PoStnins plačana v gotovtnL Leto XV., štev. 225 Ljubljana, nedelja 30. septembra 1934 Cena 2.— Din UpravmStvo; Ljubljana, ttnafljeva Ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Inseratru oddelek: Ljubljana. Selen. burgova uL 3. — Tel. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosooska ulica St 11. — Telefon SL 24SS Podružnica Celje: Kocenova ulica 8t_ 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga čislo 78.186, Wien St 105.241. Naročnina mate mesečne Din 25^— Za Inozemstvo Dm 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 8123, 3124, 3125. 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica St. 1. Telefon AL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po t&rifu. Sofija Z globokim in srečnim zadoščenjem je sprejela naša javnost poročila o nepričakovano mogočnem in navdušenem sprejemu jugoslovenske vladarske dvojice v bolgarski prestolnici. Res so nam že vse dosedanje vesti iz bratske Bolgarije zatrjevale, da se bolgarski narod enako iskreno kakor naš veseli srečnega preekreta v odnošajih med južnoslo-vanskima državama in da si enako toplo želi še tesnejšega zbližanja. Res smo imeli v tem letu v svoji sredi številne in odlične bolgarske goste, ki se jim je poznalo, da so veseli posrečene zbliževalne akcije, in so nam soglasno zatrjevali, da tako misli ogromna večina njihovih rojakov. Z enakimi razveseljivimi vtisi so se vračali oni mnogoštevilni Jugoslove-pi, ki so imeli letos priliko, da obiščejo Bolgarijo. A kljub temu — ob spominu na nedavno žalostno preteklost, se je vedno na novo vsiljevala bojazen, da preokret v bolgarski javnosti še ni tako popoln, kakor je v naši in kakor se je na najbolj manifestanten način pokazal ob lanskem obisku bolgarskih suverenov y Beogradu. Vse te bojazni in vsi taki dvomi so £ciaj razpršeni. Sofija je v polni meri potrdila Beograd. Kakor je lanskega decembra prestolnica Jugoslavije v imenu vse države vriskajoč pozdravila najvišja. reprezentanta bolgarskega naroda, tako je te dni prestolnica pod Vitošo v imenu vse Bolgarije manifestirala svoja slovanska čustva, pa svojo željo in svoje voljo, da si obe slovanski državi uredita svojo politiko tako, da bosta odslej bratsko hodili roko v roki. Vsa poročila iz Sofije, tudi ona tujih poročevalcev, soglašajo v ugotovitvi, da je bil sipre-'-'"^rfilce dvojice tako mogočen in veličasten, kakor sofijski anali b,- LKJiezijo enakega. Ni pa glavno zunanja slika sprejema, naj je bila še tako grandiozna in svečana. Še mnogo večjega pomena je dejstvo, ki ga ugotavljajo vsa poročila, da je bilo vriskajoče navdušenje množic iskreno in spontano, da je prihajalo vsem iz srca. Ljudje so dali duška svojemu veselju, da vidijo in pozdravljajo vladarja bratskega naroda. Na učinkovit način so izrazili tudi svojo voljo, naj se začeto delo zbližanja med brati uspešno nadaljuje. Prepričevalno govore zlasti tudi prisrčne manifestacije, ki se sprožijo v teh dneh ob vsaki priliki, ko bolgarsko ljudstvo ugleda v svoji sredi našega kralia in našo kraljico, pa tudi ovacije, ki jih Sofijčani prirejajo odgovornemu predstavniku naše zunanje politike ministru Jevtiču, čim se kje pojavi. Kakor pa je vse to utešno in razveseljivo, si moramo vendar biti na jasnem, da še nismo na cilju in da bo treba s strani odgovornih državnikov tostran in onstran Caribroda, pa tudi s strani obeh javnosti še mnogo naporov ter mnogo dobre in čvrste volje. Vsi vemo, da se politika ne da voditi samo po čustvih. Zavedati pa se tudi moramo, da se ne da čez noč dohiteti in popraviti, kar je bilo zamujenega ali zagrešenega v generacijah. Takratni predsednik bolgarske vlade Mušanov je sam svaril pred prenagljenostjo, ki bi ji lahko sledilo neprijetno razočaranje. »Led med obema državama,« je dejal, »je bil tako debel, da ga moramo razbijati in tajati previdno, drugače nam lahko nastala povodenj liniči vse ustvarjeno delo.« Danes lahko že z mirno zavestjo ugotovimo, da je led že razbit in raztajan. Ogromen je napredek od lanske jeseni, ko je naš veliki državnik in vodja s svojim zgodovinskim potovanjem okrog Balkana tudi odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarije potisnil z mrtve točke. Drugi vidni korak v preokretu je bil de-cemberski bolgarski poset v Beogradu s takratnimi važnimi razgovori med odgovornimi državniki obeh narodov. Sledilo je leto Intenzivnega dela z obeh strani, dela in prizadevanja službenih funkcionarjev, v enaki meri pa tudi dela in prizadevanja vseh slojev prebivalstva. Uspehi so vidni in jih ni mogoče zanikali. Njihova krona so sedanji kraljevski dnevi v Sofiji. Ker so nam obenem porok, da se bo delo nadaljevalo z ljubeznijo in resno voljo, so praznični za vse južne Slovane. Italija in Abesinija Rim, 29. septembra, g. Agencija Štefani je objavila danes komunike, ki pravi: Etiopski odpravnik poslov v Rimu je sporočil italijanski vladi, da je od etiopskega cesarja pooblaščen za formalno izjavo, da ni imela etiopska vlada nikoli agresivnih namenov in da se strogo drži besedila in duha italijansko-etiopske prijateljske pogodbe iz 1. 1928.. ker ni nobenega vzroka za prek:njenje prnateliskih odnošajev med obema vladama Italijanska vlada je ob tej priliki sporočila etiopskemu odpravniku poslov, da Italija nikakor nima neprijateljskih namenov proti etiopski vladi, s katero je Italija zvezana po prijateljski pogodbi. Vročina v Angliji London, 29. septembra. A A. Nad Veliko Britanijo je zda i po krajši dobi normalne ga jesenskega vremena pritisnil, vročinski val. Včeraj opoldne je kazal toplomer v Londonu 26° C. Davi ie kazal toplomer 20 in pol stopinj. Kopališča okrog Londona so zaradi nenavadne vročine polna kopalcev. Zgodovinska pogajanja v Sofiji Naši in bolgarski državniki si intenzivno prizadevajo urediti odnošaje med obema državama tako, da bodo kar najbolj odgovarjali bratskim občutkom obeh narodov Sofija, 29. septembra, p. Snoči je Sofija znova spontano manifestirala za jugoslovensko kraljevsko dvojico. Kjerkoli se je pojavil avtomobil z Nj. Vel. kraljem in kraljico, ko sta se vozila iz Vrane v Sofijo, so ju množice, ki so ves večer polnile glavne mestne ulice, viharno pozdravljale z vzkliki »Ura!« in »Živela!« Ko je avtomobil zavil pred dvor v Sofiji, so se na trgu zbrale velike množice ljudstva, ki so še dolgo prirejale prisrčne manifestacije za jugo-slovenskega kralja in kraljico, za Jugoslavijo in za bratstvo obeh slovanskih narodov. Davi sta se Nj. Vel. kralj Aleksander in kralj Boris odpeljala na kraljevsko lovišče v okolici Sofije, kjer sta prebila dan na lovu. Z vladarjema sta potovali t.udi obe kraljici. Zunanji minister Bogoljub Jevtič, predsednik vlade K;mon Georgijev in bolgarski zunanji minister Kosta Bato-lov pa so se dopoldne odpeljali z avtomobili iz Sofije v sloviti rilski samostan, kjer so nadaljevali politične razgovore, ki so jih začeli na včerajšnjih konferencah. V rilski samostan sta šla tudi bolgarski poslanik v Beogradu Kjuseivanov in jugoslovenski poslanik v Sofiji Cin-car-Markovič. V sofijskih političnih krogih so mnenja, da so bili posebno današnji razgovori zelo važni in odločilni. Govorili so o vseh vprašanjih, ki so kakršnegakoli pomena za nadaljnji razvoj prisrčnih in prijateljskih odnošajev med obema državama Nocoj je ministrski predsednik Georgijev priredil svečano večerjo v čast ju-goslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča. Po večerji je bil velik sprejem v predsedstvu vlade. Razgovori v prisotnosti kraljev Sofija, 29. septembra. AA. Urednik »Zore« je vprašal ministrskega predsednika Georgijeva, zakaj so izpremenili program, ker v začetku niso bili na dnevnem redu skupni razgovori obeh vladarjev z ministri. G. Georgijev je odgovoril : Res smo izpremenili program, in sicer zato, da so razgovori tako dobili še bolj svečano obliko. S tem je podčrtano, da razgovori dobro potekajo. Nj. Vel. kralj Aleksander mi je tudi danes in že prej večkrat izrazil zadovoljstvo nad sprejemom, ki mu ga je priredila Sofija, kakor tudi vobče nad svojim bivanjem v naši prestolnici. Informacije sofijskih listov Sofija, 29. septembra, č. Sofijski tisk objavlja daljše komentarje o političnih pogajanjih med jugoslovenskimi in bolgarskimi državniki, ki so se pričela včeraj. Listi poudarjajo, da potekajo pogajanja v duhu največje iskrenosti in dobre volje za sporazum. Od današnjih razgovorov pričakujejo konkretne sklepe obeh vlad glede na iniciative, ki se bodo podvzele s strani obeh držav, da bi se olajšal razvoj prijateljskih jn bratskih odnošajev med obema državama balkanskih Slovanov. Sodeč po razpoloženju vzvišenih vladarjev in odgovornih ministrov, ki so sodelovali pri pogajanjih, je tre- ba reči, da pogajanja potekajo povolj-no. Razgovore, ki jiMiinchner Neueste Nachrichten« so poslale ob kraljevskem obisku v Sofijo posebnega poročevalca; od njega objavljajo obširna poročila o navdušenem sprejemu. Med drugim piše list: >Če je bilo doslej morda še dvomljivo, ali in v koliko odobrava bolgarski narod zunanjepolitično smer zbližanja in prijateljstva z Jugoslavijo, tedaj ne more biti po sprejemu jugoslovenske kraljevske dvojice v bolgarski prestolnici, po izkazani prisrčnosti in ogromnem navdušenju prebivalstva nobenega dvoma več, da je ta smotre-na politika sporazuma med Sofijo in Beogradom v Bolgariji popularna v pravem Domenu besede. Tudi če ne upoštevamo sijajnega oficielnega sprejema, ki vzbuja spomin na staro carislično Rusijo, se zdi pravilna ugotovitev, da je prebivalstvo ta prvi po6et vladarja iz prejšnje Srbije in sedanje Jugoslavije praznovalo kakor prvi narodni praznik. Vsa Sofija je bila na nogah. Glavne ceste s svojimi novo preslikanimi hišami, s svojimi po tradiciji raz okna razobešenimi preprogami in s svojim morjem zastav so ee dale komaj prepoznati. Bilo ie stotisoč ljudi, ki so stali ob cestah od kolodvora do kraljevega gradu in so jugoslovenski kraljevski dvojici in zunanje- ril z jugoslovenskim zunanjim ministrom Jevtičem in danes ta razgovor objavlja v naslednjem dialogu: — Gospod minister ali je kaj novega? »Kakor vidite, je novo to, da se dogajajo izredno lepe stvari med našima dvema narodoma. V ostalem pa se pogajamo.« — Ali bo kaj iz teh razgovorov? »Je že in še bo«. — Ali mi morete povedati kaj o današnjih razgovorih? »Pogajanja se nadaljujejo in prezgodaj bi bilo. sedaj govoriti o njihovih rezultatih. Videli se ibomo, še preden odidem, pa se 'bomo tedaj pomenili. G. predsednik 'a-de Georgijev, zunanji minister Batolov in jaz se odpeljemo jutri v zilski samostan, kjer borno nadaljevali svoje razgovore.« Zunanji minister Jevtič je dalje rekel, da so pogajanja, ki so v teku, zelo važna in da se dobro razvijajo. Razen tega je izjavil, da je bilo spremstvo Nj. Vel. kralja naravnost ganjeno spričo prisrčnega sp e-jema, ki so ga kraljevski dvojici priredili v Bolgariji. Poročila rumunskih listov Bukarešta, 29. septembra. AA. Današnii »Cuventul« prinaša uvodnik o obisku Ni. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije v Sofiji in pravi med drugim, da si jugoslovenski narod brez pridržkov želi z&ližania in sodelovanja z Bolgarijo. Ta kraljevski obisk bo razčistil položaj in obrodil praktične uspehe. Tudi drugi bukareški listi prinašajo obširna poročila o obisku jugoslovenske-za kraljevskega para v Sofiji. Komentar oficioznega pariškega lista Pariz, 29. sept. p. štampa objavlja uvodnik o potovanju jugoslovenske kraljevske dvojice v Bolgarijo. List ugotavlja, da se s prizadevanjem obeh suverenov izpopolnjuje velika akcija za zibližanje Jugoslavije in Bolgarije, sestanki pa bodo pripomogli' tudi k zibližanju Sofije z ostalimi balkanskimi državami s katerih vednostjo je prišlo tudi do obiska kralja Aleksandra v Sofiji. Vsako zbližanje med Sofijo in Beogradom pomeni istočasno tudi zboljšanje razmer med Sofijo na eni ter Ankaro, Bukarešto in Atenami na drugi strani. Visoka jt odlikovanja Bolgarov Sofija, 29. septembra, č- Nj. Vel. kralj Aleksander je včeraj odlikoval večje število bolgarsk h državnikov, častnikov, politikov in drugih uglednih osebnosti. Ministrski predsednik g. Kimon Georgijev, vojni minister general Ziatev in zunanji minister g. Kosta Batolov so biK odlikovani z redom Belega orla I. stopnje, metropoli-ta Neofit in Štefan z redom Jugoslovenske krone I. stopnje, sofijski župan mi. Ivanov z redom sv. Save I. stopnje, načelnik generalnega štaba general T. Georg-jev ter general Gerdžikov, ki je bil dodeljen spremstvu Nj. Vel. kralja, z redom Jugoslovenske krone I. stopnje, polkovnik Bojadžijev z istim redom II. stopnje, z raznimi redj pa vsi načelniki vojnih edirnic sof j&ke garnizije, ki so sodelovali v Špa-Hriu ob priliki sprejema jugoslovenske kraljevske dvojice, in bolgarski) častniki, ki so poveljevali častni četi gojencev vojne akademije na železniški postaji. Odlikovanja so bila razdeljena odlikovanim že včeraj, tako da so jih imeli že pri snočnjem sprejemu na dvoru. Krali Aleksander je dalje odlikoval direktorja sofijske policije Vladimirja Načeva z redom sv. Save I. stopnje, komandanta sofijske policije g. Ivanova z istim redom II. stopnje; odlikoval je tudi druge civilne, policijske Ln vojaške organe, ki so sodelovali ob priliki kraljevskega sprejema. Bolgarska odlikovanja jugoslovenskih funkcionarjev Sofija, 29. septembra AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: O priliki kraljevskega obiska v Sofiji je Nj. Vel. kralj Boris podaril spominske poklone jugoslovenskemu zunanjemu ministru Bogoljubu Jevtiču, ministru dvora Antiču, dvorni dami gdč. Grujičevi, prvemu adjutantu genera u Ječmeniču, maršalu dvora generalu Dim', trijeviču in drugim članom iz spremstva Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije. Nj. Vel. kralj Boris je odlikoval z redom za vojaške zasluge I. stopnje generala Ko-stiča, z redom za vojaške zasluge II. stopnje upravnika dvora polkovnika Pavlovi-ča, z redom za vojaške zasluge IV. stopnje kapetana g. Dogana, ordonančnega častnika. Jugoslovenski poslanik na tK» garskem dvoru g. Cincar-Markovič je odlikovan z redom za državljanske zasluge I. stopnje. Odlikovani so tudi člani jugos o-venskega poslaništva. Obed pri jugoslovenskem poslaniku Sofija, 29. septembra. AA. Jugoslovenski poslanik v Sofiji Aleksander Cincar- Mar-kovič je priredil danes obed v prostorih jugoslovenskega poslaništva, ki so se ga udeležili minister dvora Anfcč, adjutant polkovnik Uzunov, dvorna dama gdč. Milka GrujCč, dvorna dama ga. Čomakova, šef protokola Stoilov, pomočnik šefa protokola Georgijev, polkovnik Pavlovič in svetnik poslaništva Dragan Božovič. Delo gospodarskega sveta Male antante Sporazum o racionalizaciji podunavske plovbe in sodelovanju poštnih uprav — Svoboden nakup prašičev za češkoslovaško Beograd, 29. septembra, JUTRO« št. 225 •■ Papenova misija ... . ..... , .y , ■ Nedelja, 30. IX. 1934_________ I »Maribor v jeseni" otvor jen v Budimpešti uporabljajte samo neikodljive Slatinske tablete -•• ... > za huJianJe ki Jih proizvaja apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in zeliščnih ekstraktov. Zahtevajte v VaSi le- /X kanu samo prave ne-škodljive S1 a t i n s k e/JMk^ tablete Bahovec. /^'flTfffi^ Mala doza (100 tablet) 46 Din, velika doza (200 tablet) 7 i Din. Ree. br. 288. VL L M84 še en nov dnevnik! Pri nas se je v zadnjem času pričela nekaka »Grtindungsera« za časopise, plasti za dnevnike. Komaj je za nami konferenca za bodočo zadrugo »Narodna prosveta«, kjer so baje odkrili skrivnost, kako se da izdajati dnevnik za skupaj 90.000 dinarjev na mesec, že se oglašajo ustanovitelji nove časopisne velesile. V zadnji številki bojevniškega glasila čitamo dnevno povelje: »Prelom bodi dnevnik!« To povelje je podpisano od Osrednjega izvršnega odbora Združenja borcev Jugoslavije, od konzorcija »Preloma« (ali so za božjo voljo tam tudi konzortisti ?) in konzorcija »Bojevnika«. Izgleda torej, da ta dva tednika nameravata združiti svoje moči v novo žur-nalistično velesilo, ki naj po besedah ustanoviteljev »slovenskemu narodu skrajša dobo najhujših preizkušenj in trpljenja«. Finančna stran novega časopisnega podjetja je precej komplicirana. Dočim prospekt za »Narodno prosveto« najavlja kot minimalni delež 100 dinarjev in 400 dinarjev pristopnine, so bojevniki izračunali, da uredijo lahko to stvar še bolj poceni. Delež znaša samo 50 dinarjev, vpisnina pa 100 dinarjev. In ker po njihovi izjavi jamstvo itak ne pride v poštev, se zadovoljujejo ustanovitelji novega »Preloma« z garancijo v višini samo enkratnega deleža. Zelo nas mika. da bi nekoliko pregledali ta proračun, ali bilo bi zaman, ker v dnevnem povelju je že izrečeno: »Odločitev je padla!« »Veličastno plemenita tekma,« tako nazivajc podpisovanje deležev, je otvorjena. Ker so bojevniki iskreni dovolj, da priznajo, da je za uvedbo dnevnika treba »velikih sredstev«, si lahko predstavljamo, koliko tisočev tekmovalcev se bo moralo javiti na startu. Interesantnejša kakor ta, takorekoč Cisto tehnična in organizatorna vprašanja pa so politična namigavanja proponentov za novi »Prelom«. V svojem proglasu pravijo, da njihova akcija za dnevnik ne bo izzvala. samo »mnogo strahu in razburjenja« pri nasprotnikih (kar se seveda po sebi razume), temveč še več pri dosedanjih »navideznih prijateljih«. Proponenti izražajo svojo bojazen, da se bo poskušalo »spletka riti na vse mogoče načine« in »begati ljudi z napačnimi vestmi«, očividno s strani onih, ki vodijo akcijo za ustanovitev nekega drugega dnevnika. Prav energično odklanjajo bojevniški prvoborci »zapeljiva imena in prijazne krinke« in s prstom žugajo »tudi prijateljem«, ki so jih, kakor iz. gleda, končno le spoznali. Vsa ta namigavanja so zelo prozorna ln priznati moramo, da je užaljenost ln jeza bojevniških voditeljev v mnogočem upravičena. Mnogi zaščitniki in »soborci«, ki so v bojevnikih videli izvrstno sredstvo, da na indirekten način poravnajo neke svoje osebne politične račune, so se jadrno umaknili, ko so videli, da stvar ne gre tako, kakor so si jo oni predstavljali, in radi verjamemo, da se čutijo Šefi bojevniške akcije hudo razočarane. Saj je od vseh obljub, ki so jim bile prej dajane glede »Preloma« in njegova bodočnosti, ostalo nazadnje to, da morajo siromaki sedaj sami napraviti milijonsko zbirko in to ne le proti obstoječim 111 nacionalnim listom, nego proti novim ustanovitvam, ki rastejo tam, kjer so oni mislili, da bo Slo njihovo žito v klasje. Tako imamo poleg vseh drugih križev in težav pri nas sedaj tudi še male politične tragedije. Po zaslugi spretnega režiserja javnost to niti ne opaža, temveč misli, da se odigravajo pred nami — komedije. Povečanje angleške vojske London, 29. septembra, g. Po poročilu političnega poročevalca »-Dailv Telegrapha« bo v kratkem zaradi izjalovljenja razoro-žitvenih prizadevanj in zaradi zadnjega razvoja na kontinentu prišlo do precejšnjega povečanja vojnega proračuna Anglije, ki bo omogočil, da bo mogla Anglija v primeru potrebe poslati v inozemstvo ekspe-dicijo najmanj šest divizij. Odbor za narodno obrambo smatra ta ukrep za potreben, vlada pa še ni odločila. Letalske nesreče Bizerta, 29. septembra. AA. Tu sta trčili dve vodni letali. Nevarno so bile ranjene tri osebe. London, 29 septembra. AA. Potniško letalo iz Pariza je na vožnji čez Heston v Leeds padlo pri Shorehamkentu na zemljo. Ubili so se pilot in trije potniki. Barcelona, 29. septembra. AA. Ko so popoldne pokopali letalca, ki se je ponesrečil pri nedavnih letalskih manevrih v Astu-riji, je eno izmed letal, ki so letela nad sprevod, padlo na zemljo. K sreči se ni nihče ubil. Pilot in spremljevalec sta se nevarno poškodovala- Francoska državna reforma Pariz, 29. septembra, Zakonski načrti o nameravani državni reformi bodo, kakor je ministrski predsednik Doumergue včeraj sporočil kabinetu, predloženi parlamentu šele po sprejetju proračuna. V teh okoliščinah računajo, da bo parlament sklican šele sredi decembra ali pa celo šele ob pri-četku prihodnjega leta. Morilec lastnega očeta je priznal umor Tukovem procesu, ki je končal s strogo obsodbo tega madžarofilskega politika, pa je zopet sledil eksodus avtonomistov iz vlade. Obsodba Tuke je sicer odprla Hlinki oči in ga naučila večje previdnosti napram madžarskim elementom, vendar poti do po-mirjenja s politiko nacionalnega edinstva ni več prišlo. Njegova upornost in njegov temperament sta dosegla višek pri Pribino-vih slavnostih v Nitri, ki jih je znal izrabiti tako, da jih je spremenil v separatistično manifestacijo, katera se je že močno približala mejam protidržavnosti. Ni čuda, da so Madžari izkoristili nitran-sfke dogodke za svojo revizionistično propagando. Obetali so si pa še več: upali so, da pridobijo Hlinko in z njim slovaško večino na svojo stran. Tu so pa doživeli bridko razočaranje. Andrej Hlinka je z ogorčenjem odibil vsako skupnost z Madžari in ni dopustil nobenega dvoma v svojo državljansko in nacionalno lojalnost. Na tej liniji vztraja stari opozicionalec dosledno rn v zadnjem času se opaža celo njegovo prizadevanje, da se čim bolj približa Čehom in vladi in zabriše vtis eks-tremističnega nastopanja, h kateremu ga je zapeljal bolj njegov borbeni temperament, kakor pa resnično nasprotovanje narodnemu edinstvu. V zadnjem času je Hlinka zopet javno nastopil na Češkem in Moravskem in povsod slovesno proglašal češkoslovaško narodno skupnost in zvestobo republiki. To poudarjano lojalnost je vzel češlki narod z velikim zadoščenjem na znanje in jo šteje Andreju Hlinki v veliko zaslugo. Zato so simpatične gratulacije, ki jih sprejem« jubilar od vseh strani, tem bolj prisrčne. Andrej Hlinka (Ob njegovi sedemdesetletnici) Bratislava, 27. septembra Andrej Hlinka, pogumni buditelj slovaškega naroda v predvojni dobi in popularni vodja slovaških avtonomistov v češkoslovaški republiki, je dopolnil svoje sedemdeseto leto. Ob njegovem življenskem jubileju se ga spominja vsa češkoslovaška javnost brez razlike strank, kajti naj se presoja njegovo javno delo kakorkoli, je treba priznati, da je Hlinka ena najmočnejših in najizraz tejših političnih osebnosti vsega naroda in da mu pripada morda glavna zasluga za današnjo politično prebuje-nost in nacionalno zavednost Slovakov. Andrej Hlinka je vseskozi militantna na-tura, bojevnik in upornik po naravi. Tak je tudi mora! b:ti, če je hotel uspeti v neenaki borbi proti madžarskemu nasilju. In tej borbi sta bili posvečeni Hlinkova mladost in najboljša moška doba. Rodil se je Andrej Hlinka dne 27. septembra 1864 v Černovi. Po dovršenih gimnazijskih m bogoslovnih študijah je služboval kot kaplan v raznih slovaških krajih, dokler ni postal župnik v Ružomberku, kjer prebiva še danqs. Kot znamenit govornik je postal kmalu daleč na okoli znan, še večjo popularnost pa mu je pridobilo delo med ljudstvom. Bil je neumoren v snovanju društev in. gospodarskih organizacij, v izobraževalnem in kmalu tudi političnem agitacijskem delu. Ob enem se je pridno udejstvoval kot novinar. Hlinkovi politični začetki so se razvijali v okviru madžarske ljudske stranke, ki je imela v svojem programu tudi obrambo pravic slovaškega naroda. Kot kandidat te stranke je bil 1. 1898. prvič izvoljen v ogrski državni zbor. Toda kmalu se je izkazalo, da je stranka svoj slovaški program zlorabljala le kot vabo za slovaške glasove, dočim se v resnici v nacionalnopolitičnem pogledu ni prav nič razločevala od ostalih madžarsk h strank. Leta 1905 je zato Hlinka ustanovil slovaško »ludovo (ljudsko) 6tranko« in bil ponovno izvoljen za državnega poslanca. Ž ločitvijo od Madžarov pa se je začela Hlinkova križeva pot Zasledovati ga je začela madžarska državna pa tudi cerkvena oblast. Neumorni Hlinkovi agitaciji in njegovi priljubljenosti med ljudstvom je pripisovati, da so si priborili leta 1906. Slovaki sedem poslanskih mandatov, največje število, kar so ga kdaj dosegli. Vlada se je nad Hlinkom promptno maščevala: postavila ga je pred sodišče in ga dala obsoditi na dveletno ječo. Že prej pa ga je škof Parvv, njegov cerkveni predstojnik, suspendiral od službe. Hlinka pa se ni vdal. V času, ko je tekla njegova pravda v višji instanci, se je podal na predavateljsko turnejo na Češko in Moravsko, seznanjal Čehe s težko usodo ogrskih Slovakov in oznanjal češko-slova-ško narodno edinstvo. Za njegove odsotnosti je prišlo* do upora slovaškega ljudstva v Černovi. ki ga je izzval madžarski škof Parvy, ker je odredil da posveti novo cerkev madžarski duhovnik. Ljudstvo se je v velikem številu zbralo pred cerkvijo in zabranilo Madžaru pristop. Nastopilo je vojaštvo in pred njihovimi nuškami se je zgrudilo 15 človeških žrtev. Ta brutalnost pa ni samo žvo odjeknila med Slovaki, opozorila je tudi kulturno Evtodo na trn-ljenje slovanskega naroda pod madžarskim jarmom. Hlinka pa je moral nastopiti svojo kazen v scgedinskih ječah in je bil med tem ponovno obsojen zaradi dveh člankov v »Ludovih Kovinah«. Pred sodiščem se je možato zagovarjal in je tudi tu neustrašeno proglasil, da sta češki in slovaški narod eno. Vroivši se iz ječe, je nadaljeval Hlinka svoje delo med narodom. Posebno- pomembno je bilo njegovo politično udejst-vovanje proti koncu svetovne vojne. Že meseca maja 1918 se je na zaupnem sh->du v Turčanskem Sv. Martinu izjavil za ločitev Slovakov od Madžarske in za njih združitev s Čehi. Na znamenitem shodu v 'stem mestu dne 30. septembra 1918 je bila ob njegovem vodilnem sodelovanju sklenjena takoimenovana Martinska deklaracija, ki je proglasila slovaško-češko združenje. Zdaj so se spomnili Madžari na popularnega ljudskega tribuna in so ga skušali pridobit: za slovaško avtonomijo v okviru Ogrske. Toda Hlinka je ostal trden in odklonil vsa vabila iz Pešte. Ko pa se je v Žilini ustanovila tako zva-na slovaška vlada, je nastopil nepričakovan obrat. Hlinka se je naenkrat približal separatistom in se je pri pogajanjih v Parizu z vso ostrostjo zavzemal za mednarodno priznanje slovaške avtonomije. Temu političnemu konceptu je ostal zvest tudi po vrnitvi v domovino, kjer je vstopil v politično življenje mlade republike kot opozicionalec. Pozneje se je sicer njegova stranka približala narodni večini in celo nekaj časa sodelovala v vladi. Po znanem Johnsonov naslednik Washington, 29. septembra. w. Za naslednika generala John sorta v vodstvu Nire je imenovan C!ay William5- Iizpremenjeni pravilniki o delovnem času in o mezdah / industriji bom/bazne konfekcije so odloženi do 15. oktobra-Prvotno bi morali stopiti v veljavo 1. oktobra. Novi pravilnik znižuje delovm čas na 35 ur na teden, pri čemet pa ostanejo mezde nespremenjene. Vremenska napoved Splošni pregled vremena 29. t. m.: Anticiklon z vedrim in suhim vremenom prevladuje nad vso Evropo, le nad evropsko Rusijo in v okolici Islanda je ciklonsko vremensko stanje. — V Jugoslaviji vedro in lepo v vsej kraljevini. Jutranje megle so bile ponekod v dolinah rek in v južnem Primorju. Deževalo ni. Izenačena temperatura v vsej državi. Temperatura: minimum Plevlje 5, maksimum Skoplje SO. Novosadska vremenska napoved za 30. t. m.: Vedro vreme. Ponekod jutranja megla, posebno v okolici Ljubljane. Zagrebška vremenska napoved za danes: Vedro, le ponekod nekoliko bolj oblačno, stalno, toplo. Dunajska vremenska napoved za nedelj« Se lepo in toplo vreme. NE SMEM POZABITI pri kupovanju Mirim-kakao. Okusna vrečica za 4 osebe stane Din 1.—In kako dobro nam tekme! Najcenejša, najreditaej-ša in najboljša hrana za vsako družino — je rekla moja gospodinja. Imenovanje pristavov pn sodiščih Beograd, 29. septembra, r. Z rešen jem ministra pravde so imenovani za pristave dosedanji sodniški pripravnika: Ljubomir Štefanovič iz Maribora pri sreskem sodišču v Celju, Milšvoj Ilešič iz Ljubljane pri okrožnem sodišču v Ljubljani, Jože ffister iz Celja pri okrožnem sodišču v Celrn, Fran Rupar iz Celja pri sreskem sodišču v Novem mestu, Ciril Golouh iz Ljubljane pr; okrožnem sodišču v Ljubljani, Fran Gubenšek iz Maribora pri sreskem sodišču v Kočevju in Jože Podboj tz Maribora pri sreskem sodišču v Laškem. — Premeščena sta z ust:m rešenjem pristava Viktor Svetel od sreskega sodišča v Laškem k okrožnemu sodišču v Novem mestu in Fran Peterca od okrožnega sodišča v Novem mestu k okrožnemu sodišču v LJuhliani. Beograd, 29. septembra. Imenovana sta za kanclista v 10.. položajni skupini Karel Pertekelj pri sreskem sodišču v Ptuju In Marija Zupančič pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Naznanilo. Vljudno naznanjam, da sem otvorila in prevzela gostilno pri,Univerzi4 Ljubljana, židovska ulica 4. Danes bom nudila cenjenim gostom zabavo z godbo in najboljša jedila in izvrstna dolenjska in štajerska vina. Priporočam se in vsakogar najvljudneje vabim Rezika Koritnik. Zoper Izpadanje las in prhljaj, ne napravi mastnih las in ima prijeten duh. Priporoča se za vodno in trajno ondula-cijo. Iz gozdarske shižbe Beograd, 29. septembra. AA. Premeščen ie v Krško za gozdarskega pristava 8. skn-pine in za »reškega gozdarskega referenta pri sreskem načelstvu inž. Franjo Vir-nik, sreski gozdarski referent v Čakov-cu. Za gozdarskega pristava v 8. skupini in sreskega gozdarskega referenta pri sreskem načelstvu v Cakovcu ie imenovan inž. Franjo Novoselec, gozdarski pristav pri sreskem načelstvu v Zagrebu. Dunajsko nogometno prvenstvo Dima], 29. septembra. w. Na današnja prvenstveni tekmi med WiAC in FC W-ien ie zasluženo zmagal WAC s 4:3 (2K». Požar v hamburški ladjedelnici Hamburg. 29 septembra. A A. V delavnicah družbe »Hambure - Amerika - Lime« je izbruhnil požar. Štiri gasilske čete se trudijo, da ga zaduše. Priporočajo ga mnogi zdravniki. Prodajajo ga vse trgovine te stroke. Zastopstvo: H. MATER IN DRUG, ••• • • Zagreb. 