241. številka.
Ljubljana, ? ponedeljek 19. oktobra 1903
XXXVI. leto.
-a   v*** d»r »vaeer. ;r.r 6.  nećer}e to pnanlke, tet  seija po pošti prajemati e& avatro-^gr^ke aa sae leto *£ S, za po!£ieUf.l* K, za četrt leca H ft 50 h, aa edeii meneč Ji K 30 h.  Za LJubljano a poSiI)an)en
Q« dom aa vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 8 K, sa eden mesec 8 K Kdor hodi sam v:fi), velja aa oelo leto 22 K, «a pol ieU 11 K; aa četrt leta B K 60 h, sa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja docela tolike tac, koiikoi i znaša postema. r— K» naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine ae ne ozira. «~ Za eananlla plačuje aa od peteroatopne petit-vrate po 12 h, ce ee oananilo enkrat tiaka, po 10 h, ce ae dvakrat, in po H h, ca
tr<krat ali večkrat tiska, r- Dopisi naj ae i&volć fVankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uradnittvo In apravnlitvo je na Kongresnem trga ftt. 12. — Opravnifitvo naj ae blagovolijo   po&iljati naročnine, reklamacije, oananila
t. j. admimetrativne stvari — Vhod v uredništvo J« ki vjsu*b ulice fit. 2, vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga fit. 12.
„Slovenski Narod" telefon fit. 34. Fostu&e*n$ Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon fit. 85.
Volilna reforma.
Zavijanja in laži so edina sredstva, i katerimi skušajo klerikalci opravičiti svojo brezvestno obstrukcijo v deželnem zboru. V zavijanju in laganju so veliki mojstri in v eni sami številki „Slovenca* nalažejo toliko, da bi se morali ves teden baviti s temi lažmi, Če bi jih hoteli pojasniti. Tako je tudi s sobotnim „Slovencem."
Posebno mnogo laže „Slovenec" o volilni reformi, tako da moramo njegovemu pisarjenju vendar posvetiti nekoliko vrst.
Znano je, da so klerikalci vseh dežela največji nasprotniki vsakega demokratskega volilnega reda. Katoliška cerkev je po svojem nezmotljivem papežu splošno in enako volilno pravico zavrgla in jo proklela kot zmoto in ta cerkvena postava, obvezna za vse katoličane, je Še danes v polni veljavi. In klerikalci se tega tudi drže in koder imajo klerikalci oblast v rokah, tam tndi nečejo ničesar slišati o splošni volilni pravici. Koliko krvi je na pr. že teklo v Belgiji, koliko so se tam svobodomiselne stranke že trudile za splošno in enako volilno pravico, a klerikalci ne odnehajo ne za las in zatro s krogljami in z bajoneti vsak upor. In ravno tako kakor v Belgiji, je tudi v drugih katoliških deželah.
Ko je pred 10 leti grof Taaffe predložil načrt za demokratično volilno reformo, tedaj so klerikalci kakor besni planili nanj in prav takratni v o d j a kranjskih klerikalcev je bil tisti, ki je preprečil to volilno reformo in vrgel grofa Taaffeja z ministrskega stolca. Narodno napredna stranka je takrat odločno stala na strani Taaffeja in ga podpirala, kakor je mogla.
Toda narodnonapredna stranka ni samo z besedami, nego tudi z dejanji pokazala, da je demokratična. Po zaslugi narodno-napredne stranke je bila Kranjska prva kronovina v Avstriji, ki je uvedla direktne volitve v
kmetskih občinah. {Klerikalci so direktnim volitvam strastno nasprotovali. Ko je prišla stvar prvič pred deželni zbor so vsi klerikalci zapustili dvorano, vsled Česar dež. zbor ni smel sklepati o tej volilni reformi. In Šele drugo leto so se klerikalci ne iz lastnega nagiba, nego pod pritiskom javnega mnenja udali, a silno neradi, in ravno tako neradi so se udali predlogu dr. Majarona, da se iz ozirov na novi davčni zakon zniža cenzus.
Narodno-napredna stranka je tedaj pokazala da je res demokratična stranka in da želi, da se politična moč razširi na Čedalje širje sloje. Svojih frakcijskih interesov ni postavljala nikdar nad splošne koristi, to so storili vedno le klerikalci. Kaj si morejo klerikalci res misliti, da bi mogli sploh kdaj dominirati v kmetskih občinah, če bi ne bilo direktnih volitev? Samo narodnonapredni stranki se imajo [torej zahvaliti, da v nekaterih okrajih trdno stoje!
Šele ko so klerikalci po izidu zadnjih volitev videli, da jim direktne volitve niso na škodo, nego na korist, so začeli slepomišiti s splošno in enako volilno pravico. Povše, Pfeifer, Detela, Pakiž, ki so prej tako strastno nasprotovali celo direktnim volitvam v kmetskih občinah, so zdaj tako vneti za splošno in enako volilno pravico, da delajo v dež. zboru obstrukcijo. Ein Schauspiel tur Gotter!
Letos so klerikalci nastopili z zahtevo, naj se premeni volilni red in naj se ustanovi nova splošna kurija. N aro dno napredna stranka se je že letos poleti, ko so se bila po inicijativi ministrstva začela zaupna pogajanja, principijelno izrekla za premo m b o volilnega reda v tem smislu, da se odpravijo različne krivice sedanjega, zastarelega volilnega reda in da se ustanovi nova kurija. In tudi ko so klerikalci prišli v dež
zbor in stavili svoj tozadevni nujni predlog, je večina glasovala za nujnost in s tem principijelno pritrdila predlogu.
S tem je bila ustvarjena podlaga za pogajanja.
V principu je bila večina reformi naklonjena in če bi bili klerikalci odnehali z obstrukcijo, bi bila stvar lahko že danes rešena. Toda klerikalci nečejo odnehati z obstrukcijo, ker jim ni za volilno reformo na sebi, ne za odpravo raznih krivic volilnega reda, nego samo za večino. Volilna reforma sicer ni ne nujna, ne posebno potrebna, ali če se že izvede, zato vendar še ni treba, da bi se morala izvesti tako, da bi se odstranile samo tiste krivice, ki bi klerikalcem koristile, druge krivice pa naj bi se ohranile. Zakaj naj na pr. logaško - cerkniški - loški okraj volil skupno s postonjskim-senožeškim in bistriškim okrajem dva poslanca 'n zakaj bi vsak teh okrajev ne volil posebej enega poslanca? Kako pride škofjeloški okraj do tega, da ga ma jorizira kranjski okraj? Kako pride krški okraj do tega, da ga majorizira novomeški okraj9 Te krivice so vsaj tako občutne, kakor krivica, da tisti, ki nič direktnega davka ne plačajo, nimajo zastopstva v deželnem zboru. A glejte — klerikalci o odpravi teh krivic še slišati nočejo in istako nočejo slišati o odpravi drugih krivic. Klerikalcem namreč ni za pravično in pošteno reformo, nego samo za tako, ki njim prinese večino, obstruirajo pa za to, da bi tako reformo izsilili.
Kdo stavlja torej strankarske interese nad vseslovenske, strankarsko korist nad splošno?
Klerikalci mislijo, da prisilijo s svojo obstrukcijo večino dež. zbora na kapitulacijo. Vtem oziru pa se krvavo motijo. To so lahko spoznali iz govora poel. Hribarja in lahko H oži ve še kako drugo preseneče-
nje, ki jim prav jasno pokaže, kaj so dosegli s svojo brezvestno obstrukcijo.
Angleška in Srbija o Macedoniji.
Angleška je izdala »modro knjigo« o dopisovanjih, ki jih je imelo zadnji čas ministrstvo zunanjih zadev o dogodkih na Balkanu. Iz knjige je razvidno, da je minister marki o f L a n s-downe naznanil avstro-ogrskemu poslaniku, da Angleška ne želi odtegniti podpore, ki jo je obljubila avstro ruskemu reformnemu načrtu, toda z ozirom na nesrečni razvoj dogodkov v Macedoniji je mnenja, naj bi Avstro-Ogrska in Rusija premislili, ali niso odredbe bolj praktičnega načina postale neobhodno potrebne. Minister je tudi nasvetoval, naj bi evropski vojaški atašeji spremljali turške čete, da bi te ne uprizarjale grozovitosti proti kristjanskemu prebivalstvu. Dne 29. septembra je poslal minister of L a n s d o \v n e depešo angleškemu poslaniku na Dunaj, v kateri mu je naročal, naj porabi prisotnost ruskega ministra, grofa Lambsdorfa, zato, da stavi predloge, naj se reformni načrt raztegne na širšo podlago. Angleški minister je nadalje nasvetoval, naj se imenuje kristjanski guverner ali pa se naj mohamedan-skemu guvernerju pridelijo kristjanski pri?edniki. Končno naj se imenujejo evropski častniki za reorganizacijo žandarmerije ter se naj odpokličejo razuzdane turške čete domov. Kakor je iz vsega tega razvidno, je Angleška nasvetovala še tisto malo odredeb, ki sta jih sprejeli zadnji čas Avstro-Ogrska in Rusija.
Srbski minister zunanjih zadev, Nikoli ć je tudi izpovedal, kako stališče zavzema Srbija v macedon skem vprašanju. Prej kot slej še upa minister vedno na dobro rešitev. Pred vsem pa pričakuje Srbija nestrpno, d a bode dosedanjim obljubam sledila dejanj s k a izvedba   nasvetovanih reform.
Srbija, ki se je vedno vedla napram Turški lojalno, želi, da se normalne razmere v Macedoniji in Stari Srbiji hitro uvedejo. Zato se je Srbija razveselila sestanka ruskega in avstro-ogrskega vladarja v Mtlrzstegu.
