot vladni zastopnik g. okr. komisar dr. Klebl. §. (Okrajna posojilnica v Krškem) j vabi k občnemu zboru, ki bode tretjo postno nedeljo (5. marca t. I.) ob 10. uri dopoldne v šol-t skem poslopju — Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Račun načelstva iu poročilo nadzornikov. , 3. Volitev načelstva in nadzornikov. 4. Nasveti. — Načelstvo. (Podpiral na zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu) je izdala poročilo o svojem delovaniu za akademično leto 1891/92 Iz tega poročila posnamemo, da to društvo delu;« že dvajset let. Med slovenske vseučiliščnike se i« razdelilo v zadnjem letu 1070 gld. Dohodka ie htlo z vsem skupai 2043 gld. 83 kr., troškov 1151 gld. 28 kr.; gotovine je torei v blagajni 892 gld. 55 kr. Najmani se ie dalo prosilcem v podporo 5 gld , največ 15 gld. Podpuaoih je bilo 31 diiako<: 13 pravnikov. 14 medicincev in 4 modroslotci. iu s cer 17 Štajercev (583 gld.), 11 Kranjcev (327 gld.) m 4 Primorci (160 gld.). Med letom je umrl vteuči-liščni profesor dr. Biderman, ki je bil več let skrben blagainik. Predsednik in blagajnik društva je dr. Gr. Krek. — Imoviti rojaki slovenski u*i -e pri svojih podporah ozirajo i na to ze!6 koristno iVuš.va. (Letno poročilo društva tiskarjev, kameuopiscev iu kamenotiskar-jev na Eraniskem) od 1. iauuvarija do 31. decembra 1892. leta uam pove, da skupno društveno imeuje znaša z inventarjem in knjižnico konec minolega leta 15.270 gld. 81 kr. Kar se tiče posameznih blagajnic, mora odbor konstatovati, da je bilo preteklo leto proti prejšnjim neugodno, kajti dolgotraine bolezni kakor tudi smrt dveh udov so blagajnici za bolne iu pogrebe in blagainici za vdove napravili mnogo troškov. Umrla sta dva člana, in sicer invalid iu (ubilar Matija Kaderžavek, star 82 let, in njegov sin Henrik Kaderžavek, star 34 let. V dveh izrednih občnih zborih obravnavala se je prvotno centralizacija blagajnice za neposlu-joče ude, katera je bila tudi glavni predmet letošnjega tiskarskega shoda na Dunaju, pri katerem je društvo častno zastopal tovariš gospod V. Arselin. Dasi društvo v prvem zboru ni bilo za to centralizacijo, je vendar v drugem zboru, ki je bil sklican dne 3. decembra, sklenilo z 38 glasovi proti 4, pridružiti se centralizovani blagajnici za neposlujoče ude. Knjižnica se nehaja sedaj v kaj lepem stanu in ima 549 zvezkov strokovne, poučne in zabavne vsebine; med temi je bilo 56 zvezkov na novo vrejenih iu 50 zvezkov iz nova vezanih. Koncem leta 1892 brojilo je društvo 74 članov, dalje 21 učencev stavcev in 7 učencev tiskarjev; izmed teh članov se nahaja 71 v Ljubljani in 3 v Novem Mestu. Prejemkov je imelo društvo 2063 gld. 86 kr., a izdatkov 1341 gld. 41 kr. (bolniške podpore znašaio cel6 520 gld. 74 kr.); vkupe znaša premoženje v gotovini 13 446 gld. 20 kr. in se je pomnožilo 1892. 1. ra 700 gld. 14 kr. (Poštnahranilnica)jev državi začela poslovati dne 12. januvarija 1883. Letos je tore; preteklo prvo desetletje njenega obstauka. Odkar se je zavod ustanovil, je naš list po malem spremljal njegovo delovanje. Mi smo namreč redno objavljali podatke iz okrožnic, ki jih vodstvo c. kr. poštno-hramlničnega urada v svet pošilja pod naslovom: „Circular- Verordnungsblatt des k. k. Postsparcassen-Amtes in Wienu. Tudi v bodoče nameravamo pri-občevati iz rečenega lista črtice, o katerih sodimo, da bi zanimale naše občinstvo sploh in varčevalce pe-sebič. Kdor pa želi pregledavati celokupno, v okrožnicah tiskano tvariuo, v tem oziru mu bode rad usiregel vsak poštui uradnik. Šaj je vodstvo že ope-tovano uradnikom na srce pokladalo, naj imenovani list posojuiejo duhovnikom, učiteljem, županom in drugim veljavnikom po rbčinab. Mi za danes povzamemo toliko: V minolem