154 ZA LASTNO IZDELOVANJE ALKALICNE VODE ZA PREBAVO DOMA Maši kraji in ljudje Jesen — začetek umiranja in novega prerajanja Kratkohlačnik je že koristen član družine: ko vodi voliča med ravnimi brazdami, opravlja delo odraslega človeka Z igTO je treba šolskemu začetniku ustvariti spremembo, da ga »velika« učenost ne utrudi in ne izgubi zanimanja Po nespremenljivih zakonih narave, se odkar stoji naš svet, obnavlja za vsakim poletjem jesen, tisti čas, ki je še za naše mladosti simboliziral umirajoče življenje, žalostno pričakovanje ugaslega žitja vse narave. Res nam ne prinaša nič prijetnega jesen, ki mineva v samih deževnih dnevih z viharji in poplavami. Najlepša pa je jesen, kadar je čisto, ažurno nebo nad pokrajino, ki se z vsakim dnem spreminja v toplih barvah, spreminjajočih se iz zlatoru-mene z vsemi odtenki tja do temno rdeče. Vsega tega prelestja barv ne nosi noben drug letni čas s seboj. Seveda je v mestu manj opaziti to lepoto v naravL Med mračnimi z;dovi ni skoro nikake spremembe. Meščan ve, da je jesen, želi si le sončne toplote, sedaj ko z vsakim dnem pojema moč vsega vira našega življenja. Vse bolj pa objame jesen deželo. Čas je, ko kmet obere zrele sadeže z dreves, iz-grebe iz zemlje pridelke, ki ga hranijo skozi leto. Na novo preorje grudo, zaseje s semenom, da pod snežno odejo skali in mu na pomlad gleda že sočno, zeleno klasje iz tal. Otrokom je čas, ko zopet nadaljujejo s šolsko učenostjo. Najmanjšim, ki jim je šola povsem novo odkritje. Mladina, najbolj nežna in občutljiva, ki ji učiteljice s pazljivostjo in ljubeznijo pravega vzgojitelja vcepljajo prve nauke za bodoče življenje potrebnega znania. Kdo še ni videl teh kratkohlačnikov, ki tudi še v pozni jeseni Izplačilo „Jutrove" zavarovalnine po tragični smrti ljubljanskega obrtnika Andreja Uraniča Ljubljana, 29. septembra. Zavarovalnica »Jugoslavija« je izplačala 10.000 Din »Jutrove« zavarovalnine gospe Pavli Uraničevi, vdovi uglednega ljubljanskega obrtnika ključavničarskega mojstra g. Andreja Uraniča, ki je letos 14. junija preminul kot žrtev nesrečnega naključja. Zvečer je tako nesrečno padel po stopnicah svojega stanovanja, da je naslednje jutro podlegel hudim poškodbam. Mojster Uranič je bil star 48 let in je usodno naključje kakor strela z jasnega porušilo njegovo delavno in še mnogo obetajoče življenje. Njegova tragična smrt je značilen primer najhujših nesreč, ki jim ne vemo ne ure ne dneva. Po takih nesrečah je uprava »Jutra« z zavarovanjem naročnikov olajšala že mnogo gorja. »Jutrovo« zavarovanje ne nalaga človeku nobenih skrbi in bremen, ker je poravnanje naročnine njegov edini pogoj. Planinski orli nad Orlova samica je letos v stenah nad Peričnikom srečno zvalila mladiča. Drugo jajce je, pač kakor po navadi, tudi to pot ostalo gluho — tako pravijo jžijcem, ki se ne izvale. Prvi opazovalci gnezda so sicer odločno trdili, da sta se folegla dva mladiča, toda grof dr. Zedt-witz, ki je previdno fotografiral orlovo gnezdo na dobrih 35 metrov s pomočjo teleobjektiva, je ugotovil, da je na gnezdu le en mladič. Dostop je bil mogoč ie do točke, od ko* der je fotograf slikal in še do tukaj je bilo treba previdno plezati. Ker so se zakupniki lovišča v Vratih za orle zelo zavzeli, so morali lovski čuvaji paziti, da ni bila orlovska družina preveč vznemarjevana, Čuvajem gre torej zahvala, da je mladič dorasel in se izpeljal fa gnezda. Upajmo, da se orli spet povrnejo in nam nad Peričnikom ohranijo svoj kraljevski rod. Naročite — čitafte »LJUBLJANSKI ZVON" Velik požar s Požarni zid Je usmrtil smrtno nesrečo naprednega mladeniča Studenec pri Dolu, 29. septembra. V petek okrog pol 2. zjutraj je nenadno pri škocijanski podružnici začelo biti plat zvona. Gorelo je veliko gospodarsko poslopje pri posestnici Ivani Krušr nikovi, po domače pri Grdavu na Studencu. Ljudje in domači gasilci so takoj prišli na kraj požara ter začeli reševati kar se je v naglici rešiti pač dalo. Gasilci so trud osredotočili na reševanje hita in drvarnice. Med tem, ko so šli gasilci s cevjo med gorečim gospodarskim poslopjem in hišo, se je podrl požarni zid ter se zrušil na posestnikovega sina Lojzeta Pirnata iz Krtine, ki je po par zdihljajih umrl. Nekoliko je bil ranje na nogi tudi načelnik studeniškega gasilnega društva. Ogenj je med tem divjal dalje in ee razširil tudi na bližnji kozolec. Iz hleva so po napornem delu rešili ie zadušeni dve kravi in enega teleta. Po-sestnica trpi občutno škodo, kajti poleg gospodarskega poslopja in kozolca ji je ogenj uničil tudi gospodarsko orodje, stroje in nad 13.000 kg sena, ki je bilo deloma že prodano. Ogenj je bil skoraj gotovo podtaknjen in je povzročil okrog 100.000 Din škode, dočim je bila posestnica zavarovana komaj za 10.000 Din. Pokojni Lojze Pirnat je fofl sin uglednega dolgoletnega krtinskega župana Ivana Pirnata. Bil je vzor naprednega fanta, katerega so imeli brez ozira na politično prepričanje vsfi. zelo radi. Z njegovo tragično smrtjo sočustvuje vsa bližnja in daljna okolica. K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo dopoldne. Jesenski izleti po Dolenjskem Krasni zadnji nedelji sta obrnili stotine prijateljev narave na Dolenjsko. ZadnjHi je tudi mene zaneslo tja v stišlko okolico, kjer so na Obolnem štirje mladi idealisti brez javne pomoči postavili lično planinsko kočico in taikoj prve dni vsakomur odprli skoraj preveč na stežaj gostoljubne dveri. Koča je postavljena na tako idealni točki da je dveurni trud skoraj nič naporne hoje bogato poplačan s presenetljivo lepim razgledom. Prehodil sem našo domovino križem kražem, ali tako lepega razgleda ne pomnim. Prišlo je nekaj ljubljanskih turistov, ki tudi niso mogli prehvaliti obsežnega razgleda, dasi je bik) proti Ljubljani malo »zabasano«. Prerok nisem, ali slutim, da ima »K rja vi jeva koča«, kakor se imenuje v vsej skromnosti ličen planinski domek, gotovo lepo bodočnost m tako utegnejo dobiti idealni graditelji mogoče tudi nekaj materialnega zadoščenja, če hočejo turisti apelirati na gostoljubnost koče, mora biti tudi nekaj javnih sredstev na razpolago, ker sicer ni nihče dolžan sprejemati tujcev pod krov in se pustiti motiti v domačem miru. Obolno je dostopno tz Stične, od koder je prav dobro markirano, ali pa iz Litije preko Smartnega. Ta pot bo nemara v kratkem tudi markirana, tako da bo dostopna od dveh nasprotnih strani. Višnjani grade tudi smučarski dom pri Sv. Duhu in tako utegnemo imeti blizu Ljubljane prav lepe postojanke za zimski šport. Od Stične naprej diši sedaj vsa Dolenjska po raznih moštih, ki vabijo meščane k pokušnji. In tako se zgodi, da je videti ob neadeljaih dolenjski turist še bolj »koraj-žen«, kakor ga je svojčas tako lepo opisal blagopokojni humorist Milčinsfci. Žejni in lačni ljudje iščejo okrepčila po dolenjskih tkrčmah, ki so znane po svoji gostoljubnosti. V takšnih podeželskih gostilnah dobiš navadno dobre domače klobase, gnjat, sir in včasi tudi kaj več. No, za gladnega človeka dovolj. Seveda pa ne sme človek za- bosonogi hodijo v šolo. Več ko uro hoda daleč hodijo nekateri v šolo, brez spremstva in varuštva. Ni ga mestnega otroka, ki bi še celo z veseljem obiskoval tako oddaljeno šolo. Ob prostem času pa pomagajo pri vseh poljskih delih, pobirajo krompir, obirajo koruzo ali vodiio voličke, ko lagodno vlačijo plug, ki obrača rušo, da znova sprejme vase zdrava semena. Prav nič žalostnega ni v jesenski naravi Zlatih sadov siplje človeku pred noge, ki je hvaležen času, ki mu prinaša toliko dobrot. Odprtih oči glejmo vso lepoto tega časa, občudujmo naravo, ki se z vsakim dnevom preoblači v lepša odela in spoznali bomo bistvo jeseni, ki je za marsikoga najlepši čas v letu ■htevati v krčmah blizu postaje (in to še tik pred odhodom vlaka) »telečjih možgan-čkov«, priželjčka, raiželjčka itd., ker tega enostavno ni. In zato se ni treba jeziti na »tujski promet« in zabavljati na vsa usta čez lepo Dolenjsko, ki v znani dolenjski skromnosti in gostoljubnosti sprejema goste mogoče še bolj prisrčno kakor pokrajine z bolj razvitim tujskim prometom. Posetite sedaj jeseni lepo Dolenjsko, da se prepričate o njenih lepotah! Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tako se je ustvarjal film o ljubljanskem festivalu Film, ki je okrog 900 m dolg in traja pol ure, bo prišel prihodnje dni najprej v Ljubljani, nato pa bo napravil brez dvoma zmagovito pot po drugih večjih krajih Slovenije, države in inozemstva. Med tvorci te lepe, tehnično in režijsko prav posrečene umetnine je treba posebej omeniti še operaterja g. Klementa (pri kameri, za njm režiser Ferdo Delak), ki je odličen v svoji stroki in je prejšnja leta delal žurnale po Jugoslaviji za razna inozemska filmska podjetja. Vsega ima g. Klement za sabo že okrog 40 zvočnih filmov. Zadnja leta je za zagrebški »Svetloton« zvrtil dolgo vrsto domačih zvočnih žurnalov, ki so dosegli v svetu odlične uspehe. Med drugim je njegovo delo zvočni film »S parnikom Kraljico Marijo v Egipt in sveto deželo« in film o mariborskem tednu. S temi slovanskimi plesi smo dobili Slovenci svoj prvi veliki zvočni žurnal, ki ima tako po snovi kakor po svoji izvedbi vse kvalitete, da ponese sloves našega imena in naše zemlje daleč po svetu. Vsem, ki so s sodelovanjem na festivalu pripomogli do te čudovito lepe, trajne rev:je slovanske ljudske umetnosti, zagrebškemu »Svetlotonu« in režiserju De-laku, ki je vodil snemanje, tujsko-promet-nemu svetu mesta Ljubljane, vodstvu velesejma in gledališki upravi, ki so posredno ali neposredno materialno omogočili ustvaritev filma, gre prav topla zahvala. Jubilej zaslužnega narodnega delavca V Trbovljah bo dopolnil te dni organist g. Miha L i č a r čil in krepak 70 let svojega plodonosnega življenja. Na področju petja in glasbe pa bo proslavljal tudi 45-letnico svojega vnetega udejstvovanja. Simpatični jubilant se je rodil v Cerknem na Goriškem, leta 1886. pa je vstopil v or-glarsko šolo v Ljubljani. Prva njegova služba je bila pri Sv. Jederti nad Laškem, kjer se je poročil. Imel je sedem otrok. Najstarejšega sina učitelja Janeza je ugrabila smrt med vojno ,sin Ciril pa je profesor glasbe v Beogradu in priznan umetnik-pianist. Tudi ostali otroci so prav dobro preskrbljeni. V Trbovljah deluje g. Ličar že od leta 1892. kot požrtvovalni organist ln pevovodja. Tudi kot navdušen narodnjak si je pridobil- mnogo zaslug v trboveljski dolini. Svojo veliko ljubezen do slovenske pesmi je izpričal z ustanovitvijo tamburaškega društva »Kola«, ki obstoja še danes in kot soustanovitelj pevskega Ona se zna prikupiti •. Napravi to njen pojav,, leži to v njeni postavi ? Mogoče tudi. Vendar glavna stvar je: Ona se zna pravilno negovati. Njena čista polt, nežne roke so skrivna zavist drugih žen. Njena tajnost: redna nega z ELIDA CREME de chaque heure društva »Zvona«, pri katerem je bfl pevovodja. Pevsko društvo »Zvon« mu je za njegov god priredilo podoknico, v priznanje zaslug pa mu je izročilo lepo diplomo. Zaslužnemu jubilantu želimo še mnogo siečnih let. Notar Karel Pleiweis sedemdesetletnik Po Službenih letih je g. javni notar Plei-weiss Karel res Nestor slovenskih notarjev in praznoval je včeraj svojo sedemdesetletnico, toda če ga vidiš, kako je zdrav in kako mladeniško se kreta, pušeč svojo priljubljeno viržinko, bi mu niti šest križev ne prisodil. Siavljenec se je rodil dne 29. septembra 1864 v Ljubljani. Po dovršenih privatnih študijah je vstopil v pisarno notarja Go-gale Ivana, nadalje se je vežbal še pri no-tarjih dr. Pozniku Albinu v Novem mest« in dr. Zupancu Jerneju v Ljubljani. Dne 17. julija 1898 je bi 3 imenovan za notarja in je kot tak služboval v Radečah, Višnji gori ,Novem mestu in od leta 1925. dalje v Ljubljani. V vseh teh krajih si je zaradi svojega nad vse vestnega poslovanja in svojega prijaznega občevanja pridobil nešteto prijateljev. Poročen je z gospo Emo iz ugtledne rodbine Juvančičev. Izmed si-niov je Mirko kapetan korvete v naši mornarici, Karel pa sodnik, hčerka dr. Lea je zdravnica, Olga pa pomaga v gospodinj, etvu. 1 želimo g. jubilantu, da bi še dolgo vrsto let ohranil svojo dosedanjo svežost! Otrok čaka na milijone Borba za milijonsko dediSčino po Karolini Prahovi Beograd, 27. septembra, »Jutrovim« bralcem je znana zgodba o velikanski zapuščini, ki bi naj jo dobili frančiškani v Jeruzalemu po Slovenki, ki je po precej burnem življenju prišla v Egipt, kjer se je dvakrat poročila in pred svojo smrtjo zapustila vse svoje imetje, čigar vrednost se ceni na 70 milijonov dinarjev, jeruzalemskim menihom. Karolina Prahova se je v Egiptu poročila z bogatim trgovcem Ivanom Tomičem, Dalmatincem, m po njegovi smrti podedovala njegove milijone. Drugič se je poročila z nekim pustolovskim plemičem, ki jo je vzel samo zaradi njenega bogastva. Rešila se ga je še pravočasno, ker bi bili drugače prav kmalu sfrleli vsi milijoni. Ko so ji prišla leta, jo je menda obšel kes zaradi burnega življenja v njeni mladosti, pa se je popolnoma umaknila iz pregrešnega sveti Tako jo je dohitela smrt v družbi pobožnih nun in menihov, ki so ji pač svetovali in prigovarjali, naj svoje nekdanje grehe popravi z dobrimi dejanji in svoje bogastvo voli v dober namen, frančiškanom, ki varujejo božji grob v Jeruzalemu. In se je tudi zgodilo tako. Niti svojim niti sorodnikom po možu, za katerim je dobila milijone, ni zapustila niti počenega groša, kakor se jih tudi ni nikdar spomnila prej, ko je še sama v polnih požirkih uživala svoje bogastvo. Zdaj pa so se našli taki sorodniki, ki hočejo ovreči njeno oporoko, prepričani, da jo je napravila pod tujim vplivom, ko ni bila pri polni zavesti. Taka sorodnfca Karol in e Prahove, ki bi tudi imela pravico do dediščine po njej, živi v Beogradu. Branjevec Sava Stevanovič je v zimi leta 1927 v Beogradu na Aleksandrovi ulici našel otročiča, dekletce, ki je bridko jokalo. Mater so ji tistega dne odnesli na pokopališče, pa je otrok ostal popolnoma sam. V beraškem stanovanju je bilo nekaj krp, nekaj revne posode in nekakšni molit-venhd. Branjevec, ki se mu je otrok smi-1H, je skušal g pomočjo policije in podpornih društev spraviti otroka pod streho, kar se mu pa ni posrečilo. Naposled je^ dasi sam revež, vzel otroka k sebi. Dekletce je bilo zelo bistro, in ko je pričelo hoditi v šolo, je zelo dobro napredovalo. Letos, ob koncu šolskega leta, je mala Angelina, ki je dovršila tretji razred osnovne šole, prinesla domov odlično izpričevalo in knjigo, ki jo je dobila v dar. Po molitveniku, ki ga je Stevanovič našel v stanovanju Angelinine matere, se vidi, da se je mati imenovala Marija Prah ia da ji je dal ta molitvenik njen oče Janez Prah, ki živi menda v Brežicah. Na drugem molitveniku je napisal duhovnik Kom-lanec v Sv. Križu: »Marija Prah je stopila v Marijino družbo v Sv. Križu dne 15. ju-lija 1919. leta.« Dognalo se je, da je Marija Prahova imela dva nezakonska otroka, katerih oče je neznan, in je ž njima prišla v Beograd. Mlajši otrok je umrl pred Marijino smrtjo, po kateri je ostala mala Angelina popolnoma sama. Njen ded Janez pa je, kakor se je ugotovilo, brat Karoline Prahove, milijonarke, ki je zapustila svoje milijone jeruzalemskim frančiškanom. — Njun brat Martin živi v Ameriki. Branjevec Stevanovič je bral o tej zapuščini v listih in je začel poizvedovati. Pisal je na yse mogoče strani, da bi dobil Angelin krstni list, pa ni, kar je zelo značilno, od nikoder dobil odgovora. Tako sedaj mala Angelina, ki bi mogla biti dedi-činja svoje stare tete milijonarke, pa nima krstnega lista, s katerim bi se moglo dokazati, da je hči milijonarkine nečakinje, stoji na beograjskem trgu na »novem džermu« (na Aleksandrovi) od ranega jutra do poldneva ob stojnici svojega pooči-ma Stevanoviča in prodaja zelenjavo in sadje. Kadar pa ni kupcev, jemlje iz košarice šolsko knjigo in se pridno uči za popoldansko šolo. Ali bi bili jeruzalemski frančiškani s svojo obljubo uboštva kaj revnejši in ali bi bil »dobri namen« bivše varietetne plesalke Karoline Prahove kaj slabši, če bi kak drobec njenih milijonov padel v košarica tej revici?! na spominski svečanosti v Preteklo nedeljo so bile v čačku velike spominske svečanosti za vojne žrtve iz let 1912—1918. Svečanosti so se udeležili tudi delegati Združenja rezervnih oficirjev ter sorodniki padlih junakov iz dravske banovine. Ljubljančani in Mariborčani smo se odpeljali v petek z večernim braovlakom ter smo bili naslednje jutro v prestolnici. Se isto dopoldne smo nadaljevali pot do Kraljeva. Vožnja v Kraljevo je bila prav prijetna. V naš vagon je vstopil inženjerski podpolkovnik iz Kragujevca in nam je rade volje tolmačil pokrajino, ki je po svoji valovitosti v mnogočem podobna Sloveniji. V našo družbo je prišel tudi drug sopotnik, prvi sekretar turškega poslaništva v Beogradu g. Urfi, ki je v Cačku zastopal turško republiko. S tem simpatičnim gospodom smo stopili v prijateljski razgovor; razlagal nam je uspehe moderne Turčije in njenega narodnega junaka Kemala. Na koncu nas je povabil v Beograd na turško poslaništvo, kjer je pripravljen rade volje sprejeti prebivalce zavezniške Jugoslavije izpod snežnega Triglava. V Kraljevem smo izstopili in se z avtom odpeljali v 5 km oddaljeni zgodovinski samostan žiča. Po samostanu nas je vodil gvardjan, ki nam je »"«1 živo obnoviti vso slavno preteklost tega samostana, kjer je bila stolica sv. Save in odkoder je narodni prosvetitelj širil med Srbe svoje nauke in delo. V samostanu sta bila pokopana dva sina srbskega vladarja Štefana Nemanje. Prenočili smo v Kraljevem, ki je zelo živahno mesto. To se je videlo zlasti po lokalih, ki so bili nabito polni m se je plesalo do zgodnjih jutranjih ur. Posebnost je bilo za nas dejstvo, da nismo nikjer na jugu našli lokala brez godbe in pevačic. Naslednje jutro smo odpotovali v Cačak. Vagon je bil prenapolnjen četnikov; starejša ženica pa je vendarle hotela notri; jezno je pogledala vodjo četnikov in za vpila: »Kakav si Srbin, kad ne da ješ mesta ženski!« Cetnik je vstal in odgovoril: »Izvinite, nišam ja Srbia, nego Jugoslaven,« in je odstopil mesto. Ko smo dospeli v Cačak, je bilo na postaji živahno vrvenje pestrih množic. Med civilisti so se kretali četniki, vojaški zastopniki in delegati tujih držav. Cačak ja značilno srbsko mesto; leži na ravnici, le v ozadju se dviga nizko gričevje. Ob 10. j« krenila povorka v 2 km oddaljeno pokopališče, kjer je bil slavnostno odkrit spomenik žrtvam vojne. Vlado in bansko upravo drinske banovine je zastopal g. podban Hadži Begovid, narodno skupščino poslanec živkovič. Predsednik odbora za postavitev spomenika, rezervni podpolkovnik Stankovič, je otvoril svečanost. Sledili so govori predstavnikov. Na koncu so položili na grob krasne vence mnogobrojni zastopniki, tako v imenu vlade, narodne skupščine in senata, tujfli držav in raznih korporacij. Pri pogledu na pestro množico delegatov je bilo zlasti značilno, da je bil zastopnik jugoslovenske vlade v fesu, zastopnik Turčije pa v cilindru. Po svečanostih smo se odpeljali v Užice, kjer nas je sprejel župni načelnik Sokola g. Jedlička. ki nam je razkazal mesto. Užice imajo krasno lego in v mnogočem spominjajo na Idrijo. Naslednji dan smo nadaljevali pot do Sarajeva po najbolj zanimivi progi v držstvi. Vožnja tod zadovolji brez dvoma tudi najbolj razvajenega oh. čudo val ca pokrajin. Od Užic do Sarajeva se vleče proga ves čas v gorskem terenu. Vlak drvi pod ogromnimi skalnimi stena, mi, nad prepadi ta iz predora v predor, saj jih je 134. Vso pot spremljajo progo reke in rečice Po ogledu Sarajeva smo se vrnili v domovino, očarani divne pokrajine ln gostoljubnosti prebilcev- Andrej Kaj se dogodi, ako dekle obleče hlače in vara ženski svet. Salve smeha ▼ opereti VIKTOR IN VIKTORIJA Deset najboljših ope-ret sezone ne dajo skupaj toliko smeha kot baš ta opereta! V glavnih vlogah HERMAN THIMIG in RENATE MuLLER Režija: Eeinhold Schiinzel. — Godba: Franz Doelle. Predstave ob 3., 5., 7.15 in 9.15 uri zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 4*ospodarstvo Nova nevarnost za naš izvoz lesa v>d Zveze industrilcav za dravsko banovino smo prejeli: Malokatero gospodarsko panogo je svetovna gospoda^ka kriza poslednjih let tako hudo prizadela, kakor lesno prod akcijo in trjovino. Splošna omejitev gradbenih del ie povzročila med lesno-produkcijskimi državami tako oster konkurenčni boj, da so cene lesnih izdelkov nazadovale od leta do leta in končno doeegle nivo, ko ne more biti več govora o kaki rentabilnosti gozdnega gospodarstva. Za naš les je še vedno najvažnejši trg ILaliia, kamor gravitira tudi lesna produkcija Avstrije in v manjšem obsegu Rusije in Rumunije. Da se medsebojna borba in pobijanje cen ustavi ter doseže sporazum, ki bi omogočil ureditev italijanskega lesnega trga in njegovo razdelitev med države, ki izvažajo les, eo se 27. . in 28. februarja t. 1. sestali zastopniki prizadetih držav v Trstu. Kakor znano, so ee na tej konferenci sporazumno določile cene lesnih izdelkov, in to ločeno za severno Italijo in južno Italijo. Pogoj za sodelovanje Jugoslavije in v prvi vrsti na 6evero-i talija nekem tržišču zainteresirane Slovenije. jie bil, da se izvede v Jugoslaviji centralna organizacija lesne produkcije in tr-eovine ter kontrola izvoza lesa. Da je organizacija izvoza nujno potrebna v stroki, v kateri imamo samo v Sloveniji več sto malih izvoznih tvrdk, je bilo jasno vsakomur, kdor je zasledoval razvoj našega lednega izvoza v poslednjih letih. Te številne male tvrdke brez vsakih materialnih in komercialnih pogojev za eksport lesa so bile najboljši eksploatacijski objekt itali-. lanskega kupca in so s svojimi brezglavimi ponudbami povzročile ogromno škodo. Kontrole o izvozu lesa pa nismo mogli dobiti, ker se je pojavljal proti taki kontroli vedno nanovo odpor s strani lesno-industrijskih podjetij, ki ima;o svoje obrate v saivski banovini in v Bosni ter so v pretežni večini last inozemskega kapitala. Ta podjetja, ki razpolagajo z lastnimi velikimi prodajnimi organizacijami, se niso hotela podvreči kontroli in omejitvi svojega delovanja, najmanj pa Po zakonskih predpisih, brez katerih we spričo atomizacije lesne stroke v Sloveniji ni moglo misliti na ureditev izvoza lesa. Središče odpora proti zakonski ureditvi izvoza lesa je bilo pri Savezu induetrijalaca i trgovaca samskih proizvoda v Zagrebu. Da je ta Savez prevzel tudi funkcijo začasnega Centralnega odbora jugoslovenskega lesnega gospodarstva, je bilo v danih prilikah prava nesreča. Medtem ko se je izdaja uredbe o kontro-.li izvoza lesa zavlačevala, je zadel našo lesno izvozno trgovino nov udarec. Brez-močni smo morali gledati, kako je uvedla italijanska vlada povišanje uvozne carine na les na šestkratni, devetkrat ni in celo 12-kratni iznos dotedanjih carin in kako je istočasno priznala Avstriji na podlagi rim- skega pakta izredne preference za najvažnejše lesne izdelke, tako glede carine, kakor tudi glede železniške tarife. Tragično je, da eo nove italijanske carinske postavke in Avstriji priznane preference najbolj zadele ravno dravsko banovino, katere produkcija gravitira enako, kakor preferencirana avstrijska produkcija v severno Italiio. dočim izvaža Gorski Kotar vsaj deloma. Bosna pa v celoti svojo produkcijo v južno Italijo, kamor Avstrija kljub preferencam zaradi večjih prevoznih stroškov ne more konkurirati. Posledica pomanjkanja organizacije ter avstrijske preferencirane konkurence jo bila, da so cene lesa iz dravske banovine iv Italiji v zadnjem času nadalje nazadovale, tako da moramo sedanjo prodajo označiti že za zapravljanje narodne imovine. Poslednji poizkus, da se situacija razčisti, je izvršilo oredsedništvo C. I. B., ko je sklicalo konferenco na italijanskem trgu interes i ran i h držav v Gradec za 20. september. Na tej konferenci so se avstrijski zastopniki izjavili pripravljene posredovati pri 6voji vladi v cilju, da bi pri italijanski vladi zagovarjala našo zahtevo po priznanju primernih carinskih in železniško-tarifarnih preferenc. Stavili so pa pogoj, da izide do 1. oktobra t. 1. v Jugoslaviji 'uredba o kontroli izvoza lesa in da Jugoslavija prizna obstoj tržaškega sporazuma, ki ga je naš fiktivni Centralni odbor v Zagrebu samolastno odpovedal. Kakor pa smo informirani, predlog take uredbe ni prodrl. Zakaj ne, nam ni znano. Gotovo pa je, da smo zaradi tega zapravili poslednjo priliko za naše sodelovanje pri mednarodnih dogovorih zaradi ureditve izvoza lesa. Značilno je, da je prinesel >Jugoslovenski Lk>yd« ravno v kritičnem času članek, ki ee v interesu velikih tvrdk odločno izjavlja proti 'uvedbi kontrole izvoza lesa. Ta članek dovolj jasno kaže. kdo je kriv, da nismo mogli s svojo zahtevo prodreti. Kot nujno posledico moramo pričakovati, da bodo Avstrijci, izkoriščajoč priznane jim preference na italijanskem tr^u, znižali cene in da bo moral naš lesni izvoznik ali prenehati z izvozom, ali pa prodajati les pod lastnimi produkcijskimi stroški. Najbolj prizadet pa bo pri tem naš kmet, mali gozdni posestnik, ki dobi že sedaj za svoj les komaj tretjino ali četrtino zneska, ki ga ie prejemal v predvojnem času. Gotovo je, da eo naši narodni poelanci zamudili priliko, da bi z odločnim in solidarnim nastopom pomagali gospodarstvu Slovenije, našemu kmeta, žagarski obrti in lesni industriji ter tisočem delavcev, zaposlenih v lesni stroki. Ako bodo v zadnjem trenotku preprečili, da ee naša lesna stroka in gozdarstvo ne prepustita propasti, si bodo pridobili resnično velike zasluga Znatno zboljšanje našega Izvoza v avgustu 79 milijonov izvoznega presežka v preteklem mesecu Ze v prejšnjem mesecu smo ob priliki objave statističnih podatkov o naši zuna-nji trgovini za rulij lahko ugotovili povečanje nagega izvoza in zopetno aktiviranje trgovinske bilance, ki je bila 63.3 282.7 — 19.4 maj 251.9 327.7 — 75.8 junij 238.7 322.7 — 83.6 julij 293.3 264.3 + 29.0 avgust 366.6 2S7.8 + 78.8 jan.-avgust 19>4 » » 1933 » » 1932 » 1931 2249.5 2302 6 — 53.1 1971.8 1816.5 + 155.3 1760.8 1822.8 — 62.0 3251.6 3358.5 —106 9 Naš letošnji izvoz je v prvih osmih me secih znašal 2.156.400 ton (lani 1,851.900 ton, predlanskim 1,435.600 ton) odnosno 2249.6 milijona Din in je bil po vrednosti za 14 odst. večji nego lani v istem razdobju in za 28 odst. večji nego predlanskim; po količini pa znaša po\>ečan ie izvoza nasproti lanskemu letu 17 odst.. nasproti predlanskemu letu pa 51 odst. Tudi naš uvoz je bil nasnroti lanskemu letu po vrednosti za skoro 27 odst. večji. Naša letošnja pasivnost trgovinske bilance, ki je v prvem polletju znašala 172 milijonov Din, se je spričo aktivnosti trgovinske bilance v juliju in avgustu sedaj skrčila na 53 milijonov Din, Javnopravni denarni zavodi V zadnjih desetletjih, zlasti pa v letih po komaj premagani kreditni krizi, so javnopravni denarni zavodi v skoro vseh evropskih državah mnogo pridobili na pomenu in so zlasti razširili svoj delokrog. V nekaterih državah, posebno v Nemčiji, je širjenje teh javnih zavodov šlo celo preko okvira splošne potrebe, kar je baš te dni dalo nemški vladi povod, da je do konca L 1936. izdala zaporo za ustanavljanje kakršnihkoli denarnih zavodov ali podružnic obstoječih zavodov. Udejstvovanje države in samoupravnih teles, ki se je prej omejevalo na ustanavljanje hranilnic in hipo-tekarnih zavodov ali specialnih bank, je v zadnjih letih prešUr tudi na polje običajnih bančno-kreditnih poslov. Neposredni povod za ukrep nemške vlade, je bila namera državne banke v Braunschweigu. da ustanovi kar vrsto novih podružnic. Ker pa bi prodiranje državnih kreditnih institucij na polje običajnih bančno-kreditnih poslov škodovalo zasebnim denarnim zavodom, je nemška vlada v spoznanju potrebe, da se omogoči okrepitev zasebnih denarnih zavodov, ki so za življenje sposobni, izdala imenovano zaporo. Ob tej priliki je nemška Reichsbanka objavila zanimive statistične podatke, ki kažejo, da je L 1913. upravljalo 390 privatnih bank v Nemčiji 45 odst. vseh naloženih denarnih sredstev, lani pa le še 248 privatnih bank komaj 28 odst.; javnopravni denarni zavodi pa so 1. 1913. upravljali *47 odst. vseh naloženih denarnih sredstev, lani pa že 64 odst. Število javnopravnih bank v Nemčiji brez hranilnic in specialnih bank je v tej dobi naraslo od 70 na 676, število javnopravnih specialnih bank od 5 na 50, javnopravnih kmetijskih bank od 19 na 61, dočim se je število hranilnic pomnožilo za 2505 ali za 23 odst Podoben razvoj vidimo v zadnjih desetletjih tudi v številnih drugih državah. Vsekakor je vprašanje javnih denarnih zavodov postalo sila aktualno, kar nam priča baš najnovejši korak nemške vlade. Glede na vse te okolnosti pridobiva še posebno na pomenu knjiga, ki je te dni izšla v založbi »Carl Heymanns Verlag, Berlin« »od naslovom ' »Das offentiiche Bankwesen des Aus-landes« ki jo je napisal naš rojak dr. Vladimir Murko iz Ljubljane. Namen te knjige je, prinesti več jasnosti v razne probleme javnopravnega denarništva, zlasti ker obstojajo glede ustroja, delovanja in nalog javnopravnih denarnih zavodov v splošnem še želo nejasne predstave Pisec knjige se je lotil težavne in v številnih primerih nehvaležne naloge, prikazat' ustroj in delovanje javnopravnih denarnih zavodov v vseh evropskih državah. Delo predstavlja tudi za obsežno nemško literaturo prvi poizkus, prikazati v celoti organizacijo javnopravnih denarnih zavodov v Evropi in v nekaterih važnih izvenevropskih državah. V tej knjigi, ki obsega 74 strani, nam pisec najprej podaja definicijo javnopravnega denarnega zavoda, nadalje nam opisuje zgodovinski razvoj do bančne krize 1 1931., organizacijske oblike javnih bank, njihove pasivne in aktivne posle, finančno gospodarski pomen javnih bank, izkušnje z javnimi in privatnimi bankami v krizi in vprašanje konkurence med javnimi in privatnimi bankami. Posebno zanimivo in poučno je tudi poglavje, ki se peča z bančno krizo 1. 