88. številka.
Ljubljana, v sredo 20. aprila.
XX. leto, 1887.
Izhaja vtak dan svefcr, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vstri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr.. z:i jeden mesec 1 gld. H> kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mee<\ po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Drednišrvo in npravnišvo je v Rudolfa Kirbiša hifii, .Gledališka stolba". U»pr a v u i it v n nnj xe blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Nemarnost v domačem taboru.
Znano je, da nemški poslanci porabijo vsako priliko za interpelacije, bodisi da se jim gode krivice glede na imenovanja uradnikov ali pa prepovedi društvenih shodov ali celo glede na konfiskacije kakega govora ali pa tudi glede na zadeve, katerim je pogostoma podstava — gola govorica. Iz vsega tega je posneti, da nemški zastopniki vsekakor strogo čujejo nad pravicami svoje narodnosti, če tudi sami vedo, da mnogokrat prekoračijo meje dostojnosti in — pravičnosti. O slovanskih zastopnikih pa ni bilo še slišati, da bi snovali interpelacije brez najtehtniših uzrokov; pač pa se je na pr. slovenski narod po pravici pritoževal že mno gokrat, da opuščajo ravno oni interpelacije v prevažnih zadevah. Navedimo samo jeden analogen primer. V Pragi je prepovedala vlada iz tehtnih uzrokov neki shod nemškega rokodelskega društva, v tem ko ni imela povoda, da bi na pr. zabranila zbore čeških jednakih društev. Nemški poslanci so takoj interpelovali v državnem zboru vlado /.as t ran nejednakega postopanja.
S Primorskega je znano, da so delali v Gorici slovenskemu delavskemu društvu največ«; zapreke, da so lahoui, kakor so pokazale dotične sod-nijske obravnave, celo grozili z napadi na življenje onih, ki bi se udeležili namerjavanega shoda, in da je vlada konečno zabranila blagoslovljen je zastave imenovanega društva.
Stvari so bile in so do današnjega dne take, da zaslužijo natančnega razkritja v državnem zboru. Ali državnozborski zastopnik goriških Slovencev ni imel še časa, da bi čez leta in leta stavil tako interpelacijo v državnem zboru, in nasledek je ta, da smejo iredentovski listi zasmehovati neblngo-slovljeno zastavo slovenskega društva in isto društvo samo, kedar koli razpravljajo vedenje laških društev.
Taka nemarnost se sama sodi, in škodo ima pa konečno v vseh posledicah jedino — slovenski narod.
Primorski slovanski listi beležijo nepcstavna dejanja zlasti onih občinskih zastopov, kjer italijanske večine gospodujejo in strahujejo dejanske
večine slovanskega prebivalstva. Hrvatska „Sloga" v Trstu beleži z debelimi črkami teden za te d nom po več let jedne in iste nepostavnosti. Kje so slovanski poslanci, ki bi interpelovali vlado zaradi takih nepostavnostij ? In pomisliti je, da primorski slovanski listi ne morejo povedati vsega, kakor se vrši v resnici, ker bi jih drugače brali in jih berejo v preveliki odkritosti jedino državni pravniki. Saj še ,Slovenski Narod" je v nevarnosti, kedar opisuje po dejanskih razmerah dogodke s Primorskega. Tu bi se pomagalo jedino s primernimi interpelacijami.
Tu ni izgovorov, kakor obsojujejo sedaj rao žatega zastopnika s Štajerskega, vrednega naslednika pokojnemu Raiču. Na Primorskem se ponavljajo stvari in dogodki, in slovenski narod v celo-kupnosti bi moral odločno zahtevati, da se slovenski poslanci zjediuijo za raznotere naloge ter da spravijo mej svet, česar ne more ne narod sam kot tak in ne njegova glasila.
Radovedni smo v resnici, kako si bodo take in jednake naloge razdelili Blovenski državni poslanci sedaj, ko pride budgetna razprava na vrsto v državnem zboru. Radovedni smo, ali se bodo zjedinili za važne naloge, in ali bodo morda pojedinci morali prositi zastopnikov drugih slovanskih oddelkov, da se jim pridružijo v "podporo interpe-lacij in parlamentarne kritike. Bomo videli, ali bo tudi sedaj na pr. dr. Gregr o primorskih državnih poslancih izrekel tako, da se bo nadejal podpore jedino od slovanskih zastopnikov za Trst in Istro, v tem ko je na pr. glede na glasovanje za slovanske napise na bankovcih že naprej vedel, da slovenski poslanec za Goriško pojde ob glasovanji — iz zbornice.
Pa vrnimo se zopet v domovino Dandanes je pravo raznih oddelkov v ustavnih državah tako zapleteno, da se izročajo izvršbe tega prava najrajši izučenim strokovnjakom, in v resnici uahajamo v parlamentih in zunaj njih razmcrno veliko število odvetnikov ali v obče juristov. Tudi Slovani izbirajo radi odvetnike tudi v javne zastope, in narod se opira na nje, da mu pribore zlasti oni doslej pridržane 'pravice. Zato se pa isti slovenski narod jako čudi, da ti odvetniki neso nikakor vzgled pra-
vih rodoljubov v lastnih pisarnah, čujejo se glasovi še celo s Kranjskega, da nekoliko odvetnikov slovenskega rodu nikakor ne uraduje slovenski, in vender imajo ti posredniki mej narodom in javno pravico največ zaslužka od slovenskih strank. Kako se ujema tuko postopanje s posli, ki jih narod izroča ravno tej vrsti domačega razumnistva tudi za javne zastope?
Tu je potreben preobrat in razumu i stvo po mestih in še bolj na kmetih ima sveto dolžnost, da poučuje preprosti narod, kam naj se obrača in kaj naj zahteva od slovenskih odvetnikov. Ako se priporočajo narodu za javna bremena, naj mu izvršujejo prav tudi ona opravila, zaradi katerih se obrača do njih v zasebnih zadevah.
Zdaj so celo tiskovine na razpolago in ker se ne protivijo sodniki sprejemati slovenskih ulog, je treba domače odvetnike odločno poti pati, da začnejo vender tudi oni uradovati slovenski.
Izgovorov tu ne moi e biti, in ako ne bo imel narod drugih močij proti dosedanjemu nenarodnemu odvetniku, potem bo treba agitovati v zmislu, da se takim „rodoljubom" odtegne vsaka moralna in gmotna podpora. Slišati je, da na Primorskem so začeli celo že židovski odvetniki uradovati na zahtevo tudi slovenski, v tem ko nam prihaja vest, da par slovenskih odvetnikov v Gorici še vedno kaj rado uraduje tudi slovenskim strankam samo po laški. Do kam bo sezala še slovenska nezavest in potrpežljivost?