Kot odgovor na te dobrohotne želje razglaša turska vlada, da je ministrski svet sklenil, da ni mogoče izvesti v Rumeliji nasvetovanih reform. Sultan pač pozna potrpežljivost evropskih velesil.
Vladarski obiski.
In še ni konec teh obiskov. Letos je bilo posebno »rodovitno« leto. Belgijski kralj Leopold je menda vendar za letos zaključil obisk na dunajskem dvoru. Njegov obisk pa je prišel tudi zares nepričakovano. Da vlada med dunajskim in bruseljskim dvorom neka napetost, je splošno znano. Ko se je pred tedni vračal belgijski kralj iz kopališča, ni mu bilo dovoljeno, priti na Dunaj. Kakšni nagibi so od tedaj zapreke navidezno odstranili? Grofici Lonyay je mnogo na tem, da se sprijazni s svojim očetom. Ker ima grofica v cesarju Francu Jožefu kot prvem svojem tastu še vedno blagega zaščitnika, zatekla se je brezdvomno k njemu, da posreduje za spravo z očetom. PrvGtno je bilo tudi nameravano, da se ustavi kralj Leopold v St. Hipolitu, preden se pelje na Dunaj ter se tam v nekem hotelu sestane s svojo hčerjo Štefanijo. To pa se ni zgodilo; grcflca Štefanija niti ni prišla v Avstrijo. Najbrže pa so le ljudske kombinacije vse take vesti. Iz vseh ceremonij pri sprejemu belgijskega kralja na Dunaju je bilo jasno, da je bilo do obiska mnogo le kralju Leopoldu, da pa se je vedel naš cesar malodane hladno proti njemu. Ke sta se kralj in cesar srečala, snel je kralj Leopold že v vozu čako z glave, kakor sta storila poprej ruski car in angleški kralj, da bi ga čaka ne ovirala pri poljubu in objemu.   Toda vsega tega bi mu
Oseminčetiridesetniki.
Spisal Anton Trstenjak. iDalje.)
Dolnja Lendava je trg. Prislonjen je na hribček, na katerem skrbno gojena vinska trta rodi dobro kapljico. Slovenci iz Črenslovec in celo iz Tiirnišča i belotinske župnije imajo tu svoje vinograde. Vmes imajo tudi Mažari svoje gorice. Ako gledaš proti Dolnji Lendavi z mejumurske strani, n. pr. s Preloke, ali iz Crenslovec, ne moreš se načuditi krasni naravni legi. Bele hišice ob vznožju zelenega vinskega vrha dozdevajo se ti. kakor da se je tam spustil iz nebes in usedel na vzvišeno zemljo izbran človeški roj. Veselo korakaš v tako idilsko človeško gnezdeče, in dasi je cesta dolga in vsa prašnata, pozabljaš truda in oko ti je nepremično uprto v to angelsko gorsko bivališče. Ali kakor si se prej veselil, tako si se brzo razočaral, ko se približuješ prvim hišicam in hišam. Kakor vsi mažarski trgi, ni niti Dolnja Lendava izjema. Ni čista ob suhem vremenu,  a  umazana in  do kolen
blatna mora biti ob deževju. Jedna ulica drži skozi trg. Kogar srečaš v tej aiici v gosposki Buknji, ta je židovskega obraza ali pa je mažarski uradnik, mažarskega tipa. Mimo te gospode hodijo slovenski kmetje in kmetice, hlapci in dekle, kateri te spominjajo, da so to tod ostanki slovenskega rodii Se nedavno so tu imeli Slovenci kapelana, kateri jim je pridigoval na slovenskem jeziku. Danes nimajo več te pravice; njih število se krči, a tudi družba sv. Mohorja nima v tem zadnjem slovenskem kotičku nijednega uda.
Že cd daleč sem videl, da je bilo na trgu sila ljudstva zbranega. To je ono ljudstvo, namreč » d i e N a t i o n«, na katero se sklicuje mažarska opozicija v svojih zahtevah. Težko se mi bode preriti skozi to gnečo. Tod so stala gospoda in dame. Kolikor gospode, toliko oči, katere name gledajo! Ali pogum! Zmagonosno in zavedno korakam, pot si brišem s čela, težko torbo nosim: kdo se bode neki zmenil za takega ubogega agenta, kateri si še ob nedeljah išče kruha! Kakor da bi že stokrat bil v Dolnji Lendavi, stopam dalje proti hotelu »Popel«. To
je staro ime hotela, ime Slovenca, kateri je tu obogatel, a potem prodal svoj hotel trdemu Mažarju z B'atnega jezera, in tako se je zopet jeden naših ljudi umaknil s slovenskega po-zorišča. Bilo je ob štirih popoludne, ko sem sedel v takozvanem »salonu«. Ob »najimenitnejši« mizi sedelo je več pivcev, samih Judov. Pri-sedem se k njim, seveda ž njih dovoljenjem in koj poprosim gostilničarja, da mi preskrbi voz. Takoj se oglasi Žid iz naše družbe in mi ponudi svojega konja. Šest kron je zahteval za vožnjo v bližnje Črensovce! Samo za jedno krono je odjenjal, in ko sem mu dal pet kron, tolažil me je: »Vi bodete pri cerkvi to zaračunali«. V črensovski cerkvi so bile res razpisane neke poprave; kakršne, tega sam nisem vedel, ali Židu nisem hotel kratiti uverjenja, saj se mi je dobro zdelo, da me družba ni spoznala. V nasprotni sobi pili so kmetje in iž njih družbe slišala se je včasih tudi moja materinska beseda, sicer pa je tudi tam prevladoval mažarski jezik.
Naša družba naraščala je kakor povodenj. Salon se je napolnil in unel se je živ pogovor.   Ker se je
razgovor vršil napol po mažarski, a napol po nemški, mogel sem vse razumeti in tudi vmes posezati. Zdajci stopi v naš salon drug Žid. Vsi planejo nanj z vprašanjem: »A 1 i je Že prišel?« »»Še ne««, bil je odgovor, kateri pa ni bil nikomur po volji. Vedel sem, koga pričakujo Izraelci v Dolnji Lendavi, saj so mi to povedali Hrvati v Leskovcu in pri Sv. Martinu, pa sem vendar rekel: »Kako če priti, Baj zdaj ob tej uri ne prihaja nijeden vlak, razven tovornega, v Dolnjo Lendavo, a s tovornim vlakom se vendar ne bode vozil poslanec « In zdaj se ponosno oglasi najtrebušastejši Žid, od debeloče je jedva dihal, govoreč: »Mi smo mu poslali najlepšo kočijo in najboljše konje k brzovlaku v Čakovec. Vlak prihaja v Čakovec ob eni uri, naši konji potrebujejo samo dve uri do sem, torej bi že zdavnaj moral priti.« Bilo je že ura pet, a njega še vedno ni bilo od nikoder. Prihajali so novi gostje v salon, a so prinašali isto žalostno novico: »Njega še n i!« Z obrazov sem jim čital, kako nestrpno pričakujejo došleca in sem bil uverjen, da si iskreneje ne morejo želeti obljubljenega mesije.
Z vso vnemo so mi razlagali Židi, da skoro napočijo drugi, boljši časi. Zatrjevali so, da so prej podpirali vlado in njeno stranko, ali z vladno politiko ni nič. Zdaj so strmoglavili Khuena in hočejo pokazati, da so pristaši radikalne politike. »\V irsind Achtundvierzi-g e r«, rotil se je moj sosed, a vsi so mu prikimavali; govoril jim je »iz srca«. Drugi je zopet powdarjal: »Naše ljudstvo (»unsere N*tion«)», bržčas je mislil na kmete sredi trga, »bode danes izpovedalo, da se strinja z Barabaševo stranko«. Tako so se izpovedavali lendavski Židi, kar za-upije nekdo: »EljenNessi,eljen Barab as!« Kot na povelje usta-nemo in trčimo na zdravje obe m* oseminčetiridesetnikoma. Brzdal sem samega sebe, ali morel sem tuliti z volkovi. In dobro se jim je zdelo, da smo vsi pili za opozicijo. »A m i nismo sami«, tolažili so se med seboj, »tudi Čakovec je na naši strani, tudi tam so neustrašeni oseminčetiridesetniki, in morda se je Neši usta* vil pri čakovskih zaupnikih, da jih še bolj ogreje za KoŠutova načela« (Dalje prih.)
ne bilo treba, zakaj ce9ar mu *je podal le roko. Pri obedu sta si vladarja sicer napivala iskreno, kakor je pri takih prilikah običajno, oba sta namreč čitala napisano francosko napitnico. Videlo pa se je, da hoče kralj odvrniti vsak sum, kakor da je bil po višjih ozirih primoran priti na Dunaj ter je v svoji napitnioi posebno povdaril besede »ker mi je tako velevalo srce«; po teh besedah se je poklonil cesarju. Bodi si kakor že, toliko je gotovo, da ako bi se o vseh letošnjih vladarskih obiskih trdilo, da niso imeli političnega ozadja, o obisku bolgijskega kralja ne morejo tega trditi niti oficiozi, dasi se prikrivajo javnosti tozadevni nagibi. _
Politične vesti.
— Češki deželni zbor se baje jutri zaključi. Nemške občine so začele obstrukcijo podpirati 8 tem, da izrekajo ndmškim poslancem svoje zaupanje.
— Štrajk profesorjev. Na modroslovski fakulteti praškega vse učilišča so ustavili profesorji z rektorjem vred predavanje, ker so sobane prenapolnjene. Na ta način se bo vlado najbolje primoralo, da ustanovi potrebno drugo češko vseučilišče v Brnu.