1931. in s sanacijami denarnih zavodov v posameznih državah. V zadnjem poglavju podaja pisec pregled vseh javnopravnih denarnih zavodov v 20 posameznih državah. Obrtništvu in na£i Javnosti Težavne gospodarske razmere ženejo obrtništvo v naravnost obupno borbo za svoj obstanek. Resno nas opominjajo, da v teh časih težke preizkušnje ne smemo kloniti in prepustiti razvoja dogodkov n naše bodočnosti usodi, temveč moramo s podvojenim, žilavim in vztrajnim delom pomagati k izboljšanju. Da se dvigne v obrtniških vrstah stanovska zavednost, samozavest in optimizem, v Javnosti pa vzbudijo simpatije in razumevanje za težnje obrtnika ter zanimanje za domače rokodelske izdelke, so vodilne obrtniške organizacije iz vse Jugoslavije na konferencah v Ljubljani in Zagrebu sklenile, da se priredi po vsej državi propagandni »Obrtniški tedenHovanščine« opisala na podoben način umetnost in osebnost Mueorgskega, do dandanes še vedno največjega in najbolj ruskega človeka - glasbenika. Literatura o Mu-sorgskem je narasla v Rusiji, kakor tudi v inozemstvu v neverjetni obseg. Opozarjam na lepo knjigo Riesemanna, na pionirska dela Calvocoressiia. A Musorgski j še vedno rase- On ni muzik preteklosti, ali sedanjosti, on je glasbenik bodočnosti. Neka skrivnostna privlačnost je v njegovi 'umetnosti, ki nas vedno in vedno žene k njemu. Iskreno smo hvaležni naši gledališki 'jpravi, direktorju M. Poliču in režiserju C. Debeveu, da sta nam na nsš skromni oder postavila za Borisom Godunovim drugo največje delo tega ruskega genija, historično opero »Hovanščino«. Res, de bi za popolno raztiinevanje tega ogromnega dela treba bilo naše občinstvo pripraviti temeljiteje. Kdo 'zmed teh poslušalcev, zlasti mlajše generacije, pozna vse te strahotno zgodovinske dogodke, ki za razumevanje zahtevajo obsežen študij. Citati bi bilo treba vsaj n. pr. Merežkovskega, v listih že doloro pred premiero razlagati in učiti. Ti grandiozni dogodki, ki bliskoma razgrinjajo pred nami eno najtemnejših dob ruske zgodovine, borbo med zapadno luč- jo, ki jo prinaša »antikrist« car Peter Veliki in med konservativnimi bojarji, med temnim narodom, ki se je trumoma sežigal samo na grmadah, vse te silno krepke, jasne. izklesane, historične slike zahtevajo informiranega. močno inteligentnega poslušalca. In od razumevanja poslušalca je odvisen zunanji uspeh umetnine. Srd popade človeka, ko se ozre ob otvoritvi sezone po nevarno prazni hiši, do sliš' ta medla in plašna priznanja, in te za vse iskreno, z največjo ljubeznijo in skrbnostjo, s trudom, poštenjem in velikim znanjem podano delo. Brez vsakega pridržka moramo priznati obema voditeljema. Poliču in Debeveu, da sta postavila na naš mali oder Hovanščino, kakršne nismo pričakovali in z ozirom na učinek premijere tudi ne zaslužili Ako bi se naš teater odrekel poštenosti, imel bi lahko vedno polno hišo. Špekuliral bi z nagoni publike in z malim trudom ter ogromnim uspehom dajal operete. Čim bolj bi bile slinaste in zadrekane. tem več bi bilo jubiliranja Krivda za to Ra deloma zadeva tudi nas. A o tem drugič, li mogoče v kratkem času in v okviru, ki je v to določen, poseči v podrobnosti Hovanščine. Le bežno par besed G. Polič je žrtvoval Hovanščini vse svoje solidno in široko znanie Podpirali so ga tako orkester — (gg. trobentači na odru bi se nemara vendarle naučili tistih par tonov na pamet), solisti, med katerimi gre prvo mesto g. Bettetu (Dositej), ki je gora nad drugimi pevskimi hribci. ge. Bernot-Golobovi (Marta), umetnici-pevki kristalnega kova, a tudi ostali solisti, tako Marjan Rus, kot izklesano ustvarjen starejši Hovanski, zlasti v zadnji sliki odličen igralec in pevec Gostič, močni Marčec kot Galicin, vsestransko globoko ustvarjeni Ša-kloviti g. Janka, izredno učinkovito narisani pisar g. Banovca, ter vsi večji in manjši ostali. Vseh šest slik je g. Debevec izdelal z izčiščenim okusom, do potankosti izklesano, modro upoštevajoč vse posebnosti našega odra, oko in uho poslušalca. Ne strinjam se brezpogojno z vsem in bi se dalo morda s pridom ugovarjati tej ali oni misli g. režiserja. Ne soglašam brez ugovora n. pr. s preveč uravnovešeno in izldesano stiliziranostjo nekaterih slik. Nasprotnik sem ni. pr. parsifalskega korakanja na smrt obsojenih strelcev in geometrično skrbno porazdeljenih klad in sekir, ugovarjal bi tudi isto tako parsifalskemu korakanju fanatičnih starovercev v smrt, ker je vse to sicer strahotno mistično, a izločuje morda še bolj učinkovito grozničavo življenje na odru. Moram pa priznati da je vse te slike ustvarila roka. ki je znala snov zagrabiti in jo tudi umetniško izmodelirati. Pred vsemi slikami mi je s svojimi silnimi glasbenimi in dramatičnimi kontrasti imponirala slika z baletom, za katerega pa je bila scena, žal. premaihna. Pestre in resničnosti okolja zelo približane dekoracije so bile izdelane po osnutkih prerano umrlega Uljaniščeva. Na vsak način bo Hovanščina tudi pri poslušalcih rasla od predstave do predstave ter bo zrasla do one priljubljenosti, kakor jo uživa danes Boris Godunov. —č. V kraljestvu Sv. Trojice Najlepša razgledna točka med Zasavjem in črnim grabnom Vabi nas krasna jesen na pohlevne hribčke. Hočemo, preden utonemo v zimo, uži-ti razglede na gozdna kraljestva, ki umirajo v tihi simfoniji barv. Hočemo se nauži-t:i blagodejnih solnčnih žarkov, da ponese-mo s seboj v zimo zdravje in svetal spomin na leto, ki umira za nami. Ali ste bili kdaj pri sv. Trojici nad Moravčami? Niste? Potem danes ne bo odveč prijazna beseda o njej. Tem manj, ko je preteklo nedeljo doživela izreden praznik: otvoritev vodovoda. Ni na Slovenskem mzgfledne točke, ki bi pri tako skromni višini (526 m) nudila pohlepnemu očesu tako prostran, tako prelesten razgled. In pot, kakorkoli jo izvoliš: od vsepovsod je lahka, slikovita. Se pelješ do Laz in te brodnik prevede čez Savo, potem nadaljuješ zložno navzgor med njivami in travniki in gozdovi. Ali pa se iz Ljubljane zasučeš v vabljivo smer proti Domžalam. Tam povprašaš za pot. Deset je smeri, desetkrat lahko zaideš. In glej, nazadnje vendarle srečno priromaš k vrhu Svete Trojice, neizrečeno vesel, da si pri vijugavem pohajanju po tej božanski pokrajini spoznal toliko krajevnih lepot. Ogledal si Domžale in Vir in morda celo Xhp.n ali Krumperk in Podbrezje od čisto posebne strani, v luči, ki je najlepša ob vedrem dnevu zgodnje pomladi ali zlate jeseni. (Razva jencem bodi še na uho povedano, da te lahko z avtobusom, cenejše kakor ei poldrugega kovača, potegnejo naravnost tja gori do Sokliča. do vznožja, od koder je potem še dvajset minut sprehoda navkreber.) ★ že sproti na poti si se ogledoval in z dlanjo senčil čelo: spoznaval si bližnja pogorja in sedla in gradove in naselja. Ostrmiš tam gori na vrhu pri Sv. Trojici: kakšna velikanska družina je blizu in daleč naokrog zbrana tebi na čast. Le naglej se nagrbančenih. in nasekanih Kamniških p'!anin: od nikoder, ampak prav od nikoder niso tako lepe! Daleč doli na zapadni strani pa se v svojem veličastju predstavlja Triglav. In vsa družba njegovih dvorjani kov je kakor zbrana za fotografa. Mar-tuljkova skupina s špikom, škrfatica in drugi. Daleč zadaj kuka k nam celo otožni Krn ... Pogledaš še v Dolenjsko stran: da, tisto je Kum, potem pa dolenjska grl. čevja v odmaknjeni, menki, sanjavi ubranosti. Pred nosom ti je Limbarska gora z mogočno cerkvijo. Saj res, dajmo šteti cerkve ln. cerkvice! Dva statpa sredi bujnega paradiža v dolini, o — prelepa je Moravska fara, sv. Martin je pa njen patron! ... Po gričih in dolinah so bele pike. Dobro oko naš tej e ob lepem dnevu vsaj šestdeset božjih hramov. So jih pa domačini našteli tudi že okrog sto. Potem gradovi ? Tu stan pri Moravčah, zajetna brdska graščina, vsa v solncu, Krumperk, čemšenik, čemelo, Volčji potok in še druga starinska slava. Na desni onkraj brda se pa vleče dolgi črni graben — na mah si v mislih sredi naše žive romantike. Ali kako bi mogel ob takem dnevu samo ugibati, do kod seže Zlato polje, kje je Gradišče, kje so se rodili slavni možje (ki jih je ta pokrajina dala zelo mnogo), katere cerkve gotskega sloga so najstarejše in najčistejše, kateri vlastelini se dandanes dičijo z lastništvom graščin. To je le stvar pomenka, ko se tam gori pri Sv. Trojici vležeš spokojno v travo in se razgleduješ naokrog kakor voliček, najbolj simpatična žival tega stvarstva. Seve, mentorja moraš imeti in strmel boš, kakšna zgodovina se bo razpletala pred teboj. Domači šolski upravitelj Le-štan naj vse to razloži. Njemu se takoj zjutraj, ko samo pogleda skozi okno aH stopi na prag, odpre tako neznansko širok ln: znamenit svet, da se lahko v tej božji samoti počuti kakor kralj. Ali kaj še celo izveš, če je tako, kakor je bilo v nedeljo, ko nam je vse pokrajinske zanimivosti razlagal senator dr. Valentin Rožič! On je tu domačin. Tik spodaj pod šolo je njegova rojstna hiša. mogočen kmetski dom. Pri Ostanku se reče po domače. Le kaj bi bilo čudno, da je človek ta. ko strastne navezan na svoj kraj. Od mladih let srkati vase toliko lepote, to mora domačina iz okoliša Sv. Trojice prepojiti s tako ljubeznijo, da mu je drugod težak obstanek in se iz mesta vedno in vedno vrača pod krov hiše očetove .. — Nimam in nisem imel nikdar večjega namena, — nam je pravil gospod senator — kakor storiti kaj dobrega svojemu domačemu kraju. Te skromne vasi — Vrh, Više vek (štirje gruntarji), Brezovica, potem žeje — oh. vse so žejale, najhujše pomanjkanje so trpele zaradi vode. Pa sem izd rezal pri banski-upravi 55.000 Din podpore — nepozabna jim hvala! Zastonj so nam dali tudi načrte in inženjerja. Potem srno pa delo opravili sami. Stotisoč bi bilo stroškov. Toda ves pesek, ves cement so spravili štirje kmetje sem gori, delali so zastonj, ljubljanski Vidic je položil cevi pa smo napravili vodovod, majhen, toda za te kraje dragocen. Pred 250 leti je bila postavljena cerkev sv. Trojice in ne prej ne poslej ni bilo tod znamenitejšega dogodka, kakor današnja otvoritev vodovoda. V hudih sušnih letih bomo šele prav preizkusili moč zajetega vrelca, in če bo vode dovolj, lahko gledamo v srečno bodočnost: mar niso te vasice, planote in griči od Boga podarjeni za najsijajnejše letovišče?-- Nemo smo pritrdili. Res, tu bi lahko stali hoteli in vse, kar k njim spada. Zaenkrat tu še gostilne ni, le hiše so gostoljubne in »pri Ostanku se vse dobi!« Mežnar Kos, stara kost, ki služi že 35 let pri Sv. Trojici, je presodil takole :»Fejst je bvo denes, ofra velik, ljudstva že zdav-nej ni bvo tolk — še večkrat naj be kej tacga vpeljal, neb bvo napak!« Slavnost otvoritve je bila srečno združena z žegnanjem. štirikrat na leto je pri Sv. Trojici »semenj«. Zlasti na kvaterno nedeljo po binkoštih privre polno ljudstva, še več ga je pa jeseni. Preteklo nedeljo je bil tabor, kakor prej malokdaj. Od vseh strani so ob krasnem dnevu prihiteli veseli in zadovoljni izletniki. Grmeli so topiči, svi-rala je domžalska godba. Po svečanem opravilu v cerkvi se je množica podala k lepo okrašenemu rezervoarju na Viševku. Moravški dekan Cegnar je z asistenco opravil blagoslovitev, potem pa je imel Tep nagovor :cerkev je pravična, je dejal, in priznava zasluge, komur pritičejo... Na mojstrski način je senator dr. Rožič opisal zgodovino vodovoda, težave, ki jih bo treba še odstraniti, da bo odpravljena vsaka zavist in da bo živa voda res blagoslov za dragi domači kraj. V imenu bana je sporočil pozdrave tehnični inšpektor inž. Ska-berne, ki mu je potem srčkano dekletce izročilo krasen šopek. Daljši govor je imel še narodni poslanec Cerer, o koristnosti vode pa je obširno poučil ljudstvo bivši tro-jiški upravitelj Iglič. Po otvoritvi vodovoda se je na lepo prirejenem prostoru razvila domača zabava, častni gostje pa so bili povabljeni v gostoljubno senatorjevo domačijo. Ves dan je potekel v veselju, šele pozno ponoči so neki razgrajači, stari politični petelini izza hriba kalili nočni mir, sebi v sramoto. Prišli so z noži, lomili late in se tolkli med seboj. Drugi dan so jih pa orožniki povabili s seboj v dolino in komandir je mirno zapisal v svoj notes: »Epilog politične huj-skarije pred dvema letoma, ob času šen-čurskih dogodkov.« Vzvišena nad vsako politiko se Sv. Trojica kraljevsko razgleduje naokrog po svoji zlati jeseni. Sede (od leve na desno): narodni poslanec Anton Cerer, senator dr. Valentin Božič in zastopnik bana tehnični inšpektor inž. Skaberne, zadaj stoje župan iz Doba, župan dr. Hočevar iz Domžal, predsednik sreske JNS vet. svetnik Joso Rau-tar iz Kamnika in moravški župan Tome Zlati jubilej slovenskih gasilcev na Koroškem Kakor smo v nedeljo obširneje poročali, je 9. t. m. praznovalo slovensko gasilsko društvo pri št. Jakobu v Rožu svojo petdesetletnico. Proslave zlatega jubileja so se udeležili tudi zastopniki jugoslovenskega gasilstva. Na sliki so: delegati Pristovšek, Majer in Bule, z njimi je predsednik koroške gasilske zveze Kotnik, predzadnji s čelado pa je načelnik slovenske gasilske čete pri št. Jakobu g. čuden, ob njem pa je tajnik Baumgartner Vičani In priključitev k Ljubljani Občinski odbori naj si zavarujejo v primeru priključitve izvedbo svojega gospodarskega programa Z Viča nam pasejo: Z uveliavljeniem zakona o mestih je za nas okoličane stopilo v ospredje vprašanje naše priključitve k Ljubljani. To vprašanje je predmet živahnega razpravljanja, ker so si stališča posameznikov nasproti priključitvi povsem nasprotna. To je seveda razumljivo, ker večina posameznikov tretira to vprašanje le s svojega osebnega koristoljubnega vidika ali pa iz popolnega ne-poznanj-a posledic, ki jih bo rodila priključitev. Toda povsem brezplodna so vsa ta razpravljanja in nepotrebna vsa nesoglasja, ki nastajajo med posamezniki in skupinami. Okoličani si moramo biti predvsem na jasnem, da se komasacija ne bo izvedla ■zaradi nas in naših prilik, ali v naš prilog, temveč da se je porodila misel za priključitev zgolj zaradi Ljubljane same, ki se mora razširiti, ker je stismjena v ozke mestne meje, tako da ji je vsak večji razmah otežkočen. O priključitvi ne bodo odločale niti naše želje, niti naši protesti, še manj pa naše prilike in neprilike. marveč edinole vprašanje, ali je Ljubljena v dosedanjih mejah še vedno sposobna naravnega razmaha in napredka ali ne, in ali bi kazalo s priključitvijo še nekaj let čakati ali ne. Ker se morejo po novem zakonu o mestih izvršiti komasacije v dveh letih od dneva, ko stopi zakon v veljavo že samo na predlog ministra za notranje zadeve, ne glede na to, kalko stališče zavzemajo prizadete občine, je več kot verjetno, da se bo skušala izvesti priključitev že sedaj, da se s tem prepreči neljuba in morda5 dolgotrajna procedura, kateri bi se morali podvreči, ako bi se načelo vprašanje komasacije šele po preteku te dveletne prehodne dobe. Ker tedaj odločitev o priključitvi ne leži v rokah okolice ali posameznih funkcionarjev iz okolice, so vsi tozadevni izpadi neumestni. Skrajno neumesten je bil tudi izpad nekoga iz Zgornje šišlke v »Slovenskem Narodu«, kjer županu odreka legitimacijo dajati izjave. To seveda samo zatov keT se župan ni izjavil za brezpogojno priključitev. Dotičnik moTa vedeti, da župan ne zastopa le tistih, ki iščejo koristi od priključitve, ampak tudi vse one, ki bodo ceho priključitve plačali. In teh ni malo. N. pr. vsi mali obrtniki, katerim se odmerja v okolišikih občinah le pavšalni davek 120 Din letno in ki bodo s priključitvijo to ugod- To je tako preprosto Polovico vsega dela si prihranite—tako preprosto je pranje po Schichtovi metodi. Čez noč namočite perilo z Žensko hvalo. Drugo jutro ga operite s Schichtovim terpentinovim milom, in vse bo lepo belo. To (a vse delo, če perete po SCHICHT METODI Domača izdelka 5T.3.3-3* most izgubili ter bodo obdavčeni kot mestni obrtniki; kmetje, ki bodo po eni strani čez nekaj let morda razbremenjeni za užitnino pri uvozu poljskih pridelkov, če sc 'bodo mitnice premestile na skrajno periferijo, po drugi strani pa bodo takoj, čim se izvede priključitev, oblagodarjeni z zgre-darino in specialnimi mestnimi dajatvami, •ki so v zvezi z zgradarino; večina delavstva in aiktivni državni nameščenci iz Ljubljane, ki zaradi cenenih stanovanj stanujejo v okolici; ti ne pridobe ničesar, nasprotno pa se bodo podražile njihove življenjske nujnosti, zlasti stanovanja, ker bodo hišni lastniki skušali dvigniti cene stanovanj, deloma zaradi višjih javnih dajatev deloma tudi zaradi drugih okoliščin; industrija, ki izjavlja, da bo prisiljena opustiti obrate in se izseliti, ker ne bo zmogla ogromnih mestnih dajatev; če bi industrija to res izvedla, ki bil to usoden udarec ne le za delavstvo, ki bi izpadlo, pač pa tudi za obrt in trgovino iz neposredne okolice dotične industrije; mesarji in gostilničarji, ki z največjo bojaznijo gledajo v priključitev. ker bo baš njim zadala najhujši udarec. Tudi vse ta in morda še druge stanove zastopa župan, zato je njemu in vsakemu drugemu objektivvnernu občanu težko izjaviti se brezpogojno za priključitev v vsaki obliki in pod vsakim pogojem. On mora iskati in najti pota* da v svoji dalekovid-nosti ščiti večino občanov pred neugodnimi posledicami in se pri tem ne more ozirati na koristi nekaterih posameznikov. Okoličani si ne smemo obetati od priključitve kakih neposrednih blagodati, ker ce ustvarja »Velika Ljubljana« in ne »Velika ljubljanska okolica«. Toda sčasoma, ko bomo pozabili na rano, ki nam jo prizadene priključitev, utegnemo posredno tudi mi imeti koristi, če bo velika Ljubljana imela razumevanje za nas nove meščane in za naše potrebe. Dolžnost odborov okoliških občin pa je sedaj, d a si zavarujejo v primeru priključitve izvedbo svojega začrtanega gospodarskega programa po svoji vsakokratni davčni moči ter da se zanimajo za primerno zastopstvo v novem mestnem občinskem svetu. —e. Tudi Moščani ne žele k Ljubljani 7000 prebivalcev je proti, 300 pa za inkorporacijo Iz Most smo prejeli naslednji dop s: Ker je dobil zakon o mestih sedaj obvezno moč, je glavni pogover v Ljubljani kakor tudi v okoliških občinah o inkor-poraciji. Zato je sedaj povsem razumljivo, da je treba pereče vprašanje globoko proučiti: kateri argumenti govorijo za priključitev, kaj pridobijo prebivalci okoliških občin s priključitvijo in kaj izgubijo, kaj obremenjuje priključitev. Moščanski občinski odbor je imel redno sejo v četrtek v občinski pisarni v Mostah. Na dnevnem redu je bila tudi inkorpora-cija. Vsi navzoči gg. odborniki kakor tudi pos'ušalci so nestrpno pričakovali te točke dnevnega reda. Najprvo je predsednik občine g. Pavčič Pavel prav strokovno, gospodarsko in stvarno razložil davčni položaj: zgradarino, obdavčenje obrtnikov, trgovcev in industiijcev in sploh vse sedanje davčne obveznosti, potem pa visoki poviešk (skoro 100 odst.) po davčnih predpisih mesta Ljubljane. Iz navedenih razlogov so vsi obrtniki, trgovci, industrijci in kmetovalci, skratka vsi gospodarski iu pridobitni krogi soglasno proti priključitvi moščanske občine k mestu Ljubljani. Povsem razumljivo je pa. da so upokojenci ia državni nameščenci za priključitev, ker bi tako prišli v I. draginjski razred in dobijo letno svojih 1,300.000 Din razlike. Ali 300 zainteresiranih državnih nameščencev odnosno upokojencev, k: se borijo za dra-ginjske doklade v višini Ljubljane, ne more nadkriliti ostalih 7000 prebivalcev občine Moste. Predsednik občine je prečital zapisnik seje občinskega odbora z dne 4. maja 1930, ko je še županoval Josip Oražem. Takrat je največji županov prijatelj in občinski odbornik govoril takole: Že pred leti in pred zadnjim mestnim proračunom 6em bil proti inkorporaciji. že iz razloga, da se manjša samostojna občina povsem lepše in lažje razvija, kakor velika mestna občina. Ako se inkorporiramo, nimamo pričakovati nikakega razcvita, nikakih ugodnosti, pač pa bomo postali kakor kaka zamrla vas. Če bi ne bila v starem Vod-matu splošna bolnica in Leonišče, bi še danes stali tam kozolci; tako pa so te podrli, a vse drugo je ostalo kakor prej. Središče Ljubljane se popravlja, periferija pa nima nikakega dobička. Vsa industrija beži iz Ljubljane in bo zaradi gospodarske in davčne politike še bolj bežala. Okoliške občine so se širile, mesto pa zaostaja in tako bi zaostala tudi naša občina. Če primerjamo Ljubljano z nami, vidimo, da imamo do malega že vse in to smo si napravili z malimi stroški, dočim bi v Ljubljani moledovali in prosili mogoče 30 let, kakor so morali naši sosedje... Na tisti občinski seji je glasovalo 25 navzočih odbornikov in sicer jih je bilo proti priključitvi 22, trije pa za priključitev. Vprašanje priključitve se odtlej ni spremenilo Tudi to pot je glasovalo od na-vzočnih 27 odbornikov !e 6 odbornikov (upokojencev) povsem razumljivo za inkorporacijo, vsi ostali pa proti. Ali v primeru, da je priključitev neizogibna, je občinski odbor soglasno za brnski sistem, seveda pod gotovimi pogoji m zahtevami. J. Milčinski: Azil Marseille 1933. O Ivlarseillu sem bil že cul, da je po številu in kakovosti takozvanih kriminalnih tipov visoko stoječe mesto. Da je to res, sem se prepričal takoj prvo noč, ko sem hotel prespati na klopi ob Port Vieux in sta mi sredi noči dva, kakor bi ju že hotel imenovati, razparala žep, v katerem sem imel listnico (da ne rečem denarnico) in jo v pravem pomenu besede obrnila narobe. Ko sem se zaradi nevajenega manevra prebudil, sta mi preiskala ostaL žepe in se morala končno zadovoljiti vsak z enim frankom in cigareto. Enako nisem imel nikakega miru v tržnici, ker so že navsezgodaj začeli okrog mene razpostavljati zapeljive k-ose krvave govedine. Da bi se vsaj enkrat v miru naspal, sem šel drugi večer v azil. Marseilleski azil za moške leži kakor trdnjava na meji med zloglasno četrtjo Starega pristanišča in modernim mestom. Je to trinadstropna hiša in čez dan spominja na zapuščeno jetnišnico, čeprav je gostoljuben dom pod skrbstvom usmiljenih bratov. Na večer pa vse naokrog kar oživL Od sedmih do pol osmih je namreč sprejem. Še pred sedmo sem bil na mestu. Na pločniku vzdolž zavetišča je že sedela dolga vrsta prenočevalcev, zbirali pa so se še vedno od vseh strani zastopniki najrazličnejših narodnosti in ras. Posebno številni so bili Zamorci in Arabci, med tem ko smo Evropci ostali v izdatni manjšini. Ob sedmih so prišli štirje stražniki, vrata so se odprla in v najlepšem redu se je zbrana množica, kakih tristo ljudi, zvrstila skozi vrata do okenc, kjer je treba oddati legitimacijo. Tu sem izgubil ime, priimek in poklic ter postal številka 27. V dokaz temu sem prejel jekleno ploščico z gravirano mojo novo označbo in pa listek za večerno in jutranjo juho, vse skupaj zastonj. Pohitel sem za drugimi, ki so odhajali po nekem hodniku, a me je prestregel čuvaj ter me napotil v kopalnico, češ, naj se najprej umijem, potem pa da bom jedel. Ta človek je imel čudovito oko, da je v hipu pogledal mimoidoče, komu je potrebna kopelj in komu ne. Seveda si nisem dal dvakrat reči, saj sem že teden dni zaman prežal na priliko, da bi se pošteno umil. Kopalnica je jako modro zgrajena. Ko sem stopil čez prag, sem dobil vtis, da se je utrgal oblak, tako na gosto siplje.io prhe vročo vodo na zadovoljno čofotajoče človeštvo pod seboj. Po kopeli sem ves pre- rojen stekel po hodnik« v jedilnico. Bil sem že v strahu za juho, a brez povoda. Dobil sem je, kolikor sem hotel in bi k njej pripomnil samo, da se podarjeni juhi ne gleda na zobe. Sicer pa mi je čisto dobro teknila, vroča je bila jn suhe skorje so plavale v njej. Kaj sem hotel še več! Azil vendar ni restavracija! Po juhi so nas nagnali v dvorano, o kateri eni trdijo, da je kapela, drugi pa, da je kino. Posedli smo po klopeh, za mizo je stopil stražnik in nam začel neverjetno hitro z visokim glasom prebirati hišni red, od katerega je razumljivo poudaril samo trikrat: kaditi prepovedano! Najbrž posebej za kopalnico, jedilnico in spalnico. Nato je zaklical: Vstanite! In ne da bi se prepričal, ali se je kdo njegovemu pozivu odzval, je preskočil na očenaš, ki ga je molil v imenu vseh, naj bodo Japonci, Arabci ali kar si že bodi. Ob koncu molitve je pogledal po ljudeh ter se pritožil, da bd bili lahko vstali, da je nespodobno moliti s po-krivalom na glavi in še bolj nespodobno med molitvijo s pomočjo časopisnega papirja predelovati čike v cigarete, kakor je to delal oni, da si ga bo že zapomnil, v drugi vrsti. Mislim, da ima tudi te nauke o lepem vedenju natisnjene na svoji lepenki s hišnim redom in mo- litvijo, ker se za las spremenjeni ponavljajo vsak dan. Potem ie kakor pri tomboli pričel klicati številke; kogar je poklical, ta je dobil odejo in je odšel po stopnicah navzgor spat. Spalnice so tri, v vsakem nadstropju ena in imajo po kakih 120 postelj, opremljenih s številkami. Zaradi pregleda mora vsak leči pod številko, ki se ujema z njegovo. Ko je ugasnila velika luč in je zapadla vsa spalnica v poltemo, je bil to znak za popoln molk. Stražnik pri vratih je vneto pazil na mir. Šele zdaj se mi je posvetilo, čemu so nas bili prav za prav numerirali. >29 in 30 prosim tiho, se bosta jutri pomenila!« »Nekdo okoli 60 kadi. Ali naj pridem doli?« Ganljiva skrb, da ne bi kdo prišel ob spanje! V par minutah je bila v spalnici tišina, ki jo je le od časa do časa presekal vzdihljaj nekoga, ki se je mučil v hudih sanjah in če je potegnil veter, je prinesel skozi odprta okna akord pijane muzike iz Marine-bara. Zaspal sem mirno kakor dete pod budnim varstvom oboroženega moža, ki noč za nočjo negibno stoji pod medlo lučko poleg vrat. Domače vesti Balkan »Prager Tagblatt«, znani veliki praški bnevnik, objavlja o obisku naše kraljevske dvojice v Sofiji uvodnik »Balkan kot vzgled«. Članek govori e uspešnih prizadevanjih za zbližanje med balkanskimi narodi in posebej še med Jugoslavijo in Bolgarijo. Zbliževalno delo, pravi, je danes napredovalo že tako daleč, da si ni več mogoče misliti oboroženega konflikta med balkanskimi narodi. Uvodnik se končuje z naslednjimi, za nemški list gotovo zelo značilnimi besedami: »Balkan, danes eden najbolj civiliziranih delov Evrope, je lahk0 vsem onim, ki so nekdaj prezirljivo gledali nanj, vzgled, kako se dado dedna nasProtstva premagati s pametno politiko in kako znajp narodi, ki se upravičeno štejejo za junaške, svoj heroizem zadušiti z stremljenjem po sodelovanju in po zagotovitvi miru.« NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV LN OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. ♦ Slavje bivših angleških vojakov s solunske fronte. V Londonu je bil v četrtek zvečer prirejen tradicionalni banket angleško-jugoslovenske s&kcije britanske legijn, kateri pripadajo bivši bojevniki onih angleških čet in ustanov, ki so med vojno sodelovale na srbski fronti. Na slavnostno prireditev so prispeli (mnogi bivši bojevniki iz vseh krajev Anglije kakor tudi mnoge dame, zdravnice in članice raznih bivših angleških vojnih bolnišnic in dobrodelnih ustanov. Med jugoslovenskimi odposlanci je bil tudi slepi podpolkovnik-invalid Lujo Lovrič, ki je dobil odlikovanja za hrabrost od sedem držav. Banketu je prisostovaJ tudi jugoslovenski poslanik na angleškem dvoru dr. Djurič, ki je v svojem govc-ru naglasil, da se Jugosloveni spominjajo angleških bojevnikov v Srbiji tudi danes z isto prisrčnostjo in hvaležnostjo, kakor so se jih spominjali v najhujših časih "bojev in ob zmagi. Kdor krat pije žitno kavo „ADRIA" jo vedno zahteva! Kupujte jo! ♦ Lord Buxton o napredku Jugoslavije. V Kamenici je bil v nedeljo 23. t. m., kakor enano, slovesno otvorjen angleško-jugoslo-vemsiji dečji sanatorij. Slavnostne otvoritve se je udeležil tudi bivši angleški minister lord Buxton, ki je star prijatelj Jugo-slovenov. Lord Buxton je v Beogradu pred odhodom v Sofijo izjavil novinarjem, da s0 ga presenetili veliki napredki naše države. Posebno ga veseli jugoslovensko-boi-garsko zbližanje. Ko je nekdaj pred vojno potoval po 'balkanskih krajih, si je vedno vroče želel, da hi čimprej došlo do pravega bratskega siporazuma med Bolgarijo in Srbijo. Pose>bno ga je iznenadil Beograd s Lepe moderne spomenike ima razstavljene in jih . o nizki ceni odprodaja Knnovar Franjo Kamnoseško kiparsko podjetje, Ljubljana, pokopališče Sv. Križ. Telefon št 27-87. svojim velikim napredkom. Zadnjič je •bil v Beogradu leta 1912 in pravi, da se je od tedaj jugoslovenska prestolnica popolnoma izpremenila. Dobro se spominja tudi svojega beograjskega obiska baš v tistih dneh, ko so privedli pokojnega Pašiča u.klenje-nega pred sodišče zaradi upora proti kralju Milanu Obrenoviču. Pred dolgimi leti so bila potovanja po Balkanu romantična in žalostna, sedaj pa so polna užitkov in veselja nad divnimi napredki. S temi besedami je lord Buxton zaključil svojo izjavo. Kamilčna krema „K AMIL A" je za lepoto in zdravljenje kože zdravniško priporočena. Dobi se povsod po Din 10.—. Razpošilja lekarna J. Oblak, št. Vid nad Ljubljano. * Obisk uglednega islamskega teologa. V Sarajevo je prispel v islamskem svetu splošno znani in čislami tolmač korana Hadži Hafis Fehim Guzič. Odlični islamski teolog je rodom iz Banjaluke, stalno pa prebiva v Carigradu, od koder potuje po vsem islamskem svetu ter prireja bogoslovna predavanja. V Sarajevu so ga slovesno sprejeli ter povabili k otvoritvi obnovljene džamije na širokači. V Bosni bo ostal efendi Guzič nekaj dni, potem pa bo odpotoval v Turčijo. * Obisk uglednega kitajskega novinarja. V Rumo je prispel kitajski novinar Li-Fang-Feng, dopisnik nekega velikega šang-hajskega dnevnika. Doslej je po naročilu svojega lista potoval po Franciji, Švici in Avstriji, sedaj pa je dobil nalog, naj oskrbi serijo poročil iz balkanskih držav. V Rum i bo ugledni gost v nemškem jeziku predaval o razmerah na Kitajskem. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87. Film velike in neumrljive ljubezni Jennie Gerhardt smman romanu po istoimenskem Theodorja Dretsserja. Naslovno vlogo igra lepa Sylvia Sidney in je to njena najboljša kreacija. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. v ponedeljek ob 7. in 9. uri V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik PRIDE! TIGER PRIDE! • Za uvedbo posebnega zakona o morskih kopališčih se je izjavil upravni odbor- zveze za tujski promet, ki je zboroval v Split. Za morska kopališča velja zakon o mineralnih in termalnih vodah ter o letoviščih in zdraviliščih. Zveza za tujski promet pa je mnenja, naj bi se morska kopališča izločila « tega zakona ter stavila pod nadzorstvo ministrstva ea trgovino in industrijo. Za morska kopališča naj fci se napravili posebni zakonski predpisi • Dolgo pogrešana knjižica. L. 1846 je prvič izšlo v Novicah >Podučenje, kako 6e mora klavna živina in meso ogledovati«. Izdali eo ga potem 1. 