Nii, to so samo nekatere strani, v katerih se zagrešujemo sami. Da ne poučujemo naroda navzdol intenzivneje, je pri nas stalna napaka, katere nočemo tukaj z nova opisovati. Kriva misel, da narodu zadoščuje, če mu napravimo mej letom kako veselico, je še vedno, kakor zarasla mej nami, in nad njo se maščujejo druge hude , posledice narodove nezavesti. Stvar pa bo vender premišljevati, če hočemo uspešno delovati na druge jako važne in prepotrebne strani, nevarnost je prevelika, da bi se še dalje zibali v nadah in -- sanjah!
x+y.
LISTEK.
J. I. Kraszevvski.
„Z  Kraazewskim konczy  sio awiat
jeden caly: S vlat cichvch trudovv, rezygnacyi, nnj-
ztwa —
• Czy kto gasnijce wskrzesi idoaly?u I . Gotnulicki.
Solzami grenkimi močijo Poljaki nov grob, grob nenadomestnega si rojaka in moža. Slavni Kraszewski zatisnil je svoje oko 19. dan marca, svojega godu dne, v svobodni Švici, v Genevi, daleč od premile si domovine.
Jožef Ignacv Kraszevvski porodil se je 28. dne julija meseca 1812. leta v Varšavi. Otročja svoja leta prebil je največ na domu materinih roditeljev na kmetih. Babica in prababica sta ga od-gojevali ljubeznjivo in skrbno ter bili mu učiteljici. Leta 1822. poslali so ga v javno šolo, katero je dovršil 1829. leta zrelostnim „patentom". Šel jo potem na vseučilišče v Vilno in upisal se v takozvano Iiteraričuo fakulteto. Leta 1832. pa so odpravili to vseučilišče, izimši oddelek medicinski in
/
oddelek moralno-teologični. Kraszevvski ni hotel biLi ni zdravnik ni duhovnik in ostavil je vseučilišče.
Že mlad deček spisaval je Kraszevvski doma razne bajke in pripovesti, a učenec srednjih šol, imajoč kacih 12 let, preložil je na poljski jezik v vezani besedi bajke Lafontainejeve in celo jedno balado. Mladenič z devetnajstimi leti dal je svoje prvence tiskane na svetlo. Dvajset let star, pro-šinjen je bil že popolnem od svojega pisateljskega poklica in lotil se je slovstvenega delovanja z nenavadno pridnostjo. Več lepih povestij imamo iz te dobe. Ali oče njegov nikakor ni bil zadovoljen, videč, da sin njegov vedno le piše. Pokliče ga torej k sebi, da bi ga napravil dobrega gospodarja. Rad nerad, mladi Kraszevvski je moral domov. Nikakor pa ni mogel pozabiti peresa; živa iskra tvorne in proizvodne mu duše netila ga jo neprenehoma in in pisal je skrivaj. Neizrecno ga osreči oče leta 1834, dovolivši mu, da sme iti nekaj časa k domačemu prijatelju v Horodec (Voliuj), ki jo imel lepo zbirko redkih knjig. Našel je tu Kraszewski izvenredue hrane svojemu duhu in bogatil je od tod domače slovstvo s krušnimi povestmi. Pet let je vsako leto po več mesecev bival v Ilorodci in iz bogate knjižnico nabiral si zaklade posebno mar-
ljivo. Tu se je tudi seznanil s sestričino domače gospe, lepo gospico Zofijo Woronicz6\vna in poročil se ž njo leta 1838.
Do leta 1853. prebival je na kmetih na svojem posestvu, a potem preselil se v mesto Žyto-mierz, da bi tam laglje odgojili se mu otroci. Leto za letom pa je tačas podajal svojim rojakom prelepih povestij in drugih sestavkov.
Leta 1858. potoval je Kraszevvski prvič na tuje, da bi v kopeljih zdravil se in ogledal si kolikor moči Evropo. Dve leti pozneje, prišedši v Varšavo, je urednik časopisu „Gazeta codzienna", katero prekrsti 1803. leta v „Gazeta polska". A še istega leta decembra meseca mora zapustiti Varšavo (zadnji poljski ustanek) ter odide v brazdane.
Potoval je potem po Švici, bil na Mont-Blancu, po Italiji itd., želeč si najti ugodnega prebivališča. Na Laškem mudil se je delj časa in tam povzel tudi misli, spisati jedno najkrasneiših svojih povestij : „Rzym za Nerona" in nekatere druge.
Koncem leta 1804. vidimo Krasze\vskega zopet v Draždauah, sestavno delujočega. Napisal je takrat pq večjem „Večeie draždanske". Kmalu potem vidimo poljskega Scotta, da je glavni sotrudnik politično-literarnem listu „llaslo" v Levov u, a
Politični razgled,
Aolranj«* dežele.
V Ljubljani 20. aprila.
Budgetna  debata začne   se  v  <lržit* »cm
zboru 25. ali 26. t. in. in bode trajala Uo srede maja Zbornica poslancev bode morala pridno delati, če bode hotela rešiti do binkošti vse stvari, katere bi imele .biti rešene še v tem zasedanji.
VnaiUe države.
Kakor  se iz Sofije poroča, je bolgarska
vlada tirdno preverjena,  da se ui bati novih neredov, ker je narod zadovoljen. K večjemu bi utegnili mir motiti bolgarski emigranti, ki se zbirajo v Re niji in Traciji,   toda bolgarska vlada je storila \se potrebne  varstvene naredbe, da bode hitro zatrla VBake poskus« od te straui motiti mir. — V soboto je jako vznemirilo  rumunska in bolgarska Dunavska obrežna oblastva streljanje s puškami na nekej ruske i ladij i.   Se  ve da so že bolgarska oblastva bila v strahu, da  pelje  kaka  ruska  ladija bolgarskih  emigrantov, s katerimi  bode skušala motiti mir.   Poizvedovanja so pokazala,  da je bila ruska trgovska ladija, ki je peljala iz Batuma petroleja v Srbijo.   Streljali so le povodom božjega ustajenja, kajti pravoslavni so zadnjo soboto imeli veliko soboto. Ker to streljanje nasprotuje raejnarodnim na vadam, pritožila se je bolgarska vlada pri nemškem generalnem  konzulu v Sofiji. — „Pol- Corr." piše se iz Pariza, da v francoskih vladnih krogih mislijo, da bolgarsko regentstvo ne bode več dolgo vladalo, če tudi bi kdo lahko sklepal iz njega naredb, ka kor imenovanja častnikov, da misli še dolgo vladati. Da regentstvo ne spravi dežele v nove velike zadrege, mora spoštovati Berolinski dogovor in jako zmerno postopati. V Sofiji morajo vedeti, da bodo Evropa tem manj   simpatij   imela za Bolgare čim večje zadrege jej bodo napravi jaii. — Stoj lov je pa pohodil v soboto ogerskega ministerskega predsednika Tisze, kateri je prišel na Dunaj. Tisza mu je svetoval, da naj Bolgari pred vsem gledajo, da bode ohranili red v deželi ter spoštujejo naj mejnarodne dogovore.   -  Ker so bolgarski vladni pristaši spoznali, da sedaj ni upati, da bi vse velevlasti potrdile kneza, ko bi ga tudi izvolili, opustili so za sedaj misel na volitev kneza.   Regenta Stambulov in Mutkurov  iziavila sta se nekda proti »Standardo-vemu"  dopisniku, da velikega sobranja ne mislijo sklicati. Dasi tudi je narod jako uaudušen za Aleksandra, vender ne bode regentstvo ničesar storilo, kar bi ne  odobravale  velevlasti.   Redno sebranje bodo pa v kratkem  sklicali. — Bolgarski eksarh je pokaral baje metropolita Klementa zaradi njegovega delovanja. Pa tudi bolgarska duhovščina ni zadovoljna s Klementom,  če je verjeti poročilom iz Sofije.   Metropolit Klement se bodo moral omejiti na svoje cerkvene dolžnosti, ali pa odstopiti. Naj brž je pa to le želja bolgarske vlade, ki bi se rada metropolita znebila. Vsa agitacija proti njemu izvira gotovo od vladne strani. — RušČuški prefekt Man-tov se je vrnil iz Bukurešta.   V Gjurgjevo mu je šla naproti deputacija meščanov in častnikov z vojaško godbo z bolgarskim parnikom „Golubčik". V Ruščuku je prefekta pozravilo mnogo prebivalstva.