— Kriza na Ogrskem. V soboto in včeraj se je pogajal L u-kacs s odsekom devetorice, vendar še danes najbrže ne bo mogel poročati cesarju, ker je njegova misija posredovanje med posameznimi frak cijami in priprava za sestavo kabineta. Vendar pa prevladuje že sedaj upanje, da se Lukacsu posreči misija, in da se tudi sestave novega ministrstva ne bo ustrašil. Opozicija se bo najbrže zadovoljila z zagotovilom, da je madžarščina opravičena v armadi. Obzorje se jasni.
— lOOletnica Fr. Deaka se je praznovala v soboto po vseh šolah in po celi Ogrski Cesar je dal položiti na Deakov spomenik ogromen lovorjev venec z napisom na trakovih v deželni barvi: »Spominu Deakovemu njegov hvaležni kralj.«
— Srbska skupščina je volila včeraj 16 državnih svetnikov na ta način, da je predlagala 16 mož, kralj pa tudi 16. Iz kraljeve liste je potem vzela skupščina 8 kandidatov, kralj pa iz liste skupščine tudi 8. Skupščina je postavila 14 radikalcev in 2 liberalca, kralj pa 7 liberalcev, 7 progresistov in 2 nevtralna kandidata.
— 11 a 1 i j a n s k o - f r a n c o s k o pobratimstvo. Ob priliki bivanja italijanske kraljeve dvojice v Parizu so se prirejale po vseh večjih italijanskih mestih izjave simpatije italijansko francoskemu pobratimstvu, V Turinu je bila v ta namen slavnostna predstava v gledališču, ki so se je udeležile vse oblastnije V Pa-lermu je zahtevalo občinstvo, da se
je med predstavo igrala marziljan-ska himna, ki jo je občinstvo slušalo stoje in klicalo slava Franciji in Italiji.
Dopisi.
Iz Tržiča. Kako katoliški delavci skrbe za reveže, kaže slučaj, ki se je nedavno prigodil v Tržiču. Neka revna ženica, ki ai je, dokler je bila krepka in zdrava, pošteno služila svoj kruh, a je sedaj onemogla in se nahaja v hudi bedi, je šla pred kratkim v Župnišče, da bi pri g. Župniku izprosila male podpore iz Vincenoijeve družbe. Dasi je Ženica podpore zares živo potrebna, ker si ne more ničesar več prislužiti, vendar je župnik njeno prošnjo kratkomalo zavrnil, češ, da je še krepka dovolj, da si sama prisluži potrebnega kruha. To župni-kovo postopanje je vsekakor zelo trdosrčno in božjega namestnika, ki je poklican vršiti dela usmiljenja, nevredno. Kako morete, g. župnik, trditi, da je imenovana ženska zdrava in krepka, da se lahko sama preživi, ko je vendar celemu Tržiču znano, da je nesposobna za vsako delo in si ne more ničesar prislužiti! Sicer je prav, ako je človek pri delitvi podpor strog, toda strog mora biti napram vsakomur in vselej, Dvojna mera se ne sme deliti! Zakaj pa dobivajo nekatere ženske, ki ho dijo še celo po veselicah in se udeležujejo plesov, podpore od Vincenoijeve družbe? Torej, g. župnik, nepristranost je glavna stvar, zapomnite si to! Takisto bi Vam še priporočali, da bi v bodoče nekoliko bolj brzdali svoj jezik in ne imenovali po nepotrebnem in brez vsakega povoda tukajšnje usnjarje brezverce in socialne demokrate. Morda zato, ker nečejo plesati, kakor bi Vi žvižgali, in ne verjamejo vsaki Vaši neumni besedi. Ali so socialni demo-kratje zato, ker ne plačujejo maš in se župniku ne pokore brezpogojno? Pravijo, da je župnik zatrjeval, da lahko vsak delavec, ki prisluži na dan 1 K 50 vin, preživi sebe in ma-kari še petero otrok, a da mu še vrhu tega ostane dovolj denarja za vbogajme. In če si tudi v to svrho malo pritrga in trpi tudi nekoliko lakote, kaj to, saj mu bo na drugem svetu to povrneno in tamkaj bo živel najudobnejše življenje! Ni napačen ta nauk, samo čudno je, da ga duhovniki pač z vso vnemo uče, sami se pa prav nič ne ravnajo po njem! Ljudstvo bi se naj na tem svetu trudilo, trpelo in se vbijalo v nadi na posmrtna nebesa z večnim veseljem, duhovniki pa vživajo v krepkih požirih vse naslade in udobnosti tega posvetnega življenja in prepuščajo posmrtna nebesa onim tepcem, ki njihovim besedam verjamejo. Taki tepci pa mi tržiški delavci nismo, zapomnite si to, g. župnik!
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 19. oktobra.
— Osebne vesti. Profesor na II. drž, gimnaziji v Ljubljani, gosp. Ignacij F ajdi ga, je pomakne a v VII. činovai razred. — Poštni asistent na Zidanem mostu, g. \ teh P uče lik, premeščen je z Zidanega mosta v Maribor.
— Ljubljanski obč. svet ima v torek,  20. t m. ob   petih po-
poludne izredno sejo. Med drugim so na dnevnem redu tudi poročila o računskem sklepu mestnega loterijskega posojila za leto 1902, o 38. žrebanju mestnega loterijskega posojila dne 2. julija 1902, o dopisu škofijskega oskrbništva glede odstopa sveta in poslopij od škofijske pristave na Sv. Petra cesti, o Jos. Pavlina ponudbi za odkup nekega stavbišča pod Rakovnikom, o županovem dopisu v zadevi uČnine na ljubljanskih ljudskih šolah, o dopisu deželne vlade glede dovolitve prostora za postavljenje Valvazorjevega spomenika in o predlogu, da bi se odpravila trnjeva Žična ograja ob poti na Gornji Rožnik.
— Poparjeni klerikalčki. ZaBtran volilne reforme je došlo nekaj jako značilnih izjav na deželni zbor. Oglasile so se občine Loški potok, Bled, Rova, Jesenice in Koroška Bela. Ko bi se narodno - napredna stranka potrudila, bi lahko dobila vse polno takih izjav, ker je kmetske ljudstvo vseskoz proti volilni reformi. A že teh par peticij je klerikalce hudo poparilo in v »Slovencu« bevskajo na vso moč ter na-hrulijo vsakega posameznega učitelja, če se v kaki gostilni izreče proti volilni reformi. Posebno jih boli jeseniška peticija. Toliko so vpili, da so spravili Jesenice v slovenske roke. Pri volitvah je zmagal župnik Šinkovec. Izvoljeni so bili kandidatje, ki jih je župnik izbral. Ti možje pa se nečejo sprijazniti z volilno reformo in so zato soglasno sklenili znano peticijo. Sedaj pa rohni »Slovenec«, da je to napravil Luck-mann in da je to sad nemškega duha. Občinski odbor jeseniški je bil vendar izvoljen proti Luckmannu, v boju z Luckmannom, torej gotovo ne pleše, kakor mu Luckmann piska. Če je peticijo nasvetoval Luckmann in je bila vendar vzprejeta, je to le dokaz, da se tudi po župnikovi volji izvoljeni odborniki glede volilne reforme strinjajo s svojim političnim nasprotnikom in ne s fajmoštri. Mi se temu ne čudimo. Če bi obveljalo Šusteršičevo stališče, bi jeseniški davkoplačevalci ne imeli v svoji občini druge pravice, kakor da smejo davke plačevati.
— Ljudstvu v Korist. »Slovenec« naznanja v soboto prav resno, da obstruirajo klerikalci ljudstvu v korist. To je torej ljudstvu v korist, da deželni zbor ne more ničesar delati, da ne more skleniti nikakih zakonov in ne more dovoliti nikakih podpor. Ljudstvu je v korist, da velja deželni zbor od 22. septembra že okrog 15.000 K, pa ni mogel druzega storiti, kakor da je poslušal plitve govorance dr. Šusteršiča in tehanta Arkota ter interpelacijo zastran vseučilišča. To je torej ljudstvu na korist. Zahvalite se ljudje božji častivrednim klerikalcem, ki tako vspešno skrbe za Vašo korist.