1855. tudi v posebnih odtisih. Oboje je priredil po nemškem »razglasu cesarske postave« profesor živi-nozdravništva dr. Janez Bleiweis- Trst en i-ški. Drugi ponatis tega >podučenja< j«e izdala Kmetijska družba v Ljubljani 1. 1883 strokovno in jezikovno ga je pomnožil in popravil najbrže takratni deželni živino-zdravnik dr. Simon Strupi. I6ti je skoraj gotovo prestavil po nemškem izvirniku tudi >Poučilo, kako je mesovnim oglednikom ogledovati živino in meeo na deželi«, ki ga •je izdala vlada 1- 1880.; druga izdaja je izšla potem 1. 1887., slovenski prevod je oskrbel Fr. Leveč. Od tega časa pa do danes, torej 47 let, nismo imeli nobenega tozadevnega poučila za prenražn© nadzorstvo mesa in mesne hrane. Ogled eo izvrševali po deželi večinoma , laiki brez strokovne izobrazbe in poika. vse navedene knjižice pa so zdavnaj pošle, se izgubile in tudi postale strokovno zastarele. Zadnji čas je bil torej, da so sedaj izšla »Navodila oglednikom klavnih živali, mesa in ostalih živil žitval6kega i z-v o r ai «. Spisal jih je ž i v i n o z d r a v n i k Hugon Turk. Ker je snov važna ne samo za mesooglednike, temveč ravno tako za vse pripravljalce in prodajalce mesa in mesine hrane, kakor tudi za vse potrošnike, bi bilo prav, da se pojavenjebistriškem okraju sadje izredno bogato obrodilo z najboljšo kvaliteto, bo razstava prvovrstna. Ni nam treba še posebej razlagati pomena takšne razstave, saj smo že pred štirimi leti videli, kakšen uspeh je imela razstava, iko se je samo iz Slovenske Bistrice in najbližnje okolice razprodalo nad 100 vagonov sadja v inozemstvo. Otvoritev razstave bo v nedeljo ob 8. v okrajni hranilnici s strokovnim predavanjem in filmskim predvajanjem. Vabljeni so vsi sadjarji in prijatelji sadja, da si razstavo ogledajo, osobito pa še opozarjamo na to prireditev vse sosedne šole. * Vsem sadjarjem in posestnikom vrtov. Pred prvim mrazom v oktobru priveze vsak previden sadjar na sadno drevje lep-Ijive pasove zoper največjega sadnega škodljivca, zimskega pedica aH mrazovca. Namesto zastarelega in nepraktičnega načina mazanja lepiva na papir, se dobe že več let sem patentirani gotovi, z gose-ničnim lepivom 4e opremljeni drevesni pasovi, ki so mnogo bolj štedljivi in s katerimi se da lahko hitro delati. Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru je te pasove preizkusila in jih najboljše priporočila. Dobite jih pri vseh gospodarskih zadrugah, v večjih trgovinah s semenjem, kjer jih pa ne bi dobili, jih naročite pri »Unio« družbi, tvornici sredstev za zatiranje sadnih škodljivcev, Maribor. Tu prejmete tudi brezplačno knjižico »Zatiranje sadnih škodljivcev«. 'Izkušnja uči: »Samo toliko se bo sadja nabralo, kar nam bo od škodljivcev ostalo«. » Skalaški dom na Voglu je odprt že ves oktober. Izjava Ob priliki stavke v tovarni perila Joško Povh v Novem mestu, so se razširile v javnosti netočne vesti, ki so vzroik slabim govoricam in različnim očitkom proti podjetju, oziroma njega lastnika. Nameščenci in ostali delavci podje»bja Juti mo dolžnost, ovreči te neresnične govorice, ki so v kvar podjetju, v katerem emo uslužbeni. Ob pričetku stavke nas je bilo v tovarni zaposlenih delavcev in nameščencev ekipno 46. Od teh je stavkalo samo 26 delavk, med temi nekatere pod pritiskom sta>vkujočih. Stavku joče delaivfce eo namreč hodile pred pričetkom dela pred tovarno in nas vlekle nazaj, da bi ne mogli iti na delo. Hodile eo tudi na naše domove in nam prigovarjale, naj ostanemo doma, kar pa nismo hoteli, ker nismo imeli povoda. Zaposleni smo v podjetju po večini od ustanovitve in smo dosedaj v vsakem oziru zadovoljni. Vzrok za stavko je bila malenkostna iz-prememba v ceniku za akordne delavke. To malenkostno znižanje pa je bil lastnik podjetja primoran izvršiti zaradi neznosnih razmer, ki vladajo v tej stroki, kar ee je tudi videlo pri sestavljanji kolektivne pogodbe, v kateri je novi cenik bil le za malenkost povišan, čeprav so pri sestavljanju cenika v pogodbi bile navzoče 4 delatvfce in zastopnik Delavske zbornice. Ves spor bi bil lahko mimo likvidiran, kar bi bilo tudi v našem interesu, če bi »Slovenec« s svojimi netočnimi poročili ne naredil toliko hrupa. V takem primeru nikakor ni umestno, da se toliko piše proti domačemu naprednemu podjetju, katero daje mnogim krnha, ki bi ga drugače morali iskati izven doma. S takimi poročili <«e uničuje podjetje in neposredno s tem nam odjemlje zaslužek, ker če bo podjetje brez dela, >bomo mi brez zaslužka. Mnogo je primerov, s katerimi bi mi uslužbenci in delavci lahko dokazali, da naš gospodar ni tak, za kakršnega bi ga imel oni, ki ve samo ono plat zvona, ki je bila od strani stavkujočih. Ker je artikel, katerega podjetje izdeluje sezonski, pride najmanj dvakrat na leto čas, ko bi delo opravilo lahko samo polovica vseh zaposlenih. Gospodar nam v takem primeru ne zniža plač, ampak so iste kot jih imamo takrat, ko je sezona na vi-šku in dela dovolj za vse. že razmeroma majhno število stavkajočih je dokaz, da razmere v podjetju niso nevzdržne, kakor je bilo istočasno objavljeno. Veseli smo, da se je spor 2e rešil v obojestransko zadovoljstvo, za kar gre v prvi vrsti pohvala našemu gospodarju, ki je brez odloga podpisal kolektivno pogodbo. Novo mesto, dne 28. septembra 1934. 8M2 20 podpisov. Ce Vam je voda motna, če ste kdaj občutili ledvice ali če bolehate na njih, morate piti Radensko, ki je prirodni balzam za ledvice in čiščenje krvi. že po nekoliko dneh rednega uživanja Radenske spoznate na ojačenem mokrenju (kakor iz vodovoda!) in na barvi vode, kako se Vam čisti kri: počutite se vsak dan bolje! A Zveza za tujski promet v Sloveniji vabi uprave naših zdravilišč in letovišč, tuj-sko-prometnih organizacij in športnih društev, da ji čimpreje, najkasneje pa do 7. oktobra t L, pošljejo točen pregled vseh prireditev, ki se bodo vršile tekom prihodnjega leta v njih področju. Te podatke potrebuje Zveza za uvrstitev v mednarodni turistični koledar. Podatki naj se pošljejo na naslov Zveze, Ljubljana, Tyrševa l-III. Damske plašče, obleke, kostume od Din 250.— dalje kupite najceneje pri Fr. Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ulica * Dopisna trgovska šola v Ljubljani otvori z 12. oktobrom nove dopisne tečaje Za te tečaje se lahko vpiše do navedenega dneva vsakdo, šola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah. Pri njej sodelujejo najboljši strokovnjaki, ki poučujejo vse trgovske predmete, ki se nčijo na državni trgovski šoli, kakor knjigovodstvo, korespondenca, trgovsko računstvo, stenografija itd. Poleg tega pa tudi še vsi moderni jeziki. Na zahtevo pošlje vodstvo šole brezplačna pojasnila in prospekte, šolnina je v tekočem šolskem letu globoko znižana, zato se študij pri njej vsakomur najtopleje priporoča. Neprimerno hitreje in lepše obnavljaš perilo na šivalnem stroju nego na roko, ako uporabljaš PST Patent Stopf Twist. 2 ♦ V 700.000 izvodih je že fešel v ne> škem izvirniku roman Richarda Vossa »Dva človeka«. Zdaj imamo to, med Nemci tako zelo čitano knjigo prevedeno tudi v slovenščino. Prevod je gladek. Knjiga, ki šteje 368 strani in je lepo moderno vezana v platno, stane samo 50 Din. Naročila spre-jema iz prijaznosti uredništvo »Domovine« Knafljeva ulica 5, Ljubljana. Vsak ljubitelj lepe knjige mora imeti ta roman v svoji knjižnici. DAMSKI PLAŠČI firme K. PUČNIK Šelenburgova ulica — nasproti »Zvezde« so posebnost v lepem kroju in nizkih cenah. GOSPODOM vsakršna oblačila PO MERI najbolje in najceneje. ♦ Nevarna poplava v okolici Metkoviča. Vrgorsko-neretvamska kotlina, ki ji zaradi velikega močvirja pravijo tudi jezero, je že nekaj dni vsa pod vodo. Pred tedni je velika poplava okrog Krotuša uničila preko 100 vagonov koruze. Vrgorsko jezero hočejo izsušiti po načrtih, bi so bili baš sedaj dovršeni, in je velika škoda, da niso z delom pričeli že poprej. Ce bo voda še dalje časa stala na velikem področju, bo propadlo vsega skupaj okrog 400 vagonov koruze. Prebivalcem okrog jezera bo treba za zimo priskočiti na pomoč iz javnih sredstev. I&TJA DELAtfCVA ŽOIA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO IN UMETNIŠKI PliS. ii DUKIČEV BLOK-GAJEVA 6. VPIS DNEVNO OD K>-l4 * Kdo je mrlič iz Medloga pri Celju? Pri Medlogu v celjski okolici so 18. L m. našli ob potoku Loznici truplo starejšega moškega v razpadajočem stanju. Ob truplu je ležal ponikljan browning, pri mrtvecu pa so našli še usnjeno denarnico z 49 Din v kovancih in srebrno moško uro znamke Rosskopf z dvoznim pokrovom. Dokumentov niso našli pri mrtvem neznancu nobenih Pokojnik je utegnil biti 40 do 50 let star, KLOBUKE za jesen, v najnovejših barvah, raznih modnih oblikah, vsakovrstne kakovosti (kvalitete) ter športne čepice v lepi izbiri nudi po zmernih cenah trgovina klobukov Mirko Bogataj Ljubljana, Stari trg 14. Solidna postrežba! Sprejemajo se popravila! bil je velike močne postave, kostanjev'h las, oblečen v rjavo karirasto obleko brez telovnika in v rdečo pikasto svileno srajco. Pod vratom je imel zavezano samo veznico H črtaste svile. V spodnji čeljusti je im^I na vsaki strani po tri zlate zobe. Komur je kaj znanega o njem, naj to sporoči policijski upravi v Ljubljani. ♦ Kaaba si osvaja sveL Odkar je pri nas v prometu nova hranljiva pijača Kaaba, si je med našim občinstvom kmalu pridobila na tisoče prijateljev. Sestavljena je po starem receptu naseljencev tropskih krajev. Zdravniki hi znanstveniki jo posebno priporočajo otrokom in bolnikom, za zdrave pa je odlično hranljivo in osvežujoče sredstvo. Kaaba ima okus po najfinejši čokoladi, ne zapira, vsebuje pa za telo važni snovi kot fosfor, apno, vitamine in grozdni sladkor. Pripravljena je v eni minuti in je poceni, ker štedi sladkor. Ta domači izdelek proizvaja jugoslovenska družba Kava Ha«, ki bo meseca oktobra v nekaterih ljubljanskih špecerijskih trgovinah dajala brezplačno pokušnjo. Kaaba se dobiva v vseh špecerijskih trgovinah. ♦ Priporoča m nova menjalnica GL Pran-tar, Ljubljana, Tyrieva (Dunajska) cesta, št. 31. (Bavarski dvor). Prodaja srečk državne razredne loterije. * Obledele obleke barva v različnih bar. vah In plisira tovarna JOS. REICH. ♦ Redno uživanje Radenske je za Vaše zdravje nujno potrebno, • Darujte Podpornemu draitvu ateplh. Ljubljana, Pod Trančo 2-1II. • Nadležnih komar je vi h pikov v a« obvaruje K A MILA krema. bf n L|h9IJ3H€ o— Angleiko druitv0 v Ljubljani bo pričelo 1. oktobra zopet redno poslovati v svojem novem lokaln, WoMova ulica štev. 1-L Društvo, ki ima namen skrbeti za vežbanje svojih članov v angleškem jeziku in gojiti kulturne stike z anglosaksonskim svetom, poseduje knjižnico z nad 1000 knjigami. Poleg tega redno dobiva angleške dnevnike in tednike, kakor: Times, Studio, Manchester Guardian, Time and Tide, New Statesman itd. Knjižnica je na razpolago članom ob torkih in petkih od 18. do 19. ure v društvenem lokalu. Kakor vsa prejšnja leta bo društvo tudi letos priredilo več tečajev angleškega jezika, in sicer: začetniški, naprednejši in kon-verzacijBki ter se bodo vršili tudi običajni članski sestanki in sicer ob sredah ob 8.30 v društvenem lokaln počenši s 3. oktobrom 1934. Odbor poziva članstvo, da se čim intenzivneje udeležuje društvenega življenja, tahaja na sestanke in uporablja knjižnico. Prijatelje angleškega naroda, ki še niso člani, ter one, ki bi se radi naučili angleščine, pa poziva, da se vpišejo v društvo. Prijave za tečaj in za pristop k društvu se sprejemajo ob torkih in petkih od 18. do 19. ure v društvenem lokaln v Wolfovi ulici 1-1., kjer se dobe tndi natančnejše informacije. n— Vsi člani druitva »Bela Krajina« v Ljubljani se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže v ponedeljek ob pol 15. pogreba g. Lojzeta Golobiča, urednika, društvenega člana. STROKOVNO POSTREŽBO IN NASVET, NAJVEČJO ZALOGO IN SOLIDNE CENE V DAMSKIH PLAŠČIH DOBITE LE V KONFEKCIJI PAULIN, LJUBLJANA KONGRESNI 5. Zastopnik naše prodajal niče v Ljubljani g. Ivan Kos bo prenehal 1. oktobra t. L prodajati naše izdelke in bo prevzel prodajo Prve srpske fabrike odela — Beograd. TIVAR OBLEKE dobite od sedaj samo v našem GLA\'NEM SKLADIŠČU v Prešernovi ulici 54 (nasproti pošte) Mi smo razširili našo novo trgovino, kjer je za našega odjemalca in odjemalko urejeno vse najudobneje. Prosimo naše prijatelje, vzemite na znanje, da se kupijo TIVAR OBLEKE samo v našem glavnem skladišču LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA 54. u— Zahvala. Po s&rti mojega moža železniškega zvaničnika Franca Berčiča so se njegovi predstojniki in tovariši zelo zavzeli zame. Zbrali so med drugim tudi znat::o vsoto, ki mi je bila v prvo pomoč. Zaradi tega se iskreno zahvaljujem vsem. ki so prispevali, posebna zahvala pa vega g. postajenačelniku škofu za njegovo ljubeznivost, g. tajniku Seršetu za njegovo požrtvovalno prizadevanje in g. Kampiutn za ves njegov trud pri nabiranju prispevkov. Vsem najsrčnejša hvala. — Hvaležna vdova Marica Berčičeva. Poaebni vlak v Zagreb vozi v nedeljo 7- oktobra za 56 Din tja in nazaj. Legitimacije in vozovnice dobite samo pri »Put-niku«, Gajeva ulica. Izdajale se bodo samo do petka 5. oktobra do 18. ure. u— Predavanja na abiturientskem tečaju abornice za trgovino, obrt in industrijo na dri. trgovski akademiji se prično jutrišnji ponedeljek ob 8. v poslopju trgovske akademije, Bleiweisova cesta, HI. nadstropje, učilnica št 6. Naknadni vpis na »biturientski tečaj odobruje direktor do 20. oktobra. Iz Celja Steznike in nedrčke izdeluje na Dunaju diplomirana stezničarka L Salaj, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2/1. 8148 Odbor Zveze akademsko izobraženih žen sklicuje izredni občni z>bor za soboto, dne 13. oktobra ob pol 21.. ari v - daansko sobo kavarne Emone. Na dnevnem redu je: razgovor o nadaljnjem obstoju društva, sprememba pravil, reorganizacija društvenega dela in slučajnosti. Udeležba obvezna. u— Steg planink kraljice Alenčlce bo imel danes svojo redno skupščino v zeleni dvorani Uniona ob pol 11., kar včeraj v objavi ni bilo navedeno. Kavarna »CENTRAL" VSAK VEČER DAMSKI KONCERT DANES IN JUTRI V PONEDELJEK ODPRTA CELO NOC. u— »Dovedi jih žive« je originalni ed:a-stveni film iz malajske džungle. Besede so preslabe za opis tega filmskega dela. Hitite, da ne zamudite! Danes ob 11. ob najnižji vstopnini. 3.50, 4.50, 5.50, 6.50 Din. Vstopnina je tako nizka, da je ogled tega filma vsakomur mogoč. Film ZKD v prostorih Elitnega kina Matice. Predprodaja vstopnic danes od 10. ure naprej. u— Plesni zavod »Jenk0« v Kazini otvori letošnjo sezono 8. oktobra. Vpisovanje in informacije za začetnike ter nadaljevalni tečaj kakor tudi posebne plesne ure od 1. oktobra dalje dnevno v Kazini. Zdrava Lutz peč Jugo-Lutz družba z o. z. Ljubljana VII. telefon 32-52 6783 Otvoritev plesne šole Sokola I. Tabor bo danes 30. septembra ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu na Taboru. Poučevala se bodo najlepša Kola in Češka beseda, pa tudi vsi moderni plesi foitrott, tango, blues, slowfox, angleški valček. Tehnično vodstvo je v rokah našega mojstra brata Košička, kar garantira za uspeh. Vaje se bodo vršile tako, da bodo imeli začetniki kakor tudi rutiniranejši plesalci dovolj prilike, da se priuče oziroma uvežbajo vsem plesom. Vabimo vljudno vse naše članice in člane ter lanskoletne obiskovalce, da iposetijo naše plesne vaje, ki jim nudijo v izčrpni obliki vse, kar mora znati dober plesalec. Vabila razposlana. Reklamacije vabil v društveni pisarni vsak večer od 19. do 20. ure. u— Ugotovitev Od merodajne strani je došlo obvestilo, da pri avtomobilski nesreči tovarnarja g. Bonača ni govora o nedo-statkih cestnih naprav in da se je torej nesreča pripetila po golem naključju. Na cesti, kjer se je zgodila nesreča, ni sp1->h nobenih nedostatkov. Dr. Leo Šavnik Specljalfst za ženske bolezni in porodništvo zopet redno ordinira od 9.—11. in od 2.- ure 8131 Šef-zdravnik sanatorija »Šlajmerjev dom« DR. KRAMARIČ od 1. oktobra dalj^ zopet redno ordinira. e— Manifestaeijski zbor vojnih invafi. dov. Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani priredi v nedeljo 7. oktobra ob 10. dopoldne v veliki dvorani; Celjskega doma manifastacijski zbor vojnih invalidov, vdov in sirot za izboljšanje invalidskega zakona. Krajevni odbor UVi; v Celju objavlja: Potrebno je, da istočasno z vsemi vojnimi žrtvami v vsej državi povzdignemo svoj glas pravično izboljšanje sedanjega invalidskega zakona, ker se to nujno vprašanje odlaga in najvažnejše take načrte okrnjuje. Zato je sveta dolžnost vsakega tovariša in tovarišice, da pride na ta zbor, ki naj bo naš skupni klic in izraz za takojšnjo zadovoljivo rešitev invalidskega vprašanja. Apeliramo tudi na vse vojne tovariše nacionalne in narodno-obrambne organizacije ,da s svojo udeležbo podprejo naše upravičene zahteve. e— Velika razstava š°lskih vrtov in »re^ka perutninar«ka razstaVa bo 20. in 21. oktobra v telovadnici okoliške deške narodne šole v Celju. Razstava šolskih vrtov: bo pokazala ne samo vrtne pridelke, ampak tudi ves kompleks ostalih disciplin, ki so v organski zvezi s šolskimi vrtovi. Razdeljena bo na 23 oddelkov. Vsak oddelek; bo uredil poseben šolski vrtnar, ki mu bodo ostali prispevali material. Razstava šolskih vrtov bo združena s perutninarsko razstavo celjskega sreza, na kateri bodo razstavljene samo štajerske kokoši, ki so ravno v celjskem srezu standardizirane. Na razstavi bodo tudi načrti in modeli; vzornih kurnikov, slovenska perutninarska literatura, oprema za rejo kokoši in druge zanimivosti. Perutninarsko razstavo subvencionira kr. banska uprava, ki je dovolila že 3000 Din za denarne nagrade. Odlikovani rejci kokoši bodo nagrajeni z diplomo. Perutninarske razstave v Celju se bo udeležilo mnogo rejcev štajerske kokoši iz vsega Geljskega sreza. Take razstave Celje še ni imelo, če izvzamemo malo razstavo 1. 1903., ki jo je priredilo perutninarsko društvo pod vodstvom geom. Martynija. e— Jesen je tu in z njo hladni dnevi. Preskrbite si pravočasno toplo pletenino ali pa si preskrbite volno, da si sami izdelate najpotrebnejše. Po nizkih cenah dobite vse vrste pletenin in volne v Trgovskem domu Stcrmecki, Celje. e— Poskus samom°ra. Včeraj dopoldne se je v Laškem iz neznanega vzroka obesil 381etni upokojeni železniški uradnik Leon S. K sreči so ga še pravočasno našli in prerezali vrv. Obupanca so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Francoski krožek opozarja interesente na francoske tečaje, ki bodo prihodnji teden otvorjeni za odrasle in za gimnazijce. Natančnejša določila so objavljena v zadnji »Novi dobi«. e— V p°nedeljek je še čas, da si nabavite srečke za novo kolo državne razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Prva raja plesne šole trg. in priv. nameščencev bo v soboto dne 6. oktobra 1934 v mali dvorani Celjskega doma. Začetek ob 21. uri, vpisovanje od 20. ure naprej. ei— Novo špecerijsko trgovino je otvo-ril Fili Janko na Dečkovem trgu št. 4 a v Celju. e— V Obrtnem domu je odprla Marija Kroflič specialno delavnico za izdelovanje moškega perila. e— Danes na domače koline, krvavice, pečenice, dobro kapljico, vabi gostilničar-ka Klim (Schara), Zavodna. e— Kino Uni«n. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.15 in 20.30 zvočna opereta »Pri sv. Antončku« (>Sveti An. ton, vseh zaljubljenih patron«) in zvočni tednik. Iz a— Kraljeva zahvala mariborskim akademikom. Predsednik društva jugosloveo-skih akademikov v Mariboru je dobil naslednji dopis: Po najvišjem nalogu, ki mi je bil poslan iz dvorne pisarne preko ministrstva notranjih poslov, mi je čast izraziti vam zahvalo za rodoljubne in patri-otične izraze vdanosti in vernosti, ki ste jih poslali 15. septembra 1934. Nj. Vel. kralju povodom občnega zbora vašega društva. — V zastopstvu predsednika mestne policije višji policijski komisar Antičevič. a— Ljudska univerza otvori svoje letošnje kulturno delo prihodnji petek 5. oktobra. Na sporedu so zelo aktualni in zanimivi problemi, kakor n. pr. spomini na usodno leto 1914. Dalje se obeta zdravstveni ciklus, ki bo vsestransko obdelal raznovrstna vprašanja »moderne medicine. Uvodno predavanje bo imel v petek g. inž. Šlebinger, ki bo govoril oa podlagi skiop-tičnih slik in demonstracij o električnem prenašanju slik in brezžičnem gledanju v daljavo a— Protestni shod v Narodnem domu. Mariborska podružnica NSZ priredi danes dopoldne ob pol 10. javni protestni shod. na katerega so vabljene zlasti delavke, da protestirajo proti razliki, ki jo dela predlog Delavske zbornice o minimalnih mezdah Delavke, udeležite se shoda v čim večjem številu! a— Azilni sklad PTL je dosege! v mesecu septembru znesek 127.165 Din. Proti tuberkulozna liga v Mariboru se najiskreneje zahvaljuje vsesn darovalcem, hišnim posestnikom in stanovanjskim najemnikom, ter prosi, da jo še naprej podpirajo. r Vsi, ki bolnjete na revmatizmu in protinu, pijte redno Rogaško slatino vrelca »Do-nat«. — Vprašajte vašega zdravnika! a— Cercle frangais. Francoski krožek v Mariboru otvarja s 1. oktobrom naslednje francoske tečaje: 1. I^rancoski otroški vrtec ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 16. v Cankarjevi ulici 5; 2. tečaje de-co osnovnih in meščanskih šol ob ponedeljkih in petkih od 15. do 16. v Cankarjevi uilici 5; 3. ponavljalne kurze za mladino, ki se uči francoščine v šoli, ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 16. v Cankarjevi ulici 5 in ob torkih in petkih od 8. do 10. v Gregorčičevi ulici 4; 4. tri ali štiri stopnjujoče se kurze za odrasle ob torkih in petkih od 18. do 19. v realni gimnaziji in 5. konverzacijske sestanke ob petkih od pol 19. do pol 20. v društveni čitalnici, Gregorčičeva ulica 4. šolnina je v otroškem vrtcu in v kurzih za odrasle 40 Din, v kurzih za šolsko mladino 30 Din, za kon-verzacijo pa 20 Din mesečno. Vpisuje se od 1. do 15. oktobra v kurzih samih ob zgoraj označenih urah. a— Društvo »Šola In dom« bo imelo r . oj redni občni zbor 3. oktobra 1934 ob 20. uri v dvorani kina Apolo. Starši, pridite, da slišite poročila odbora in da prijavite svoje želje in nasvete! Specijalist za notranje bolezni dr. STANE LUTMAN je otvoril prakso v Trubarjevi 5 (bivša ordinacija docenta dr. Matka. — Ordinira od 13. do 15. ure. Rontgen — Phneumatoraks. a— Promenadnj koncert Danes bo igrajte. v mestnem parku ljubljanska godiba :*Zarja«. Opozarjamo mariborske meščane a>a ta izredni koncert. a— Le še jutri sprejema gledališka blagajna abonma. Zato pohitite, da dobite ie dober sedež! Abonirajte se v abonmanu D, ki je v njem na razpolago še dokaj mest, Klasti lož, dočim jih v drugih abonman.h aii več. Ponovno opozarjamo na zmotno nabiranje občinstva, da sta, ozir. bosta red C in D zapostavljena. Gledališka uprava ne zapostavlja nobenega abonmana in bosta abonmana C in D prejela ravno tako prve reprize in pozneje premiere, kakor drugi abonmani. a— Dramatska šola. Vsi, ki so se prijavili za dramatsko šolo, naj se javijo danes ob 10. v gledališču. Pri tej priliki se bodo »prejemali tudi novi priglašenci. a— Za nov reševalni avto so darovali: INabavljalna zadruga drž. uslužbencev 500 Din, pisarna odvetnika dr. Lipolda in Unio družba po 200 Din, elektrarna Fala, Kreditni zavod, Celjska posojilnica in podružnica Ljubljanske kreditne banke po 100 Din, hotel Orel, A.finerija zlata. dr. Derniač dr. Pihler, dr. Frank, dr. škapin, dr. Slo-kar, dr. šorli, dr. Ašič, ter trgovci Poš. Go-lež, Murko in Ussar, vsak po 50 Din. a— Zopet kontrola koles. Včeraj zjutraj so davčni organi ponovno na državnem mostu in ob pričetim Tržaške ceste kontrolirali kolesarje in zahtevali od njih potrdila o plačanem davku na kolesa- Ker mnogo kolesarjev teh potrdil ni imelo, so jim organi kolesa zaplenili in jih 'bodo Izročili kolesariem. ko se izkažejo s potrdilom. a— Zobozdravnica dr. med. den t Bo- eiljka Krajnovic se je vrnila s potovanja in zopet redno ordinira od od 9. do 12. in 1-5. do 18. Glavni trg 22 (hiša Oset). Iz Kamnika ka— Nora pošta. Pogodbeno pošto dobi s prihodnjim mesecem nova občina Kamniška Bistrica. Postni lokal bo pri Malenšku na Kregarievem, pošta pa bo nosila ime Stahovica. Obsegala bo okoliš od Godiča do Stolnika, Bistričice in Črne. S tem bo ustreženo dolgoletnim željam vsega prebivalstva okrog Stahovice. ka— Kamniški skavti razvijajo živahno delovanje, katerega z zanimanjem spremlja ^ea naša javnost. Na zadnjem občnem zboru, katerega se je udeležilo poleg članstva tudi mnogo našega najodličnejsega občinstva, je bi.l ustanovljen tudi roditeljski svet T>od predsedstvom g. notarja Zevnika. Za svojega starešino so skaivti izvolili g- žtpa-na Kratnarja. za predsednika kluba rovar-jev. ki so glavni nositelji dela v skavtakib vrstah, na Peterlina - Batoga. ka— Kino Kamnik predvaja danes in jutri veselo filmsko opereto »Ne poznam, a ljubim te«. Predigra zvočni tednik. Večerne predstave se zdaj pričenjajo že ob 20. Iz Novega mesta n— Kino »Doma v Sokolskem domu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 15., 18. in 30.15 zvočni film »Ženska kaznilnica«. — Pred gra: Foxov zvočni tednik. Iz Zagorja i— Važen sestanek narodnega delavstva. Podružnica NSZ na Lokah priredi danes zjutraj sestanek, na katerem bosta poročala g. Rudolf Juvan o aktualnih rudarskih zadevah, g. Pavel Bolha pa o življenju naših naseljencev v Nemčiji. z— Občuten presledek rudarskega dela. Zaradi popravil naprav v Borovniku eo ustavili jamska dela do 8- oktobra. Pozneje 6e bo mesec dni spet obratovalo v polnem obsega. Rudnik uvaja nove vrtalne priprave za izsleditev premoga na posestvu goep. Zaletela nad banovinsko cesto v Podkraju. z— Sadna razstava, ki je bila prirejena v nedeljo 23. t. m. v mali dvorani Sokolskega doma, je pokazala velik napredek. Razstavljenih ie bilo okrog 520 vzorcev lepega sadja. Sadne vrste so razoredelili priznani strokovnjak g. Miloš Levstik iz Celja. tajnik Kmetijske družbe g. Franc Kafri, kmetijski referent g. šušteršič in domačin g. Ašič- Razstavo te otvoril predsednik kmetijske podružnice g- Kolenc. Po otvoritvi sta predavala gg. Kafol in Levstik ter žela za poučna izvajanja mnogo priznanj. Razstava je bila odprta do srede zvečer ter je imela mnogo obiskovalce^ od blizu in daleč. Poleg kmetijske podružnice in njenega agilnega predsednika si je pridobilo pri tsi prireditvi mnogo zaslug tudi MČiteljstvo zagorske šole. s— Važno opozorilo vojnim obveznikom-Ponovno se pozivljejo vsi vojni obvezniki, ki še nimajo vojaških izkazov, da se zgte-srjo na občini do 5. oktobra ter pripeljejo dve priči, ki bi pričale o vojnem njo, Id so med vojno delaj? pri rudniku, naj prineso potrdila od rudiika, da so bili dodeljeni delavskemu oddelku v Trbovljah. i— Zaposlitev brezposelnih. Na Trebe-{•iervo je odšlo 50 brezposelnih delavcev iz zagorske občine, ki bodo zaposleni pri grad-bi ceste Litija - Ljubljana. Delavci eo vzeli s seboj kuhinjske priprave, ker bodo imeli hrano v lastni režiji. i— Huda nesreča se je pripetila 601e4-nemu hlapcu posestnika Rozine v Prhovcu, Jakobu Glavaču. Ko je po ozki cesti vozil iz rudnika v Strah ovijah premog na postajo ter ee umikal nekemu drugemu vozu, ga je voz pritisnil ob cestno škarpo. K sreči so konji obstali ker bi drugače reveža popolnoma strlo. Mimoidoči eo voz porinili nazaj ter izpregli konje. Ponesrečenci je nudil prvo pomoč zdravnik g. dT. G rum, potem pa so ga odpeljali na gospodarjev dom- Iz Hrastnika h— Pr/i občinski odbor nove občine Hrastnik - Dol s predsednikom občine g-Malovrhom, je prevzJ svoje posle pretekli četrtek h— Predavanja. Čebelarsko predavanje priredi danes ob 9. naše čebelarsko društvo pri čebelarju g. Ašenbergerjj na Dolu. — Sadjarsko predavanje bo danes ob pol 16. v deski šoli v Hrastniku. Predaval bo vinarski nadzornik g- Gombač iz Ljubljana o pravilni pripravi sadjevca. h— Vpisovanje v obrtno - trgovsko nadaljevalno šolo se vrši danes — v nedeljo — na deški šoli za vajence ob 8., za vajenke pa ob 9. Začetniki naj prinesejo s seboj zadnja šolska izpričevala. h— Velika tombola se bo vršila 7. oktobra ob 2. popoldne pred Sokolskim domom z več sto lepimi in praktičnimi dobitki. Kupujte srečke! Iz Trbovelj t— Predaja občinskih poslov. V sredo popoldne se je ob navzočnosti s reškega podnačelnika g. dr. Orožima izvršila predaja občinskih poslov novoizvoljenemu občinskemu odboru. Ko so položili odborniki predpisano zakletev, je novi načelnik občine g. Klenovšek v kratkem govoru očrtal naloge nove obč. uprave ter apeliral na opozicijo, naj bi ga pri tem delu lojalno podpirala. V imenu narodnega kluba je izjavil g. Koren, da se opozicija dobro zaveda dolžnosti, ki jih ima novi občinski odbor napram občanom, da 'ho lojalno podpirala večino pri delu, ako se bo ta izogibala partizanstva. Izvoljena je bila še uprava petih članov, na kar je načelnik g. Klenovšek zaključil prvo sejo in napovedal v najkrajšem času redno sejo v svrho sestave rednega proračuna. S te seje je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter pozdravna brzojavka g. banu dr. Marušiču. t— Smrtna kosa. V Gradcu je umrl bivši inšpektor elektro obrata TPD v Trbovljah g. Pirchan, ki je bil pred par leti upokojen in se potem preselil v Avstrijo. Zaradi finega in taktnega obnašanja je bil splošno priljubljen. Kot Nemec je bil lojalen in se je vedno udeleževal narodnih prireditev, posebno vseh 9okolskih. Naj počiva v miru! t— čebelarska podružnica v Trbovljah priredi v nedeljo 30 t. m. ob 9. strokovno čebelarsko predavanje pri čebelnjaku g. Ašenbergerja na Blatih, občina Dol pri Hrastniku. V primeru slabega vremena bo predavanje pri g. Jenku, občina Hrastnik. t— Srečke državne razredne loterije so na razpolago v podružnici »Jutra«, žrebanje se vrši 4. in 5. oktobra. Iz življenja na deželi MORAVČE. V soboto 12. t. m. je bil strankin sestanek JNS, ki sta ga posetiia tudi narodni poslanec g. Cerer in predsednik sreske organizacije g. Rautar. Sestanek je bil dobro obiskan in je imel g. poslanec priliko slišati o raznih težnjah, ki tarejo tudi prebivalstvo moravške okolice in Moravč samih. V nedeljo je bil nato strankin sestanek JNS v Pečah, za katere, ga je tudi vladalo veliko zanimanje. Poročali so narodni poslanec g. Cerer, g. Rautar in g. župan Tome iz Moravč. Določilo se je, da se bodo v naprej slični sestanki vršili pogosteje. — V kratkem se bodo začela nadaljevalna dela pri regulaciji Drtiščice. Ljudje že komaj pričakujejo zaslužka. Poslano. »Slovenec« je v svoji številki 216 z dne 23. septembra 1934 na strani 6. v sredini 2. in 3. kolone objavil pod naslovom »šivilje se bore za obstanek«, zaslužke boljših šivilj, neupravičene odtegljaje za popravilo strojev in namigaval na nevzdržno stanje v mojem podjetju. Da bo javnost o tem pravilno informirana, objavljam naslednje: Vsi odbitki, razen onih za blago, so bili upravičeni šiviljam ni bilo potrebno plačevati nikakega popravila strojev. Kupovale so samo igle, sponke in jermenčke za Šivalne stroje in to le, če je katera po neprevidnosti izgubila kakšen vijak ali pero, je isto kupila pri meni po nabavni ceni. Vse te dele pa so morale kupovati le zato, da so pazile, da se jih čim manj pokvari ali izgubi. Stroški za vse te dele pa ne presegajo letno povprečno za eno šiviljo Din 21.86 ali tedensko Din 0.43. V istem članku je bilo objavljeno, da je bil zaslužek boljših šivilj tedensko od Din 115.