Kakor se piše .Daily News" iz Carigrada, je bolgarski zastopnik, Vulković, opozoril turško vlado, da ruski kapitan Nabokov nabira po Makedoniji Črnogorce in druge, katere bi grški parniki prepeljali v Burgas, da bodo tam napravili kak izgred. Turčija je vse potrebno storila, da se zabrani, da se prostovoljci ne morejo prepeljati v Burgas. Po druzih poročilih je pa kapitan Nabokov v Pe-terburgu in so si le v Sofiji izmislili, da nabira prostovoljce po Makedoniji.
Angleškim listom se poroča iz Peterburga, da so zadnji čas zasledili več nihilistiškib zarot v južni Kiisljl in se je zategadelj carjevo potovanje v Krim zopet odložilo. Letos najbrž car ne poj de v Livadijo, ampak ostane v Gačini do konca maja, potem se pa preseli v Petrov dvorec (Peterbot). Koliko je resnice v tem, bomo že videli čez nekaj tednov. Posebno verodostojni neso angleški in nem* ški listi in njih dopisniki v tacih zadevah.
V ponedeljek jeBpepretis predstavil novo mi-nisterstvo italljuiitvk«kj zbornici. V svojem nagovoru je pripldrnrai; ' da naj se novo rninisterstvo 8j6di potem, kuf' bode)' storilo. Vlada želi ohranili' mir. Kakor 'flfuge države bode tudi Italija motala vso pozornost^bračati na brambo dežele iu povek-Šati vojsko. 'Kadar bode fias ugoden, začeli bodo akcijo proti Ablsiniji. Položaj italijanskih čet v Afriki je jako kritičen. Ras Alula približuje se Mon-cullu. Zavezal se je nekda Njegošu, da bode do konca maja si prisvojil Moncullo, Arkiko in Otu-solo. Domačinci, katerim je bil general Gene izročil varstvo utrdbe Otusolo so se izneverili in potegnili s sovražnikom. Njeguš bode nekda s svojimi četami napal kralja Melika.
Anarhizem se je močno razširil po NpanJ-Nkem. V palači ministerstva javnih del našli so zopet jedno pecardo. N& veliki četrtek našli so v Calle de Reloj-i zalogo orožja in sicer 39 popolnem novih karabinarjev in več zabojev patron ter zaboj dinamita. Pa tudi po druzih krajih je policija našla več dinamita. V Espinavellu blizu francoske meje rasla je policija zalogo orožja, in sicer 11 karabinarjev, 10 bajonetov in mnogo patron. Več osob so že zaprli. MiniBter vnanjih zadev se je že posvetoval z zastopniki druzih držav v Madridu, da bi so storile kake mejnarodne naredbe proti anarhizmu. — Napado valeč maršala Bazaina je doma iz depurtementa La Ror.helle in ime mu je Louis Hilairand. Stanje Bazainovo se nekda hujša, govori se, da mu kri sili v možgane. Napadovalec jo izjavil, da je bodalo bilo otrovijeno.
Po poročilih iz Bombava je afgaiiski emir poslal 1 baterijo in 2 polka peštva ter 2 polka konjice proti upornikom, ki se jako hudo upirajo. Nekateri ruski listi pa zahtevajo, da bi Rusija posegla vmes in pregnala sedanjega emira.
Več boliarskili ministrov in druzih dostojanstvenikov je bilo sklenilo podpihati ustanek proti hanu, ki je preveč Rusom prijazen ter tedaj ravna proti željam svojega pokojnega očeta, ki je bil velik sovražnik Rusije. Han je pa zvedel, kaj nameravajo, in je dal več ministrov usmrtiti. Narod nekda ni zadovoljen, da je han dovolil Rusom graditi železnico do Bohare. To nevoljo mej narodom hoteli so ministri porabiti, da vržejo hana.
Kakor smo že bili povedali, se je Ru«l|a sporazumela s predsednikom aevenioamerl&kili držav, da se sklene pogodba o izločevanji zločincev. Ker se bi pa po tej pogodbi, katero ima potrditi še senat, izločevali vsakovrstni morilci in dinarai-tovci, je naravno, da ne ugaja ruskim nihilistom, ki so dosedaj našli vselej v Ameriki vaino zavetje. V Ameriki bivajoči ni hi I isti so zategadelj priredili velik shod, na katerem so sklenili prositi senat, da bi pogodbo zavrgel. K shodu je prišlo kakih 2000 ruskih in poljskih nihilistov. Glavni govornik je bil ruski nihilist Hartmann, kije poudarjal, da je dolžnost v Ameriki bivajoČih somišljenikov, pomagati svojim rojakom otresti igo despotizma. Američani večinoma neso zadovoljni z omenjeno pogodbo, trdil je. Mislimo, da se senat pač ne bode dosti brigal za želje nihilistov.
Dopisi.