mesecu decembru se je v varčevalnem oddelku 111.841krat vložilo za 2 mil. 239 659 gld.. v čekovnem pa 772.024krat za 104 mil. 511 123 gld.. torej 883.865krat v skupnem znesku za 106,750.782 gld.; od tega po na^ih k ajih pride na Štajersko 43.540krat za 3,844.192 md.. na Koroško 12.016krat za 1.093.902 gld., na Kranjsko 12.348krat za 959 523 gld., na Primorsko (Istra-Gorica-Gradiška-TM) 16.871krat za 1,803.928 gld., na Dalmacijo 4408krat za 438.533 gld.; a vrnili so v obeh oddelkih skupaj 228.476krat za 107,571.784 gld.; od teya 1551krat za 278 265 gld. na Koroškem, na Štajerskem 7077krat za 1,848.972 fild., na Kranjskem 148|krat za 339 601 gld., v Primorju 4025krat za 1,417.748 gld., v Dalmaciji 475krat za 97 159 gld. V celem desetletju, če od-šteješ prve dni tekočega meseca, se je 51,089.727krat vložilo za 5.972 022.513 gld. 91 kr., » vrnilo 14 478.924krat za 5.901.142.147 gld. 56 kr., tako je v blagajnici preostalo čistih 70,880.366 gld. 35 kr. Na »starega leta" zadnji dan je med ljudstvom krožilo 9815 kujig-rentovnic v vrednosti za 14 mil. 318 600 gld., v prometu nahajalo se je 913.447 vlužnih in 21 365 čekovnih knjižic. MiDOli mesec je število vložnikov poskočilo za 3667 oseb v varčevalnem, za 163 oeeb v čekovnem, iu za 84 oseb v nakazničnem prometu. — Med povračilom zapopadeno je 19,545.615 gld., za kar je urad vložnikom na željo kupil in odposlal vrednostnih pa-uinev. Izmed knjižic slovenskih je neki varčevalec v Hotedržicah svojo izgubil, vredna je 350 gld.; novo ie lahko dobil dne 1. innuvar ja, ako mu do tega časa stara Se ni zopet dospela v roke. Nmo pošto z nabiralnico za hranilnico dobil je kraj Pe-trovče pri Celju. V neuradnem delu okrožuice na hajajo «e podatki o poštnej hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Italijanskem, Nizozemskem, Švedskem. (Društvo k o m i s i j o n a r j e v) se je te dni j kot registrovana zodruga z omejenim poroštvom ; vpisalo v zadružni register uri deželnem kot trgovinskem sodišču in ima sedt-ž svoj v Ljubljani. — Društvo spreiema in izvršuie z zjedinienimi močmi po določbah posetme koncesiie vsa v področie po-streščekov (Comrnissioniir, Dienstmaun) spadajoča opravila, kakor na primer: razna pota. prenašanje in prevažanje premičnin, blaga, hišne in pisarniške oprave, uaročila radi posebne postrežbe po hišah, raznašanja listov, naznanil, računov, časopisov, radi snaženja stanovanj, obleke iu druzih rečij, radi nad-| zorovanja, odpirania in zapiranja hišnih vrat iu : prodajalnic. radi sodelovanja na sejmih, raznašauja | uzorcev in postrežbe pri bolnik .2 3. j opazovanja zraltomora v mm toplomera po Celziju ■gss g ag ! |7. u zjut. 30j2. u. pop j |9. u. zieč. 742 0 741 3 742 8 -2-2 -2-8 -0-6 si. vzh. si. zapad si. svzh. oblačno 100 babje pšeno Srednja temperatura —0'4' za 1-7" nad normalom Darovi za zgradbo nove farne cerkve sv. Martina v Žireh. I. izkaz. Andr. Zamejic. kanonik v Ljubljani, 10 gld. ; Josip Jereb, župnik v pok. v Ljubljani 15 gld.; Janez Demšar, župnik v Šentvidu, 5 gld.: Eduvard Legat, c. kr kurat v Lipici, 3 gld.; Josip Lavrič, župnik v Ambrusu, 76 gld ; Franc Krek. kapelan v Cerkljah, 21 gld.; Pavel Kramar, kapelan v Žireh, 205 gld.; Rudolf Gregorič, kapelan v Predvoru, 7 gld.; Josip Vidmar, župnik v Žireh, 118 gld ; Simon Sellak, c. kr dvorni svetnik na Dunaju, 200 gld.; Marija Jurman. učiteljica v Idriji, 4 gld.; Štefan Ferlan, c. kr. nadporočnik, 1 gld.; Matevž in Marija Jurjevčič iz Brekovc 1037 gld.; Jakob Bogataj iz Opal 100 gld.; Katarina Kavčič iz Žirov 130 gld.; Janez Prebil iz Goropek 20 gld.; Andrej Frohlich iz Dobračeve 100 gld.; Helena Bogataj iz Štarevasi 20 gld.; Valentin Bogataj iz Korit 30 eld.; Marijana Frohlich iz