— do Din 130.—, kar tudi ne odgovarja resnici. Podajam javnosti izvleček iz mezdne knjige za 2 meseca nazaj, in sicer od 21. VII. 1934. do pričetka stavke: Dan Izplačila 21. 7. 1934 28. 7. 1934 4. 8. 1934 11. 8. 1934 18. 8. 1934 25. 8. 1934 1. 9. 1934 7. 9. 1934 15. 9. 1934 Povprečni 6 dnevni zaslužek vseh strojnih šivilj posameznica Din 142.54 „ 129.13 „ 137— „ 131.10 „ 126.75 „ 110.02 „ 136.13 „ 132.15 „ 109.14 Majvišii6dnevni zaslužek ene strojne šivilje. Din 191,— „ 183.50 „ 163.50 „ 151.— „ 164.25 „ 135.50 „ 175.— „ 159.— „ 145.— Iz izvlečka je razvidno, da je bil že povprečni zaslužek vseh šivilj tedensko od Din 109.14 do Din 142.54. Najvišji tedenski zaslužek posameznih boljših šivilj pa celo od Din 135.50 do Din 191.—. Novo mesto, dne 27. septembra 1934. žig: Tovarna perila: JOŠKO POVH Novo mesto L*. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20.15 velefilm »Ben Hur«. Za dodatek nov Foxov tednik. RADEČE. Radečani se prav pridno pripravljamo za obrambo v primeru bombnih napadov. V ta namen smo imeli že dvoje prav odlično obiskanih predavanj g. dr. Matka Karla. Dvorana hotela »Jadrana« je bila nabito polna. Predavatelj nam je opisal vse mogoče strupene pline, s katerimi bi lahko napadal sovražnik. Po predavanju g. dr. Matka je povzel besedo tajnik Rdečega križa g. Pečnik Ivan, se zahvalil g. predavatelju in poudaril, da tudi društvo ne anraje In 3eta na trm, oa se bo v pilutem nesreče prisikočik) prebivalstvu od strani društva Rdeči križ na pomoč. Predsednik občine g. Polanc Anton se je zahvalil za lepo predavanje z željo, da bi se enaka predavanja vršila večkrat pri ravno tako zasedeni dvorani. Zahvalil se je občinstvu za ogromno udeležbo (navzočih je bilo okrog 300 poslušalcev) m pojasnil, da se bo še v teku tega leta vršila vaja za obrambo proti zračnim napadom. Potrebno je misliti na to, da si posameznik za primer nevarnosti pripravi potrebno obrambno sredstvo (masko). Občina sama pa bo dobila v doglednem času popolne opreme, ki se bodo pri vaji pokazale s praiktične strani. ŠOŠTANJ. V elovenjgraški bolnici je umri kot žrtev za vratne bolezni 26. t m. učenec 4. razreda šoštanjske osnovne šole Rado Sušel, edini sin šefa davčne uprave. Pokopali so ga ob veliki udeležbi meščanov in šolske mladine na domačem pokopališču, kjer sta v njegov spomin m tolažbo staršem govorila župnik g. Gril in šolski upravitelj g. Vrečko, mladinski zbor pa je zapel umrlemu tovarišu nagrobnioo. Nadarjenega dečka bodo vsi ohranili v blagem spominu, žalujočim staršem pa izrekajo globoko sožalie. Danes Primorje : Ilirija Dve predtekmi - Poslednja borba za točke v Ljubljani — Kdo bo prvi, kdo zadnji v naši skupini ? Glavna tekma se prične ob 16. Dala bo odgovor, kdo bo prvi v naši skupini, kdo poslednji če zmaga Primorje, mu prvo mesto skoro ne more več uiti, če se Iliriji nasmehne sreča, še ni dokončno odpravljena s stretjega mesta. O vsem tem smo že razpravljali, vse to se je že točno dognalo v raznih pogovorih in pomenkih. Sedaj še preostaja, da stopi sam dogodek v sceno. Dogodek, ki utegne razburkati vse naše športno privrženstvo in ga dneve tn dneve drži v napetem pričakovanju. Srečanje Ilirije s Primorjem se ne ponavlja prepogostoma. Ni nobenih pretiravanj. Če se danes pripeti, da zapusti Ilirija izbrano družbo jugoslovenskih nogometnih klubov in se povrne v podsavezno prvenstvo, Bog ve, kdaj se bosta domača rivala zopet se-šla v borbi za točke? Borba bo torej z vseh strani našla netivo za ogorčenost, za temperament, ki je lasten samo prvenstvenim srečanjem. 2e- Slovan : Mars Danes bo imelo športno občinstvo iz vzhodnega dela mesta priliko prisostvovati zanimivi prvenstveni tekmi med Marsom in Slovanom. Ker imata oba kluba mnogo simpatizerjev in navijačev, je pričakovati velikega obiska. Prerokovati zmago, bi bilo odveč, kajti moči obeh klubov sta si iz-enačeni. V predtekmi ob 8.30 nastopita rezervi obeh klubov. Vstopnina nizka! Jadran : Korotan Ob 10. dopoldne se srečata v prvenstveni tekmi na novem igrišču Jadrana ob Kole-ziji Jadran in Korotan. Borba bo vsekakor zanimiva. Korotan vodi trenotno v prvenstveni tabeli in bo gotovo danes skušal, da z lepo igro dokaže, da je vreden prvega mesta. Tudi Jadranovo moštvo se je skrbno pripravilo za to prvenstveno srečanje in je svoje moštvo precej izpremenilo ter oja-čilo z novimi močmi. Vabimo športno občinstvo, da prisostvuje tej lepi tekmi in da podpre mlada športna društva. Tekmo bo sodil g. Kušar Celje : Hermes Danes ob 16. se bo pričela na Glaziji v Celju podsavezna prvenstvena tekma med Celjem in Hermesom iz Ljubljane. Herme-žani bodo nastopili ojačeni in se bodo skušali revanžirati za občutni poraz (9 : 1), ki jim ga je nedavno pripravil SK Celje. Moštvo Celja bo zaradi obolelosti nekaterih igračev nastopilo v nekoliko izpreme-njeni postavi in bo moralo pokazati vse svoje znanje, če bo hotelo doseči časten rezultat. Tekma bo gotovo zelo napeta 'n vlada za njo v Celju in okolici veliko zanimanje. Sodil bo s. s. g. Ramovš iz Ljubljane. Ob 14. se bo pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« v Celju drugorazredna prvenstvena tekma med SK Šoštanjem in celjskimi Atletiki. Sodil bo s. & g. Rein-preeht iz Celja. lSletnica ŽSK Hermesa Proslava 151etnice za naš šport gotovo zaslužnega ŽSK Hermesa obsega precejšen program, ki se bo izvršil v dneh 30. sept, 6., 7. in 14. oktobra. Danes ob 14. in 17. se nadaljuje turnir table-tenisa v areni Narodnega doma. Tekmujejo najboljši igralci države. Nogomet je zasedel dneva 6. in 7. oktober s tremi turnirji in sicer v soboto nastopijo: Hermes B, Ilirija B, Triglav in Jadran. V nedeljo predpoldne igrajo juni-orji Hermesa, Primorja, Ilirije in Korotana; popoldne pa prva moštva Hermesa, Reke, Ilirije in Slovana. Naslednjo nedeljo, t j. 14. oktobra se bodo vršile kolesarske in motorske dirke, za katere vlada veliko zanimanje. Službene objave LNP (Seja u. o. 28. IX. 1934.) Ker sta SK Radomlje in SK Triglav (Hrastnik) zadostila vsem pogojem pravil in pravilnikov JNS. se predložita za sprejem v redno članstvo JNS. SK Kamnik se poziva, da zaradi sprejema v članstvo JNS predloži izvod svojih pravil. Razveljavi se sklep p. o., da se vpraša JNS za principielno tolmačenje postopanja pri verifikaciji igrišč ter se ugotovi, da igrišče SK Mladike še ni verificirano. Zaradi tega se odigrana tekma Mladika : Svoboda ne prizna kot prvenstvena tekma in naloži posl. odboru, da določi nov termin. Sklene se pošiljati k pregledu igriič v svrho verifikacije tudi zastopnika podsave-za. Določita se gg. Buljevič in Dorčec za leti je le, da se bo tudi do kraja razvijala v znamenju športne fairnesse, brez vseh nevšečnosti, ki se rade vrivajo na športno polje. Doslej so potekale borbe med obema moštvoma vedno brez omembe vrednih incidentov, naj bo tudi danes tako. Formaciji moštev še nista znani. Bržčas bosta določeni šele v zadnjem hipu, na samem terenu. Tudi dokaz za to, da se hoče i eno i drugo vodstvo spričo odločilne važnosti tekme, ohraniti proste roke za vsako eventualnost do kraja. Točen današnji spored je: ob 13.30 prt. morjanski pomladek s pomladkom Reke; ob 14.30 Primorje rez. : Ilirija rez.; ob 16. glavna tekma. G. Dušan Petkovič je po vedel Jugosla-vijino moštvo v Sofijo, zato ne more sodi ti v Ljubljani. Vskočil bo pač g. Rosenfeld iz Zagreba, ki mu je bil določen za rezervo. pregled igrišča Mladike skupno z delegatom sodniške sekcije. Vsem klubom se dostavi z ozirom na novo sprejete klube finančne pogoje za odigranje prvenstvenih tekem v posebni okrožnici. Suspendira se SK Laško s takojšnjo veljavnostjo zaradi prestopka § 50 k. n., nadalje SK Panonija zaradi nastopanja z ne-verificiranimi igralci na javni tekmi. Na to se opozarjajo za 30. IX. delegirani sodniki. Od godi se prvenstvena tekma Mladika J Slavija, ki bi se imela igrati 30. IX. ter bo določil p. o. nov termin. Uvede se preiskava zaradi neredov po prvenstveni tekmi Olimp : Šoštanj dne 23. IX. Prijava Šoštanja o poškodbi igr. Ročka se odstopi p. f. Vloga Slovana, Ljubljana proti sklepom u. o. z dne 29. VIII. se kot prepozno vložena zavrne. Imenujejo se naslednji okrožni odbori: Okrožni odbor — Maribor: predsednik dr. Planinšek, člani: Senica, Kaspar, prof. Degen, Franki, Ošlak, Selinšek, Filipančič, Kurnik, Hreščak, J. Ilovar, Lorber, Hre-ščak V., Knez, Mozetič, Fischer vsi iz Maribora ter dr. Franetovič, prof. Jelačič iz Čakovca, Peterka in Kramberger iz Murske Sobote, Vedernjak in Pogačnik iz Ptuja. Okrožni odbor — Trbovlje: predsednik Klenovšek, člani: Dolinar Ivo, Rorišek Albert, Bostjč Tone, Kovač P., Puntar L, Bra-čun J., Krhlikar Z. Lavrič M., Taufer V., Arhar F., Copar M., Guna F., Lipovšek A., Dolanc S., Glavič E., Jordan D. Okrožni odbor — Celje: predsednik: Svetek Andrej, člani: prof. Močan, Hrastnik H., Honigman, Jegrišnik, Mahkovec, Krell, kap. Canjevac, Svetek F., Seničar R. Kocmur V-, Regner Andrej, Wohlgemuth, Arzenšek, IgleT. Naroča se predsednikom, da skličejo takoj seje za konstituiranje ter izvolijo iz svoje srede ostale funkcionarje odbora (podpredsednika, tajnika, blagajnika ter kapetana). Odobrijo se sklepi zdravstveno-vzgojnega odseka ter se opozorijo vsi klubi, da morajo igralci posecati predavanja tega odseka v smislu odredb odseka. Klubi, ki imajo lastno igrišče, morajo imeti pri vsaki tekmi omarico s pripomočki za prvo pomoč. O stanju omarice mora službujoči odbornik poročati v svojem poročilu o odigrani tekmi. (Nadaljevanje seje p. o. 26. IX.) Verificira se s pravom takojšnjega nastopa za Soro: Petrovič Tihomir; s pravom nastopa 6. oktobra za Čakovečki SK: Mo-mirov Živa. Vzame se na znanje izjava igralca Logarja Petra, da preklicuje prijavo za Jadran in da ostane še nadalje član Primorja, nadalje izjava igralca Krašovca Vinka, da preklicuje prijavo za Hermes ter da ostane še nadalje član Marsa. Vzamejo »e na znanje izjave igralcev Toht Josipa, Dohr Riharda, Pojbič Karla, Dolgoš Ladislava in Hari Ludvika, da ostanejo še nadalje verificirani člani Panoni-je; predajo pa se imenovani igralci s takojšnjim suspenzom kazenskemu odboru zaradi prestopa iz kluba v klub in zaradi nastopa v poskusnih tekmah v moštvu SK Lendave. Izjava igralca Lazija Franca, da preklicuje prijavo za Muro. se ne more vzeti na znanje, ker je imenovani predan k. o. po prijavi Mure. Suspendirajo se igralci Polak Konrad, Gračnar Karol (oba Amater) in Mihelič Jože (Ilirija), dokler ne poravnajo svojih obveznosti do prejšnjih klabov. Dvigne se suspenz igralcu Zavrlo Rudolfu (Primorje), ker je v reda poravnal vse obveznosti do prejšnjega kluba. Vo\oo ostane Vika »o "®zna se ros- iko ,ere \v)sV pen\ Nikoli odprti Pristen samo v modrem ovitfcu. S takojšnjim suspenzom se predajo kazenskemu odboru igralci Goršek Emanuel (Athletik SK), Kolarič Ervin (Slovan), Lazi Franc (Mura), ker.so bili izključeni iz klubov. Ljubljanski plavalni podsavess. (Službe. no.) Važna seja upravnega odbora v torek 2. oktobra ob 18.30 v kavarni Evropi Na isto se pozivajo Wilfan Draško, Mihalefe Otmar, Ziherl Branko in Fritsch Ervin. Za vse obvezno. Kranj : škofja Loka. Veliki medmestni derbi za prvenstvo Gorenjske se bo vršil danes na Korotanovem igrišču v Kranju. Zanimanje za to srečanje, ki je glavna atrakcija jesenske sezone, je na viškn 4n bo tekmi prisostvovalo prav gotovo novo rekordno število gledalcev. Največje ia najbolj borbene čete kibicev bosta dala škofja Loka in Kranj. Velika bo udeležiba tudi iz okolice, predvsem iz Stražišča, Bit-nja, Primskovega, Nakla, Dupelj in Stra-hinja. Pa tudi iz oddaljenejših krajev, kakor iz Tržiča, Radovljice, Lesc ln drugož je najavljenih že več ekskurzij. Izid današnje tekme je izredno velike važnosti, ker bo imel zmagovalec že velike izglede _a končno osvojitev prvenstva Gorenjske. Pričetek je ob 14. s predtekmo Sora B • Korotanom B. Po tej tekmi pa se v bor-bi za točke srečata I. garnituri obeh klubov. Lahkoatletski dvomateh Maribor - Oetje se vrši danes dopoldne ob 9. na Glaziji pod pokroviteljstvom župana dr. Goričana. Hazenska tekma v Slov. Konjicah. Danes ob 15. igrata hazenski družini Ilirija in Ptuja v Slovenskih Konjicah. Sodil bo g. Baltesar iz Ljubljane. SK Slavija. Danes ob 9. morajo bfti n« igrišču Mladike na Kodeljevem: škrl, Eržen, Kržan, Gestrin, Gusto, Fajon, Aljaa, čič, Pogačar, Ošabnik, France, rez. Felherr, Cimperman. Igramo prvenstveno tekmo % Mladiko. Rediteljsko službo imajo Ogrin, Stravst, Kržan, Japel, Baumgartner, Va-lento, Kotlušek. Stranski sodnik Pečan. Reditelji naj se javijo ob 9. v garderobi. SK Domžale (nogometna »ekcija). Naslednji igralci naj bodo jutri, v nedeljo olj 14.30 v garderobi: štiftar, čad, Jovič, Hu-go, Roman, Janežič I, n in m, Mišo, Bi-tenc, Amon. Rezerva: Edo, Miro, Oto. SK Vrhnika priredi danes brzoturnir oftj priliki otvoritve novega igrišča. Razen do. mačega moštva sodeluje še SK Jugoslavija! iz Ljubljane, SK Logatec in SK Slivnica. Ob 13.30 gre sprevod na igrišče k otvorit. vi. Po tekmah je pri »Jurci« domača zabava s srečolovom. Ljubitelji narave in spon. ta, posetite nas. I ČE MLEKO ODPOVE...; ! CE PREBAVA NI V REDU: Ce želodec ne dela; Ce rabite prijetno zdravo sredstvo za okrepitev. Kaaba je za otroke in odrasle, bolne in zdrave, za športnike In turiste. Kaaba je dobra, poceni in zdrava. To Vari hočemo dokazati. Brezplačno pokušnjo in pojasnilo dobite: 1. okt. pri: A. Krivic, Frančiškanska uL S 2. „ „ Janko Spreitzer, Gajeva nI. 5 S. „ „ Rafko Koretič, Aleksandrova 4 4. „ „ A nt. Stacul, Šelenburgova nI. 4 5. „ w A. Svetina, Kongresni trg St. S 6. „ „ Simon Jurčič, Tyrševa cesta 7 KAVA HAG Y>. D. odd. KAABA Generalno zastopstvo za Slovenijo Ljubljana — Dvofakova nI. 3. Kraljestvo mode Domače halje S hladnim vremenom 3e pričnejo topli in domačni večeri v lastnem domu. Ob takih večerih žene kaj rade pozabijo na vse modne skrbi in udobna ter topla domača halja jim je več vredna, kakor najbolj ra-finirana obleka. Seveda mora tudi tako oblačilo učinkovati simpatično in »osebno«, vendar pa ne sme biti preveč komplicirano ukrojeno, ker bi sicer zgrešilo svoj poglavitni smoter — udobnost. Tvorivo za domačo haljo naj bo trpežno, toda ne preveč enolično, kajti nobeni gospodinji ne pristoja v lastnem domu vloga ^pepelčice«. Letos imamo veliko izbiro tvoriv, ki so učinkovita in trpežna obenem, najbolje pa so se še izkazali razni pra.lni baržuni, ki so večinoma črtasto tkani. Zaradi večje udobnosti imajo moderne domače halje obliko plaščne obleke in jih zapnemo postrani z gumbi ali pa s širokim pasom v obliki šerpe. Mnogo pozornosti posveča moda rokavom, kar je povsem razumljivo, če po-misbmo, da je ostali kroj skrajno preprost in da moremo edino z rokavi doseči nekaj več učinka. Najbolj priljubljeni so spodaj razširjeni »kelihasti« rokavi, ki imajo večinoma tričetrtinsko dolžino in so barvasto podloženi. Jako slikoviti so tudi z zvončastim volanom okrašeni rokavi, ki delujejo posebno graciozno. Taki rokavi zahtevajo podoben ovratnik, ki je ukrojen v obliki zvončaste serpentine (1. skica). Gladka, preprosta, spredaj z gumbi zapeta žametasta obleka je elegantna in praktična. Seveda moramo v to svrho izbrati tvorivo v lepi modni barvi, kakor listnato zeleni, rjasto rdeči, kardinalno vijoličasti ali vinsko rdeči. Tako obleko Raj se bo nosilo v Parizu? Kaj se bo nosilo na Dunaju? odgovor na to dobite v naši zimski damski kolekciji. Cene naših plaščev so od 240—1290 Din. V naši kolekciji najdete vse, kar iščete. Vljudno Vas vabimo na brezobvezen ogled naših damskih plaščev v naših prodajalnah. Na željo Vam pošljemo nekaj plaščev na poizkušnjo v stanovanje. TIVAR OBLEKE Cvetlični kot v majhnem stanovanju Skoraj vsaka gospodinja ima nekaj cvetlic in rastlin, ki jih neguje z veliko vnemo. Enobarvna stena in preprosta, nagubana zavesa tvorita pravo ozadje za cvetlični kot, ki ne bi smel manjkati v nobenem stanovanju. Vprašanje primer- nega stojala za cvetlice zanima toliko dobrih strokovnjakov za notranjo arhitekturo, da ni prav nič čudnega, če se skoro vsak dan pojavijo nova, posrečeno zamišljena stojala za cvetlice. Najnovejša pridobitev v tej stroki je originalna polica v dveh barvah iz brušenega laka, ki je obi-ta z malimi okroglimi ploščicami iz svetle kovine, ki služijo dvojnemu namenu: prvič ovirajo, da bi cvetlični lonci drčali po gladki lakirani ploskvi, drugič pa močno povečajo slikovitost takega stojala. opremimo z malim kepom v nežnem pastelnem tonu, ki ga obrobimo s krzneno progo (2. skica). Meja med jutranjo haljo in domačo obleko, ki smo ju poprej strogo razlikovali, je danes povsem zabrisana, kajti .vse jutranje halje imajo obliko čedne, domače obleke. Preprosto domačo obleko, ki je po svojem kroju še najbližja prejšnjim »jutranjim haljam«, vidite na naši predzadnji skici. Zanimiva je poševna proga gumbov in odgovarjajoči, diagonalno ukrojeni re-verji iz svetlega pralnega tvoriva. Velik, našit žep in svetle manšete izpopolnjujejo to enostavno, a ljubko domačo haljo (3. skica). Najbolj značilno obliko moderne domače obleke predočuje naša zadnja skica. Tudi tukaj ima kroj obliko plašča, dve sponki pa zapenjata tik pod vratom stransko polo obleke. Zanimiv je dvostranski pas v obliki šerpe, ki je podložen z istim barvastim tvorivom, kakor tričetrtinski, kelihasti rokavi. Zamisel dolge domače obleke, ki sega do tal, se je dodobra preživela, kajti moderno žena rabi zlasti doma obleko, ki jo ne ovira pri delu. Razen tega pa se vsaka žena prav rada odpove »svečanemu« vtisu, ki ga dela dolga domača halja, ker si je svesta, da v kratki domači obleki bolj mladostno učinkuje! Kodrčki na čelu spadajo v isto dobo, kakor veziva, tafti, volani in razna druga okrasja, ki jih je naša moda s takšno vnemo prevzela iz starih modnih arhivov. Ni čuda torej, da se tudi nove pričeske ravnajo po starih vzorcih! Najprej nam je moda prinesla ljubke kodrčke na tilniku, sedaj pa še ko-drčke na čelu, ki tvorijo pravo, pravcato »čopko«. Naša skica predočuje novo pričesko, ki ji v merodajnih krogih proroku-jejo mnogo uspeha. Na brezobvezen ogled velike zaloge modnega krzna krznenih jopic in plaščev vabi cen), dame tvrdka L.R0T krznarstvo LJubljana, Mestni trg St. 5* Črtajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE iN SVET*4 Ines - Ines - Ines edino sredstvo proti izpadanju las se dobi spet v Ljubljani, Novi trg l/I. Cena 30 Din. Čuvajmo se prehlada! V jesenski dobi so j ako pogosta obolenja zgornjega dihalnega aparata (nosne in ustne dupline, žrela in bronhijev); da se i:h obvarujemo, moramo posebno paziti tudi na dihanje. Pravilno diha človek skozi nos, in s tem prepreči, da vstopijo v orzarvizem škodlli-va tuja telesca, predvsem prah in bakterije. Razen tega regulira dihanje skozi nos temperaturo in vlažnost vdihanega zraka, tako da vstopi' ta, primerno pripravljen, v pljuča. Zato se mora vsako obolenje, ki bi oviralo dihanje skozi nos, takoj po strokovnjaku odpraviti Ce dihamo skozi usta, j« nevarnost da nastopijo vnetja in različni katarji, mnogo večja. Pa tudi druge posledice ima lahko tako dihanje: zanimivo je, da občutijo posebno otroci, ki dihajo skozii usta, ponoči večjo potrebo po uriniranju. Po k g teea razpokaio ustnice, prav lahko obole tudi zobje in ustna sluznica. Vnetje mandljev (angina) je pogosto posledica neprav Inega dihanja, ki vipliva tudi na prebavo, ker se mora z žvečenjem prekimiti, da se pride zopet do zraka. Dihanje skozi usta je tudi vedno hitrejše in bolj površno, zato je izmenjava plina v pljučih zmanjšana in delo srca povečano. Lahko je dokazati, da so ljudje, k: dihajo skozi usta pri telesnih naporih mani odporni in bolj izpostavljeni prehladu kakor pa tisti, ki dihajo skozi nos. Tudi spanje je pri tistih nemirno, vrat in usta postanejo suha. Težke sanje in mora so lahko nadaljnja posledica. Važen faktor pri obrambi prehlada je tudi utrjevanje. Zračne, ne pretopit obleke in kopeli, po katerih se mora dobro telo {rotirati, so posebno priporočljive. Važno vlogo pri utrjevanju igra tudi šport, samo pretiravat" «e ne sme. Radio Nedelja, 30. septembra. LJUBLJANA 7.30: Hej tnrbaču! (vojaške godbe na ploščah). — 7.45: Telovadba (Pustišek). — 8.15: Poročila. — 8.25: Jazz orkestri iz raznih dežel na ploščah. — 8.55: Harmonika solo (g. Stanko). — 9.40: Versko predavanje (dr. Regalat Cebulj). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Samospevi g. Bernot-Golobove. vmes radio orkester. — 11.40: Otroška ura (Manca Komanova). — 12: Cas, radio orkester. — 16: Desinfekcija kot obrambno sredstvo ,proti nalezljivim kužnim boleznim (dr. Hribar Leopold). — 16.30: Kako se je ženil Smuk Vrban — šaljivi prizori. — 20.00: Svoji k svojim! — 30.20: Violinski koncert gdč. Francke Ornikove. — 21: Radio orkester, vmes čas, poročila, jedilni list. Ponedeljek, 1. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Koncert havajskih kitar na ploščah. — 1250: Poročila. — 13: Cas, Josephine Bakerjeva na ploščah. — 18: Ob 60 letnici Fr. Ks. Meška (Vera Do-stalova). — 18.20: Radio orkester. — 19.30: Narodno gospodarstvo v oktobru. — 19.50: Cas, jedilni list. — 20: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20.20: Uvod v opero. — 20.30: Prenos opere iz Beograda. V odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 17: Narodne glasba. — 19: Komorna glasba. — 19.05: PloSče. — 20.30: Prenos Nicolaijeve opere »Vesele žene Windsorske« fe gledališča. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Pevski koncert. — 20.30: Prenos opere iz-Beograda. — PRAGA 19.30: Pesmi. — 20.10: Glasbena radio montaža »Morje«. — 21: Cerkveni koncert. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: Orgelski koncert — 20.35: Pevski koncert — 21: Orkester. — 22: Pie- Slovenska, MIIO domača izdelka »Huber-O tus« milo in »Perion« pralni prašek vas bosta zadovoljila. Boljša in cenejša sta. Zdravniška posvetovalnica Ferdinanda. Izpuščaj, ki se Vam je pojavil pod opisanimi okolnostmi, je verjetno živčnega izvora ali pa slučajen. Prizadeta mesta umivajte s salicilnim špiritom in jih nato napudrajte. Tudi vroče kopeli so priporočljive. Skrbite za redno odvajanje in ogibajte se ostrih jedi. — T. E- Brod. Ce ni kake. organske napake, kar pa lahko ugotovi samo zdravniška preiskava, so opisani pojavi živčnega izvora. Poleg tega se zdi, da igra tudi slabokrvnost veliko ulogo. V tem primeru bi bilo večtedensko prebivanje v kakem gorskem kraju na mestu. — Naročnica. Lišaj, ki se Vam je napravil nad ušesom, morate predvsem čuvati pred vsakim draženjem; ne smete se torej praskati ali pa celo odtrgati kožice, ki se napravi nad njim. Tudi ostrih mazil ne uporabljajte brez zdravniškega nasveta. Za sedaj Vam pa priporočamo Desitin pasto, katero si vsak večer namažite in zjutraj odstranite z olivnim oljem — H. S. Vzroki, da postanejo nohti strgani in nekako segniti. niso znani in je zaradi tega tudi zdravljenje težko. Poskusite pa lahko s sledečim mazilom: Cer. alb. 10 o-Ol. amygdal. amar., Pulv. Cremor. tartar. aa. 20. o-Alum, pulv., Acid. citr. aa. 2, o-. — A. Z. Ce po štirinajstih mesecih niste opazili nobenega znaka kakega obolenja, se lahko smatra, da ste zdravi, ker kapavica se pojavi običajno 4—5 dan, sifilis pa 3. do 5. teden po infekciji. Da boste pa popolnoma sigurni. Vam priporočamo, da greste v državno ambulanto, ki Vam je, če ste ubožni, brezplačno na razpolago. --A. B. Pri mastnih laseh Vam priporočamo, da jih umivate z milnim špiritom, nato pa izprašite lasišče dva- do trikrat na teden s sledečim pudrom: Sulfur. praecip., Calc. phosphor., Tale. venet. aa. 20. o. Po štirih tednih pa zvečer namažite glavo dobro z oljem, da s tem odstranite prah, drugi dan si zopet umijte glavo z milnim špiritom in nato ponovite prašenje z imenovanim pudrom. niča OOLOGNE _ _ »SOIK DE PARIŠ« — == Je zavita sedaj v originalni škatlici.^ PUDRA »SOIB DE PARIŠ« "-==• Izkoristit« torej to edinstveno priliko ln* kupite pri svojem parfumerju po normalni ceni ta odlični puder! Naša kompletna serija »Solr de Parls« se dobiva v vseh trgovinah te stroke. BOURJOIS PARFUMEUR-PARIS = Depot i BELA VART, ZAGREB. Smičiklosovo uL 23 nos iz Prage. — VARŠAVA 20: Koncert orkestra in solistov. — 21: Za ljubitelje stare glasbe. — 22.15: Ples. — DUNAJ 11.30: Plošče. — 12: Orkester. — 16.20: Plošče. — 17.25: Klavirske skladbe. — 19.30: Mešan program. — 21: Opera »Evangelnik«. — 23.20: Dunajske pesmi. — 24: Jazz. — BERLIN 20.10: Zabaven program. — 20.50: Okultistični večer. — 22.20: Afriške noči. — KOENIGSBERG 20.10: Mešan program. — 21: Skladbe za čelo. — 21.30: Dramski večer. — 23: Orkestralen koncert. — STUTTGART 20.30: Virtuoznost na kitari. — 20.50: Prenos iz Berlina. — 22.30: Polka. — 23: Orkestralen koncert. — 24: Ples. _ BUDIMPEŠTA 19.50: Klavirske skladbe. — 20.40: Koncert solistov. — 21.50: Ciganska godba. — 23: Plošče. — RIM 17: Orkestralen in pevski koncert. — 20.45: Skladbe po izbiri poslušalcev. — 22: Mešan program. Torek, 2. oktobra. LJUBL.ANA 11: Šolska ura: Uvodna beseda predsednika JUU Ivana Dimnika. nato: Ob 100 letnici Fr. Erjavca (prof. Kola-rič). — 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Taras Sevčenko (dr. Preobražemskij). — 18.20: Radio orfkester. — 19: Otroška ura (ga. Medvedova). — 19.20: Ga. Herta Kralj poje otroške pesmi. — 1950: Čas, jedilni list. program za sredo. — 20: Dr. Janko Šafarik. — 20.20: Dramatični prizor »Univerzalni genij« (gg. Mir- ko Jelačin m Danilo). — 21: Radio orkester, vmes napoved časa in poročila. —■ 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16.30: Onkester. — 19.30: Jugoslovenske pesmi. — 20.30: Prenos z Dunaja. — 22.15: Orkestralen koncert. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Klavirski trio. — 17.45: Lahka glasba. — 20.15: Koncertni večer. — 21: Igra. — 21.15: Klavirske skladbe. — 21.45: Plošče. — 22.15: Narodne pesmi. — PRAGA 19.10: Pesmi. — 19.30: Orkester. — 20.10: Klavirski koncert. — 20.35: Slušna igra. — 21.35: Skladbe za čelo. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.55: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.10: Prenos opere iz gl-edališča. — DUNAJ 12: Plošče. — 15.40: Otroški koncert — 16.10: Plošče. — 17.20: Pesmi. — 19: Cerkvena glasba. — 20.30: Leharjev večer. — 22.50: Voiaška godba. — 24: Godalni kvartet. — BERLIN 20.10: Mozartov večer. — 22.20: Operna glasba. — KOENIGSBERG 20.10: Slušna igra. — 21.20: Zborovski koncert. — 22.50: Lahka godba orkestra. — STUTTGART 20.50: Orkestralen in violinski koncert. — 22.30: Plesna glasba. _ 24: Skladbe za violino in klavir. — BUDIMPEŠTA 1750: Violinski koncert — 19: Salonski orkester. — 20.30: Prenos z Dunaja. — 22.30: Jazz. — RIM 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Koncert orkestra m solistov. — 21.30: Veseloigra. — 22: Lahka in plesna muznka. Po šahovskem svetu Našo šahovsko rubriko je — prepričani smo, da v splošno zadovoljstvo čitateljev šahistov — zadnja leta urejeval šahovski velemojster g. dr. Vidmar. Zaradi prezaposlenosti z drugim delom pa je sedaj uredništvo odložil in nam svetoval, naj poskusimo pridobiti za sotrudništvo današnjega najod-ličnejšega slovenskega in jugoslovenskega šahista g. Vasjo Pirca. Čitate-Ijem lahko sporočimo razveseljivo vest, da se nam je to res posrečilo. Gospod Vasja Pire nam je obljubil svoje stalno sotrudništvo in nam bo pošiljal prispevke za vsako nedeljsko številko. Prvi njegov prispevek objavljamo že danes. Letošnje poletje je prineslo celo vrsto pomembnejših šahovskih prireditev. Po velikem turnirju v Curihu se je vršil, istočasno z našim v Mariboru, turnir nemške šahovske zveze na Češkoslovaškem v kopališču Liebwerda. Z razliko dveh točk je sigurno zmagal velemojster Flohr z 9 Vz točkami od 11 dosegljivih točk. Drugi je bil Samisch iz Berlina, tretji češki Nemec Gilg. Znana Avstrijca prof. Becker in mlada Eliskases sta tokrat slabo odrezala in delila samo 7.—9. mesto. Pred kratkim sta bila istočasno zaključena turnirja v Linzu in Sopronju. V Linzu sta Becker in Eliskases popravila svoj neuspeh in si razdelila prvo in drugo mesto. Tretji je bil Muller, ostalih 11 mest pa so zasedli avstrijski, holandski in rumunskl amaterski igralci. V šopronju je prepričevalno zmagal Spielmann z 9% točkami od 11. Drugo in tretjo nagrado si delita s 7% sir G. Thomas in Italijan grof Sacco-ni. Presenetil je uspeh 17 letnega Madžara Szaba, ki je prvič nastopil na mednarocU nem turnirju in si delil s starim interna-cionalcem dr. Vajdo 6. in 7. mesto. Veliko pozornost je vzbudil koncem avgusta turnir ruskih mojstrov v Leningradu, ker sta se kot gosta udeležila tudi holandski velemojster dr. Euwe in Dunajčan Kmoch, in je tako turnir služil kot nekakšno merilo za moč ruskih igralcev. Euwe in Kmoch sta začela odlično in nekaj časa vodila, potem pa sta kar po vrsti izgubljala in se izredno slabo plasirala. Euwe je bil šesti. Kmoch je delil 7.