- Drobnice iz ribniškega ija. „Slovenec4* prinaša v poslednjem Času večkrat „novice iz kočevskega okraja", katerim navadno ni vredno odgovarjati. Včasih mu nehote uide kaka resnična. Tako pripoveduje v št. 232 „Slovenca", da ima Kočevje na izbero Šol: dve ljudski šoli, obrtno, zavod za dečke in deklice, gimnazijo itd. A Slovenci se pa ravno v tem okraju skrivajo v p o d r ti h luknjah. Majka! Pa so Nemci tudi pametni. Oui si zidajo lepe šole, Slovenci pa jim preskrb-ljujemo v Ljubljani „teater" s svojimi groši. „Slovenec" tedaj priznava, da nam je treba šol, a hkrati napada tiste, ki si prizadevajo za to, da se odpravijo „podrte luknje" in zidajo dostojna in zdrava poslopja za šolsko mladino. Največji šolski občini v okraju, trga Ribnica in Sodražica imata najslabša, nedostatna in za take občine naravnost sramotna poslopja ter je že skrajni čas, da se odpravijo te podrte luknje. Ako se je občini v Ribnici ponujal zelo ugoden stavbni prostor brezplačno, bi se ga bilo lahko hvaležno sprejelo. Ako mora mnogo otrok po celo uro daleč hoditi v šolo, bi se tudi še kakih 300 korakov prišlo od šole do cerkve. Sicer pa zidate, ako vam tako ugaja vedno zvonenje in hrup tikoma pri šoli, Šolo lahko tudi na tem ali na drugem mestu, samo da napravite kaj spodobnega in dostojnega. Glede nemškega teatra v Ljubljani naj blagovoli Slovencev dopisnik izračuniti, koliko vinarjev stane isti ribniško občino in koliko stane „katoliški teater", kateri se je letos zidal poleg ljudske šole v Ribnici. Za ta teater je bilo takoj dovolj denarja, proti novi šoli toliko odpora! Pod naslovom „liberalna postrežlji-vost" napada „Slovenec" g. Ivana Rusa v Brezah, kateri ima največ zaslug za to, da se sedaj dela vodovod za več vasi. Očita se mu, da je hotel dobiti za vodovod posojilo pri liberalni posojilnici v Ribnici, pa ti klerikalci ga ne-marajo. Ti preklicana klerikalna nehva-ležnost! Zadnje Slovenčeve besede podpišemo brez ugovora resnici na ljubo. G. Rusu se sme k večemu očitati toliko, da je preveč skrbel za občino in za druge, premalo pa zase. To je dokazal tudi pri vodovodu. Kadar hočejo klerikalci kaj doseči, se tudi liberalcev ne ogibljejo in tudi njihovih podpor ne odklanjajo. „Slovenec" in „Domoljub" rada zbadata „liberalno" posojilnico ter se očita, da si hoče občina Jurj evica pri njej dobiti posojilo za vodovod. Klerikalna občina Sušje je pa najbolje pogodila, podpore za vodovod je prosila pri liberalni, posojila pa pri klerikalni posojilnici v Ribnice. Tako je prav, bo že šlo! Ne vemo, kakšno podporo dobi občina pri liberalni, še mauj pa, koliko dobi pri klerikalui, lahko se pa nadejamo, da bodo nad liberalno podporo zabavljali, o klerikalni pa molčali. Ribniškim liberalcem svetujemo, da klerikalnim veselicam še pridno delajo stafažo in polnijo prazno blagajuico, kakor pred kratkim v Ortueku, da bode imel Slovencev dopisnik zopet priliko
se ž njimi nekoliko ponorčevati. „Ge-mutlich" in potrpežljivi smo pa le!
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri se vprizori Par. mova vesela in velezabavna operet« »A m a c o n k e«. Glavni vlogi pojeta g. O r ž e 1 s k i in gospa S k a l o v t, Večje vloge imajo tudi gdč. Kali. vodova, gospa Glivarčeva g. P a t o Č k a , g. L a n g in g. L i er. Skladatelj je zložil za g. Liera (tida M ška) nov kuplet, ki se poje v III dejanju. Opereta je nanovo m prav skrbno izrežirana. Sodelujeta moški in ženski zbor.
— Slovensko gledališče.
»Lepa L !a« je šla v soboto drugič čez slovenski oder in zopet je bilo v gledališču obilo smeha. Druzega efekta tudi ne nameravajo doseći, n« pisitelj, ne igralci Igra se je po premijeri nekoliko skrajšala in je s tem le pridobila. Igralo se je, kakor se pri nas burke igrajo, to je, tisti igralci, ki imajo hvaležne vloge, se potrudijo, da imajo vspeh in imeli so ga tudi v soboto, drugi pa it re ravno toliko, kakor je potrebno. Za predstavljanje takih iger, kakor je »LepaLila«, imajo Franoozi jako značilen izraz: btuler une piece. Vae mora iti, kakor bi se rakete spuščale in zato morajo vsi zastaviti vse svoje moči. To bi priporočali v uvaževanje tistim, katerih se tiče. posebno ker ne dvomimo, da se »Lepa Lida« še ponovi.
— „Amaconke" v zagrebškem gledališču. Hrvatio deželno gledališče je sprejelo Parmove »A m a c o n k e« v svoj letošnji re pertoir t>-r se vprizori opereta našega skladatelja v Zagrebu že v kratkem. Glasbeni materijal se že pripravlja. Veseli nas, da se seznanijo tudi Hrvatje z našo najbol|šo opereto.
— Družba sv. Cirila in Metoda. Piše se nam: Za pokrovitelja prve najstarejše moške ljub Ijantke podružnice »Družbe svetega Cirila in Metoda« priglasil se je včeraj prvomestn ku dr. Štoru, vele-blagorodni gospod Fran Kolman, hišni posestnik, trgovec itd. v Ljubljani. To je štiriintrideseti pokrovitelj podružnice. Da bi našel velikodušni dobrotnik naše prepotrebne družbe sv. Cirila in Metoda mnogo posnemovalcev in naslednikov! Bog ga ohrani mnogaja leta!
— Železniška nesreča v Kranju. Včeraj opoludne ob pol-dvanaistih je v Kranju vsled neprevidnosti zadel strojni vlak, ki je premikal vozove na kolodvoru, ob ravnokar od Podnarta na postajo Kranj vozeči tovorni vlak. Oba vlaka sta zadela s tako silo drug ob drugega, da je zadnji del stroja lov/ornega vlaka, takozvani »tender«, s tako močjo sunil nazaj naslednje vozove, da ie bilo dvoje vagonov takoj zmeč-kanih, nekaj voz pa je skočilo s tira. Vagon, v katerem je bil vlakovedja, je odletel na stran; vlafcovodja je bil hudo poškodovan na glavi, da bo težko okreval. Vrhu t*ga sta le m njena dva druga železničarja, eden iia roki, drugi na no^i. Zeleznilk zdravnik g. dr. Edv S*vnik je tako) dospel na lice meita in obvezal r* njeiice, katere so potem popoludne prepeljali v ljubljansko b-jlnico Pogled na to nezgodo je bil prav grozen, in da bi bil mesto tovornega vlaka osebni vlat, bi se bilo gotovo pone srečilo precej ljudi. Pri vlaku, ki je zadel < b tovorni   vlak, sta bila tudi
vm< se I
nob
koj da
pol« prei
vsi« da
jutr kar
ren por
teži rile spr< žuj« prei erel gna
kajž kov
V i
čas
odli
Leo
priš nik drža
i«■
j kon Izve prv
•tJ
odr
nik
22
spit
nau
gdč
pov
skii
,SI
dne Zač djei
Kr
šerr in | terc no* in tisk z E van dru izr« drž \ šen !luc val štv da dru pol šte skl dru več obč n
*>ei eč štv a
pra
ZU sto
1
nej in kla I e hte »Fl dai
Opatov praporščak.
Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXV.
V zatiški okolici je zavratni napad na Rovana provzročil velikansko nevoljo in če bi se bil kdo postavil na čelo temu gibanju, bi bil lahko provzročil največji punt. Kmetje so kar očitno govorili, da bi bilo najbolje užgati samostan in pobiti vse menihe in njihove zaščitnike. Ko bi bil Rovan le besedico rekel, bi so bili dvignili kmetje proti samostancem.
Toda Rovan te besede ni mogel reči, ker je ležal težko ranjen na graščini Smreka in se boril s smrtjo. Matija ga je bil z veliko težavo spravil domu, potem pa takoj odjahal, naravnost v Zatičino. Bila je že noČ. ko je potrkal pri nekem znancu in ga preprosil, naj gre v samostan kli oat patra Tiburcija, samostanskega zdravnika.
Ta se ie takoj odzval, misleč, da je klican h kakemu bolniku v Zatt čino* Komaj pa se je oddaljil nekaj korakov od samostanskih vrat, je skočil k njemu Matija.
— Gospod pater, je rekel, prosim Vas, da greste dobrovoljno z menoj
na Smreko. Rovan je težko ranjen in potrebuje Vaše pomoči.
Menih je ugovarjal in se je branil iti, ali Matija se za to ni zmenil.
— Če ne greste iz lepa, pojdete pa iz grda, je dejal Matija, zgrabil šibkega patra in ga po kratkem boju potegnil na svojega konja. Pater se je branil na vso moč, ali opravil ni ničesar.
Ko sta dospela na smreško gra ščino, je Matija rekel patru:
— Rovan je v smrtni nevarnosti. Opatov nemški strelec Vitold je iz ozadja ustrelil na Rovana in mu je pšica prebodla vrat. Opat je to naročil. Opat je poskusil Rovana usmr titi, vi morate Rovana ozdraviti. Morate, — da veste! Tu se Vam nič ne zgodi in lahko ste brez skrbi. Samo toliko časa ostanete tu, da Rovan ozdravi. Če pa ne ozdravi, potem, potem — se tudi vi preselite na oni svet. Tako — zdaj veste, pri čem da ste. Zdaj pa pojdiva k Rovanu
Pater Tiburcij je ostal več tednov na smreškem gradu. Bil je dober zdravnik in se je resno trudil, da Rovanu reši Življenje. In pesrečilo se mu je tudi tako dobro, da je čez nekaj časa mogel Rovanovemu očetu
in Mtiji povedati, da smatra ranjenca za rešenega.  Matija je bil tega sporočila tako vesel, da je šel v Višnjo goro in tamkaj tri dni in tri noči ne pretrgoma popival.
Ko je Rovan toliko okreval, da je mogel iz postelje, bo imeli na smreški graščini veliko posvetovanje. Matija je sicer Rovana silil, naj s kmeti napade samostan in vse pokonča, a ni ga mogel pregovoriti.
— Vse je res, kar praviš, je rekel Matiji, in če bi pobili vse samo-stance, bi storili dobro in Bogu dopadljivo delo, ali kaj, ko bi nazadnje le trpeli kmetje. Tudi pred 50 leti so se kmetje spuntali, a prišla je cesar ska vojska in kmete premagali. In potem je prišlo maščevanje in kmete so klali in obešali, da je b 1« groza. Samo ker se mi kmetje smilijo, ker nečem, da bi zaradi mene prišlo na stotine ljudi v nesrečo, samo zato ne maram, da bi prišlo do punta.