Žirov 25 gld. ; Anton Arabrožič iz Koprivnika 20 gld.; Helena in Janez Ferlan z Žirovskega Vrha 38 gld. 34 kr.; Janez Kopač iz Dobračeve 31 gld ; Jurij Žunar iz Novevasi 20 gld.; Lovro Seljak iz Sovre 100 gld.; Uršula in Jožef Tratnik iz Zabrežnika 50 gld.; neimenovani iz Ljubljane 1 gld. 74 kr.; Janez Gladek iz Fužin 1 gld.; Apolonija Kavčič iz Ledinice 50 gld.; Ivana Kavčič iz Žirov 50 gld.; Matevž Jereb iz Podlesca 10 gld.; Andrej Kavčič iz Ledinice po Antonu Žaklju 23 goldinarjev : Ivan in Ivana Šubic iz Razpotja pri Spodnji Idriji 10 gld.; Matija Novak iz Brekovc 50 gld.; Jožef Strel iz Breznie« 46 gld.: Simon Fortuna iz Žirov do zdaj 140 gld.; Jernej Žakelj iz Goropek 32 gld : Ferdinanda Fordi iz Zabrežnika 20 gld. 42 kr.; Janez Mlinar iz Opal 96 gld.; domači farani so o raznih priložnostih v manjših zneskih darovali skupaj 5470 gld. 50 kr. Je torej glavnice 8379 gld. Obresti konec leta 1891 znašajo 1894 gld. 39 kr. Skupa vsota 10 273 gld. 39 kr. Izrazujoč prisrčno zahvalo vsem blagim darovalcem prosi podpisano cerkveno predstojništvo uljudno dobrotne podpore še nadalje, katera naj se blagovoli poslati ali si. vredništvoma .Slovenca' in ..Danice-' ali pa farnemu uradu v Žireh. Vivat sequens ! Predstojništvo farne cerkve v Žireh, dne 23. januvarija 1:93. « 'V Umrli so: 28. januvarija. Janez Pičman, zidar, 29 let, Hrenove ulice 15, jetika. 29. januvarija. Marija Kajdiž, gostilničarjeva vdova. <59 let, Kolodvorske ulic-e 20, srčna hiba. — Katarina Anžič, kajža-rica, 69 let, Ilovca 11, ostarelost. Tujci. 29. januvarija. Pri Mal,liu: Herling, Reishold, Handl, trgovci; Hafner in Schantz, potovalca, z Dunaja. — Ehrnecker, potovalec, iz Solnograda. — Iblher, trgovec, iz Monakovega. — Kroschl, trgovec, iz Gradca. — Peli, potovalec, iz Špitala. — Longhino, potovalec, iz Varaždina — \Venedikter, koncipijent, iz Kočevja. — Lučka iz Praze. — Gorsetič iz Zagreba. — Tekaučič, okr. komisar, iz Ljubljane. 90 cm. visok, proda takoj za 65 goldinarjev podobar In pozlatar §5 6—i v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 4. Največja zaloga šivalnih strojev JAN. JAX, LJUBLJAM, Dunajska oeata 13. Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo. Zamenjuje stare stroje. Poprave vršč se točno, traj no 556 ln ceno. 3o—10 D u n a j s k a borza. Dni 31. JanavariJa. Papirna renta 5*, 16% davka .... 98 gld. 90 kr. Srebrna renta 5%, 16* davka .... 98 . 40 . Zlata renta 4%, davka prosta.....116 „ 70 „ Papirna renta b%, davka prosta .... 102 . — „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1000 „ — . Kreditne akcije, 160 gld................323 „ 25 . London, 10 funtov stri..............120 „ 80 Napoleondor (20 fr.)................9 , 62 . Cesarski eekini..............f> - 68 „ Nemških mark 100 . . ... 59 „ 20 „ Dni 30. JanavariJa. Ogerska zlata renta Kf,.......114 gld. 55 kr. Ogerska papirna renta 5%......102 „ 25 „ 4« državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 147 „ — „ 5* državne srečke L 1860.. 100 gld. . . 165 , — . Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....194 „ — „ Zastavna pismaavsir.osr. zem. kred. banke 4* 97 . 50 . Zastavna pisma .... . 4(j, % 101 „ — „ Kreditne srečke. 100 gld. . . . 194 „ — „ 8t. Gen6is srečke. 40 gld. ......68 „ 50 „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......23 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 , Rudolfove srečke, 10 gld.......25 . Salmove srečke, 40 gld........68 , Windischgraezove srečke, 20 gld.....74 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2865 . Akcije južne železnice. 200 eld. »r. . 94 Papirni rubelj....................i „ Laških lir 100.........— „ - kr. 75 ■ 50 ] 50 ] n 28 . I M-- * uubiiani.