—8. mesto. Za dr. Euweja. ki se bo prihodnje leto boril z dr. Aljehinom za svetovno prvenstvo, je to še posebno presenetljiv neuspeh. Prvih pet mest so po težki medsebojni borbi zavzeli: 23 letni ruski prvak Botvinnik s 7*4 od 11 (čeprav je moral skoro vse partije zaradi bolezni odigrati za drugimi), Rabinovič, Romanovski in Rjumin s 7 in Kahn s 6 točkami. Botvinnik je kot prvi dosegel samo 66%, kar kaže, da so bile moči precej izenačene. Tudi Amerika je dala v avgustu zanimiv turnir v mestu Syracuse (država New York). Udeležili so se ga razen Marshalla vsi najmočnejši kevernoameriški igralci in tudi dva evropska mojstra, italijanski prvak Monticelli in nemški novinar dr. Seitz. Tudi ta turnir je prinesel senzacijo. Zmagal namreč ni favorit Kashdan, temveč 23 letni Samuel Reshewsky (prej Rze-szevvski) z 12 točkami od 14, kar IV2 točke pred Kashdanom, ki je dosegel 10% točke. Reshewsky je poljskega porekla in je vzbujal pred dobrimi 15 leti po širnem svetu pozornost kot čudežni otrok. Imel je že takrat mojstrsko moč v šahu in je prirejal razne produkcije po Evropi in Ameriki. Ko pa se je potem stalno naselil v Ameriki, je za 10 let popolnoma opustil šah. šele I. 1931 se je zopet pojavil v tur-nirski areni v Ameriki, dosezal pa je samo srednje uspehe. Poznavalci so že takrat prorokovali njegov nadaljnji razvoj, toda Reshewsky se baje sam še ni mogel odločiti. da bi se zopet bolj resno poglobil v šah. Zmaga v Syracusah ga je sedaj postavila v vrsto najmočnejših igralcev na svetu. — Ostala mesta tega pomembnega turnirja so zasedli Dake in Fine 10 točk. Kupchik 9%, Horowitz 8%. Herman Stei-ner 8, Monticelli 6Ms. Reinfeld. Santasier 6. Denker, dr. Seitz 5, Araiza (prvak Mehike) 4%. Tholfsen 3, Martin (prvak Kanade), Naslednja partija s turnirja v Svracusah dobro ilustrira igro Reshewskega. Indijska otvoritev. Beli: Reshewsky črni: Araiza 1. d 2—d4 Sg8—f6 2. c2—c4 e7—e6 3. Sgl—fC b7—b6 4. g2—g3 Lc8—b7 5. Lfl—g2 Lf8—M + Tipična pozicija te, takoimenovane >pol- indijske« obrambe. V zadnjem času je prišla že zelo iz mode, ker velja kot slabša za črnega. 6. Lcl—d2 Dd8--e7 7. O—0 Lb4 : d2 Potrebno, ker sicer igra beli Lf4 ali g5 in skuša potem z a2—a3 loviti črnega lovca. 8. Ddl : d2 d7—d6 Bolje je morda 0—0, 9. Dc2, Le4! ali 9. Sc3, Se4!, 10. Dc2, Sc3:, 11. bc3:, fo. Borba gre za točko e4. 9. Dd2—c2 c7—co Ta poteza jasno slabi črno pozicijo, ker sedaj točka d6 ni s kmetom hranjena. Na d4 črni itak ne bo smel nikdar vzeti, kmet d6 bi bil potem preslab. Bolje je bilo še vedno Le4. 10. Sbl—c3 Sb8—c6 11. Tal—dl 0—0 12. d4—d5! Dobro preračunana, pa tudi potrebna poteza, črni je namreč hotel igrati e6—e5 in ogrožati točko d4. 12..........e6 : d5 13. c4 : d5 Sc6—b4 Nič bolje ne bi bilo Se5 zaradi 14. Se5:, De5:, 15. e4 in nato še f4. Beli bi hitro prodrl v centru. 14. Dc2—b3 a7—a5 15. a2—a3 a5—a4 16. Db3—c4 b6—b5 ?! Po Sa6 ali La6 bi bil črni pozicijsko izgubljen. Igrana poteza pa vodi vsaj do izredno divje in zanimive kombinacijska igre, čeprav ugodne za belega. 17. Sc3 : b5 Lb7 : d5 18. Dc4—f4! Napada še kmeta d6. 18..........De7 : e2 19. Sb5—c7 Edina, toda tudi dovolj močna poteza. Grozilo je seveda Db5: ali Sd3. 19..........Sb4—d3 20. Df4—d2! Zopet edino. Ni šlo 20. De3 zaradi De3:» 21. fe3 : Lf3:, 22. Lf3: (Tdl je napaden), Tc8. Sedaj pa ta varijanta ni mogoča, ker po zamenjavi dam stoji trdnjava na d2 ia beli po Lf3: lahko igra Sa8:. 20..........Sd5 : f3 21. Sc7 : a8 c5—c4 Najbolje. Kljub kvaliteti manj dobi črni s kmeti v centru še vsaj nekaj igre. 22. Sa8—b6 d6—do 23. Lg2 : f3 De2 : f3 24. Dd2—e3 Grozilo je Te8. 24..........Df3—h5 Bolje je bilo morda poskusiti srečo z De3:. Po 25. fe3:, Sb2: pa bi beli igral 26. Td4! c3. 27. Sa4: ali 26.....Tb8, Sd5: in bi dobil v končnici. V srednji igri črni nima izgledov. 25. f2—f3 Tf8—e8 26. De3—d2 Dh5—e5 27. Sb6 : a4 d5—d4 28. b2—b3 Sf6—d5 29. b3 : c4 Sdo—f4 Obup. 30. g3 : f4 31. Kgl—hI 32. Tdl—el 33. Tfl—gl 34. Tel : e3 nekoliko prepozno, vdal. Sd3 : f4 De 5—g5 Te8—e3 Dg5—h5 in črni se je, Vasja Pire Rešitev križaljke „Kolo" Vodoravno: 1. koš 4. sokol, 6. enoten, 7.srep. 8 ata. 9. fanal, 12. gn. 13 ro, 14. atomi. 16 nima. 17 bin. 18 osoli, 21. pet-pedi 22 Tdae, 23 nla 24 As. Navpično: 1. Konstantinopel. 2. okoran, 3 šote, 4. se. 5. lep. 8 Afganistan, 10. arma 11. lol, 15 om, 17. boed, 19. le, 20 id. 21. pinakoteka. Tajfuni, cikloni in sarnumf Viharji, ki opustošijo cele pokrajine Japonska poročila govore o tisočih mrt-rih in ranjenih, o milijonskih gmotnih ikodah, ki jih je povzročil zadnji tajfun oad Osako in Kiotom. Ta tajfunska katastrofa je nekaj tipičnega za Vzhodno Azijo. Ne mine leto, da bi tam ne divjal po en ali po več teh vrtinčastih viharjev s podobnimri ali še hujšimi posledicami. Ti viharji drvijo z •brzino 70 in še več kilometrov na uro preko morja in kopnin in gorje vsemu, kar jih ovira na njihovi poti! Običajno jih spremljajo še strašni valovu, ki v trenutku preplavijo obrežja, postavljajo cela mesta pod vodo in odplavljajo cele vasi. Vredni brat tajfuna je tornado v zapad-•nih delih Atlantika in nad ameriško celino. Kot »kopni tornado« se pojavlja skoraj iredno spomladi v ozemlju Mississippija in nič se ne more upreti njegovi sili, kadar spusti svoj rilcu podobni vrtinec na tla. V tem vrtincu se razvijajo baje brzine do 1000 km na uro. Prebivalstvo, ki ga opozori na pretečo nevarnost majhen, temen oblak na obzorju, beži prestrašeno v posebne »tornadne kleti«, kajti iz izkušnje je znano, da bo ta oblaček t najkrajšem- času pokril vse nebo in prinesel strašno razdejanje. Tornadu podoben je ciklon, kratek-, toda. tem silovitejši vrtinčast vihar, ki divja v svojem polnem obsegu večinoma v tropskem delu Atlantika. Ko ostavi ta pas, se razširi in izgublja .pri tem svojo moč. Čisto druge vrste so p.uščavni peščeni viharji, ki divjajo v Severni Afriki ter Sprednji Aziji in jih imenujejo »samume« ali po egiptovsko »šamzine«, kar znači, da piha ta veter baje — 50 dni. Ti viharji so vedno izredno suhi in vroči (do 50 stopinj C in več), najbolj nevarni pa zaradi tega, ker dvigajo ogromne mase peska, ki zatem-njujejo nebo, da ne vidiš niti 2 m pred seboj. Neštete karavane, mnoge vasi in mesta so že izginila v tem. pesku. Monsun je .močan veter, ki piha v tropski Aziji in spreminja vsakega pol leta svojo smer od morja proti kopnemu in narobe. Ta sprememba, ki jo povzročajo temperaturne razlike med "kopnim in morjem, pomeni obenem 'spremembo letnega časa. Po njej se vrstijo tu suhe in dežev- ne letne dobe. Skoraj izključno tropski veter, ki je pozimi najmočnejši in na j stal* nejši, je tudi pasat. Nastaja na morjih in piha na severni polobli kot severovzhodni, na južni pa kot jugovzhodni pasat. V evropskem ozemlju Sredozemskega morja dobimo sloviti »široko«, kri je .ob, bregovih Italije in Dalmacije vroč in Via-žen, drugod pa vroč m suh. Če dospe do •-italijanskih Alp, postane pravi »fen«, vroč južni veter, ki pada v alpske doline s sunkovito divjostjo in ograža plovbo na velikih alpskih jezerih. Fen ima to dobro lastnost, da odnaša zimski sneg. Južno Francijo obiskuje redno hudi, mrzli in suhi pedni veter mistral, pred katerim morajo naselja, polja, železniške in druge..-.odprave v delti Rhone med Avignonom in Marseillem ščititi z močnimi cipresnirni mejami. Naš dalmatinski »meštral« ali »maestral«, ki piha v poletni dobi skoraj vsak dan. je proti njemu zelo pohleven, dočim tega o zimski burji na gornjem Jadranu, in zimskem »jugu« na spodnjem Jadranu ne moremo trditi. Ztfc. uftu Zoro goda proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od higijenske- ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radiceva (Duga) ulica 32 Pri naročilu navedite vašo naravno Barvo las. 63 Nagrada za Dimitrova Preko Revala poročajo iz Moskve, da je Stalin poklonil Dimitrovu za njegove zasluge za svetovno revolucijo veliko naselbino v bližini Moskve. Dimitrov je po6tal ilastnik tudi vsega zemljišča, ki spada k naselbini in bo obdržal to kot osebno kst Mesna ali rastlinska hrana Originalna dirka v Budimpešti Ob veliki udeležbi občinstva se je vršila v Budimpešti originalna tekma, tek na 1000 metrov, ki naj bi odločil vprašanje, katera hrana dela človeka krepkejšega, mesna ali rastlinska. - ?.*..:'. r- - • Tekmovala sta dva 801etnika, stara prijatelja Jeno Horby in Sandor HoItay. Vse svoje življenje sta živela v najlepši- rped-sebojni slogi, ki jo je malo kalilo samo to, da je bil Horby prepričan, pristaš mešane, pred vsem mesne hrane, HoItay pa strog vegetarijanec. Horby je poleg tega popil tudi tucat skodelic močne kave na dan, je kadil in se ni branil dobre kapljice, Holtay pa je bil poosebljena vzdržnost,: pil je vodo, komaj da si je ob nedeljah prL ZA JESEN NUDIMO zelo ugodno moderna angleška in češka su-kna za obleke, površnike in hubertus plašče. Vsa oblačila za gospode po meri in niaj-ceneje: Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Milijonarjeva hči in Srizer Posledice prepovedane ljubezni Pred kratkim 60 poročali listi o hčerki nekega ameriškega milijonarja, ki se je poročila s šoferjem tovornega avta. Mlada dama se je seveda kmalu premislila in se ločila. V njeno sled je stopila sedaj 18-letna Silvija Martinova, hči znanega ameriškega multimilijonarja in svakinja angleškega avtomobilskega dirkača Kaye Dona. Dekle in njesna mati sta imeli že več let lepega in mladega južnoameriškega frizerja Roberta Ezequella, ki je zna'l poleg tega tako zanimivo govoriti, da se je mladenka vanj zaljubila. Nekega dne je prišlo njiju razmerje na dan in doma je doživela zaljubljena hči grozovito sceno. Novinarjem, ki so pograbili to zadevo, je mati naslednjega .dne izjavila: »S -poroko ne bo nič. S tem moškim že ne. Silvija je mojih misli. Dopovedali smo ji, da se moti, če misli, da bo z njim srečna.« Videti je bilo, da se je mlada dama uklonila svojim staršem. V resnici pa se je srečavala tajno z Ezequellom in pred nekoliko dnevi sta se prav tako tajno poročila. Duhovnik je moral mlademu možu obljubiti, da bo 34 ur molčal o tej poroki. Duhovnik je obljubil in tako se je zgodilo, - VSAK DAN ENA »Njegove gosli so stare že nad sto let.« »Takšen umazanec! Zahteva ti za koncert 30 Din vstopnine, pa ti še gode na tako star instrument!« Repertoarji Drama. i . Začetek pb- 50: Nedelja. 30.: Gusalnica. Premiera. Izven. Ponedeljek. 1, oktobra: Zaprto. Torek, 2-: Orlic.' A. "' ' • - Začetek ob 20 Nedeija. 30-: Sveti Anton, vseh zaljubljenih : patrom. Izven.-- • - ; Ponedeljek, 1. oktobra! Zaprto ToFek« 2.: Zaprto. • = MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek; 2. oktobra: Hamlet Otvoritvena 'predstava. Izven, v Sreda, 3.: Zaprto. Četrtek,-Hlapci. Premiera. INSERIRAJTE V „JUTRU" Zahtevajte v lastnem interesu samo Perma-Tex original ameriški gum... 5 letno jamstvo. Pod imenom izdeluje pecilni prašek in vanilinov sladkor tovarna »Pekatete« IDAMSKI MODNI ATELJE JOSIPINA IGLIČ LJUBLJANA, GAJEV A ULICA ŠT. 8,111. (dvigalo, Dukičev blok) NIZKE CENE! SOLIDNO DELO! Krasna izbira najnovejših krojev. Iščemo rouleaux - tiskarja :za večbarvni stroj. V poštev pride samo tiskar z dolgoletno prakso, ki je vajen tudi postrežbe in manipuliranja z valjarji. Ponudbe z referencami in navedbo plačilnih pogojev pod »265« na Propaganda a. d., prej Jugomosse a. d., Beograd, poštni pre-tinac št. 409. Pozor! Pozor! Zgornje in spodnje IE':'; podplate, ševro, boks, pitlinge, kravine, krom usnje vam nudi najceneje kakor tudi zadnjo novost dataskih torbic, aktovk, kovčegov, šolskih torbic, denarnic^ nogometnih žog in pasov FRANC ERJAVEC trgovina usnja na drobno in debelo Ljubljana, Stari trg št. 18« I Stisnjen Čevelj prepreča obtok krvi. Nosite zatorej „RAX" sponke za čevlje ki so elastične in mnogo elegantnejše? Za Slovenijo: ALOJZIJ HOČEVAR/ Ljubljana, Resljeva cesta 3, pritličje; AKO ŽELITE, DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL : , ~ ; dajte mu »Energin« za jačenje krvV fiv-^ cev in teka. »Energin« krepi kri, .jači., živce, dela apetit, pospešuje razvoj otro- ' ka. Ded 3 krat na dan po malo žličico' ' okusnega »Energlnac. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v jpol-Utrsklh steklenicah. 1 steklenica Din 35.—. (Reg. S. br. 4787-32) Potujem pet mesecev v letu po vsej Sloveniji in Hrvaški. Iščem še zastopstvo prvovrstnega, dobro idočega predmeta. Sem verziran v vseh panogah trgovine ter šem kavcije zmožen. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Branche egal«. 8124 Razpis. SLOVENSKO LOVSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI razpisuje 1. januarja 1-935. službi društvenega tajnika in urednika svojega glasila „Lovec". Zahteva se strokovna, teoretična in. praktična izvežbanost. Plača po dogovoru. Prošnje z dokazili o sposobnosti naj se vlože do 15. oktobra C 1. " ODBOR S. L. D. Za jugoslovanski patent štev. 8.118 od 1.' novembra 1930 na: Plinska komora za samodel-no strelno orožje, posebno puške - (»Gaskammer fUr selbsttatige Schusssraf-fen, insbes. Gewehre) ?e iščejo kupci aH odjemalci flcene. Cenjene ponudbe na: ing. Milan šnklje, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 2. 8135 Para ja ciglarima . izdavače se izrada i pečenje 1,500.000 do 2,000.000. kom. cigle i crepa. Za uslo-ve obratiti se Gradjevinškom Odeljenju Državnog Dobra Bel j 6 u Kneževu (Ba-ranja) najdalje do 20-og oktobra o. g. Kupujte najboljše in najcenejše peči „Soko" in prihranili boste na gorivu in materijalu. Na tisoče prodanih, na tisoče zadovoljnih! Dobiva se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: VOJVODJANSKA LIVNICA, d. d., Novi Sad Zahvala. Podpisani Ivan Hribernik se zahvaljujem »Dravi« gosp. zavarovalni zadrugi v Mariboru za kulantno izplačilo zavarovalnine po umrli materi, ki je bila zavarovana komaj 6 mesecev, ter domačo zavarovalno zadrugo »DRAVO« vsakomur toplo priporočam. — Hribernik Ivan, Pod Kraj. 8127 f» Presto" idealni aparat za brušenje klinic omogoča prijetno britje. — Klinica, brušena na »Presto« aparatu, je zopet kot nova — štedi torej denar. — Cena je Din 30.—. Poštno povzetje Din 34.50. Sprejmemo za vsako mesto samoprodajalce n ČEHOSTAKLO" B. LISEK LJUBLJANA. F« Bodner zaloga klavirjev Maribor Gosposka ulica št. 2 Zastopstvo klavirjev Wlirschinger Salonski pianino Din 15.500 na mesečne obroke Din 300. masivna, tik pred vojno zidana, podklete-na, 4 parketirane sobe, kuhinja, pritiklina elektrika; vodovod, 1600 m2 ograjenega vrta, pod Golovcem naprodaj za 160.000 D'iix Polovica plačljiva v gotovini, ostanek proti 6 odst. obrestim čez več let. Pojasnila pri »Posest«, realitetna pisarna, Miklošiče* va c. 4. VELIKA IZBIRA! — NIZKE CENE! cene novodošlega blaga so: * V Din Flanela za perilo • . . * Flanela za-.perilo . - . Flanela za pižame ...., .. JZefir za srajce . ,' . ... Brisače meter . . . . Fianela-rjuhe, 220 dm^ Ia ' Klot Odeje ; . . ... Posebna velika izbira modnih š t o £ o v za plašče. - ...-,- ~ ,.. ... Lastni izdelki belega blaga 6.50 Creppe de Chini, 90 cm . Din 22.— 7.50 Volneni štof, šir. 100 cm . M 17.— 8.— Volneni štof,. vzorčast . . „ 27— 7.— Volneni mode krep, 140 cm „ 80.— 6.— štof zaj plašče..... « 48.— 38.— štof za plašče, enobarven . „ 68,— 110.— Štof za modne plašče od 80.- - do 180.— Kontenina , Sifon, 70 cm . Sifon,- 80 «ffi i * Din 6.— šifon, Ia, 80 cm . . » „ 6.— Kontenina za rjuhe . . 8.— Platno za kapne, 200 cm NARODNI MAGACIN Din 10.-15.-28.- SPLOŠNA TEKSTILNA ° LJUBOANA, MESTNI TRG 17. žalujoče rodbine -avli. ZUPAN, inž. OTAHAL - SCHUMI, dr. ŠERKO in SEUNIG se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in poklonili toliko cvetja naši umrli nepozabni mamici in oinamici AGN1 ZUPANOVI .V torek 2. oktobra se bo ob pol 8. Zjutraj brala za drago pokojnico še ena maša zadiišnica v frančiškanski eerkvi v Ljubljani. 8150 v Ljubljani, dne 29. septembra 1934 - v Seznanjamo m z najnovejšim baterijskim sprejemalcem. V prodajo smo dali najnovejši 6-elektronski baterijski sprejemalec SUPER - INDUCTANCE tipa 738 B, ki je najmodernejši, najbolj ekonomičen in najboljši sprejemalec na baterije za vse one, ki nimajo na razpolago električnega toka. Sprejemalec se odlikuje: s posebno opremo za prihranek na anodni bateriji s skalo, razdeljeno v metrih z elektrodinamskim zvočnikom z avtomatsko regulacijo jakosti glasu s priključkom na še en zvočnik kakor tudi Piek Upa opremljen z najnovejšimi z—V elektronkami, z minimalno uporabo toka. Cena Din 4*50©.' brez pribora. Dobite ga pri PHILIPS - trgovcih. Prodaja se na obroke. Največja radio-industriia sveta Tip 738 B. PHILI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— aavka za vsaK oglas la enKratno pristojbino DiD H.— za Sižro ali dajanje naslovov plačajo oni, k] Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi la ženitve ae zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din — davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ra enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le, Ce zahtevate oa Oglasnega oddelka >Jutrac l^J«. m , « odgovor, priložite UM 5« v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek Jutra", Ljubljana. ieseaa i Din. aaves 2Lan Sta, 61110 ali dajanje na Riova 9 0>n. Najmanjši znesek 17 Din. Sedlar, pomočnik vešč galanterijskih dei doki d« o. Ponudbe 6 podatki poslati na o-gtl. oddelek »Jutra.* pod »Zmožen sedlar«.____žjOtžg-l Briv. pomočnik ■slajši, dober v ni'.«ški stroji . dobi sta'nr> službo proti fiksni plači. Frizerski saion »Lnizcuc, Ptuj. 24950-1 Šof Prodajalko za. d ellkatesmo ti govlao, samostojno sprejmem. Kavcija ]»tr tieoč dinarjev jKitrebna. Platnene ponudbe pod »Del ika.teea* na ogl. odd. »Jutra« z na-vidbo dosedanjega. s'urb&-vanla. 24776-il Čevljarskega pomočnika z« šivanje kosov sprejmem. Biti mora zmožen krojen;« i« sestavljanja gornjih delov. Plača po dogovoru. Miibajlo Ost-ruž-njak, čevljar, Pakna.t. 24678*1 >rer dobi ta.(kr»j stalno službo kot komii«njon M dobro vpeljan-o prevozništvo. s iktiveijo 10.000 do 15.000 Din. Ponudbe na. oglasni Do-b?r zcežužek«. 21.55.5-1 Pletiljo dobro izurjeno sprejmem takoj. Tončka. Ogrim. Aie-sevčeva 33. Ljubl'a.n« 7. 35067-rl Pertektnega korespondcuta za nemški Iti srbohrvaški jezit, no nad 30 leit- starega, sprejmo večja tvrdka v Zagrebu. Lastnoročne ponudbe 6 s iko ns Puhli citas, Zagreb pod »3Sf538«. 34891-1 Samostojne šivilje za moško perilo, drobijo delo na doto. Vpnaša.ti v trgovini Goepoe.vetE.ka cesta 16. 23M3-4 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta oko!i sveta 87 Ko sta namreč prišla na vrh stopnic, sta z velikim hruščem porinila lestev skozi prelepo sestavljeno o-kno, ki je bilo kras vse hiše in ponos gospe Rogačeve! Uboga žena toliko da ni omedlela; stala je ob znožju stopnic in niti glasu ni spravila iz sebe... Zunaj se je pa začulo izza razbitega okna strašansko vpitje, in lestev se je zamajala sem ter tja! 88 Kaj se je zgodilo? Gospa Rogačeva je bila naročila tudi snažiloa oken, in ta se je pravkar ukvarjal z drobnimi šipami v svinčenih okvirjih, ko ga je lestev naših tapetnikov toli nemilo dregnila v rebra, da je izgubil ravnotežje in se je njegova lestev podrla pod rvjim. Siromak se je komaj ujel za tapetniško lestev.. Služkinja tki zna kuhati ter bi pomagala pri hišnem dolu dobi m »to v manjši restavracij ii; ietotaim sprejmem natakarico simpatičnega nastopa, katera. sna šivati ima prednost. Vprašati pismeno aii osebno v trg. Pucko, Jesenice. K talija Petra cesta. 24864-1 Atelje Bazanella Gajeva ul. 6/in. sprejme takoj več samostojnih pomočnic. Začetnice ne sprejme. 25142-1 Žagar ki je vajen na žagi v«ne-c-ijamki dobi taikoj službo. Naslov v vse.h poslovalnicah »Jutra«. 248784 Izučene pletilje 7,a nogavice in telovnike sprejmem za ploski stroj (Flnchmascihine), Gzaljska ulica 100, K.rapec, Zagreb. 24862-tf Pozor mesarji! Sprejmem mesarskega pomočnika, kateri zna sekati meso. Krajin« Ivan, mesar Št. IIj v Slov. goricah. 34928-1 Kemika sprejmem v tiskamo bombažne tkanine. Poimid-be pod šifro »Tiskarna« na. ogl. odd. »Jutra«. 248924 Gaterista 7,a. polnojarmenifc (Voffl-gatter) in ključavničarja neoženjena išče Tovarna lesnih izdelkov, Ju.rklo-šter. 24009-1 Oskrbnika in kuharico zakonski par, iščemo za planinski doim »Polževo« pri Sv. Dubu na<3 Višnjo goro. Zahtevamo, do imata daljšo praikso v g*o«iti'!ni ali penrzijonu. Kuharica m.ora biti prvovrstna. Po-ntidbe na ogl. odd. »Jutra« ood »Oskrbnike. 25032-1 Šiviljska pomočnica dobi stolw> sltržbo v dam-ski konfekciji, poigoj 1000 Ilin kavcije. Prednost imajo one, ki govorijo ncmSki. Dopise na ogl. odd, »Jutra« pod »5ta.tKHvanje v hi-:. 25012-1 Lepo službo Trudim tarko-j. Pon-udrbe pod »Kavci ja 8—10.000- Din« na ogl. odd. »Jutra« 25013-1 Oskrbnik planiinsJiega dorma so išče takoj. Garancija 3000 Din. Prednost drž. upokojenci. Poaud.be na podr. SPD Črnomelj. 24607-1 Boljše dekle rz dobre hiše, vešče srbohrvaščine in nemščine, ki bi pomagala todi t dragih gospodinjskih delih sprejmem k dveletoeroii farrtku. Ponudbe pod »9u-botioac na ogl. od«Tek »Jut.ra«. 24828-1 Strojnika iSF« pa.rna žaga Ovar, ne. Kočevska reka, kateri bi birl po možm-oertii tudi kovač. Takojšen nastop. 25O0M Gospodično s. zmanjeim frafooo&čme, nem-čine i.n klavir1« sprejmem ta dve uri popoldan. I. Strojanšerk, tngtovima. Pred Škofijo 31. 36065-1 Prodajalko konfekcijske stroke z nefcal trgovske Izobrazbe sprejmem. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25087-1 Več gospodJcen mtelige>atmih, agitoih spre j-meim tafcoj. Predstarvlti onesljirro, pošt.envo, sta.roet 36—40 let, proti do>bri plači iščem k trgovski hiši. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Poštena«. 33250-11 Sluf.be išče Jeseaa 50 para, Oave* < Din, za Sitro ail da-anje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 13 Din Šofer trezen, pošten, s kervci.jo, sprejme vsa.ko službo, ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Zanesljiv šofer«. 24960-2 Gospodično za cvetličarno spodobno, taikoj sprejmem. Ponrud.be na podr. »Jutra« Maribor pod »Cvetfličarn«*. 25202-tl Trg. pomočnik nekadilec in abstinent, z E-letoo praikso v trgovini ter e poklicnim šoiersikiim i7j[>i'W»m (10 mesečna praksa), išče za.poslenja.. Sprejme tudi sarmo šoiersko mesto. Naslov v vseii podo-vaJnicah »Jutra*. 34968- Vulkanizerja dobrega, izučenega, iščem za takoj. Dopise na po družnlco »Jutra« Maribor pod »Pošten«. 25203-1 deaeda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajan}« na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Vajenca kimeSkiih staršev, močno. Naslov v ogl. odd. »Jirtra«. 26109-44 Pek. vajenca 7.\ vso oskrbo sprejme Zaje Joško, Medvode. 25139-44 Vajenca za trgovino z usnjem Iščem. Nastop s 15. oktobrom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 25127-44 Dekle star« >16 let, se že8! učiti za šiviljp pri osebi, ki je amožti« da ti vt»o osi ribo za leta, S popolnim zna-m jerm srbohrvaščine. Cen j. ■pomudrbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Radost«. 25319-44 Kot šiviljska vajerka iščem mesto. Greirn tud1! 4 Jeta za vso oskrt>o. Po-nudibe na ogl. odd. »Jn-tra« pod »Vajeinlkfl«. 34741-44 Vodovodni instalater mlad, zmoten veeh iostala- o..41 ue., išcc k>.utj'.' j 'Al tnrkoj. Ponudbe na oglasni oddol. »Jutra« pod značko »Delaven«. 249(72-2 3500 Din doim onemu., ki mi »udi aii preskrbi stalno službo. Ponudibe na oglasni oddel. »Jutra« pod ».Kakrgn.eik^»!i«. 24973-2 Kroj. pomočnik začetnik, želi slaiabo pri diobrem mojstru. Gre tudi za kra.teik čas brezplačno. Suši lov ič, Vransko. 24970-2 Službo vratarja, sklftd'išonika ali inikasemta išče 414etn.i gospod. Sprejme tudi drugo silčno slu ž-' bo ter položi 20.000 Din kaivoi je-gotov ine in govori 6 jezikov. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »20.000 gotovine«. 24023-2 Mlajši uradnik vešč vseh pisarniških d«!, poeebno občimskirh, želi primerne zaposlitve v pisarni, trgovini aii kaj uličnega. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24900-2 Varčna gospodinja zanesljiva in poštena, 6rednjih let, želi službe kjerkoli. Naslov v oglasnem odd. »Jutra« pod »Samostojna gospodinja«. 25086-2 Dekle stara 25 let, v«.jena WS-mlh de! i.n kuhe išfče mesta b samostojni gospe ali gospodu. Ponudbe pod »Delavna na ogl. odd. »Jutra«. 34914-2 Mlad slaščičar z anamjem vseh vrs4 toplih ■in mrzlih močnatili, kavarniškega .peciva, sladoledov, bonbonov itd. išč-e name-ščenja. Dopise pod »kurjen« na ogl. odd. »Jutra«. 24893-2 Mlada učiteljica z »nem jem nemščino išče mesto vzgojiteljice. Po-iTMidbe rvi ogl. odd. »Jutra« pod >Ijpro«ajiia«i. 25034-2 Hotelska kuharica z dolgoletno praikso, išče slušlbo v večjem hotelu arli restavraciji. Naslov v v&eh poslovalnicah »Jurtra«. &J9&4-2 Briv. pomočnik vojaščine prost, dober bu-bištucer, trezen in -zanesljiv delavec, išče sta.lno in dobro siu,2bo kjerkoli. Nastopi taikoj. — Naslov v vsorh poelovaimicah ->Ju trn«. 04901-2 Mesto gospodinje išče dekle z dežele, vajena vsega gospodinjstva in tudi meščanske kruibe. Siva.ti zna na šivalni stroj. Nastopi laihiko takoj. Ponudbe pod »Varčna in poštena« na ogl. odd. »Jutra«. 24806-2 Ženska srednjih let, pridna, pošt ema bi šla pospravi j«.t pisarne ali za perico na d-om.. Naslov v ogl. odd. »Jo«, m«, 2476:'-3 Službo sluge, irtrkasanita ali skladiščnika išč^iro. Go-voriai slovensko, itailijanpko ta oemšBco. Grerm tudi izven Ljubljane. Ponudbe pod »Kavcija« na ©gl. odd. »Juto*«-3076S-3 Krojaški pomočnik vešč finega dela, veliikiih 'n ma/Vn komadmv ter krojem ja išče službe. Naslov v ogl. odd. »Jutra < pod »Poštenost«. 24874-2 Za vzgojitel|rco k otrokoim v boljši rodbini želi priti izobražena, pridna in poštena gospodična. Pomagnila bi tudi pri gospodinjstvu. Cenjeme ponudbe vljudmo prosim na podružnico »Jutra« Jesenic« pod »Vzgojiteljica 211«. 34866-2 Mfinarskeea učenca sprejme Kari Gold-schnlg, — Umetni mlin Fram. Učna doba 2 leti. Dobi plačo, hrano ln stanovanje. Ostalo po dogovora, 2&30B-44 Mlada šivilja pridna, vešča vsega Šivanja želi šivati y>o nmki ceni v boljših btšarh. Krisiti-na Sifko. Ljubljaina, Vodovodna cesta 5. 34906-2 Postrežnica snažna, poštena. i§če zapfv stenja. Nasiov v TBeh po-slova Imcah »Jutra«. _ EBS3»2 Marljiv absolvent fcmertijeke in zadružne šofle, išče služlbo v zadrugo ali oskrbnika na posestvo, zmw.cn je kavc.ije. Naslov v ogl. odd. »Jurtra«. 3490(7-2 Šivilja boljša moč, se priporoča za ddo obleik, plaščev. ko-stiumov, obl-k za dečke in deklice za ven in za do-ma. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 250H5-2 Oskrbnik ali tndi majer išče sluabo na posestvo. ' Priden im pošten. z dobro gospodinjsko močjo, brez otrok, oba z večletnimi spričevali. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »(Pošten oskrbnik«. 25023-2 Vsestransko sposoben pisamiSki delavec, 34 star, ki govori in piše slovensko, srbohrvaško in nemško, popolnoma eamo-sitojco knjigovodje in per-fekten korespondent, s 16-letno prakso, išče primerno namestitve. Najboljša, večletna spričevala. J« vsestransko iivežban človek, ki j« pripravljen sprejeti kakršnokoli duševno deJo, d« bo ▼ stanu ak rotimo prežrrl jati svojo dro£ii>hw>. Ponudbe prosi pod šifro »Pomoč« na oglasni oddelek »Jutra*. 24876-2 Knfiffovodkinja- bilancisfka eJoT. brv. nemška koree- pondentka želi 1. oktobra premooiti službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 94IW4-2 Postrežnica poštena, išče zaposlonjsu Naslov v vseh poslovalnicah »JutB3x 250116-2 Dekle z dežele h učena šiviSja. že4i vstopiti v evrbo izpopolnitve za mal honorar pri kaki dobri šivilji v Ljubljani. Ponudbe pod »-M4« na ogl. odd. »Jutra«. 25020-2 Mlajša kiuharica želi stalno mesto pri boljši majhni družini. — Cen j. ponudbe pod »Boljše dekle« na ogl. odd. »Jutra«. 25136-2 Kroju pomočnica starejša, vajena trgovine ln gospodinjstva, želi za-poslenja. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Krojačica«. 25137-2 Absolvent stavbne delovodske šole išče službe tudi izven te stroke. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigu ren«. 25131-2 Zaslužek1 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova j Din. Najmanjši znesek 11 Din. Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na d.otn. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 24:38-3 Velik zaslužek brea lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na d«ieH! Dopis« i znamko z« odgovor na: Perseon, Ljubljana, poštni predai 307. 166-3 Mlajša postrežnica zelo pridna in poštena, vajena vseh gospodinjskih del, od gospe priporočena išče zapnslenja. Naslov v ogl. odd. »Jurtna«. 29104-2 Bolniška strežnica srednjo starosti, vešča nemščine, elektriziramja in masiranja išče zoposlenia Gre kamorkoli. Cenj. ponudbe na mgl. odd. »Jutra« pod »Vestna in zelo potrpežljiva«. 25160-2 Postrežnica 33-leitna, zd.rava išče dela: prati in ribati ali stalne postrežbe. Z. M. Mivka 33, pri Dežmanu. 23MS1-2 Mesto blagajničarke prodajalke ali s'ičmo želi gospodična. Vešča nemščine. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Praksa 8«, 23158-2 Pošteno dekle vajena kuhanja in gostilne želi mesta v gostilni ali privatno v bližini Ljubljane. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2&loil-3 Prvovrsten aranžer ki uspešno aranžira že 19 let izložbe večjih ljubljanskih tvrdk, bi prevzel še par trgovin. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Aranžer«. 25124-2 Delavec vsega priporočila vreden, sprejme kakršnokoli službo. Prime za vsako delo. Ponude na ogl. oddelek pod »34 leten delavec«. 25143-2 Izurjena šivilja izdeluje obleke, plašče po nizki ceni. Priporoča se tudi na dam. Entlanje 75 par meter. — Sokllč, fjarlovska 26. 