Rovan je povabil nekaj svojih najzvestejših prijateljev k sebi. Med drugimi sta prišla tudi ubegli menih Hugon Alba, ki se je moral še vedno skrivati pred opatom, prijor Markvard in — razume se — da je bil navzo-
Cen tudi MitJja Posvetovali so se, kake korake naj sedaj Rovan štiri.
— Moje mnenje, je dejal prijor Markvard, je to, da se naj Rovan še enkrat pritoži na deželnega glavarja Hermana, na vic» d ima, na viiitatorja Angelusa in na vojvodo Viljema. Zdaj pritožba ne more biti brez vspeha. Nemec Vitold, ki ga imimo v rokah, je pred pričami in p^d prisego pri-poznal, da ga je najel opat in mu obljubil petdeset cekinov, ako Rovana zavrtttno umori. Morilec ne more ostati opat enega prvih samostanov v državi. Opat Aibertus pa ni samo morilec, nego tudi navaden slepar, ki je ogoljufal samostan za ogromno premoženje na korist svoji rodbini.
Vsi navzočnifei so se močno začudili in od vseh strani so letela na prijorja vprašanja, če ima dokaze, da je opat slepar, in na kakšen način je opat prevaral samostan.
— Opat ni samo varal na ta način, da je od samostanskih dohodkov spravljal velike svote o t stran, — je dejal prijor — varal je tudi na drug, posebno prekanjen način. Ko je bil pred nekaj meseci cesarski notar Leutwin v samostanu, sem takoj slutil, da se pripravlja nekaj
posebnega in čim nam je opat zopet dovolil, da gremo iz samostana, sem nemudoma začel poizvedovati, kaj da je bilo. Notar Leutwin je namreč moj stari prijatelj in bi rad videl, da se opata Albertuaa odstrani. In noUr Leutwin mi je razkril, kako slepar-stvo je uprizoril opat, da pomaga svoji rodbini do bogastva.
Poslušalci so bili že jako rado vedni in so silili v prijorja, naj pride-' vendar z barvo na dan.
— Kakor vestn vsi, je dejal prijor, je opatov brat Friderik plem. Lindeok že davno zapravil vse svoje premoženje ia je že več let berač. Opat je župnijo Žalec pri Celju podelil nekemu svojemu prijatelju, spo-g'jem, da vse dohodke te župnije uživa Friderik pl. Lindeck.
— Ni mogoče, je vzkliknil Hugon Alba. To je vendar proti cerkvenim naredbam.
— Briga se opat za cerkvene postave, se je smejal prijor. Sioer pa s tem še ni storil največjega greha.
— Ali ima še kaj na vesti ? s«) je čudil Rovan.
— Še nekaj! Poklical je cesarskega notarja Leutvvina, naj napravi potrebna pisma, da je Friderik pl.
Lir sar kai m ino
*oj p;«
en
rei vo
je
vmes dva vagona prešicev, katerim gd pa razen malih prask ni zgodila Dobena nesreča. Delavci so bili ta-jjoj pri rokah in so delali neumorno, da so mogli odstraniti razdejana in polomljena stroja ter s tira spraviti prevrnjene vagone. Potniki so morali vsled te nezgode prestopati; upati je, da se promet otvori že danes ali jutri v torek. To je največja nezgoda, kar se jih je kdaj primerilo na gorenjski železnici. — Uradno se nam poroča, da sta bila pri tej nesreči užko ranjena vlakovodja in eden ku-rilec, lahko pa strojevodja in eden sprevodnik. Osebni promet se vzdržuje na ta način, da potniki v Kranju prestopijo na drug vlak. Kdo je nesrečo zakrivil, še ra znano; to bo do-gnala preiskava, ki se je že uvedla.
— Odlikovanje. Poveljnik tukajšnjega pehotnega polka št. 27, polkovnik Štefan Vučetić, ki je bil prideljen v službovanje belgijskemu kralju za-Časa njegovega bivanja na Dunaju, je odlikovan z velikim častniškim križcem Leopoldovega reda.
— Inspekcija. V soboto je prišel v Ljubljano višji državni pravd-nik dr. R i g 1 er, da inspicira urade državnega pravdništva.
— Premogopska stavka v Hrastniku in v Zagorju je končana. Delavci so nastopili 16. zvečer delo, dasi jim ni družba črez prvotne ponudbe zvišala plač.
— Iz Sv. Križa pri Kostanjevici se nam piše: Vsied odredbe o. kr. okr. šolskega nadzornika g. Lj. Stiasnega bode dne 22. oktobra t. 1. ob 1. popoludne ho-spitacija v Sv. Križu. T6ma: Nazorni nauk v zvezi z risanjem. Nastopi gdč. Minfea Gaspari n. Tozadevna povabila so se odposlala vsem šolskim vodstvom krškega okraja.
—- Akademično društvo .Slovenija' na Dunaju priredi dne 20. t. m. svoj I. redni občni zbor. Začetek ob 8 uri zvečer. Lokal: Bu djev. pivnica, VIII, Alserstraise 7.
— Društvo tiskarjev na Kranjskem je imelo včeraj v bivšem »Katoliškem domu« dopoldne in popoldne zaupno zborovanje, ka terega se je udeležilo okoli 100 članov iz Ljubljane, Kamnika, Kranja in Postojne ter odposlanec zveze tiskarskih društev, gosp. D v o f a č e k z Dunaja. Glavni predmet posvetovanja je bilo vprašanje, ali naj ostane društvo samostojno kot doslej, ali se izreče za to, da se ustanovi skupno državno društvo tiskarjev. Po daljšem razgovoru te bila sprejeta resolucija, ki izjavlja, da večina zboro-valcev ni še sicer za premembo društvene oblike, izraža pa vendar željo, da se o tem natančno izreko tudi druga društva tostranske državne polovice, da bo potem mogoče, vpo-Stevajoč vse razmere, končnoveljavno sklepati o tem. — Zvečer je priredilo društvo v istih prostorih zabavni večer, katerega je obiskalo toliko občinstva, da so bili velika dvorana in stranski prostori natlačeno polni. Pevsko društvo »Ljubljana« je zapelo več pevskih točk prav dobro, društvena godba pod vodstvom g. Novac k a pa je na občo zadovoljnost prav izborno in marljivo svirala. Zlasti pa je občinstvo zadovoljil nastop gdč. V. Kočevarjeve in g. F.Kranjca, ki sta zapela najizvrst-neje dvospeve iz »Prodano neveste« in »Troubaduria«. Spremljal ju je na klavirju g. H. Benišek. Gdč. Koče v ar je vi, katera je na občno za-ktevanje zapela tudi neko arijo iz »Fausta«, jo bilo poklonjeno malo darilce in šopek.   Sploh se pa mora
na prireditvi tega večera tiskarskemu društvu le čestitati.
— Kamnal ga je. Delavec Anton Ježek, stanujoč t Jeranovih ulicah štev. 12, je ukradel v soboto zvečer delavcu Jakobu Grumu, sta nujočemu na Gruberjevi cesti št. 3, katerega je spremljal iz gostilne domov, denarnico, v kateri je imel okoli 7 K denarja. Ježek je hotel iti spat v Grumovo stanovanje, ko pa mu je ukradel denar, se je potuhnil, padel na dvorišču na tla in obležal, kakor da bi bil pijan. Ko je Grum odšel, je vstal in šel domov. Včeraj zjutraj je srečal Grum Ježeka v Konjušnih ulicah in ga pozval, naj mu da denar nazaj, nakar pa je Ježek pobral karanje in začel Oruma kamnati. Zadel ga je večkrat v glavo in ga precej poškodoval. Nato je Ježek pobegnil, a policija ga je izsledila in prijela.
— Pod vlakom. Železniški čuvaj Josip Turk, stanujoč na Zaloški cesti št. 4 je včeraj ob 3/iU uro popoludne med prelazom na Martinovi cesti in v Prisojnih ulicah premen-jalnike mazal. V tem Času pripeljal mu je nasproti osebni vlak, »a njim pa je pripeljal tovorni vlak. Ko se je hotel prvemu izogniti, ga je drugi podrl tako, da je padel ravno na sredo železniškega tira in je šel stroj in devet vozov čez njega, pa se mu ni ničesar zgodilo.
— Nezgoda   na železniškem mostu čez Gruberjev kanal.   Matevž Z-lesar, hlapeo pri Ani  Teršanovi v Hradeckega vasi št. 20, je šel včeraj zjutraj ob pol 9 uri po železničnem mostu čez Gru berjev kanal pri Poljanah, ko je pri-vozil za njim osebni vlak. Zdešar je stekel  po  mostu, a vlak ga je na koncu mosta dohitel in ga vrgel na stran, da se je na glavi težko puško doval in je bil takoj nezavesten. Pre peljali so ga z rešilnim  vozom v deželno bolnišnico, kjer je danes ponoči umrl.
— Nezgoda pri nunskem samostanu. Tesar Mihael Robas, stanujoč na Dunajski cesti št. 60, je popravljal danes dopoludne na nunskem samostanu streho in je pri odkritju strehe naložil več opeke drugo vrh druge. Naenkrat spodrsne opeka po strehi na tla in pade hlapcu Antonu Beliču, stanujočemu na Viču št. 44, ki je ravno mimo peljal, na glavo in na nogo. Belič je precej poškodovan.
— Bitka v Kurji vasi. Vče raj zvečer je nastal na plesni veselici v neki gostilni na Dolenjski cesti prepir in pretep med laškimi delavci in drugimi gosti. Metali so stole, vrčke, steklenice in kozarce semter-tje. Več oseb je bilo poškodovanih
— Poskusen samomor. Včeraj okoli pol 4. ure popoludne se je ustrelila soproga zobotehnika A. P. z revolverjem v prsi. Krogi* je prodrla skozi pljuča in je na hrbtu izstopila.