Iz Goriške okolice 18 aprila. [Izv. dop.J Slovenci Goriškega mesta morajo biti ali slabo po-
učeni ali pa so sami premlačni. Iz malenkostij je meni soditi tako. Ko sem bil pred 14 dnevi na trgu v Gorici, zaslišim mestnega tamborja ; d rugpi mo mi povedali, da je naznanil, da bo tega dne dražba pri hranilnici „Monte di Pietau. Naznanjal je tam-bdr to dražbo jediuorv laškem jeziku; a znano je, da hranilnica ima dolihost vse svoje objave razglašati tudi r slovenske** jeziku.'v PovedaW»pa so mi, da1 tudi n«'izdajauib beležkah napolnujdjb tuli slovenskim strankam stfmb v laškem jtttflru. Mif^ 3$r''xfcm pa tetega dne tudi ^am pogledat, kako se^feiVari vrše ntf dražbi. Mož, ki Jfc razglašal 'štfevil kefira ko rasejo stranke s ceno za^ blago, kli-ctfr*je samo v laščinlj a bilo je mnogo*,1'če ne večina slovenskih ijudij na dražbi; zapazil sem, kako so kmetje in kmetice tega iu onega nadlegovali, da naj jim pove, kaj pravi razglašalec in do katere vsote so že poskočili. Videl sem, da si ubogi ljudje ne znajo pomagati, in tako pusti mnogokdo blago, za katero bi se poganjal.
Tako postopanje je po pravilih zavodovih ne-postavno, drugič pa tudi škodljivo zavod in strankam, katerih blago se prodaje na dražbi, ker bi se utegnilo skupiti' več, ko bi se godilo vse po pravilih, torej razglašalo tudi v slovenščini.
Kje je naš lokalni list, da molči o takih stvareh? Ali bo treba vsako stvar zagovarjati v dnevniku našem, ki ima skrbeti vender bolj za splošniše stvari in zadeve!
Pa da ne pozabim tudi poštnih rečij. Prišel sem v tobakarno in vprašal sem po nakaznicah tudi s slovenskim tekstom. Odgovorili so mi, da jih spe-čajo premalo in da Slovenci sploh ne povprašujejo po njih, ali da jih celo vračajo. Možno je že, da narod na zdolaj ni dovolj poučen, ker je preveč bojazljiv. Nu, v Gorici pa imajo slovensko podporno društvo, kateremu bi ne škodovalo, ko bi svoje ude včasih poučevalo o narodnih dolžnostih in pravicah, ki segajo tudi do poštnih pisem.
Pravili so mi v isti tobak aru i, da imajo slo* venske menice, da pa jih nič ne prodajo; vsled tega da jih ne kupijo več, ker še obresti ne dobe iz naložeuega denarja v obliki menic. To zopet osvetljuje, kako se vedejo slovenski odvetniki v Gorici. Ko bi oni menice rabili slovenske, bi gotovo narod iste kupoval.
Morda kadar pridem zopet v Gorico, da izvem še več takih izpodbudnih prijetnosti). Poglejte Lahe, kako delajo, potem dosežete več, nego da čakate boljših časov od vladne strani!
Iz Železnikov 18. aprila. [Izv. dop.j Častiti bralci že dolgo neso čitali nobenega dopisa od nas, kakor pred letom dnij, ko je bil pri nas hud boj. Sedaj je mir, vsaj na videz, in zatorej ui bilo nič zanimivega pisati. — Dlje časa že pričakujemo volitve novega župana, katera bi že imela biti, saj je g. okrajni glavar bil obljubil, da bode volitev že dne 16. februvarja. Sedaj bliža se že april svojemu koncu, a učakali je še nesmo. Ne vemo, iz kakega uzroka se tako zavlačuje in kdo je kriv, da se je ta zadeva tako zakasnila. Županova doba je že davno potekla in ker nam je že dovolj dobrega storil, bili bi jako zadovoljni, ko bi že kmalu odstopil.   Toda župan že mora vedeti,
traja le pol leta. Koncem 1865. leta je imel 12 predavanj o razvoji civilizacije v poljski Pijastov-ski ter govoril o prirodi, o narodu, plemstvu, du-hovništvu, trgovini itd.; dva tisoč srebrnikov dobilo se je ten potom za siromake.
Leta 1866. poprime se Kraszevvski pridno časopisa .Przegk}d powszechnyu, a ker to ni bilo posebno uspešno, počne izdajati sam obraze narodnega življenja in gibanja v letnih zvezkih „Ra-chunkiu imenovanih. Prvi je izšel leta 1867 in v njem popisuje živo in podrobno zlasti stanje v Galiciji. Tega leta osnujejo visokošolci v Levovu svojo čitalnico akademiško. Poprosijo Kraszevvskega, da bi prišel in predaval čitalnici v korist. Ustregel je in štirikrat predaval o Danteji. Kmalu potem odide v Poznanj, mudi se tam delj časa, goBt v naj-odličniših krogih in v obilnih časteh povsod i.
PovrnivSi se za stalno v Draždane, napravi si Kraszewski najprvo sliko o tem, kar je na svojem potu po domovini doživel, čul in videl. Utisi nanj neso bili prijetni. Zlasti Galicija vzbudila mu je neljuba prepričanja. Videl je žalostne tamošnje razmere, videl, da je narod odrevenel. Napiše 7. junija 1867. leta list uredniku časopisa „Dziennik Literacki", I. Starklu in potoži mu, kako se do mače berilo prezira in v nemar pu*ča. Nikjer, pravi
v tem pismeno, ne zanimajo se naši bratje tako malo za domače slovstvo, ko v Galiciji.   Kdo čita poljske knjige?  Odlični krogi, ki bi morali biti v vzgled in vzbujo prostemu narodu, imajo po svojih salonih nekoliko francoskih časnikov in romanov, a narodnega berila, najpotrebnije hrane duhu, iščeš zaman. Prosti narod propada, ker je nemogoče, da bi se um vedril s tujo knjigo, a k domači se mu ne pomore.  V rečenem listu svetuje, naj se usta« novi „društvo prijateljev osveti1*, imej o če nalogo, vse storiti, da se razširi čitanje poljskih knjig. Prirejajo naj se, pravi,  predavanja, založijo narodne knjižnice po deželi in napno vse moči, da se pospeši in polajša razprodavanje poljskih knjig. (Skoro dve leti bode tega, dasi mi, Ivan, razodel in razložil misel za podobno društvo v Slovencih. Zakaj je še ni na dan te izvrstne misli?   Ali pa bi morda kazalo, da si „'slovensko pisateljsko podporno društvo" privzame namen, dejansko posredovati mej literarnim našim trgom in prijatelji slovenske knjige? To bi društvo moglo storiti, bi s tem mnogo uplivalo in koristilo ter se narodu samo močno priljubilo.  Op. pisateljeva.) Kraszevvski pisal je tri leta v tem zmislu v svojih „Rachun-kah8 in bičal malomarnost Galicijanov.   Res je bil včasih skoro preoster.  Četudi znamenit zgodopisec,
označujoč z nenavadno natančnostjo pojave svojega naroda v povestih in drugih člankih, ni mogel, videč malomarnosti svojih rojakov, ohraniti potrebne hladnokrvnosti in zamerjal se je čisto brez potrebe mnogim ljudem.