25186-2 Vzgojiteljica s tozadevno iizObrazhn išče službo k otrokom dojenčkom kjerkoli, najrajše izven Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*. Za Slovenijo ugodno oddamo prodajo v Nemčiji izdelanega, zelo lahko prodajnega patentnega šlagerja za pisarne. Zelo lepa prilika za zaslužek. Samo resne ponudbe pod »Tero-Pa-tent« na Publicitas, Zagreb. 24956-3 Krošnjarji zglasite se za unosne predmete. Kolodvorska ulica 11. Magazin Ljubljana. 25196-3 Knjige Beseda 1 Din davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Dm. Najmanjši znesefc 17 Din, »Prokletstvo ljubezni« pretresljivi roman v dveh delih imamo na zalogi po znižani ceni 40 Din. Naroča se pri upravi »Slov. Naroda« Ljubljana, Knaf-ljeva ulica št. 5. Z naročilom jo poslati znesek. 24740-8 Kdo te najbolje pripravi za pi>arn. delo Tečaj za stenotipiste Pouk v strojepisju, stenografiji, knjigovodstvu, trgovskem računstvu, reklami itd. se »tvori 2. «k tobra. šolnina mesečno Din 120. Revm popust. Dnevnt in večerni tečaji. Trgovski učni zavod v Ljubljani — Kongresni trg št. 2/11. 231-4 Nemško konverzaeijo ia pouk midi izobražena gospa po 8 Din od ure. Gledališka u . 16, pritličje — pri Rfbeku. 24184-4 Klavirski pouk po nizki ceni. Sv. Petra nasip 41. 25017-4 Citre novodobno igranje, poučuje po Griinwa'dovi metod" Emil Mesgolits, Jurčičev trg 2/11. 215065-4 Francoščina za posameznike irc konver-zncijski tečaji v skupinah do 4. oseb. Prvovrstna metoda, pačilni pogoji ugodni. Gošposvetska cesia 4/IH., Renaud-Juvan«"'ič. 25053-4 Akademik inst.ru.lra vse predmet«1 proti stanovanju. Ponudbe na 02!. odd. »Jutra« pod »Mirna soba«. 25149-4 seseda 1 Din. davek 2 Din :a Slfro ali dajanje na »lova & Din. Najmanj^ znesek 17 Din. Dijak) 15 Din Nemščino angleščino, francoščino in iitalijajiščmo ter klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. lil, pritličje. 24974-4 Italijanščino, francoščino, nemščino in angleščino poučuje diplomirana izobražena g>ospa z velit" prakso (posebno konverzaeijo). Pava Kovač. Miklošičeva 22/m. 24311-4 Legons de franCais par dame frar?.a:se. Gro-m-maire. C-on ve rs« ti on. 50 Dima-re par mole. Puharje-va 5. pritličje. Inscript!-ons de 11 a 12. 25163-4 Šoferska šola I. Gaberščik bivfii komisar za šoferske izpiite, Ljubljana, Slomškova aW«a štev. 6 — garaža St»iplca_ 34677-4 Reven dijak ordličnjak, pmičuje vse re-alno-gimnarzijske predmete do 6. razredra. Cenjone ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »inštruktor«. 34S94-4 Učitelja poučevanje harmonike iščem. Ponudbe tka oglas, odd. »Jutra* pod »Harmonika*. 25036-4 Dobro dekle starejše, ki zna kuhati in spravljati vsa druga dela, * večletnimi spričevali, išče eluibo. R. Vogler, Jernejev« 8. Natakarica pridna ln poštena Išče mesto v boljšem lokalu. Gre todl Izven LJubljane. Nastopi lahko takol Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod -Pr'-Jbbom. 25133-2 Italijanščina, gramatika, koroverMcija, literatura, umetnostna zgodovina, priprava sa ropit-a. Mixje 15. (Takoj za rimskim zidom). 25050-4 .Vbrriiakturis* vajen tudi konfekcije z veiletn r prakso. dober prod&jalsc. ooiter., star V let. s prims T0*','-eri cnm' $e't n^-ern m° sto. Ponudbe prosi na ogl. odd. »Jutra« pod »Zelo agilen«. »lT3-a Nemščina nemško konverzaeijo in teorijo, i-osamezno 10 dinarjev in v skupinah p-iu<*t'j'm 1-fB 30 Din rr^^Tio SB'endrova 4. n. nadstr. K. LJutova. Informacije od pol 2. do 4. in zvečer. 35117-4 Šestošolec klas. glmn. ini5t.ru i ra po najnižji cenil Event. tudi za stanovanje! Naslov v vseh poslovalnicah 'Jutra«. 25233-24 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Nalmanja znesek 17 Dtn. Iz Vaše ponošene obleke napravi naš ameriški brzo-likalni stroj zopet elegantno in čisto obleko. Računamo najnižjo cen-o. Josip B"C. parollkalnica. Kolodvorska uL 6. 218-13 Prehrana ceseda 1 Din. aaveK 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Fantke osem leta starega oddam za svojega. Nasiov pod značko »Dober fantek« aa ogl. odd. »Jutra«. 25145-14 Potniki Beseda 1 Din. davek 2Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Proviz. potnike iščemo za prodajo premoga. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prvovrsten konkurenčni premog«. 24977-5 Zastopnika za. južne pokrajine države, pred vsem za Srbijo !n Južno Srbijo sprejme Totaroa dežnikov ti. nogavic Josif Vidmar. L'«**"«"« V pr ie io sflnuf. v -eh kratih prav iuhr-o nvedeili, agrun: in -esn- josp'>dje. k; a-b ko n.n?*ep:;r> n^tOTi-nj^ takoj Ponudbe na gornjo tovarno r Savi j« IS. pošta Ježiea p.-i L.HubdJaM. Potnika v e rz iraoega v prodaji koir^ nl;'a'nega blaga in deželnih pridelkov, ki je že bil v enaki službi, sprejme veH-e-trgoviina,. — Zajetna p'i:T> 500 Din, oskrba v bi^i, jKrtmi stroški se vrnejo. —• Ponudbe na oglasni odd-1. »Jutra* pod »Trezen Im agilen«. 249->>-3 Zastopnika za Ljubljano in bližnjo okolico sprejirs renomira-na ljubljanska tovarna. Ponudbe pod »Dobro uveden« na upravo list«. 24S27-3 Potnik d«>l!ro>tn.l. izučen trgovec išče nameščenja samo za stalno plačo, dnevnice ia potno stroške. Pomudbe poslati na Zivko Jovanovič, Ban.ja Luka. 231-12-3 POZOR! Mlad in agilen t.rgovplri jMMBočnik gre kot potnik tudi prak'-'citat. Cenjen« ponudbe r« . odd. »Jutra-« pod »Nadai jna izobrazba«. 2 »95-3 Delavnega zastopnika išče uvedena tvornica ovratnikov za Ljubljano. Ponudbe pod »303« na ogl. cad. »Jutra«. 25206-5 beseda 1 Din. davek 2 Dtn. za šifro ali dajanje na> slova S Din. Najmantil znesek 17 Dtn- 100 Škatel kartonast j, dolžina 49, širina 27. višina 111 crm. prodam po 3.50 Din. Nat'o/ v vseh poslovalnicah »Jutrac. 24976-'! Stavbni materija! za celo h'š« prodam ze. 3000 Din. Kupim pa tehtnico decimailkio in ročni voziček z diro. Tušek, Ju rakova, pot 0». 249^4-« Otroški voziček športni, v zelo dobrem pti-nju, zelo ugcninio prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24968-6 Otroški vozički 3 novi modeli, 3 novi patenti, prec iz.no delo, lepa oblike. cene nhke. izumitelj F. Batjel »TRIBUNA«. tovarna dvokoles, otroških in igiačnoh vozičkov, Ljubijo™.. Kar-lovšfca cesta 4. - — Zelo poceni proda-m več novih vozičkov prejšnjih modelov. 24814-6 Gasilci — ne zamudite! Ročno snemalno briz.es 1-no s kompletnim pr:bn-rom proda ugodno gasilska četa Dolenja vas. Sv. Pavel. 2480?-S Mikroskop izvrsten, z imerzijo poceni naprodaj. Naslov v oig'. odd. »Jutra«. 35004^ Otroške vozičke športne, gtobnke. igrečne, tiiciklje. ko esa. ta malo denarja solidno blago samo pri S. Rebolj Si drug, Ljubljana. Goeposvetska 6. št. 13. ^ Vabimo Vas + iskupr. » ob- ■ dčUatci A Preektr. 9v. Pe^e e<*+a 14 133 Eiftaifirano posodo nekoliko okrašeno, prodna-ja no teži tt. Fr. Stopica, železni no, Ljabljaaa. Go-6posveteka creslA i. 34879-^ z/RETINA" ALI ŽE POZNATE NOVI FOTO-APARAT Kodak-„Retina" T Ta vam omogoča, da napravite 36 izbornih posnetkov na enem filmu za šport, dom, in potovanje. Praktičen in precizen izdelek in zelo nizka cena. Din 1.590*- Razgovorite se s svojim fototrgovcem zaradi odplačevanja na obroke! Otroški voziček fcnri, giobok, d'"bro ohra-».♦m proda m po n;xki ceni. SI-'«e, Ljubljenčka ulica 83. (za Kolinsko wvar.no.). 25014-6 Železno posteljo belo, otroško, prodam. Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra«. 25084-6 Omaro za knjige zelo dobro ohranjeno, mizo, 2 fotelja in stojalo za rože, zaradi pomanjkanja prostora po nizki ceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 25093-6 Pleskano omaro prodam ali zamenjam za manufaktumo blago. Ogleda se Verovškova 19. Šiška. 23373-6 Ne zamudite odprodaje angleških što-fov izpod nabavne cene namesto 380 samo 180 dinarjev. Najrazličnejše rabljene predmete, kolesa. violine, šivalne stroge. daljnoglede, spalnice, salone, preproge, stole itd. kupite najcenete pri posredovalnici Prilika. Kersnikova ulica 7 pole? Elamiča. 25129-6 10% ceneie tW7-d TI TW TT f^p —^ p \5p tre i« gioboke otroške vo-aičke. M. TOMŠIČ ♦rgir-iTa, St. Petra r. 24277-6 Avto »Opel« po1! tovoren, poraba. bencina 8 litro-v, pripraven za ra.z-važanje, proda.m za 6000.— Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 34043.10 Motor na vpojni plin močn-ejl!, kupim. Ponudbe pod šifro »Motor« na ogl. odd. »Jutra«. 24S0140 Auto prodam na je.vni dražbi 2./10. od 8. do IS. ure. Zelo pripraven, labko-tovorni. Ahac-ljcva ee©'ta 10. 25001-10 Auto limuzina v voznem stanja, dobro ohranjene poc-mvi naprodaj. Maribor, Tomšičev drevored 8. 34790-10 Pozor! Veliko zalogo ravnokar došiega pohištva priporoča cenj. občinstvu Gospodarska zadruga ml zarskih mojstrov Vegova Ulica 6. 25134-12 Pohištvo za samica ln beio omaro poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25169-12 Kompletno spalnico trd les, kuhinjo, salonsko kredenco in ogledalo ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25170-12 Motorno kolo znamke F. N. 350 ocm tipa 1&S4 globoko pod ceno prodam. Na ogled v prareži 2478640 Od 550 Din ® a p T-f j d-oVtp m.oderae ff'oboke otroške vozičke T tova-mi otroških vozič-kov Kucler 6 (Beseda 1 Din davek 3 Oln jsa Slfro aH dajanje ne lUova 5 Din Najmanjši znesek 17 nin Farni kotel lira'o rab jen, velikost: do fič*> li' r*»v, kupim. Igmc gostilničar — St. Vrhnika. 34962-7 Dvesto ameriških drvarjev kupim. Ponudbe pM »DVarji« na ogi. odd. ►Jutra«. 250111-7 Mali kompresor tis brizgfl.no slikanje, fao-palno peč, sesaiko ročno premera cevi 1 in po! oolle kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« p.id »Kompresor«. 24606-7 Banjo «a sedeče kopelji kupim. l>op;si pod »Kopanje« ma o®? . odd. »Jutra«. 250S5-7 Sesalko J;1 napaja kotel 6 do 10 tifcm. z približno 10 litrov na minuto, kupim. Naslov v sveh poslovalnicah »Jutra«. 25056-7 Takojšnja pomoč Kupim partije manufak-ture, galanterije, želez-riine proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogi. cdd. »Jutra« pod »Rešitev«. 23562-7 Kopalno peč in banjo tnalo rabljeno. kupim. Prodam enokrllna dvoj-r.a steklena vrata, malo rabljena. Postojnska C. 20. 25120-7 Daljnogled dobro ohranjen, z 6 do 8 kratno povečavo, kupim. Opis in navedbo zadnje cene je poslati na ogl. odd. »Jutra«. 25114-7 Gasilno vsrkalno cev fSaugeehiaiK-.h). dobro oh-3-ujeno kupimo. upogljivo do 8 m dolžine, 76 n»m tiotranjeza premer« z dobrim nožnim vrtVom či-Ftilro ko-faro. Ponudlbe na Clnka-rao d. d. Cel:e. 25310-7 ' Partije čevljev vseh vrst kupimo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25198-7 BBSE3BE5 p«sseda 1 nin dav<»k 2Oln Zf Slfro ali daian]i» na Slova 5 Dtn Naimaniš' >np«e>r 17 ni p Tovorni avto proti takojšcjf-nvu pjačilni 3 in po4 do 2 tonski, novejši mode! kupimo, tudi bre« ka roserrio ali za.me-nje.mo ia oeebnd avto z dop'aoi'1-om. Pnvtovol.jiM p«i»ii!pka 5etft Fram pri Mariboru. 25201-10 Avto štiVif>rwlp?«n, rab'j«n ngcl-n>" pr<>«loim. Prodeiem Iabrko npora.bi na boI;ei ■kmrtt.iji. Kael."v v ojr1. od«l. ».lutra«.. 35031-110 Prijavljen motor me!o vožen, novei&e sm-eoške tipe. kup™ proti gf>*fyr'in-i. Ponudbe na otrl. oddeiek »Jutra« pod šifro »z. a. z« eaiiio-io »Puch motor« brw,b'iben. novpj&e tiipe kupim. Pomidbp p cono io opifom pod z-načiko »Takoj p,ju\aro« na ogl. odd. »Jutra«. 3533440 Auto Taprf.. 4<4 p-žPT1. ze-lo d 'o r»h'a.nj.p.n kiup:m taikoj. Ponudbe na vraž. Rro=. Fn'«. 2520040 deseda 1 Om davek 2 Din /» Slfro ali dajanje na "iov8 3 Din. Najmanlfti znesek II nin Smrekove storže letošnjega «od šifro »Smrekovo et-me«. 34S8945 Suhe deske javorjen-e ia češrtj^ve deh. :?0 do 80 mm prodatn. Joe. Gregiomka, Saip. 19. p. Vrhnika. 2S07045 LfflMLgJJB ui«t«Hia 1 uu* davek i uui m šifro au dajanje na slova 5 Din. Najmanjš' enesek 17 Din Naznanilo ! Vse moje nc-fcciajij-e gv«t« vljudoo vabim m obve-i^atn, da 6 trn zo[>e.t riia gostilno Ra.% ber. Za Be-žiig:«d'i>m. 3493^.18 Pozor! v nedeljo 30. 6-ept. v k«n-titii na Aerodromu igra \t>-jaške godba. Za."e;.eik ob 3. uri pop. Za dcbro in poceni pijačo in jedila i-krbi k'3.mtiner. Pridite v«, ne bo vam aaJ! 25034-18 Jutri vsi na veselico k Bahnetu — Moste. — Toči se Izvrstno vino po 10 Din. 25184-18 r/ cieeeda 1 Din. davek U Din ia Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek la Din. Spalnica skoraj nova, »v«.la, kom-pietoa, bruštmo etefco in zrt-aii, vise v na.iboijšeim stan.iu wio poceni naprodaj. Načlov v og'.. odd-»Jutra«. Staro pohištvo poceni naprodaj. Vpra&aiti Praivfcka uiica 1- 2193542 Staro pohištvo poceni prodaan 1., 2., 3. oktobra od 8—.13 in 3—5 are, Jemo ekiiadifeče, levo t.pri m*»tu), Tyj^eve 94. 2503742 Moderne spalnice orehove korenine, ples-kane in kuliinjske oprave dobite najceneje pri Andlovic, Komen kega ulica 34. 25116-12 Zaradi selitve prodam razno pohištvo za sobe, kuhinjo, gostilniške mize m stole, kuh. posodo, umivalne garniture. pribor itd. Aleksandrova 4/in., vrata 15. 25178-12 Pohištvo Ha obroke in na branilo« knji&M-e. — Sperane orehove »Delnice, 6re3njev* Spera oe ...... 2300 Din pleskan« ...... 1800 „ »mere........ 400 ,. postelje ...... 200 „ noine omari«!* . . 130 „ kuhinjske oprave . 850 „ knh. kredence . . 425 „ v'oilri ....... »0 „ medroftl ...... 230 .. Sorej^maj« ee vsakovrstne rvooravila po ko*iVuTončmta renah V*e dru^o pohiitvo 1obif<> najeeneie »amo pri miiarfitvu »S A V A« KoTo-Ivorfka triioa 18. MikloSi-*«va ceste 6. Telefon ?W> 263» Lepo jedilnico novo. črno poceni prodam. Nae'ov v vfoh t>oel n-va.lm-cah »Jutra« 3490342 Orehovo spalnico tkvvo, prodam. Pol^viro v gotovini, ostalo hram. lm.ji-iiice. A. Cimermam. miza-r-»t>vo. k. d., D. M. Pol ie Ml. 2533942 Kapital Beseda 1 Din davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na »lova j Din. NaJman.tS' tnpsek 1"» nin Vložne knjižice Ljudske posojilnico v Ljubljeni m Mestne hra.nilm:«e v Mariboru kupim do Dim 100.000 proti gotovim. Ponudbe in skrajno c-p na ogl. "dd. »Jutna«. po-d »(ro-■tovina 2«. 34891546 Vlogo Ljub'jaod »Služba«. 3493446 Hranilne knjižice Ljuids-ke posojilnice celjske k lupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Iiz-pod 12.000«. 24944-16 Knjižico Kmetske hra.inlaice okrog 100.000 kupim proti nit-»ečnenuu odplačilu 20.000 Dir. 1'omidb« pod »Vkojii-ba na prvo me&to« ne ogl. odd. »Jutra« 34760-16 Ljudske Celje fanjigo Za 80% taikoj prodam. Vloga 8000 Dim. G. Celje, CH»vni trg 18/H. 24994-116 Kot družabnica bi pristopi-la k «ic ti \mfmu podjetju g primernim zneskom. Ponudbe pod »Sigurnost« na ogl. odd. »Ju-trn«. 35006-16 Hranilne vloge baok kop^emo m □rodajeny. oejpoJvoljiDeje Xj -0600. PTe!o trgovsko hi&o io korlfvtonoerM) veloposestvo v bfiimi meeta. Obreeti ter vrmtvenl rok po apo-ra^oron. Ponradbe na .slov rt« ne podmin-ic« »J'tre« v Celju pod Eoačko: »350.00«. 24918-16 Ureditev dolgov sodne ln tihe poravnave. konkurzne zadeve, kmečko zaščito, nabavo kreditev sestavo bilanc, kalkulacij ln načrtov, rentabilno ln varno naložitev kapitala, hranilnih knjižic in drugih vrednot, ureditev vseh trgovsko-obrt-nlh zadev poverite zaupno koncesij onlrani komercijalnl pisarn) Lojze Zaje. Gledališka ulica 7, Ljubljana. (Sodni zadružni revizor ln eaortseženl knjigovodski tervedenec.) 23216-16 Posojila 230.000 Dim iščem proti dobrim obrestim in vknjižbi na prvo mesto ne staro, dobro d«Jnv>čo trgovsko hiSo pod »Rereričmoot« na ogi. odd. - »Jutra«. 24660-16 Pozor! Pozor! Knjižico posodim Ljudske posojilnice v Ljubljani ne prepis z večjo vsobo in dobro garancijo pod wvačo ne ogl. odd. »Jutre« pod »Vsaka vloga«. 25E33746 Ljubljansko mestno posojilo iz leta 1927. kupim protf gotovimi. Ponudbe z množimo io ceno ne opl. odd. »Jutra«. 3494il-16 Svojo pomoč vam nudim v vseh denarnih in trgovskih poslih Strogo zaupno, solidno im točno poslovanje. Nobenega predp'eči!a. Zu.na.nji odgovor 3 Din, znamka. Rudolf Zore Ljubljana Gledališke ulioa 12, telefon 38-10 24778-16 Hranilne knjižice mariborskih, ptujskih, celjskih hranilnic rn Ljubljanske kreditne ba.rtke kupimo takoj po najboljSi ceni. ponudbe pod »Veleindm-etrijalec« ne ogl. pdd. »Jutra« Maribor. 247U3-16 Družabnika{co) iSčem za eutoprd.jetje. Zadostuje lo.OOO D;m. Ponudbe na og'. odd. »Jutra« pod »A-uto«. 2508946 22-letna ločenka prosi starejšega dobrosrčnega gospoda za posojilo 8000 Din za.radi p^ečan:« ob na ta.. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dob-i prijatelj™. 24SMP-H6 Knjižico Kme-tske posojlnice z vlogo £0.000 Din prodam. Ponudbe pa ogl. odd. »Jutra« pod »20.000 Diru. 25012-16 Hranilno knj&žico kupim proti mesečnemu odplačevanju. Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« pod »Do £0.000 Din«. 33133-14 Vsako hranilno knjižico Vrhnika takoj kupim ln izplačam. Kupim tudi knjižico Mestne hranilnice Kranj. Cenj. ponudbe: Koven, poštni predal 150. LJubljana. 25128-16 Prodam knjižice Mestne hrama-lmi^e Ljubljane 10.000 in 100.000, Ljudske posojilnice 3000 io 10.000, Kmetsfce posojilnice 3000, 5000, 10.000 im 20.000. Ponud.be na ogl. odd. »Jutra« pod »Lni*>-1 jamski grad*. 2633^16 Posojila na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo. Preko 2000 zadružnikov. Pučka šteiona Zagreb Naš zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana. Gledališka ul. 12. Telef. 38-10. Pismeni odgovor 3 Din znamka. 239-16 Hranilne knjižice naslednjih zavodov prodam najboljšemu ponudniku: Ljudske posojilnice Novo mesto 8500 in 750 Din, Mariborske mestne 7500 Din, Sent-jemejske 3750 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Različne knjižice«. 25194-16 Hranilno knjižico M-fot.n« hranilnice v Ljutomeru v an-fsfcu 48.000 D'n prodam. Ponudbe pod »Ugodno« na podr. »Jutra« Maribor. 2520446 deeed« t Din. davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na •>iova a um. Najmanj s. znesek 17 Din Prostora za pisarno pritiično, dva ali enega, za primerno ce«» oddaim. Ljubljane, Kralje Petra trg 3. 34S81-S9 Restavracija štora, uvedena, v »redišču mesta Zagreba, naprodaj. Potrebne gotovima 60.000. Pismene ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod značko »60.000«. 3496649 Lokal za goetiSno, ali že vpežbo. pripracvui® m obrtnika odda »Veous«. na sproti pošte. 230*7649 Trgovina moške mode ▼ centru mesta ugodno oaprodej. Resne poioudbe ce ogi. odd. »Jutra« pod »Renta&iUioet 500«. 3633£-:9 Lokal na Vidovda.nski 1 in eno-sohno stanovanje poceni oddam. Informacij«; Gajeva 6. IV., vrat« 10. S3231-19 Brivnico Da prometnem kraju Maribora s kompletnim nravea-tajom prodam proti mali odkupnimi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25 £0549 Prodajalna dobro vpeljana, s sortirano za.logo D« do*>rem prostoru ugodno naprodaj proti dogovoru. Pnudbe M ogl. odd. »Ju«tra« pod »Dobre kupčije«. 25199-19 Zobotehnični atelje oddam. Neslor v ogl- odd. »Jutra«. 34002-19 Bufet z delikateeo naprodaj n« nej.promet.nejS točki v Lhrbljami. Naslov v ogi. odd. »J-utra-«. 95000-19 Dvoriščni lokal lep. evetel. v mesto (160 m'), x upeljeuini piioom, vodo in električnim tokom teioj oddam. Nador ▼ ogl. odd. »Jutra«. »494049 Mesnico oddam boljšemu mesarju v bližini centra. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25100-19 Modna trgovina v LJubljani pod ugodnimi pogoji naprodaj. Potrebni kapital 150.000 dinarjev. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25094 19 Buffet na prometnem krsiu v Ljubljani takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25122-19 1 Oln davek 3 Oln *a slfro ali dajanja na *lova S Din. Na)manJS< znesek 1 nin. Mesnico po možnosti skupaj z de-lavoioo za preka,jevalnic* r večjem prometnem kraju vzam-em t najem. Ponudbe ne ogi. odd. »Jutra« pod »November 1934«. 3405447 Gostilno odda v podnajem »Udm-ieoje rudarskih nametteo-eerv«. podružnice Velenje v R\idarskem domu ni rudniku pri Velenju. Nastop 1. novembra t. L Vsi podatki in pogoji se dobijo pri imenovanem Udru-ženju. Ponudbe j« staviti do lo. oktobra 19*4. 34931-17 Parno žago v lepem gozdna t>eHoa 4, park. . MMM Vilo na Jesenicah, na (tolnčnem kraj«, z velikim vrtom in 3 in pol joba polja, prodam. Naslor v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24935-20 Hišo c dobroidočo trgovioo in trafiko, na prometni točki, 2 km od kolodivora in mesta v Slov. goricah, prodam. Zraiveo »kiadiSča, vsa gospodarska pos!op:a, kV-ti, krasen sadovnjak, njive, travnik, trije zelemjad-ni vrti, kjer se trguje 1 eelenje.vo. Cona 160.000.— Din. Pomudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ootorrima potrebna«. »JM^-30 Enodružinska hiša davk<»v prosta, na lepi legi. vrt, njiv«, bliiu Celja po*em« naprodaj. Ponudbe n« p«dru4Snw, t sredini Maribor* r vsem mvemtarjem zaradi ' »tire počeno prodam. 5 »iPo^eoi 50« podrušniHio »Jutra« Maribor. »17JM-20 Lepo posestvo s poatiiao »redi meeta na Doleojsk«ra v neposredni bližani uredorr za takojšnji neiritop da v najem ali ugodno proda prHotina samostojne vdsva brea o*rok. Potrebna glarroica ze takoj 100.000 Dwi. Pojasnila da^ j« notarska pisarna ▼ Kr-94869-30 Posestvo prodam. Enonodstno^ma hiša, KW, nad .13 ar. gozdq in 18 mernikov posojenih njiv. vse v dobrem stanja. Na*'ov v ogl. odd. »Jutra«. 34870-30 Lepa vila M brifcu Sv. J<*efa v Ceju neprodaj. Naslorr t vseh poalovslmicob »Jutra«. 24919-90 Hišo a dobroidoAo pekam« v Mariborn prodam zaradi bo8 «mi. Nestor v vseh po-etovaJnicab »Jutra«. 34923-30 Hišico nifroriio, A tr^cviftiiii fokalfjfn, pro*jMTi, DTJT 1 »L Uia 35035-30 Hišo e ključavničarsko delarvni-co, opremi jeno z toč stroji, električno q»jpe'jav^, vrtom io gospodarskim poslopjem, v DomžeJah — ugodno proda Mestna Va-minica v Kamniku. 25037-90 Hišico «oodruž»At>, 1 oekaj vrta. kupim na obroke ▼ okoliei Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Do 30.000«. 85019-50 Majhno hišico enodružinsko kupim. Ponudbe a ceoo na ogl. odd. •»Jutra« pod »Periferija Ljubljane«. !B0n&fln Nova v8a ▼ SiSki naprodaj. Držarnm uradniki imajo posebno ugoduoet. Naslov r opt. odd. »Jutro«. 26047-30 Hišo s pek arijo m 1500 m* vrta prodam. Cen* 75.000 Din. potrebna gotovima 15.000 Din. Pripravno m vsako druge obrt. Istotam prodani dobro leraščen gozd ie Are njivi ob cesti, pripravni tudi za etevbetve parcele. Tudi na hranilne vloge. Bokal. Medvode. 94868-30 Stavbna parcela krasna, vogalna, v Koie-zrji poceni neprodaj. Remiž-gar Anton, mesar, Zeljar-aka o. 4, a« Stari trg 28. 946111-30 Zemliišče na periferiji Ljubljane, 8000 kv. metrov, ugodno naprodaj tudi m knjižice. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Lepi prostor« — ■ 29214-20 Še nekaj parcel lepih, solnčnih, v Kolesij! (Gerblčeva ulica) in v Linhartovi ulici naprodaj. Polzve se pri K. Jurman, optik. 25216-20 Enostanovanjsko hišo v ljubljanski okolici z vrtom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25245-20 Hišo ali vilo T Ljubljani, zadolženo pri Lj. Kreditni banki kupim. Naslov »Hipoteka« na '»tri. odd. »Jutra«. 214854-20 Enonadstropna hiša t dvema stan-ovanjenne. trgovskim lokalom, vodovodom. elektriko, r zelo dobrem stanju na Glavnem trgu v Crtvom':u takoj naprodaj. Ponudbe na og'a«mi odd e 1 ek »Jutra« pod »S 12.622«. 24663-20 Lepa parcela ob Tyrševl cest! (Dunajski) poceni naprodaj. — Polzve se: — Stavbenik Maurlč. Ljubljana. telefon 3382. 24543 20 Enonadstropna vila novozldana, dve trisobni, dve enosobnl stanovanji, parketi, elektrika, vodovod, kopalnica, 700 kv. — metrov zemljišča, dve minuti od tramvaja. Kodeljevo, naprodaj za 245.000 Din. Donača preko 20.000 Din čistih. — Plati j Ivo v gotovini 100 tisoč Din, ostanek se in tabulira proti 6 odst. obrestim. Pojasnila pri »Posest«. Realltetna pisarna, Miklošičeva c. 4. 25092-20 Dve veliki Vgovski hiši v Slovenski Bistrici na glavni cesti sredi mesta ležeči, eno poslopje z dvema lepima trgovskima lokaloma, 3 velikimi stanovanji, s kletmi in prostori za skladišča, hlevi, vrtom in prostornim dvoriščem, drugi ohjekt z 2 stanovanjema, kletjo, skladišči, hlevi Itd. zelo ugodno naprodaj. Vprašati pod »Realltat« pri agenturi Plchler, Ptuj. 24971-20 Zemljišče ali več stavbišč naprodaj v Trnovskem pristanu proti hraniinlm knjižicam dobrega zavoda. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Nepremlč nlne«. 25102-20 Hišo ali zemljišče kupim deloma z denarjem. deloma z vložno knjlžloo prvovrstnega zavoda. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Gotovina 20«. 25103-20 Dvonadstropno vilo trgovsko hišo, voč oken, vrat in desni štedilnik prodam. Pojesrila daje Mar-tinšek, Streliške 10. Dve večji hribovski posestvi v srednji višini, * mJioom i« *ago. in oove ril* r dolini ugodno naprodaj. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Letovišče«. 24181-30 Veliko stavbno zemljišče iK i ie obstoječo veliko in svetlo deSaivnico kakor Oudi zraven spadajoče stanovanje prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24823-20 Lepo stavbno parcelo blim Sokolskega doma v Si-Sflc i proda.m. Sprejmem tudi h rMiiiM knjižice Kmetske pos. v Ljubi jami. Nashyv v vseh poslovalnicah »Jutra«. 24834.30 Več stanovanjskih parcel v Tnoovem pnodem. Poinve ee v K oleat .ski »lici 19. 250715-20 Hišo večstanovanjsko v najboljšem stanju, z velikim vrtom, poleg Kemične tovarne v Mostah, takoj prodam aU zamenjam z manjšo. Polzve se pri lastniku Predovl-čeva ul. 21. 25091-20 Mailo hišico z vrtom oddam. Primerno zlasti za obrtnike. Elektrika v hiši. Polzve se v Mostah 6 pri Komendi. 25085-20 Hiša s trgovino n.j p'r»m f-tn-r-m industrijskem kraju z blagom ter imvemta r jem neprodaj naredi preselitve. Cena Drn 45.000. Plač« se tudi lahko s hranilno kinjigo, dobrega denarnega zarrode. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25(147-20 Pozor letoviščarji in smučarju! Na Bledu prodam lepo M-Jm-o (e3i5n.o vili). 5 sob, kubin«. vodovod, elektrika. k'rt. veranda. 1e