— Pobegnil je danes zjutraj od stavbe Urbančeve hiše na Sv. Petra cesti prisilj-nec Anton Pontini. Paznik se je peljal s fijakarjem za njim in ga na južnem kolodvoru ujel.
— Pogrešano. Dotićna oseba, katera je včeraj v dvorani bivšega »Katoliškega doma« zamenjala svitlo-rujavkast površnik, se prosi, da ga vrne gospodu Bajiću v »Katoliški tiskarni«.
— Koncert za člane priredi društvena godba jutri, dne 20. t. m. v restavracijskih prostorih g. Kende, Židovska steza, člani so vstopnine prosti, nečlani plačajo 40 vin. Začetek ob 8  uri zvečer.
Lindeck, ki je vendar berač, posodil smostanu več sto goldinarjev, za kar je Frideriku in njegovi ženi do smrti zagotovljen užitek raznih samostanskih posestev. Seveda ni Friderik samostanu ničesar posodil. Posojilo je fingirano, a ker ima Friderik pisma v rokah, mu bo moral samo-fetan ta denar plačati.
Vsi so strmeli nad tem razkritjem, prijor pa je nadaljeval:
— Tudi drugih dolgov je napravil. Izdal je raznim gospodom, ki
že več mesecev pasejo v samo-stanu, pisma, da jim je za samostan storjena dela dolžan večje in manjše zneske. Seveda ni nobeden ničesar zaslužil, nego so vsi opatu za ta piama se nekaj odšteli. Povrh si je °d vojvodinje Viride izposodil še 1400 gld. Na ta način si je napravil lepo premoženje. Pridobljeno pa je tQ premoženje na sleparski način.
— Kako pa to dokažemo? se je °glasil čez nekaj časa Rovan.
— Prav lahko — s pričami namreč. Pod prisego bodo že resnico govorile.
— Oh — menihi — pa resnico, ie godrnjal Matija. Posveten človek
že se pove resnico — pod prisego že — aii ti menihi —
— Le molči Matija, ga je prekinil Rovan saj vidiš, da sta med nama dva meniha. Ali hočeš tudi ta dva dolžiti, da bi po krivem prisegla.
— Napravite torej pritožbe, je nadaljeval prijor in izročil Matiji natančen spis o vseh opatovih fingira-nih dolgovih. Ta sleparstva, hudodel stvo na pristavi in napad na Vas — to skupaj mora opata strmoglaviti. Hudega se mu itak ničesar ne zgodi, a odstavljen mora biti.
— Paše je nekaj pripomnil Matija Postavite v pismo, da mora opat postati mož, ki zna naš domači jecik. V samostanu so skoraj sami Nemci in sam opat lomi naš jezik kom*j za silo. Kmet pa mora te ljudi rediti.
Markvard je temu predlogu ve selo pritrdil. Bil je sicer tudi Nemec a v dolgih letih svojega bivanja se je navadil slovenščine prav dobro zh slučaj, če bi se upoštevala ta zahteva, je smel računati, da bo njemu samo na korist.
Zmenili so se, da sestavi Hugon Alba dotične pritožbe in da se pošlje pritožba tudi papežu v Rim.
— Za kruhom. V soboto po noči se je odpeljalo 150 delavcev na Koroško in 100 v Slavonijo. Bili so ▼si z Dolenjskega in so Šli sekat gozde.
— Delovanje mestne posredovalnica za delo in Službe. Mestni trg štev. 27. Te lefon štev. 99. Od 9. do 15 okto bra je dela iskalo 24 moških in 50 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 17 moškim in 40 ženskim delavcem, v 39 slučajih se je bilo delo sprejelo. 01 1. januvarja do 15. oktobra je došlo 2353 prošenj za delo in 2303 deloponudbe. V 1389 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj moški: 1 trgovski pomočnik mešane stroke, 5 natakarjev, 2 trgovska slugi, 1 hišnik (brez otrok), 5 konjskih hlapcev, 1 trgovski vajenec; ženske: 2 prodajalki špecerijske in manufakturne stroke, 2 prodajalki začetnici, 3 natakarice, 2 hotelski sobarici, 3 gostilniške kuharice, 7 gostiiniškin deklic, 6 kuha-r c, 8 deklio za vsako delo, 6 deklic k otrokom Službe iščejo moški: 3 pisarji, 1 trgovski potnik, 1 vrtnar, več trgovskih slug, 1 hišnik, 1 graščinski sluga 2 koČijaž*; žen s k e: 1 šivilja za na dom, več rač. natakaric, 2 fini gostilniški kuharici, več prodajalk in blagajniČark, 2 tra fi kanti nji, 3 sobarice. Oddati je stanovanja z 1, 3 in 4 sobami, več mesečnih sob, 1 prodajalna. V najem se iščejo stanovanja z 1 do 3 sobami. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
— Hrvatske vesti. Banov portret. Umetnik Vlano B u ko v a c je napravil krasen portret bana Pe jacsevicha. —   Astronom in pi satelj Spiridion Gopčevič, ra v natelj   znane  ivezdarne  na Malem LuŠinju, je obiskal v  soboto novoustanovljeno zvezdarno hrvatske na-ravoslovske družbe v ZagreOu. — Društvo inženerjev in arhi tektov v Zagrebu bo slavilo 7 in 8.  novembra 25 letnico svojega obstanka. — Grof Marko Bom beli e s   se je  odpovedal svojemu mandatu.— Javna skupščina se bo  vršila 24.  t. m. v Varaždinu z nastopnim dnevnim redom 1. O orana državnega in narodnega prava kraljevine   Hrvatske   v sedanji ogrski krizi. 2. Zavarovanje   ustavnih pravic. 3. Zahteva Onanoielne samostalnosti in obrana gospodarskih interesov.   4.   Naloga   in   program hrv. »stranke prava.« — Cesar je imenoval   umirvoljenega predstojnika zem. vlade Otona.pl. Krajcsovicsa članom zem. komasaciiske komisije.
— Amerikanske novice. Grozen umor. V bhžmi N*-w Y«jrka so našli v vodi popolnoma golo moško truplo, kateremu je manjkal del glave od nosa navzgor in obe nogi — Dijaki kot mlinarji. 30 dijakov vseučilišča v Minneapolisu Mmn., je na prigovarjanje nekega profesorja sprejelo delo v ondotnih parnih mli r.ih, v katerih štrajksjo delavci. Ven dar so jih štra|kujoči končno prego vorih, da mso šii opravljat skabsaega dela. — Otvoritev vseučilišč a. V S*n Juanu na otoku Puert^rico so otvorili vseučilišče, ki je prvi z« v o -te vrste na otoku. — Nesreča na železnici. Neki ekspresni vlak je trčil v ČikHgu z vozom poulične železnice. 5 oseb je bilo na mestu mrtvih, 40 pa ranjenih. — Nezgoda na mor i u K obrežju blizu West-porta N. S so priplavali ostanki velike lad.j" in sicer nekoliko krova, kabina, 60 čevljev visok jambor in pdIho posod za mleko. V kabini so bile električne svetiike. Kie se je parnik razbil, se ne ve. — Lepa odškodnina. Gič Marija Archer je bila v samostanu v Londonu, On-tario. Ker je pa znorela, poslale so jo nune v — norišnico. Sedaj pa toži bivša nuna svoje knieginje in sodeče ji je prisodilo 16000 dolarjev odškodnine. _
•  Najnovejše   novice. —
Nemški prestolonaslednik se baje v najkra|šem času zaroči z veliko vojvodinjo Meklenbur-ško Cecilijo. — Krupova tovarna je poslala mnopro novih topov na Japonsko. — Zaradi szegedinske afere pri Kos suthovem spomeniku so še zaprli pet pionirjev. — Oropani vlak. Med Dinaburgom-Pleskavo na ruski železnici je v noči 16. t m. 12 roparjev suočilo na tovorni vlak med vožnjo. Sprevodnike bo roparji povezali, vlak oropali ter zginili v gozd. — Kdo je izmislil davek na vozne liste? Jutri se vrši pri dunajskem civilnem sodišču tožba nekega Holzsteinaiz Orno vic proti fin nčnemu erarju za izplačilo 300000 K. Holzstein je svoje-časno izročil finančnemu ministru načrt za obdačenje voznih listov. Načrt se mu je bil vrnil, a pozneje se je vendar uvedel tak davek po njegovem načrtu. Ker nosi ta davek državi na leto 11 milijonov kron,
zahteva Holzstein nagrado 300.000 K za svojo iznajdbo. — Mrtva so a š 1 i v Wiesbadenu bivšega gledališČnega ravnatelja P o h 1 a in njegovo ženo v njunem stanovanju. Najbrže sta izvršila samomor. — Električni tok je ubil dva delavcavTemešvaru pri delu za cestno električno železnico. — — Afera gradu Pichelswer-d e r. Zaradi pisave soc. demokratičnega lista »Vorwarts«, Češ, da si namerava nemški cesar zgraditi utrjen grad na otoku Pichelswerder, sta bila obsojena urednika L e i d in K a 1 i n s k i zaradi razžaljenja Veličanstva, in sicer je dobil prvi 9, drugi pa 4 meeece. — Novorojeni rumunski princ je bil v soboto krščen na ime Nikolaj. Kumoval je knez Dolgoruki kot carjev namestnik.
• Sliki nemškega cesarja in cesarice. V Wei<ienu na Bi
varstiem se je pred kratkim dogodil zanimiv slučaj. Neki duhovnik je prišel v kmetsko hiso, da Bpove nekega bolnika. V sobi, kjer je ležal b lnik, je opazil podobi cesarja in cesarice. Pred no je opravil svojo službo, je zapovedal, da se morata tt dve sliki odstraniti, ker drugače ne bode spovedal bolnika. Kmetje so seveda takoj izvršili njegov ukaz in odnesli cesarja in cesarico iz sobe. Za ta dogodek pa je izvedelo tudi državno pravdništvo in je duhovnika tožilo radi razžaljenja veličanstva. Te dni se je vršila obravnava v tej zadevi. Duhovnik se je opravičeval in zagovarjal, da je dal sliki odstra niti, ker ima cesarica na sliki preveč izrezano obleko na prsih in da se zbog tega pohujšujejo otroci, ako gledajo tako sliko; takisto pa tudi ni umestno, ako visi v sobi, kjer se ima vršiti tako sveto dejanje, kakor je spoved, tako pohu|Šij va slika. Ko je na to sodnik vprašal svečenika, zakaj je potem dal odstraniti tudi oesarjevo podobo, ki vendar ne more biti po-h'i š jiva, je ves v zadregi odgovoril: »Cesar in cesarica pač spadata skupaj, ako se enega da odstraniti, mora se tudi drugega!« — Sodišče je duhovnika seveda spoznalo krivim žaljenja veličanstva in ga obsodilo na primerno kazen.
Dovtipen ponarejaleo denarja. Nedavno je zajela italijanska policija mnogobrojno zločinsko družbo, ki je preplavljala vso južno Italijo in Sicilijo s ponarejenimi bankovci. Poglavar ponarejalcev je neki O r s i n i, pri katerem so tudi našli prostorno delavnico in inozemskih bankovcev za 140.000 lir. Orsini pa ni bil samo spreten „fabrikant" bankovcev, temuč tudi dovtipen mož. Uradne napise na bankovcih je prenarejal po svoji dobri volji, ne da bi bil kdo to mesec;) in mesece opazil na njegovih bankovcih. Mesto napisa „Regno d' Ita-lia" nosijo njegovi bankovci napis „Regno della iollia" (^kraljevina norcev".) Zagrožena kazen zaradi ponarejanja, ki je zabeležena na vsakem bankovcu, si je Orsini na svojih bankovcih takole prikrojil : „Zakon kaznuje male bedake, ki razširjajo krive novce, ako so tako neumni, da se puste prijeti". In sedaj se bo pač Orsini moral sam prištevati med take razširjevalce.
* Otroke je morila v Hamburgu baoica Wtese. Za dobro pla čilo je jemala nezakonske otroke, da jih bo, kak*? je pripovedovala mate« ram, pošiljala v London, kjer jim bo preskrbela druge stariše, ki bodo otroke jemali »za svoje«. Ker so pa otroci brez sledu izginili, je pričela policija preiskavanje, ki je dognalo, rta je babica petero teh otrok na-Ušč pomorila in na ognjišču sežgala. D lžijo jo pa tudi tatvine in umora njenega moža
Dr. Sušteršič, vodja katoliško-narodne stranke, ima svojega sina v nemški šoli in vzgaja iz njega nasprotnika slovenskega naroda!
Književnost.
— „Risanje v ljudski soli"
se imenuje knpga z uzorčnimi pred-ogami, katt-ro je ravnokar založil c kr  vadnični  učitelj  Stanko Marin v Mariboru.   Knjiga  je  sestavljena in pisana po najnovejših reformatorič-Dth načelih in obsega 34 predlog z 90 predvajami za risanje in pisanje, 400 uzorci predmetov iz življenja in narave, 70 bistoričrJmi okraski, — n knjižico s specijelno metodiko in 10 učnimi slikami.
Telefonska in brzojavna poročila.
Ribnica 19. oktobra. Občinski  odbor  v Dolenji vasi
pri Ribnici je soglasno obsodil obstrukcijo, ki jo uganja klerikalna stranka v dež. zboru.
Dunaj 19. oktobra. Za jutri je napovedano, da bosta grof Khuen-Hedervary in L u-kac8 zopet sprejeta vavdijencah in napovedano je, da Lukacs prevzame sestavo novega ministrstva. Lukacs predloži neki že jutri cesarju listo novih ministrov. Med temi je tudi grof A p po n y i, ki naj postane minister notranjih del.
Praga 19 oktobra. Dr. Herold je naznanil svojim volilcem, da iz ozirov na poslane mu zaupnice, obdrži svoj državnozborski mandat.
Lvov 19. oktobra. Poljaki so s posebno resolucijo pro testo vali proti ustanovitvi maloruske gimnazije v Stanislavu.
Sofija 19. oktobra. Pri volitvi v Stari Zagori je bil bivši ministrski predsednik D a ne v težko ranjen, dva Stambulovca pa baje ubita.
Pariz 19. oktobra. Castništvo je italijanskemu kralju za slovo priredilo banket, ki je bil sijajen izraz francosko-italijanskega pobratimstva.
Pariz 19. okt. Ruski minister zunanjih del grof Lambsdorff je sporočil vladi, da pride v kratkem sem in to v važnih političnih zadevah.
Berolin 19 okt. Ruski car namerava na spomlad obiskati italijanskega kralja. Će bi socijalisti tudi tedaj kaj pripravljali proti njemu, bi se obisk vršil v obliki sestanka na morju, kakor v Gdansku.
Borzna poročila
Ljubljanska
/Kreditna  banka11 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 19 oktobra 1903.
**\Naložbeni papirji.
vlj • majeva renta . . rž"- 5 srebrna renta . . »S avstr. kronska renta
zlata
*V/.
.i
3°/c
t >0
tli •/
1 'i /o
IVo ogrska kronska „ i-/0    M    zlata „ i 1, posojilo dežele Kranjske 4*/,°/o posojilo mesta Spljeta i'/.°/o     n ' Zadra
i Vi°/o bos.-herc. žel. pos.;l902 |*£ češka dež. banka k. o. I°/t ti u ij 2. o. t7t°/o zast. pis. ga!, d. hip. b. pest.   kom. k. o. z
10°/0 pr.....
i1 ',°/o zast. pis. Innerat. hr. «.  Cm   ogr. centr. deželno hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. //« obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „  češke ind. banko i° '0 prior. TrstrPoreč lok. žei. \ ■' ,    H  dolenjskih železnic „   jaž. zel. kap. V, V, pos. za žel. p. o.
Nreč&e« 3r*?ke od ieta 1854 .  . . i<      »i   n    1860Vi • • d   it    1864 ...
tizake......
*emlj. kred. I. emisije
c grške hip. banke . srbske a fra 100 — turske . ...
Usilika        srečko   . .
kreditne «...
foomoBKe t      i .
krakovsko m ...
Ljubljanske B . . taste rud. križa ,   • • .
3$TT.       ,|       i,       £     •    • i
Ftadolfove ■   •  • <
3alcbnrske .... Dunajske kom. ....
južne železnice • . . Državne železnica. . , . S-Vstro-ogrske bančno del. avstr. kreditne banke . . )grske . . 6ivnofitenske „ . . Premogokop v Mosta (Brčhc) Vipin8ke montan .... Praske želez. ind. dr.   . .
&ma-Maranyi.....
rrboveljake prem. družbe . ivstr. orožne tovr. družbe 3d£ke sladkorne dražbe
Valate.
J. ter. cekin .....
20 franki......
20 marke . •     < . Sovereigns   .  - »
Jdarke.......
Laski bankovci. , > . zublji ..... Doiarji.....
Denar
ioo ob;
100 — 100 06 119 40
9790 11835
9976 100—1
ioo-—
100 40 99 70 j 9960)
101-
105 50
ior-1
1O025,1 100' —
100-—I 100-251 93 501 9Q30l 302 50j 10G75
Blago
100 25 100 20 10025 119 60 9810 11855 100-
10140 10010 ICO'30 102 —
10650 102 —
10125
100- 60
101*-
101- 25
100 30 30450
170-183 25 249 50 154 75 291 -284 — 261 -88BO 123 75
18
457 -82-80 -70-53 25 26 75 67 -77 —
500-
79 -66^50
1681 -663 -728 50 261 — 683 -385 50
1785 -4^9 60 381 -353 — 150 —
1136
1906 23 47 23 94
117 22 95 26
243 55 481
179 — 185 25 253 60 156 75 293 5'J 288 -26475 90 50 127 75 1980 461-86 -8o — 76'-6425 27 75 72 — 80 — 510-
80--66050
1591 — 664 — 729 50 2ft2 -687 — 386 50
1795 -470 50 384 -355 -153 —
U-40 19-09
23 55
24 O J 117 40
95 45 253 54 *• —
Žitne cone v BudimpeitL
dne 19 oktobra 1903. Teras tja.
Pšenica za oktober   .  . za'50 kg K 7*64 , april 1904.   .   . ~60 ,   „ 770
.6 23 . 646 . 634 541
Rž , oktober
. april 1903.
Koruza   „ sept. 1904 . .
Oves      „ oktober  . . ,
ii        „ april 1904. .
2*/t vin. cenejej
50 50 60 50 50 50
■ ■
.i n
564
Meteorologično poročilo.
nftd morjem 306-a.   8rednjl mračni tl*k 7S60 mm.
^ I ^a8 m opazo-° j vanja		Stanje barometra v mm.	«$ o 9 i« a i	Vetrovi	Nebo
17 18 a	9. Z m. 7. zj. 2. pop	732" l 7300 729 9	4*1 50 99	sr. szah. dež brezvetr. | oblaCno si. svzhod pol oblač. i	
, j9. zv. 19. J7. zj. , [2. pop		|730 5 7310 732 7	51 14 120	si. szahod! jasne si. sever 1 megla m. szah. [pol. oblač.	
Srednja temperatura sobote in nedelje 8 7r in 870, — normale: 10 2« in 101°. — Mokrina v 24 urah: 54 5 mm in   0 0 mm. —
dobro ohranjeno,  je   po ceni na prodaj. (2689—2)
Gradišče št. 3, I. nadstr.
Kupi se
„ Ljubljanskega Zvona" št. 1. in 2. leta 1898.
Upravništvo »Ljubljanskega Zvona".
Trgovski pomočnik
star 24 let, vešč trgovine mešanega blaga, zmožen slovenskega in nem škega jezika, želi s 15. novembrom svojo  dosedanjo  službo  premeniti; lahko tudi prej.
Naslov: K. F. 55 I. poste re-stante Velike Lašče. (2670—3)
Dobro vpeljana veletrgovina z vinom išče proti visoki proviziji ali tudi fiksni plači
zastopnika.
Sprejme se le dobro vpeljana moč prve vrste.
Ponudbe pod nE. H." poste re-stante, Trst. (27.7-1)
Stenografa
(eventuelno  tudi  stenoojrafinjo) ve šČega  slovenske  in nemške stenografije sprejmem v svojo pisarno. Vstop takoj. (2718—1)
Odvetnik dr. IVT- Pire
Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 26.
Telegram
na slavna gasilna društva!
Najnovejšo iznajdbo na polju gasilstva izumil je tvorničar R. A. Smekal pri brizgalnicah novega sistema „Ravnoteži z polovico pomanjšano delavsko silo, razmerje 1:10.
Podružnica R. A. Smekal-a
v Zagrebu, (»u-d
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega keoaično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi   drugi medikamenti z
največjo skrbnostjo in snažnostjo. P!«*c* o lit"« » />lodcna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do Jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1372-21)
Plrcotir^o  železnnto  fino se
uporablja pri malokrvnlh, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Poiliterska steklenica 2 K l*l«*cfollJe> 1 alrupl 1% malin ali tamarSiide dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 130.
|a naročila !**» zetfu.
P. n. odjemalci si labko ogledajo naš znameniti laboratorij.
išče primerne službe. 2713-1 Naslov pove upravništvo ,81. Nar.4.
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri Ljubljani
preskrbuje dobre harmonije domaČega in amerikanskega sestava, kakor tudi jcla*o\irJ«% planine in planine m t roje. — Daje se
tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 24     brezplačno. 1294
Dobro vpeljana
trgovina
z mešanim blagom In žganjetočem
se takoj proda zavoljo bolezni. Natančneje se izve v upravništvu »Slov. Naroda«. (2712—1)
Izvrstna fina
(11—238)
vina v buteljah
mm~ dobe w trgovini
Sdmund Kavčič
Ljubljanat Prešernove ulice.
Opravilna številka A 39,3/11.
12711)
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano.
G. kr. okrajno sodišče v Logatcu naznanja, da je umrla dne 27. aprila 1903 V Gorenjivasi št. 29 Uršula TilC rojena PctrovcJc, 70 let stara vdova zasebnica, brez poslednje volje. Kot postavni dedinji nastopita med drugimi tudi Marija in Ivana Lemiit, hčeri umrle zapustnične se stre jflarije Lfmut rojene Pctrovčić.
Ker je sodišču bivališče Marije in Ivane Lemut neznano, pozivljeta se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javita in zglaslta za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le s zglasivšimi se dediči in z njima postavljenim skrbnikom.
C. kr. okrajno sodišče v Logatcu
oddelek I, dne 16 oktobra 1903.
Sukneno blago,
za^vsejpotrebe se prodaja v vsaki kakovosti in največji izberi najceneje pri
J. GROBELNIK-U
Ljubljana
Pred Škofijo I.  —  Mestni trg 20.
Sukneni ostanki po zelo nizki ceni. 4 Vzorci se pošiljajo na vse strani brezplačno.
ta s
X
E
Brez vsakega posebnega obvestila.
f
Podpisani naznanjajo s tem v lastnem imenu in v imenu ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je njih nepozabni soprog, oziroma oče, ded in pra ded, gospod
Jakob Lorber
zasebnik
danes ob poludvanajstih ponoči, po kratkem, težkem trpljenju, previden s sv zakramenti, v 91. letu starosti, mirno zaspal v Gospodu
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo v ponedeljek dne 19 t m . ob 5. uri popoldne v kapeli pri sv. Krištofu slovesno blagoslovili in nato polo žili v lastni grob k večnemu počitku.
Sv. zaduSne maše se bodo služile v farni cerkvi Mar. Oznanenja.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
PM
I s*
V Ljubljani, dne 17. oktobra 19'J3.
(1715)
Ellzftt>«"ti* Lorber, soproga. — Jonlp Lorber, hotelir in reatavrater s in. — Ana Horvat, VI url J« llrivrl, I rim Ji« Aplli. Alojzija llnsek, hčere. — Fran Horvat, posestnik, AvguMt \\etv«*l. potovalni uradnik, Florljaii A pili, c kr. sodni uradnik, Fran Sellnaelt, hiftni po-s Btnik v Mariboru, zet je.   - Alojzija Lorber roj. Potk, sin a ha. —
VmI vnuki In pm> ihiUI.
!!! Zenitninsko posredovanje!!!
Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neožer jene gospode in vdovce vsake povoljne starosti.  \hJ«ii-«#J*» tajnoMt v vst slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po
„£gentie Comercielle", Dunaj L, Sonnenfelsgasse 19,
V dvajsetletnem obstoju največji vspehl
(2440—?8) Ravnateljstvo „Comercielle".
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Zavod im Tesnega reda.
n n
kali
bi
iu
sa
eni 16.
i
cja
11
f e
me iej n
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vi« v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Anam Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 d zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dun:   \| xbo Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj.  —  Ob 11. uri BI m do dni GBobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 5 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beijak, Celovec, Franzensfeste Monako v   L ji bno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ga nevo, Pariš, čez Klein-Reimng v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in 11. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amsie tten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlar v Trbiž, Beljak, Franzensfeste Inomost, Monak v (Direktni vozovi 1. m 11. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje Osobi vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v NovomeBto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur 5 m p poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljas: jut. Proga la Trbiža. Ob 3. uri 25 m  zjutraj osojni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monaka v Inomost, Franzensieste, Solnograd, Line, Steyr  161, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak d rektni vozovi 1. in 11. razreda Monako vo-Trst>, — Ob 7. uri It m zjutraj osobni vlak i Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vte.k z Dunaja čez Ametettea, Lipsk Prago (direktni vozovi 1. in 11.razr.), Francove vare, Karlove vare,  Heb,  Marijine var Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz   Genevo, Curih, Bregenc, Jiomost, Zeli c jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, §t. Mohor. Pontabei. — Ob 4. uri 44 m popoludu osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosia, Frai zensiesta, Pontabla. — Ob b. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka hora, Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta v Solnograd — Proga iz Novegu meiti Eecevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 81 m p poldne iz Straže, Toplic, Novega  mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotk — Odhod  iz Ljubljane drž. koL   v Sarirlk. Me&ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, uri & m popoludne, ob 7 uri 10 m in  cfc 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah praznikih, samo oktobra.   — Prihod v Ljubljano drž. kol. i: iLamnik*. Me&ani vlaki o. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne   ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 65 m zveč samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je CMDačen p srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (iTH
Najnižje cene!
Baržuni
(žameti)
za bluze.
Cena od kron 1-50 višje.
I Moderci
za dame,
iiuJIioIJnc RhKovohII.
Varovalka modercev
(Mieder-Schutzen v vsaki velikosti.
Založnik
c. kr.
državnih uradnikov.
Najnovejše došlo.
Velika izbera!
Elegantni
modni klobuki
za
dame in deklice.
Žalni klobuki.
Sprejemajo se klobuki v popravila.
K. Recknagel
lil ni.
Krasna sestava,
Tralo?i za vence, j
(2549-5) perjj0
za dame in gospode,
kravate,
pr a vg ruska
galoše.
Stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo išče družil brez otrok za mesec november.
Ponudbe  na upravništvo Naroda-. B luvi
Mednarodna panorama.
i
1
srči
pn ter stn po m c
črti ter vrS poc
nm nili pla
raji me
nja de3 da nja
tuj<
pol čin
Ljubljana, Pogačarjer trg.
Kronštatsio-peterburšk slavaosti.
Trgovina
Trgovina
z lepotičjem in nagrobnimi venci Ljubljana  z đa««skimi klobuki
Mestni trg št. 24.        J     J Mestni trg št. 3.
Garantirano dobro
vino m žganj
podvrženo progledu kemijske prr -; sevalne postaje na Dunaju, dobiva se pri
pot škc dei del
aa«
eri H
tud
iet
Ois (Cissa) v Dalmaciji. Iep
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti i je ugodno zavarovanje na doživetje I in smrt  a zmanj&ujoCimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
1-AVXJTA-
vza.je ms. rv si zavarovalna b a u k: a v Pra^l. Rezervni fondi: 25,000.000 E. Izplačane odškodnine in kapitaiije: 75,000.000 K
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
x vaeiiliozl Bloviatatilto - mirodno upravo. (26—120)
Yum puja-oi.l* daj«:
Generalni zasiop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši w <WottpotlMl*lh nllcaia «tev.
Zavaruje poslopja in premičnine pr^t požarnim škodam po najnižjihIceiuf. ^>kude cenjuje takoj in najkuiaiu: Oživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdan, podpore v narodne in občnokonaiL namene.
a
ož iki ?ol )r« n< i| iej ■Ali
izdajatelj io odgovorni aredoik; Dr« ivau Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.
93