V Draždanah založil je Kraszevvski svojo tiskarno in Izdaval najprej časopis „Omnibus", a potem   „Tydzien  polityecny,  naukowy i literacki* (1870).   Duhovit človek, pretehtavajoč važne dogodke z bistrim umom, bil je seveda proti nezmotljivosti papeževi, ki je uprav tedaj  vznemirjala in razburjala duhove.   Zadel je pa zato v sršenovo gnezdo. 1 Zameril se je in zlasti duhovščina ni prej mirovala, dokler je vsaj razjasnil, da je bil vedno cerkvi zvesti sin.   Hkratu je na svetlo dajal tudi „ Biblioteko paroietnikdvv i podrožy po davvnej Polsce" (6 zvezkov 1870—72.) A uvidevši, da mu ne hasne, ukvarjati se s tiskarno, jo je prodal, i . -   Leta 1871. vidimo Kraszewskega zopet v Kra-kovem, predavajočega o napredku v korist tamošnjega društva „Postep".   Tudi leta 1879. ga tam dobimo, — ljubljenca cele Poljske. Narod hvaležen in navdu&en praznuje petdesetletnico izvenrednega delovanja svojega nestorja.
(Konec prib.)
zakaj da ne odstopi Morebiti še ni dovršil svoje naloge, ker hodi pri nas vsaka stvar polževo pot. Že juuija lanskega leta sklenilo se je v seji, da se stara brizgalnica, ki je bila že več Časa vsa podrta in razdrapana, zopet popravi, da se omislijo lestvice in drugo gasilno orodje. Skoro gotovo ta sklep še ni izvršen, akoravno bi že davno lahko bil, dasi smo pri nas zaradi fužin v vedni nevarnosti ognja in se imamo le Bogu in sv. Florijanu zahvaljevati, da še nismo imeli nobenega požara, proti kateremu bi ne imeli ničesar v roke vzeti.
Morebiti pa ima župan še kak drug dober namen, da nam n. pr. glavno cesto posuje. Nasip se že pripravlja, kar nas zelo ceno Btane, kajti pripravlja ga občinski sluga po pet ur na dan, plačilo pa dobiva iz občinske blagajnice, akoravno ni določeno, da bi se morala cesta z občinskimi dokladami vzdrževati. Nekdaj je bila tlaka in je Še tudi sedaj, ako kdo hoče iti delat, če pa ne gre, ga pa tudi nihče ne sili. Ali bi ne bilo prav, da bi se cesta razdelila, da bi dobil vsak posestnik svoj kos, ka terega bi moral posuti? Županstvo bi potem ne imelo nobenih sitnostij, občinska blagajnica pa ne troškov. Denar, ki se sedaj za cesto trosi, naj bi se uporabil za kanale, da bi ne bilo ob dežji na trgu vse pod vodo, da bi se skoro v cerkev morali v Čolnih voziti. Ta neprilika je že dolgo let, pa še noben župan je ni zapazil, akoravno vsak dan po Štirikrat čez hodi. Kanal ne prizadel bi ravno toliko stroškov, a je v resnici potreben. Še veliko drugih stvarij treba v občini, pred vsem pa to, da bi županstvo prisililo posamične posestnike, da bi se za varnost iti snažnost več storilo. Potem bi bil trg, kakor se spodobi, ne bil bi več grši, kakor kaka gorska vasica. Torej župana potrebujemo skrbnega in umnega, za odbornike pa možake, ki bodo znali kaj je pravo, ki ne bodo gledali, kaj bode ta ali ta rekel, če mu ne bodo vsega potrdili, kateri se ne bodo bali zameriti. Ako učakamo no* vega župana in se nam bode pod novim županstvom kaj predrugačilo, bodem Vam naznanil.
Domače stvari.
— (Umrl) je včeraj zvečer gosp. dr. Fran Schiffer, vitez Fran Josipovega reda, c kr. zdrav stveni svetnik, častni meščan Ljubljanski itd. v 83. letu svoje dobe. Pokojnik bil je v vseh krogih Ljubljanskih kot zdravnik in poštenjak jako priljubljen in spoštovan. Blag mu bodi spomin!
— (Poročil) se je g- Aleksander Pučko, profesor na gimnaziji Ljubljanski, z gospodično Smo lej evo.
— (Slovenska predstava) zadnja v le-tošnjej sezdni bode v nedeljo dne 24* aprila 1.1. Dramatično društvo zaključi slovenske predstave z opereto „Pijerot in Vijoleta", v katerej sodeljujeta gospa Milka Gerbičeva in gospodična Daueševa. Učitelj in dirigent operete je gospod kapelnik Ger-bić. i-V začetkuuvačera igrala; ae bode prvikrat „Žila", veseloigra v 2 dejanjih. Spisal Josip Marij Babo, preložil. Joa. Cimperman. Za slovensko občinstvo;'- ki toli ljubi petje in glasbo pač ni treba predstave Se posebno priporočevati. Začetek predstavi je ob polu osmi uri zvečer.
torek dne 26. t. m. objavil bode odbor dramatičnega društva repertoir za gostovanje na deželi. Nadejamo se, da bodo domoljubni čitalnični odbori podpirali za razvoj dramatične umetnosti tolikanj važno podjetje ter igralnemu osobju dramatičnega društva, kolikor mogoče, pomogli pri gostovanji, katero se ima pričeti dne 1. maja t. 1.
— (Enketa veščakov) ki ima razsoditi, ka! teri načrt Podhagskega za osuševanje barja naj bi se vsprejel, pričela se je danes ob 9. uri v magistratni dvorani in se bodo popoludne nadaljevala. Maketi predseduje dr. Kosler, navzoč je od poljedelskega ministerstva odposlani melijoracijski inžener Eduard M arku s,  predsednik odbora za osuševanje barja g. Tertnik in v enketo po vladi poklicani in od raznih zastopov  odposlani gg.:  deželna odbornika Detela,  Dežman, stavbeni svetnik Ziegler, inžener  Lippert,  nadinžener  Stedrv, deželni inžener  Hraskv, stavbeni  svetnik Potočnik, mestni inžener DuffO",  posestniki Fran Kotnik z Vrda, Lenarčič z Vrhnike in Peruzzi. Raz-govarjalo se j- v prvi vrsti ob  vprašanji, ali naj se izpelje Podhagskega prvi načrt, da se množina vode odpelje po Gruberjevem kanalu, ali pa alternativni načrt, to je po Ljubljanici, ki bi stal do 1,800.000 gld.   Po obširni razpravi, o kateri budemo še natančneje poročali,  izrekla se je enketa jednoglasno za alternativni projekt.
— (Petindvajsetletnice slovanskega pevskega društva na D u n a j i) nameravajo se udeležiti sledeči slovenski rodoljubi iz Štajerske: Gg. dr. J o s. Srnec in M. Veršec iz Celja, dr. Dragotin Prus iz Konjic, dr. J.Rudolf iz Maribora in dr. Beoj. Ipavec iz Gradca. Piše se nam tudi, da je k imenovani slavnosti prijavljenih več deputacij iz Češke in Moravske.
— (V Zagrebu) sestavil se je odbor naj-odličnejih dam v namen, da slavnega pesnika Ivana viteza Trnskega povodom, petdesetletnice njegovega pesnikovanja dostojno proslave. Trnskije krasne svoje „Kriesnicetf posvetil Hrvaticam, Slovenkam in Srbkinjam, zategadelj se je odbor obrnil tudi do dam slovenskih in srbskih, da se tej slavnosti pridružijo. Slovenke in Srbkinje so se z veseljem odzvale temu pozivu in tako bodo dne 1. maja narodne dame treh jugoslovanskih rodov slavnemu pesniku na sivo glavo položile zlat venec. Predsednica odboru v Zagrebu je gospa Kukuljevid-Sakcin-ska, odbornice pa so gospe: Badovinac, Erlich, Jur-kovič, Ljubišić, Marjanović, , Marković, Prasmčka, Stare", Šenoa, Tomić in Vojnović. Načelnica odboru Ljubljanskemu je gospa Murni kova.
— (Mesarska zadruga) v Ljubljani je izročila deželni vladi v potrjenje vsa pravila obrtne zadruge, zadružne bolnišne blagajnice, zadružnega razBodišnega odbora in pomočniškega odbora. Mesarska zadruga je v Ljubljani prva, ki je sklenila in izročila vsa pravila po novi obrtni postavi.
— (50krat okolu „Zvezde".) V veseli družbi se je sinoč razgovarjalo o stavi, katere smo včeraj v listu omenili. Nek gospod ponudi stavo deset butelj francoskega šampanjca, da obhodi takoj, — bilo je že proti polunoči — »Zvezdo" petdesetkrat brez prenehanja. Stava se je vsprejela in do-
tičnik je o polunoči začel svojo hojo. Dva gospoda sta ga nadzorovala in ob 4. uri zjutraj bila je stava dobljena. Preračunih so baje, da je dotičnik pri tej stavi prehodil tri nemške milje.
— (Silom nas pomagjaruju.) Pod tem naslovom javlja »Zastava*: Za sad imamo, da pri bilježimo dva slučaja. U ugočkoj županiji u jednoj čisto rumunjskoj občini podigla je vlada raagjarsku državnu školu. U rumunjsku obćinsku školo posije toga išlo je 117 djece, a magjarska državna škola ostala je prazna. Čuo je za to i sam veliki župan, pa došav jednom u rumunjsku školu, nad je. da u nju mogu samo 60 djece ići. Zaprieti zatim, da će školu zatvoriti, ako se sama obćina neposta i a, da ova druga, t. j. njih 57 odu u magjarsku drž. školu. Drugi je slučaj, da su željeznički stražari dobili nalog, ako ne pomagjare svoja imena, da će. se odpustiti iz službe. Usled toga Rumunj stražar Kručo pomagjario se u Keresteša, a stražar Imbriano u Imbraja. Kao što vidimo, malo po malo, pa će nas silom pomagjarivati, kad ne mogu liepim načinom. Ali, hoće li se koristiti time Sto Magjari, i hoće li time usrećiti ovu zemlju? A tko bi to mogeo znati!?
— (Pred porotnim sodiščem v Trstu) bila je predvčeraj 31 letna N. Mavrič iz Lokavca pri Ajdovščini, ker je svojo nezakonsko, 7 let staro hčer, Franico, dne 3. septembra 1. 1. v Trstu v morje vrgla, da je utonila. Porotniki so glavno vprašanje z U proti 1 glasu potrdili in sodišče obsodilo je Nežo Mavrič zaradi hudodelstva umora (§§,; 134 in 135 kaz. zak.) na smrt na vislicah. Zagovornik prijavil je ničnosti pritožbo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
PeterbUTg 20. aprila. General Šebe-kov namesto generala Orševskega imenovan pomoćnikom ministra notranjih zadev, načelnikom policije in poveljnikom žandarmerije.
Rim 20. aprila. „Osservatore" pravi, da je laž, da bi bil papež ministru Puttkamru obljubil svojo pripomoć za ponemčenje Alza-cije in Lorene
Dunaj 19. aprila. „Politische Corres-pondenz" dobila iz Peterburga vest, da bode konečna obravnava proti Vasiliju, Generalovu in drugim, ki so dne 13. marca nameravali atentat, dne 27. t. m. pred Peterbur-škim okrožnim sodiščem. Obravnava najbrže ne bode javna.
Rim 19. aprila. Vojni minister naznanja predlogo za pomnožitev topništva in konjice. Biancheri umakne svojo ostavko kot predsednik zbornice, Pignatelli 1 pa po včerajšnjih izjavah vlade svojo interpelacijo o Masauahi. Načrt zakona o spomeniku Minghettiju se vsprejme. — V senatu naznanil je Corte interpelacijo o Masauahi z vprašanjem, namerava li vlada Sati zopet zasesti.
Pariz 19. aprila. Veleposlanik grof Minister obiskal včeraj Flourensa in odpotoval danes na Nemško, kjer ostane 14 dnij.
Madrid 19. aprila. Bazaineova rana ni nevarna, bodalce ni bilo o tro van o.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spiaala barija S. C u m m i D 81
poslovenil J. P—ski.)
Deveto poglavje.
(Dalj«.)
Ludvika se je skoro jezila nad mirnostjo, s katero se je Mabel osemdnevnemu zaporu udajala; jezila se je tembolj, ker je čutila nekako dolžnost, sedaj pa sedaj nje samoto oživljati 8 svojo prisotnostjo, to pa je. bila požrtvovalnost, ki se jej je ne-1 znosno dolgočasna zdela. Vender je vselej našla razlog, s katerim je opravičevala kratkost svojega pohoda in odhajala tako ljubko in a toliko prijaznimi vprašanji, pokloni in poročiti, da M je Mabel močno veselila nje pohodov ter nikakor ni. o njen* odkritosrčnosti
dvojila..............~
Kar pa je gospo Lerovevo odganjalo, bilo je na novo srečo nje otrokoma, ki sta prvikrat smela v hišo starega očeta zahajati.. Mabel je za svoje kratke bolezni sedaj pa sedaj ponja pošiljala. Dasi se je Henriku zdelo silno dolgočasno, da je Alik v kakem kotu pri knjigi tičal ali pa čmerno skozi okno zijal, dasi je tudi teta Sabija trdila, da Muravevo razsajanje bode Mabeli novo mrzlico po uzročilo, vender so ti pohodi ustanovili neko pri-
rodno razmerje mej dečkoma in raznimi sorodniki; zasejali so tudi seme bodočega upliva, s katerim je imel vsak posamičnik na vse druge u plivati. Koliko so te domače veselice in iz njih izvirajoči čuti in misli Mabelino srce odvajali od veselja posvetnega življenja ter jej resnobno kazali nje darove in nje odgovornost, , ne da se nikakor določiti; kajti oni čas, ko je ozdravela ter zopet v javno družbo stopila, pomnožil se je Še močno upliv zunanjega sveta na njo, nov čut osvojil si je nje razum in nje srce ter je izključil vse druge.
Linkoln Dudlev povrnil se je bil nenadoma v mesto. Mabel se je z njim seznanila v okoliščinah, ki so nje prenapeto zanimanje za bratovega prijatelja močno pomnožile.
Neka prijateljica je s plesom obhajala rojstni dan. Ne dovolj da je Mabel pismeno povabila, prišla je še sama znova jo povabit. Od zadnje bolezni se Mabel še nikdar ni upala v večerni zrak; tudi takrat je povabilo vsprejela le z očetovim pogojem, da ne bode plesala. Ludvika je sicer ugovarjala rekoč, da bi v tem slučaji bilo bolje ostati doma. A za to se Mabel ni zmenila ter se je s svojo navadno ljubeznjivostjo veselila, da prijateljici na toli lehki način zahtevano ljubav stori.
Obdajala jo je cela četa prilizovalcev, ko je
prvikrat zagledala gospoda, ki je bil malo in v sa-mosvesti na levo naslonjen ter je prav mirno pregledoval družbo. Morebiti je bila neka magnetična moč v teh črnih sanjarskih očeh, kajti ta trenotek, ko je Mabel vanj pogledala, zrle so vanjo z rado* vednostjo in občudovanjem. Ko ga je pozneje znova opazovala, pogovarjal seje kaj živo z duhovito gospo, ki se je nedvomneno z največjim veseljem z njim razgovarjala.
Ko bi bilo manj očitno, da je poprej Mabel presojeval, vender moral bi njeno pozornost nase obračati, kajti bil je ves drugačen kot moški, katere je doslej spoznavala. Njegova zunanja prikazen je bila posebna in zavzetna, kajti stasa je bil lepo-umerjenega in ljubkega, dasi komaj srednje velikosti : njegovo obnašanje pa je kazalo nezavisnost in popolno svobodo nasproti vsem prisiljenim šegam in navadam. Po tej nezavisnosti in svobodi se je v družbi odlikoval kot mož, ki lahko vsa malenkostna pravila vsakdanje etikete prezira. Pri vsem tem obnašal se je kaj uljudno, zlasti proti gospem in nedvomneno bilo mu je dano, da se je znal povsodi priljubiti; kajti Mabel je bila opazila, da so se nje • gove, uljudnosti ljudje različne starosti in različnega okusa nnćuo veselili.
(Dalje prih.)
Bom"bay 19. aprila. Parvano hana, katerega je emir s 5000 možmi odposlal me-šČevat smrt Golam Hardarja hana, so rodovi Gilzais blizu Guznija popolnem pobili.
Av»trfjska tt pecijaliteta. Mnogoletna izkustva bo dokazala, da se je „Mollov S eidlitz-prašek" pri vsakeršnem slabem prebavjjenji in zaprtji kot jedino uspešen lek izkazal. Cena škatljici z navodom t tfld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnk ra Dunaji, Tuchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (19—3)
^     -w i*i-----i^r-fr r> -ti-vs^t^
„LJUBLJANSKI
»tojl (192—17)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Zahvala.
Slavni godbeni klub v Kranji priredil je 17. aprila t. 1. s prijaznim sodelovanjem slavnega mešanega pevskega zbora dobrodelen koncert ter izročil njega čisti dohodek v znesku 80 gld. „društvu v podporo revnih učencev Kranjskega gvninasija". Na tem činu velikodušne, požrtvovalne človekoljubnosti izreka podpisani odbor obema slavnima zboroma v svojem in ubožnih učencev imenu najtoplejšo zahvalo.
V Kranji, dno 20. aprila 1887.
Odbor društva v podporo revnih učencev Kranjskega gymnas ja: Fr. "Wiesthaler, Iv. Franke,
predsednik, tajnik.
' 'trn   ti *'«fi'Jomaiaj^ID     >M. i t*
19. aprila. i ' j
Pri '-..i-iin: Sinka, Kolin, Drab, Bltter, Tonkl, Kurz i Dunaja. — Topler iz Linca. — Rupnik iz Idrije. — Vil-har iz Piezida. — Walzer iz Celja. — Jaresch, OoldBchmidt iz Trsta. — Moser iz Reke
Pri Hatliai > Weissmann, Berner, Bock, Miiller, Hock z Dunaja. — Spitz iz Brna. — Riigel iz Linca. — Harmaus iz Gradca. — Steiner, Sečanskv, Hanak z Dunaja. — Weid-lich iz Dvora. — Jelovšek iz Vrhnike. — Reingruber z Dunaja.
Pri avmri jak ena cesarji: Smolar iz Kranja. — Roblek iz Radovljice.
I i i južnem kolodvoru : Pertiseh iz Bočna.—Va-lenćie iz Karlovca — Seunig iz Gorenjskega. — Anton-čič iz Ljubljane. — Geratel iz Trsta. — Brolle, Lehki iz Genove.
Pri bavarskem dvorni Abraham Iz Berolina.
i mrli so t IJiilnljanA:
llJ. aprila: Pranja Kovačič, paznikova žena, 32 let, Poljanski trg št. 6. za božjastjo. — Ciril Sturm, krojacev sin, 12 dni. Rimska cesta št. 3, za bozjastjo. — Ana Cer-nak, dekla, 72 let, Kladezno ulice št. l'd, za vodenico. — Urša .Škof, tesarjevp udova, 72 let, Rečne ulico št. 8, za starostjo. — Barba Škoda, delavka, 38 let, Kravja dolina Št. 24, za jetiko. — Dr. Fran Schiffrer, profesor medicine, 83 let, Turjaški trg št. 5, 7a oslabljenjem moči.
Me teoro logično poročilo.
Dan i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	11 m Temperatura	' • -Ve-trovi	Nebo	Mokri na v mm.
19. aprila.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739-27 ram. 73<i-74mm. 73704 ram.	4 6- a 13 2 C 7-6'' C	hI. v/.h. Z. zali. al. jz.	jan. d. j as. jas.	0-00mtn.
Srednja temperatura 9-1°, za 0-3° pod normalom.
XDia.riSL3sls:a< borza dne 20. aprila t. 1.
(Izvirno telegraficno porodilo.)
Papirna renta .... Srebrna renta . . . . . Zlata renta . 1 i . . 6°/8 marčna renta . . . Akcije narodne banke Kreditne akcijo ....
Londou.......
Srebro .......
Napol........
C. kr. cekini.....
Kemike marko ....
470 državne srečko iz 1. 1854 250 gld. 128 gld ki Državno srečke iz 1. 1864 100   „ 1H5
Ogerska zlata renta 4°/0 ...... 101
	včeraj	—	danes
gld.	8P65	- gld.	81-.-0
n	82- 5	n	8265
n	113-25	n	113 —
	98*.—	»	^8-—
T»	87«-—		876-—
T»	284 10	' n	284 —
n	12B-80	n	126-80
n n	1003«/,	II H	1003
B	5-96	— n	596
»	62-30	*	62-30
O^erska papirna renta 5'r, 5 l;0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg.' srečke 5°/0 .   .    100 gld, Zemlj. obć. avstr. 4Vi*/o z'ttu zaBt- Uflt* • Puor. oblig. Elizabetino zapad, železnice P;ior. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudoltbve srećko.....10
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ T;ammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
128 gld.—
50 80 85 50 50 75
88 105 116 196
100 178 18 106 231
„ 66 * 75 50 3*25
Včeraj zvečer ob '/4 M uri je v Gospodu zaspal po dolgej, teškej bob-zni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, naS dobri, nepo-zabljivi soprog, oziroma, oče, tast in ded, gospod
Med, dr. FRAN KSAV.SCHIFFER,
vitez c. avstrijskega Pran Josipovega reda, bivši c. kr. profesor zdravilstva, c. kr. sanitetni sovet-nik in kranjskega deželnega zdravstvenega so-veta predsednika namestnik, častni član in načelnik društva zdravnikov na Kranjskem, častni meščan deželnega glavnega mesta Ljubljana itd.,
v svojem 83. letu.
Pogreb bode v četrtek dne 2?. t. m. popoln-dne ob 5. tiri iz hi So žalosti na Turjaškem trgu
h. št. 5.
S vito maše zadušnice ae bodo brale v stolni cerkvi in v cerkvi 00. frančiškanov.
V Ljubljani, dne 20. aprila 1887.
Celestina Setklfler, roj. Fojker. soproga. — Viljem iu Viktor Nchifler, sinova. — Matilda Neemann, roj. SeliilFer, Celentlua iu llVriiiiiiH Mclalirer, hčere. — lu;u. Neeumnn, zet — Knrollna ftcliiflVr. roj. Triu K. Marija Nclftiller, roj. Hudo vernig9 snahe. — Marija Truden, roj. Neemann; Vrle, Matilda in Mana Neetnann: Knrollna n Viktor NohllTer, 11 mik i in unukinje. (278)
Zahvala.
Vsem častitim prijateljem in znancem izrekamo za izraze toplega aoSntja ob bolezni in smrti naše predrage matere, stare matere in tete, gospe
FRANČIŠKE MALIN, roj. ŽOR&A,
krčmarice in hišne posestnice,
potem slav. občinstvu za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu ter posebno še jrg. pevcem slav. delavskega pevskega društva „Slavec" za milo petje in slednjič za darovane lepe vence najtoplejšo zahvalo.
(275) Žalujoči ostali.
Št. 6869.
Naznanilo.
Z odlokom visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani so občini Loški potok »tirje letni in živinski seimiji dovoljeni, in sicer: na dan 3. felirui ar ju. 2 aprila, T. juniju in v po-n«Ml«*lj«*k po M11 le»1 Miiianm: ako jfl pa kateri teh dnij na kako nedeljo ali zapovedan praznik, bo somenj ua prvi sledeči delavni dan.
Ker pa letos dne 2. aprila somenj še ui mogel biti, je dovolila visoka c. kr. deželna vlada z odlokom z dne 12. aprila t. 1. št. 3824, da sme somenj izjemno biti letos na dan 28. apiriln v Loškem potoku.
Županstvo občine Loški potok, '
dne 17. aprila 1887
Janez HiiniiN, župan.
(270—2)
-mn—
=3
i* i
Zobozdravnika Faichel-a.
i ustni in žolni preparati.
(Ustnovodna esenca in zobni prašek.)
Izvrstna sredstva za čiSčenje in ohranenjo zob, zahranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdeoo sapo.
Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranTajejo trohnenjo zob in če se stuino rabijo, odpravijo vsake zobno bolečine. Cena Nftcklenici zoltovodne enenee 1 «1.. škatuljei Mdiiii'ua prasku lil) lir. (288—4) Dobiva se v ortlluaeljHkeni prostoru pri Uradeckega inostu v Kohlefjevi hiAi 1. nadstropje, ^ pri Ulmi ji Nvohodl in trgovci KarinKer-jl.
Razglas.
(274—1)
V smislu §. 66 prov. obč. reda za Ljubljansko mesto se naznanja, da so računski zaključki mestne blagajnice in vseh zakladov, s katerimi upravlja mestna občina, za 1886. leto
od 30. aprila «lo 4. ma|a leto« v magistratnem ekspeditu razpoloženi za javno pregledovanje in da lahko vsak Bvoje opazke v zapisnik vsprejeti da.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 18. aprila 1887.
FarMa ameteljia izložba
steklenih fotografij
Ljubljani, Schelenburoove ulice št. 4-
v novi hiši tik kazine.
IT Zadnja serija: ~w
T četrtek. 21. In v petek 22, aprila:
Potovanje po Renu, Švici in na Mont-Blanc.
V petek dne 22. t. m. neprekljicljivo konec razstavi.
Odprto vsak dan od 2. ure popoludne do 8. zvečer.
IJntopnlna za osobo 80 kr.   I Ntopnina za deeo brez ozira na čas lO kr. i.-JTti)
Zobozdravnl k
A. SCHWEIGrER,
stanujoč
v hotelu „pri Malici" (Stadt Wien),
11. nudatropje, sobe št. 2\ in 24,
ordinira zjutraj       od nre do '/a1- "re,
popoludne  „      2.  n    j     5.  B : Ofc nedeljah in praznikih samo dopoiud.no od 1,10.
do 1. ure. (208—7) Najboljša in najtrdnejfia plomba, ki ne prouzroči v zobeh nikakersnih bolečin, ter se po barvi ne razlikuje od zob. — Najnovejši in priznano najuinettiejsi
načini izdelovanja čeljusti.} in posameznih zob.' Navzoč zaradi kopelne sezone samo do Junija.
tezone lamo ao junija, a^
CACAO
in
ČOKOLADA
VlCTOR
S
CHMIDT &
SOHNE
ki sta pri prvej  DnnaJBkej razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko,  častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno rogistrovauo varstveno znamko in firmo. (856—102)
lK»l»ivn SiC pri VBeh boljših trgovcih in prodajalcih de-UkateB, v l.jubl jani pri g. Petru l.assuiK-n. Razpošilja se v provlheije proti poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna ih centr. razpofiiljulnica
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
il
začne točiti
Plznsko letno ali uležano pivo
jz mt-sraiisU«> pivovarne v 1'lznii* ustanovljetio l«lia Isl'--
dne 18. aprila 1887. (-265—2)
BRATA EBERL '
prodajata najboljše in najoenejie
oljnati©  ba?v©r  lake  izx firaaeže
lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
lir stene in Kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—53)
; LJUBLJANA, gospoda j. Villiar-ja hift. štev. 4. LJUBLJANA.,
I/.ilatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".