v» ulica 5. 24995-31 Stanovanje parketna soba, majhna kuhinja. pri.tiik£itno vnt 3M oddam takoj ali novembra podaljšana Verovškova <5?. 3511111-31 Podpritlično stanovanje oddam 6 3. novembrom. Ljublja.ne, Podlimba-rskera ol. 46, Sp. Šiška., biiizu nove cerkve 23107-31 Sobo in kuhinjo z e-lektriko in rvviovodoni poceni takoj oddam. B"?če.r, og. Šiška 241. Pod hribom. »106-31 Sobo in kuhinjo oddam 6 1. noveribrum. Janševa 34. 3SM0-31 Dvosob. stanovanje oddam. Pleteršnikova št. 14 pri GJura. 25132-21 Dvosob. stanovanje solnčno. event. s kopalnico, oddam mirni stranki z novembrom. Postojnska ul. 20. 25119-21 ladna jesen ze prihaja.. Treba si bo nabaviti radijski aparat. Obrnite se v ta namen na nas. Kot največja radijska tvrdka Slovenije imamo stalno v zalogi nad 100 aparatov kvalitetnih znamk »RADIO NEc, »EUMIG«, »MINERVA«. »ORION »STANDARD« itd., tako da moremo vaiim željam najboljše ustreči. Prodajamo tudi na dolgotrajne obroke. Obiščite nas v naii trgovini v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, in zahtevajte ponudbe. li.: „RADIO", reg. zadr, z o, z. v Ljubljani MIKLOŠIČEVA CESTA 7. Enosob. stanovanje v •recum mesta oddam X. novembra dvema boljšima osebama. Pismene ponudbe pod »Centrum« na ogl. odd. »Jutra«. 25088-21 Štirlsob. stanovanje veliko, v I. nadstr. po 1350 Din za november oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25118-21 Trisob. stanovanje oddam. Korytkot» 13. 25315-® * kabmefi^m oddam. Naslov r og*. <»M. >.Tittra<. Enosob. stanovanie solnčno poceni oddam v Dravllah. Poizvedbe r>rl upravitelju Aleksandrova 4/V., vrata 27. 25195-21 Stanovanja Besed« 1 D!n davek 2TMc ca Šifro ali dajanje na slova 3 Din. Najmantš-enesek 'V ffln Stanovanje eo-b in koipe'!niee Sče zakonski pur br« otrok. Prmidbe p^d »Točni plačnik« na ogl. oiM. ».Jntra^. 24930-2:» Dvosob. stanovanie (toJrnAn-o. išče mirna oeeha sa novmitier. Ponudbe r-a ©?!. oddel. »Juitra« pod »Cen-trim e.'; bliin«. 25(tti-0ia Enosob. stanovanie d ka-braetoim. a-Ti ma.1.o dvo-i*VnTH> fcte.novaiuje s pritikli-tMimi. išče m^rn«.. etapna etra" k«. Ponudbe z neved-kraj« ra o«ne na ogl. iš-ba 243. 25005-31a Mirna stranka Vrira otrok išče *a. novem-Ver trisobno Fo'-nč(n<> eta.no-v«/nle t br'7/Tii cetitra fTywm. Re^eva-V Po-Traidbe pod »Točno p'a-fern< ne ogl. oid. »-In* . 23015-21® Stanovanje 3—5 sob e pritikliraG.mi, v etari hiši m november iščem. Ponudbe pod »Velike tobe, etapna istra.nka« m odd. »Jutra-«. 24091-3ia Sobo lepo, »oinčao. oddam pri Stadiona drema osebama. Ničior ▼ vseb posiovaJoi-cob »Jtrtra«. 24983.Ž3 Opremljeno sobo oddam 1 Bk 2 osebama. — Urbane. Hrenoma 17. 3496S-23 Sobo teipo, eeparimoo — poeeoi oddam. Be.lkon na ranjpo-lagKx Laiko z dvema ste! jama dvojna nama. Lnthartova 22/1. 2-4047-23 Sobo oddam. Post-be® vbod. — Kričej. Rimska e. 9. 34046-83 Sobo oddam t er«di«ni roesta x »porabo kopalni««. Naslov t ogil. odd. »Jutra«. 25007-28 Mirna stranka ftče dvosobno stanovanje 6 pritiklinamii za 1. november. Ponudbe pod »Ma.lo-čJaneka« aa ogl. o<1oraiDje ta ▼ vso oafcrbo. Nae-lor v p«»lofB.lffiicah »Jutra«. Ceneno prenočujete ▼ ncvo reffl oviram «m bo teJu Soča. 34913-23 Opremljeno sobo lveimbro!n. Miri« 15. pritličje. 25049-23 Opremljeno sobo separiTao-o, veliko ev^t.lo oddam g 1. oktobrom. Cena e postrežbo 200 Pin. Naslov v ogl. odd. ».Jutra«. 26041-23 Lepo prazno sobo oddaim. Sv. Petra eeata 2/H. n. Ka.jfež. O?! od od 8. d® .3. o-r«. S040-23 Lepo sobo oddam eni aM dri taj 33/1- »1060-26 Sobo iepo, ioUoo, ▼ I. nadstropja oddam takoj v Igriški S. PiredooBt imajo viaokoiokjL Prazno sobo veliko ln zračno, a posebnim vhodom a atop-nlAča, pripravno tudi za pisarno, oddam s 15. oktobrom. — Borštnikov trg l/T., levo. 25090-23 Separiraoo sobo oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25005-23 Sobo coločoo, o* ateo dve postelji oddam. Posoboo ▼hod. eeot«r. Na«4«»v v ogl. odd. »Jutra«. 2400ft-33 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam • 1. oktobrom. Vprašati: Ana &r*bjec, VeretovSkova lit, Hirje, Ljnblja-na Sobo oddam. G(«daii-8ka 16/6, vrata 31 (diriga-Jo). 25060-33 Sobo pra®n« ali opremljeno I divema postejjama oddam. Staretova nL 19. Trnovo. 35060-33 Veliko sobo '•ii' «mij«M>, lepo. svetlo ta »iTOO, v eredi® l&est« od-dam staljKfflro, solidnemu yoepodn. Naelov v o^L Gajema «1. S/V. 38176—28 Lepo sobo t strog cm wivtro oddam IjBemu gospodu. Naslov v ecl. odd. »Jutra«. Opremljeno sobo oddam eni aU dvema oeebama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25218-23 Prijazno sobico oddam. Narfov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 250713-98 Sobo ki elektriko oddam. Fn-St. 8. SB07&-28 Sobo topo opremljeno, s dom ia stopnišča takoj oddam za 300 Din. Ogledati popoldne. Sredina 5, Pnria. 24706-33 Sobo oidam takoj s poeebnom vbodom. Tovarniška 14, Ze-"ena jama. 25061-33 Podstrešno sobo čedno opremljeno oddam Bsiiomekemm para brez otrok. Naetov v ogl. odd. »Jutra«. 35062-33 Solnčno sobo leipo opremljeno, I. nadstropje, v sredini mesta, oddam takoj dvema boljšima osebama. Plamene ponudbe pod »Go-spoevetska« na ogl. odd. »Jutra«. 25068-23 Sobo lepo. opremljeno, a posebnim vhodom oddam boljšemu gospodn. Rožna dolina c. 6, St. 4. 25130-23 Dve prazni sobi pfiffl^mi v Se4snbunpo«r' uJ. takoj oddain. Ponudbe aa opW. oddelek »Jtutn« pod ■oaSko »Dta 600«. SBOri-SS Opremljeno sobo i # stopnic od- dani etaforara gorpodn. fcKotgm sprejmem sostanovalko » oekrbo. Kolodvorska »Itaa 34TT. levo. 28141-33 Uradnico aH dijakinjo i \ doo. ki ▼ tapo nje dpr^jOfffl. Klavir ta nemSfea kmmvei riu-.iia. Rav-nSfcar. GrregwčW*^a 5/1.. L nads^ropie. Lepo sobo oddam. Potfjarafca e. 1S/FT.. desno. 28157^8 Lepo sobo odda ssjfte^tojoa gospa ivema goaoodiAnama, Na-•ior v ogJ. odd. »Jutra«. 8SR5B-28 Sobo OflH vbodom oddam takoj solidnemu jfoepodti. Naslov v ogl. odi »Jutra«. 29146-26 Dva gospoda fcot sostamoval- «a ali dijaka po nizki ee-oi. Hreoova rrffca H. 19/1. 25150—38 Sobo v bližini kolodvora oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35126-23 Sobo K 1 ali 2 posteljama oddam gospodu poleg dramskega gledališča. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25180-23 Sobo a scparlr&nim vhodom oddam. Kodeljevo 131. Krme 1J, ilvUja. 25140-23 Krasno prazno sobo v centru mVIvn Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra«. 25181-23 Opremljeno sobo s dvema posteljama oddam event. tudi s vso oskrbo. Klavir u* razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25183-23 Solnčno sobo oddam 1 ali 2 gospodičnama ali dijakinjama s hrano ali brez. Sugjič, Selenbungova ul. 7/iII. 24162-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta, takoj oddam. Poizve se v Gradišču 14, pritličje, levo. 25165-23 Sobico majhno, solnčno, parket, elektrika, opremljeno, oddam 1. oktobra solidni osebi. Židovska ul. 3/IX. 25167-23 Mirno sobo pripravno za študij oddam dvema gospodičnama. (Pri sv. Jožefu). — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 25168-23 Sobe ▼ največji iuberi ed 300 Dio dalje odda Realitetoa pisarna GRA6EK. Gleda li-&a 4. 35-335-« Opremljeno sobo oddam • possboim vbodom aoapoda. Oaflkarjov« nabreij« 0. 26928-23 Opremljeno sobo ▼ centra mesta, poseben vbod oddam. Kritovnieka Obrt mm« »r para asvat . Oi& *a mtn aH da naj* aaaloT« ]Dtn Nai nanttr ana»> 19 »n Damske klobuke dobite najceoaj« v eaktrn »Mia<, Paeaša nebotičnika, Aleksandrova 4. Popravila Din 30. 35033-30 Koncesijo za mešano trgovino ln buffet oddam, na željo sodelovanje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zajamčeno«. 25121-30 Sobe išče Med« Mi para davek CMn ea Miro au da anje naslova 3 Din Na) nnaatA« «n«tMk 19 Oln Opremljeno garooniero Sče mJajši iotel«ktua;ec pri simpatični m!a stranko. Ponudbe t navedbo cene na ori.rai»o, parket, balkon, fcopaloica. blim topniške vojašnice — oddam enemu ili diveiraa Staiaičeva tri. 12. 34065-33 Svila za večerne in plesne obleke: Ia Crepe de Chine, nad 220 različnih barv Din 32 Marokain Din 45 Crepe Satin, čista svila Din 75 Specialna izbira težkih svil za toalete in pa- letoje. Za dom: Baržun, praktična in modna tkanina, za vae prilike Din 22, 24, 82 Češke flanele in velurji, stalnih barv Din 17, 18 Flanele za pižame in perilo Din 9. 12, 15. 17 Ia dubl barhent za halje in suknjiče Din 27 teh dni: (Cvirn) Ia, Okaadfa Tweed-barhent (Cvirn) Ia, Ia vrsta znatno znižana Dio 18, 20 Turing Din 17, 22. Bemberg za perilo Din 27 Najfinejši modni poplini za moške srajce Din 29, 38 CENE OSTANKOV VAS BODO PRESENETILE! VSEM IZVEN LJUBLJANE: PIŠITE PO VZORCE! Uf Heseds » Din davek >Dtn sa ftlfrc alt dajanje na «lova S Din Nalmanl* ansssk M nin »Spominjam« Sreda, tretjega, ob pol Štirih popoldne. Iskrene! 34067-34 Dopisovati želim s inteligentnim gospodom »redni« sta-rosti. Cenjene ponudbe na ocl. odd. »Jutra« pod onačko »Raa-vedriio«. 24634-34 »Poštenost« dvignite pi6mo Resen 1-34066-34 Zaradi pomanjkanja poznanstva želim spoznati snačaj-nega gospoda. Samo rosne ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Idealna bodočnost« 25182-24 besaeda « Ulit davek t 7a ttfrc alt daiante oa ■lova s Din. Najmanjša « ac Oln Situiran gospod želi poznanstvo s goepo-dičao do 36 let z lastno trgovino ali premožeujent Dopise na oci. odd«!«k »Jntra« pod »Ideataa ere-«... 23963-26 40-letna vdova {«K poeoaiebva t dobro eiitainanim, nem&o govo-rečim goopodom zaradi polnejše šeaitrve. Dopise na područnico »Jutra« v Celj« pod »Dunaj6anka». 34*788-26 Poroke in ženit ve vaeh stanov m ver posreduje najdMkrotoeje, naj-solidoeje. Obiščite nas s polnim za-upamjem! Prospekt«, navodila razpošiljamo proti pos'.atvi v naprej 10 Dim v noStnih znamkah. »FIDES« Z«*reb, Tkaičičeva 4. M853-26 Drž. uradnik ne po svoji krivdi ločen želi poznanstva s poštenim, odkritosrčnim dekletom mirne narave do 30 let. Kasnejša ženltev ni Izključena. Z lastnim stanovanjem, pokllcom ali nekaj gotovine Imajo prednost. Slika zaže-Ijena. Na zahtevo se vrne Tajnost častna stvar. — Resne dopise pod šifro »Novi dom«. 25123-25 Inteligenten gospod samec, želi znanja v svrho žemtve z ljubez-njlvo gospodično ali vdovo brez otrok prijetne zunanjosti, ki mu pripomore do primerne službe. Prednost Rusinjam. Cent. ponudbe pod »Zvesti Fedja« na oftl. odd. »Jutra«. 25166-25 Gospodična »ta'» ?8 let, i® boljše hi?e, tfobraiena. t doto 50.000 Dta. čiste preteklosti, že'i pomočiti t.rtrovca. pontiliri-čaja ali d rt. nameščene«. Ponudbe na og*. odd. »Jutra« pod »Plemenit »načai«. 25330-?S tinseda i Din dav*k 3 Din ta šifro ali dajanje oa slova 3 Din. Najmanlfc znesek 17 nin Izgubljeno Izgub'jena so bi'a rama trgovska spričevala v bližini Ljvbljane, glaseča se na ime Kos Viktor. Poštem najdite j naj jib vrne na og3. odd. »Jutra-« proti nagradi. 34901-38 Izgubljeno Izgubljena eta bila Hjnča dvigala io stanovanja. — Najditelj je naprošen. da jn odda v ogJ. odd. »Jutra«. 34045-28 Klavir »Bflssodorfer« poceni t dam. Poirve se pri firmi Raoringer, Ljubljana. 26018-36 Kratek klavir overtovne tnamke proda-m. Piri Krapee. Maribor. M iraška ulica 23. 249-4-26 Več komadov rattjenih klavirjev ugodno prodam. — R Warttnek. Ljubljana, — Gregorčičeva 5. 25098-26 Gramofon v kovčegu. 19 plošč, prodam. Hradeckega c. 22 25096-26 Schulzahnkltniken der Ge-meinde Wi«o. brošura izgubi jena v petek dop. pred Škofijo, naj se odda proti plečHn Vegova ul. 2/II. 25068-28 Rudeč mošnjiček < tremi bljnčki jn mono-graoiom D, zgubljen v četrtek zvečer na poti Em**na-Enropa-Vodnjakov«. Prosim odde4i v opravi. Denar naj zadrti kot nagrado. 25077-28 Glasbila seseda I Din davek 2 Dls za šifro al) dajanje os 'lova S Dta. Najmaa.s snsuek 17 nin Harmoniko kromatlčno in dlatonlč-no, skoro novo, prodam. Beljaška ulica 34. Sp. Slika, LJubljana. 25061-26 Priložnostni nakup Prodam k-vitek klavir. modem. krasen glas. črn. skoro nov. Dobrajc, Ta*-tonbaobova 81, Maribor. 21031-96 IVAN KACIN Domžale dobavlja sove planine od 10.000. Harmonije 2000. PreigMoe klavirje od 8600 toŠ aa obroka. Klavir dobro ohranjen, dunajske znamke, prodam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 25138-26 Živali isseda I nu davek 2Dts šifro ali dajanje na •lova * Din Na1m»ni£ *ne*u>k 11 nin Jazbečarje odlikovanih eterle-v. o ta 20 mesecev etere, z rodovnikom proda V. Vre-■n^.k. Rožna dolina. Opta VTI.f22. 24004-37 Doberman lep, čistokrnn. 1 in po.] leta etar. dret"'ram naprodaj. Ve^-če 17. Cbiodi. 25044-27 Nemške doge, mladiče, eivo modre, prvovrstnih. na v»eh mednarodnih ra.zsitaivah odlikovanih eta-rie-v prodam. Silvo Kasteilic. Mtimz-a^hla.fr. Roseggergasse 1(1. 2S(BO-27 Mlad doberman odlikovanih roditeljev se odda v dobre roke. Pojasnila daje Frischler. Domžale. 25030-27 Konja jahača io -v-izsča. 9 let starega, zaradi premestitve prodsm. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod >«300«. «5237-27 Dve mladi ooici proda Egon Zakrajšek, — Llubljana, Selen bure-ova št. 4. 25217-27 Na Jesen v solnčno Dalmacijo Penslon Keslč, Kaitel Novi pri Splitu. Kopanje do decembra. Vsa 06krba 40 Din. Izvrstna slovenska kuhinja. — Grozdje na razpolago. 25131-38 riesed* t Din davek 2Dln sa šifre alt dajanje na »lova 5 Din. NalmanJšJ enessk i* nin Šivalni stroj krojaški, prodam. Mestni trg 1"?/L nad. 34075^9 Kupim v dobrem stanju 2 motorja 2—4 KP, istoemerni tok, 110 voit, tou.ra.za 1500 do 2000. Pomudbe no Pare! Ftane Knafiič. Šmartno pri I/iti ji. 24734-2» Računski stroj kupimo. Pon'U»dbe na >Put-nik« Maribor. 24025-20 Pletilni stroj Bnamke Popp 10/70, malo rabljen, poc.eni naprodaj. Izve se pri L K vat-. Mlinska triioa 31, Maribor. 24027-30 Čevljarske stroje nore in rabljene, poceni prodaja tvrdka Ivan Jax in sin Ljobljana, Gosposvetska 2. 250S»-2f< 2ago polnojrrmenico (Oaitter), kroimo (cirkular) in stroj za reMtije reme4j-nor. v dobrem stanju, proda vj»!ed opustitve Franc MajdičeT mliin. Vir. pošta Dob pri Domžalah. 24352-29 Pisalni stroj Remlngton prodam. Na ogled Poljanska cesta 31, mehanična delavnica. 25187 Pisalni stroj mali Underwood, &e nov, poceni prodam. Matelič Josip, Ljubljana. Gradišče 8 b/ni. 25175-29 Informacije deseta i Dtn davek 2 Din za šifro alt dajanje na slova 5 Oln. Najmanlš1 znesek 17 Din Zdravniki pozor! Proti primerni nagradi, dam navodiia, kako uspešno oidra/vite žolčne kamne v 24 umh brez operacije. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 346711-31 Prosim tisto gospodično, ki je na 27.-tega zjutraj ob pol 6. ari potovale v Ljubljano ii Novega Sada io je bila pri Tartagliji v Zagrebu, ki smo ra/zgo-varjaJi na kolodvoru v Bufeta, naj se mi takoj javi, ako je mogoče na Frane L., Pa/lmotičeva ul. 52/H. pri Bratek. Zagreb. 24860-31 Opozorilo. Obveščam naše e. odjemalce, da smo od vreli pravico zastopstva io prodaje gg. Beralka Alfredu in Kafola Ivami i« Ljubljane. Pripominjamo. da D-ista bfla upravičena sa m e kasi-nati. »Jugomerkator« Alojz Pintar. Beograd. Hilendar-ska 27. 24931-34 AvtopodjetJe Pečnlkar objavlja, da se \iklnejo vožnje LJubljana - Ig. odhod Is Ljubljane 6.10. ob delavnikih 18 50 iz Iga 25125-31 Opozorilo! Opozarjam, da n:eem plačnik za dolgove svoj« i ene Siavice, ki jih naprav Ija na moje ime. Selan Franjo, Ob Ljubljanici 33. 85054-31 PrekUc. Piodpira-na obžalujem in p-efclioujpm vt^> žalitve, ki eem jih izreke dne 5. 9. 19-J4 na Vodnikovem trgu » adč. Prpeetoikovi Mariji, delavki iz Stož'C It. 22 in če ji fahva.ljajem, da je od Kišbe. Iva.re H rastja. 2S106-31 Čebulo po Din 29 za 100 kg naročite na naslov: »čebula 1963«, Uršič, Moškanjci«. 24698-33 Kostanj jedilni, lep. dtb«!, odbran, kuipite n«'>eneje pri tvrdki A. Nac-hber. Radeče. 24948-33 Kislo zelje repo novo. prvovrstno, ln cele glave za sarmo v sodčkih dobavlja po Drezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec. LJubljana Kodeljevo 10 te lefon 25-91. 205-33 Kislo zelje, repo in sarmo prvovrstno, po brezkonkn-renčni cenri vsako množino dobavlja Homan. Ljubljana, Sv. Petra cesta 83. — Telefon 27-66. 317-33 Čebulo po 29 Din za 100 kg naročit« na naslov: »Čebula 1903« poštoo - leteče Moškanjci«. 34603-23 Vino! Nudim I Štajersko vrno in cviček po zmerni cerni.. — Ivan Ogrin. vi neka vel-eff srovina. Lavrca pri Liuh Ijani. 24748-33 Vrednote Zlato v listih 22 in 23 karatno ima vedno na zalogi Feliks Toman ml., Ljubljana, Costova ul. 7. 25188-35 Srebrne krone staro zlato in srebro kopaj* rafinerija dragi* kov* T Ljubljani. Uroka uliea i lev. 86 — vbod Ia Vidovdanske e«sv* (pri g»-scite Moiiaa). H Vsakovrstno z!a«o t o poj«- po oarriijib senat ČERNE - Juvelir Llabljana. Wolfova atica 3 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata — Maribor. Orožnova ulica 8. 230-35 Rdzno ftiros . Uiti da t-K l Uui za šifre aU dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 nin Avtopodjetje Pečnikar na-snanja, da prekine ii»>s 1./10. 1934 redoo o't>-atov». n :e na progi Ljubi Sušak. 25248-3ff. Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. VATO v tablah in za odeja, Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce tn ceniki ARBEITER Maribor 29 Ni več slepega slikanja! Mali forniat-Reflex izmenjavajoči objektni do 1 : 2 ! Zapirač s prerezom 1/1000-12 sek. Samoprožilec! PROSPEKT BREZPLAČNO! v vseh trgovinah ali pri zastopniku Barta i Drug, N jvi Sad 8012 NOVOST! NOVOSTJ Patentirana lestva z likalno pripravo — Zelo poceni — CenU franko TRIBUNA F. B. L. Ljubljana Karlovška cesta 4 GOSTILNIČARJI! Nudite gostom najsijajnejše jugoslovenska BERMET-VIN0 Črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja J. MAREVKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. GLASBIL^ ppiznonfl t cSo odo , ____________umcJaiKb^__ M NAJPOPOLNEJŠA in eenejfa KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ največja domača ra.zpo5jual.na tvrdka- P. SCHNEIDIH IZOELOVAMje (iLASBt M &LASBSNIH PRITBKUN ZflGREB,TfikdiifcvaiiL10.^ Violine..- „ od I)in Tlrnavzgopl Havoj^offKinr®, Kitare___• -148.- - |L kromotifos,^ Mandoline^- -Harmonike . ^ nojceneje. ZAHVALA. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše dobre žene, iskreno ljubljene mame, gospe MARIJE ŠPAN, roj. MAREN se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo zdravniku g. dr. Baumgartenu za njegovo skrb ob njeni bolezni, čč. duhovščini, pevcem »Zarje« za tolažbe polne žalostinke, vsem darovalcem cvetja in vencev in končno vsem, ki so v tako častnem številu spremili blago, pokojriico na njeni zadnji poti. Trbovlje, dne 29. septembra 1934. 8129 Žalujoča rodbina špan. - ■■ - Umrla je soproga, mati, stara mati, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Guštin Cecilija roj. Ferjan soproga trgovca in posestnika po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv., vere. Pogreb bo v ponedeljek, dne 1. oktobra, ob 4. popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. septembra 1934. ■ Žalujoči ostali. V zadnjem času smo izplačali med drugimi celo zavarovano vsoto tudi po smrti naslednjih Članov: ......— .... . Mrzlikar Ana, Vič pri Ljubljani; Habjan Anton, Dražgoše; Vodovnjk. Marija, Dobrič (2kratno izplačilo zaradi nezgode!) ; . > Klingensteiner Alojzija, Brjick / a. ' Mur;" Zaje Ignacij* Vevče; Grlj Josip, Ljubljana L t. d* Ljubljana Palača Vzajemne zavarovalnice. I Razpis. SLOVENSKO LOVSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI razpisuje 1. januarja 1935. natisk svojega glasila „LOVEC" za leto 1935 »LOVEC« je ilustriran mesečnik v obsegu najmanj dveh tiskovnih pol. Z natiskom mora prevzeti tiskarna tudi izdelavo klišejev, vezavo in pa ekspediciio na naslove, ki jih ji društvo pravočasno dostavlja. Oblika, tisk in papir ostanejo dosedanji. Natisk, vezavo in ekspedicijo vsake številke mora tiskarna izvršiti v teku 8 dni po prejemu rokopisov in slik. Ponudbe naj se pošljejo do konca oktobra t. 1. Po en primerek »LOVCA« morejo dobiti tiskarne v tajništvu Slovenskega lovskega društva v Ljubljani, Komenskega ul. 19 (šola na Ledini). Odbor S. L. D. Vsemogočnemu je dopadlo odpoklicati k sebi našo iskreno ljubljeno mamo, staro mamo, sestro, teto, svakinjo ixj taščo, gospo JOSIPINO PIRNAT roj. Hudobilnik vdovo po pekovskem mojstru danes, dne 29. t. m., po daljšem bolehanju, prevideno s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 1. oktobra 1934., ob uri popoldne iz hiše žalosti; Poljanska cesta št. 41, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. septembra 1934. RAJKO, sin; VINCENCIJA KASTELIC, hčerka. in ostalo sorodstvo. 8151 1 Oboi Tia Ljubljana HrOfttnl pogrebni tavod V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod RUDOLF JUVAN trgovec in nožar dne 28. t. m. po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. Vere mirno preminul. - • Pogreb bo v nedeljo, dne 30. septembra 1934., ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. septembra 1934. Žalujoča soproga KLOTILDA s hčerko MIRO in ostalo sorodstvo. 8133 ZAHVALA V najlepšem cvetju svoje mladosti se je Bogu vdano preselil v boljše življenje po težki, mukepolni in dolgotrajni bolezni najin edinec SLAVKO KRAJNC Za ljubeznivo in požrtvovalno zdravljenje ter nad vse skrbno nego v Leonišču v Ljubljani kakor tudi na kliniki v Zagrebu se najtopleje zahvaljujeva vsem gg. zdravnikom ter častitim sestram. G. dr. O. Hausu iskrena hvala za njegovo skrbno požrtvovalnost, s. katero je neutrudoma lajšal najinemu ljubljenemu Slavku hude bolečine zadnjih dni. Ko je ležal nepozabni Slavko na mrtvaškem odru, -to ga prihajali kropit njegovi številni prijatelji in znanci ter ga obsipali z lepim cvetjem in krasnimi venci. Vsem iskrena, tisočera hvala! Prisrčna hvala vsem onim, ki so spremljali blagopokoj-nika vse do njegovega mnogo preranega groba, zlasti pa gg. duhovnikom, profesorjem, sošolcem in sošolkam ter čč. sestram in še posebej ljubeznivim njegovim tovarišem, ki so ga ponesli na svojih ramenih iz kapele k njegovemu zadnjemu počitku. Vsem, ki so na katerikoli način izrazili svoje sočutje, vsem prav iskrena hvala! Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 2. oktobra 1934., ob 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 29. septembra 1934. MIMI CESAR vdova KRAJNC in JULIJ CESAR, major v pokoju. 8146 Kadar ste spolno slabotni ali nerazpoloženi- : . TAKOJ pomore patentirano mehanično sriedstvo iSalus Standard«, ki je izumil zdravnik in čigar učinek je ugotovljen pp mnogih zdravnikih in privatnikih. V trenutku; kadar vi želite, pridete do zaželjene zmožnoštL Eedinstveno mehanično sredstvo, ki vam pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno. Razpolagamo z velikim številom zahvalnic, potrjenih po javnih notarjih. Novi prospekt »SALUS STANDARD« razpošiljamo s točnim navodilom diskretno v zaprti kuverti brez zunanjega naslova za 10.— Din. (Denar ali poštne znamke.) Zastopstvo »SALUS«, Zagreb, oddelek ulica 11. pr. rež. nwKaj bo z menoj?« Maurice ne odgovori. Toliko tenkočuten je vendarle, da ji prizanaša s puhlicami... Kaj bo z njo? Maurice že ve! Stregla bo možu, pisala modna poročila in živela siromašno, potlačeno življenje ... In Maurice se je vdal v to, da bo živela to življenje... Ženska jc zato na svetu, da se žrtvuje ... Končano je. Jozana odhaja. Ničesar več ne vpraša, nič več se ne ozre na Mauricea; počasi odhaja; čvrsto vzravnana, z dvignjeno glavo — in s težko tržno mrežo v desnici. 8 . _. Iz daljave se je razlegal mirozov; brcanje bobna je pozdravljalo lopi oktoberski dan, ki je umiral. Bilo je mehko umiranje. Takisto, kakor vrt umira v svojem jesenskem krasu in v vonju velega listja in zelenikovih seči. Nebo nad Chartresom se je jasno širilo v hladni, rumeni svetlobi;- a na obzorju so se grmadi!i skrilastosivi oblaki, in z reke se je že dvigal moker hlad. Spodnji del mesta je bil zavit v meglo. Žive duše ni bilo več na strmih cestah starega mesta, žive duše na trgu pred Našo Gospo! Izprehajalci in izletniki so bili izginili. Zapuščena je samevala stolnica na trgu, po katerem se njena dolga senca ne more vsa raztegniti. Zapuščena, nema in v slovesnem krasu je stala nalik gotski kraljici, ki moli; za njo so se širili bukovi drevoredi škofijske palače z bogato izvezenimi preprogami svojih zlatih, izprepletenih, od vetra razkuštranih vej. In pred njo in okoli nje so stale prastare nizke hiše z ostrimi strehami kakor pobožne molilke. V prvem nadstropju majhne hiše z obzidanim vrtom pred vrati se je užgala svetiljka. Pročelje hiše je segalo proti levi strani stolnice. Okenca so štrlela iz mahovite strehe, ki se je združevala z umetnimi strehami neke kapelice, nekega zavetišča in nekega samostana. Na vogalu vrtnega zidu je visela ulična svetiljka, in svetel bršljan se je gosto obešal čez zid. Višnjevo pobarvana vrtna vrata so imela zamreženo linico in skrinjico za pisma. Izza belih zaves je sijala svetiljka kakor svetla pika, in Jozana jo je zagledala že z one strani trga. Vsak večer, kadar se je vračala iz vzgajališča, kjer je poučevala, ali s pokopališča, je videla to lučko, ki jo je tolažila^ »Nisi sama na Svetu.« Pet mesecev je bila že vdova... V začetku maja se je bilo pričelo v bolezni Pierra. Valentina novo stanje: pokazala so se bila znamenje raka. In siromak, ki je jasno čutil, da se mu bliža smrt, je imel samo še eno željo, trdovratno željo človeka, ki je na smrt bolan: zapustiti Pariz in se vrniti v Chartres, da umre v svoji rodni hiši, pri stari teti, ki ga je bila sprejela v naročje, ko je prišel na svet, in varovala njegovo sirotno mladost. Zdravniki, ki jih je Jozana vpraševala za svet, so ji odgovarjali: »Privoščite mu to poslednjo radost. Nekaj mesecev bo še živel, morda še leto dni, a storiti zanj ne moremo drugega kakor to, da mu olajšamo trpljenje...« Gospodična Miraclova se je bila pripeljala v Pariz: »Pri meni bosta našla mehko gnezdo in vse, kar je treba za življenje,« je bila rekla... »Pusti .Ženski svet'! Vso se posveti najinemu ubogemu bolniku.« In Jozana je bila privolila... 19 Na njenih rokah je bil Pierre umrl. Njegove poslednje besede so bile besede zahvale in blagoslova... Po njegovem pogrebu je bila legla. Izmučena se je bila zrušila v gluhem, nemem gorju. Ne ljubezni ne jeze ne bolečine ni več čutila, samo še veliko strmenje nad tem, da živi. Komaj je okrevala, je brala v časniku, da se je Maurice Nattier poročil z gospodično Gaussin-Lamberthierjevo, nečakinjo znanega inženjerja. Od vsega, kar je nekdaj ljubila, ji je ostal samo njen mali Claude. Nič več se ni vpraševala, ali ima pravico do sreče. Nič več ni iskala steze dolžnosti, pravca svojemu življenju. Njena dolžnost je ležala pred njo takisto preprosta in ravna, kakor pot življenja ... Najprej si je hotela pri gospodični Miraclovi okrepiti zdravje, ki je bilo še rahlo. S poučevanjem v nekem penzijonatu in v nekaterih rodbinah si je mogla zaslužiti vsakdanji kruh___ In potem?... Jozana je sicer upala, da se kedaj še vrne v Pariz in spet dobi svojo službo... Foucart in njegova žena sta bila res da oddala njeno mesto— A morebiti bi jo vzela nazaj. To upanje je žalostilo gospodično Miradovo. Vrla starica je želela kar moči dolgo, da, za zmerom obdrži Jozano in malega pri sebi. »Zakaj se nočeš stalno naseliti v Chartresu?« je vpraševala. »Lahko bi ustanovila majhno šolo in vzgajala svojega otroka s tujimi vred. Jaz sem v mestu na dobrem glasu, in gospod župnik pri Saint-Aignanu in gospod kanonik Coulomb se zanimata za našo rodbino ... Verjemi mi, ljuba Jozana, da spadaš semkaj.« Jozana se je upirala tej misli. Boj, nevarnost, vsa mrzlica pariškega življenja ji je bila ljubša od mirne dremotice mesta na deželi. Učiteljski poklic je ni nikoli vabil, in razen njenega lastnega otroka je otroci niso zanimali. Tistega žalostnega večera je pa Jozana v svoje lastno začudenje čutila trden namen, da se vsega odreče. »Prepričana nisem _ a premagana,« je mislila. »Moja odločnost je strta; nič več si ne želim osebnega življenja. Na tleh ležim... Nikoli več se ne bom pobrala; poslej se bom le še mukoma vlekla svojo pot. Ali ugašam tu ali kjerkoli na svetu, kaj za to?« (lhe §a (kutkinjo dem m 1 kozarci skodelice za kavo lončki mali lončki veliki Nekatere cene iz naše bogate zaloge: Din 1.50 3-5-4.50 4.-7-19.- 50.-90.- krožniki skodelice s krožnikom liker servis moka servis kavni servis 99 99 99 99 99 99 99 Dopolnite, kar potrebujete! LJUBLJANA Mestni trg 26 Stritarjeva 1—3 »TRIBUNA« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška Najnižje cene! cesta 4. Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških m igračnih vozičkov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne. Dražba hiše! Dne 2. oktobra 1934. ob 11.% uri se bo vršila na sre-skem sodišču v Ljubljani, oddelek V.a, soba štev. 16, dražba hiše na Glincah 8, Cesta XV., p. Vič katastralna občina Vič, vi. štev. 866. Interesenti najvljudneje vabljeni. S117 V* \ zaradi k Vi golše in nabreklega vratu Knjiga zdravnika brezplačno in franko Pišite takoj na naslov Poštno zbiralno mesto: Georg Fulgner, BERLIN-NEUKOLLN. Ringbahnstraase 24. Abt. P. 115. Cenj. dame in gospodinje! Zaradi prevelike zaloge damskih plaščev smo se odločili prodajati po zelo znižanih cenah. Nudimo Vam vse vrste športnih in gladkih plaščev od najpreprostejših do najfinejših. 8035 I. TOMŠIČ Ljubljana, Sv. Petra c. 38 Pridite in oglejte si cene; ne bo Vam žal! : Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., azuri-ranje, entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & MikeS, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 1291 »ŽIMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) Zimo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime, Stražišče pri Kranja. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! Kurje perje|m; m nečohano, kg po 5 Din razpošilja po povzetju iz Maribora VILJEM ABT., EKSPORT, MARIBOR. Najmanjši odjem 15 kilogramov. Patent Stopf Twist dolgo pričakovana novost omogoča mašenje perila na šivalnem stroju brez aparata, skrajša delo enega dne na dobro uro, presenetljiv uspeh, mesto krpe — krasna tkanina odlične strokovne ocene (ženska obrtna šola, gospodinjske šole itd.) V inozemstvu milijoni komadov v uporabi. Vzorec s poštnino Din 10. Pojasnila pri generalnem zastopstvu v Ljubljani, poštni predal štev. 81. a bi se tudi Viptepticali propagandne tuGe po KAKO ODLIČNA JE FRANCOSKA PASTA IN MILO ZAZO&E BOTOT Kje bo oglaševal, ker ve, da ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom maso kupnomočnih čitateljev. Pozor! Otvoritev hotela in restavracije! Vsem svojim cenjenim gostom, odjemalcem in sploh vsem naznanjam, da sem o t v o r i 1 v Jurčičevi ulici 7 (prej Haib-widl) novo prenovljeni hotel in restavracijo pod imenom Novi svet Točil bom v povečanem obsegu prvorazredna štajerska in dalmatinska vina, vedno sveže pivo iz sodčka ter ostale alkoholne in brezalkoholne pijače. Izvrstna kuhinja fco nudila vedno sveže morske ribe, prvovrstna jedila in razne kuhinjske specialitete. Tujcem so na razpolago hotelske sobe. Za solidno ceneno postrežbo jamčim in se priporočam za obilen obisk Josip Povednik hotel in restavracija NOVI SVET, Maribor, Jurčičeva ulica 7. froszLa/ama ra gotoao rtb6o propagandne škatlice pc J BOTOT napravi zobe bleščeče bele, krepi dlesni in osvežuje usta. Dobiva se pov*rd. Zahtevajte spec. ponudbe: D. Peš-manžu in Co^ Zemun. 8029 PERJI Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 — Nov vir zaslužka in zabave! 15 14 13 12 U 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 — Nabavite si takoj »DIABLOTIN«, najmodernejšo zanimivo igro, ki osvaja nalik epidemiji ves svet in vsebuje 1307 milijard problemov. »DIABLOTIN« se igra že več mesecev v Parizu, Londonu, New Yorku, Dunaju itd. in bo imela tudi v Jugoslaviji velik uspeh. Trgovci, zahtevajte takoj specijalno ponudbo! Vzorec pošljemo franko za v naprej nakazan znesek 30.— Din za navadni, enak v etuiu Din 35.—, a luksuzni »DIABLOTIN« v elegantnem usnjenem etuiu stane 50.— Din. Dobi se v vseh boljših trgovinah, knjigarnah in trafikah ali pri »DIABLOTIN« samoprodaji za Jugoslavijo, Zagreb, Gunduličeva 21, telefon 9145. Sprejmemo zastopnike za vso državo na čvrst račun. Vežbajte se z »DIABLOTIN-om«. Kmalu bodo razpisane denarne nagrade za! najboljše igralce. 7981 NOVI KATALOG 3 „$OLO LJUBEZNI41 sreče in obojestranskega zadovoljstva v zakonu imenujejo »Novi katalog 3«, v katerem so navedene pariške specijalitete za gospe in gospode, zaščitna sredstva, inte-resantni predmeti za intimno uporabo, gumasto pariško blago, kurijozitete itd. Samo za odrasle! Diskretni nasveti gospem na zahtevo strogo zaupno! »Novi katalog 3« pošljemo diskretno v zaprti kuverti brez naslova tvrdke za 10.— Din v poštnih znamkah. Zastopstvo »Salus« Zagreb 6-Jo., Varšavska ulica 11. Prospekt: »Slabi moški — uspeh takoj!« Din 10.— v poštnih znamkah. ZAHVALA. Ob prebridki izgubi mojega sčproga, gospoda Joška Riharja višjega veter, svetnika sem prejela od sorodnikov, prijateljev in znancev iz vseh krajev toliko izrazov iskrenega sočutja, pokojniku je bilo poklonjenih toliko vencev in cvetja, da nisem v stanu zahvaliti se vsakemu posebej. Zato izrekam tem potom vsem, ki so z menoj sočustvovali, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, vsem, ki so spremili rajnkega na njegovi zadnji poti, najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujem še g. dr. Jožetu Gostiši, ki je pokojniku z veliko požrtvovalnostjo lajšal trpljenje, g. dr. Emilu Papežu, ki se je mnogo trudil za ozdravljenje rajnkega, dalje čč. duhovščini, banu g. dr. Marušiču, JVU dravska sekcija, sreskemu načelniku g. dr. Gregorinu in celokupnemu uradništvu sreskega načelstva, predstavnikom sodišča, davčne uprave, občine, finančne kontrole, pogranične čete, domači sokolski družini in zastopnikom vnanjih sokolskih edinic, pevcem gasilske čete in lovskim tovarišem. Iskrena hvala tudi obema gg. govornikoma za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Gor. Logatec, dne 28. septembra 1934 EMA RIHAR. 8104 ŠTAJERSKA JABOLKA prvovrstna, zimska, namizna: kanada, boskopski kosmač, zlata parmena, sev-niška vošoenka, Baumannova raneta, tafelček, ananas, bobovec, mušanka v zabojih od 50 kg naprej po Din 2.50 za 1 kg neto, franko postaja Brežice. Za vagonske pošiljke zahtevajte posebno ponudbo. JOSIP VERSTOVŠEK Brežice (dravska banovina) Urejuje Davorin ftavijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot Franc Jezerdek. Za Inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubijanl