Loto 1894.
27
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos V. — Izdan in razposlan dne 10. januvarja 1894.
(Obsega štev. 6.—11.)
O.
Zakon z dné 3. decembra 1893 L,
da se z nova podaljšuje rok za vračilo brezobrestnih naprednin dovoljenih vsled povodenj leta 1882. deželi tirolski.
S pritrdflom obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• I-
Vlada se pooblašča, da za one naprednine, ki bile po §. 9. zakona z dné 13. marca 1883. 1. 'Ul7- zak. št. 31.), oziroma po cesarskem ukazu dné 26. septembra 1882. 1. (Drž. zak. št. 130.) skladbam, vodnim zadrugam, občinam in občanom J13 Tirolskem iz dovoljenega kredita za 1,500.000 gl. )rt‘zobrestno podeljene, začetek vračila, ki je bil po ^0r* imonovanem zakonu postavljen na 1. dan janu-1886. 1. in ki se je po zakonu z dné 7. julija . 8®. 1. (Drž. zak. št. 128.) in po zakonu z dné ;9; aprila 1889. 1. (Drž. zak. št. 74.) mogel odlo-Z|li najkesneje do 1. dné januvarja 1889. 1., ozi-r°Illa najkesneje do 1. dné januvarja 1892. L, ozi-r°lna nadaljevanje tega vračila gledé na tiste . l:J°ninike, kateri so bili po zamiranju trt po zimi ®0/91. in 1892./93. leta vnovič zadeti in so prišli sbsko, podaljša do 1. dné januvarja 1893. leta naJ dalje.
(Slovenlioh.)
Taka podaljšba se smé dovoliti samo, ako za njo poprosijo vdeleženci, po meri poistinjene resnične potrebe.
Državna uprava naj, odločujoč o prihajajočih prošnjah za podaljšbo, postopa v porazumu z deželnim odborom.
§. 2.
Za čas po §. 1. dovoljenih podaljšeb se od dežele ne zahteva, da bi poroštvovala za vračilo naprednin.
§. 3.
Za vloge, listine in uradne posle glede po-daljšbe rokov, o katerih se bode razpravljalo po pričujočem zakonu, ni plačevati kolkov in pristojbin.
§• 4.
Izvršiti ta zakon, kateri pride v moč z dném razglasitve, naročeno je Mojim ministrom za no-tranje’stvarl, poljedelstvo in finance.
Na Dunaju, dné 3. decembra 1893.
I
Franc Jožef s. r.
Windiscli-Graetz s. r. Falkenlia.vn s. r.
Bacquoliem s. r.	Plenor s. r.
7
».
Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvom za notranje stvari z dné 24. decembra 1893.1.
o roku, doklé naj se hranijo spiski delavcev, katere je pisati po 88. obrtne novele z dné 8. marca 1885. I. (Drž. zak. št. 22.)
Na podstavi §. 88. v zakonu z dné 8. marca 1885. 1. (Drž. zak. št. 22.) o izpremembi in dopolnitvi obrtnega redu, po katerem paragrafu je v vsaki obrtni potjetbi pisati v obliki knjig spisek o vseh pomožnih delavcih ter ga vsak krat, kadar koli bi organi oblastva to zahtevali, pokazati tém, ukazuje se, da morajo obrtniki te spiske delavcev hraniti vsaj tri leta po poslednjem vpisu.
ltacquehem s. r.	Wurmbrând s. r.
8.
Zakon z dné 26. decembra 1893.1.
o napravi železnice po Valsugani.
S pritrdtlom obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
Vladi se daje oblast, zagotoviti s podelttvo dopustila po pogojih tega zakona izvršitev železnice, ki jo bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od Tridenta v stiku s progo južne železnice Kufstein—Ala črez Pergine, Galdonazzo, Levico, Roncegno, Borgo, Strigno in Grigno do državne meje pri Tezzi, (valsuganske železnice).
Člen 11.
Za železnico, oznamenjeno v členu I., smé država, podeljujoč dopustilo, katero naj traja k ve-čemu 90 let od dné, katerega se to dopustilo dâ, ne kratčč uporabe določil, podanih v zakonu z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 28. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 229.), dodeliti poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak š.tiri-odstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti pred-
nostnega posojila v nominalnem znesku 4,500.000gl. a. v. v notah največ, katerega bo v dobavo novcev vzprijeli ter odplačati v 75 letih, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega veljd poroštvo, državno upravstvo dopolnilo primanjkljaj.
Letni čisti donos, za katerega veljâ poroštvo, ustanavlja se za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek 190.899 gl. a. v. Za obrestovanje spredaj omenjenega prednostnega posojila, katero bo zalagati na dolg glavnice za gradnjo v času od dné, katerega se izdadö delne zadolžnice tega posojila, do časa, ko se prične obrat po dopuščeni železnici, more država zagotoviti poroštvo s tem pogojem, da se po pre-sodku vlade in dokazilih, katera ona preskušuje, zagotovi izhajanje s proračunjeno glavnico za gradnjo in pa, da se bo držal dopustilu ustrezni rok za gradnjo (člen VI.).
Člen 111.
Zagotovilo v členu II. oznamenjenega poroštva je zvezano s pogojem, da bo dežela tirolska iz deželnih sredstev vkupe z deležniki po polni nominalni vrednosti prevzela osnovnih delnic delniške družbe, ki se za to železnico napravi, za nominalni znesek 700.000 gl. a. v. najmanj in da se ostala glavnica za gradnjo nabavi brez obremenila državnega zaklada s prednostnimi delnicami, katere mora prevzeti koncesijonar v nominalnem znesku 800.000 glin katerim je dodeliti štiriodstotno prednostno dividendo pred osnovnimi delnicami.
Za zgoraj navedene osnovne delnice ni za časa gradnje (člen VI.) plačevati interkalarnih obresti iz napravne glavnice.
Člen IV.
Za razširne stavbe, nabave in druge investicije, ki niso namebjane v prvotni napravi in opremi železnice, more se z dovolilom vlade na-pravna glavnica v členu 1. imenovane železnice po potrebi zvišati z izdajo prednostnih in osnovnih delnic.
Člen V.
V izvršitev člena II., prvega in drugega odstavka, vkreniti je nastopna določila:
1.	Od letnega, s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je uporabiti v odplačilo prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, oni znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črtežu, katerega ona odobri in po katerem se morajo omenjeni efekti raz-dolžiti v 75 letih.
2.	Morebitni stroški za beležbo efektov na tozemskih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo podjetba morala plačevati po preteku davka prostih let, smejo se v obratni račun postaviti kot raz-hodek; o kolkovnih pristojbinah za kupone to ni dovoljeno.
Za državna doplačila podjetba ne plačuje nikake dohodnine.
3.	Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po pred-ložbi dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar tudi poprej delna plačila, da se odkupijo dospeli kuponi prednostnih obligacij po potrebščini, na podstavi proračuna o donosu izpravljeni, s pridržkom obračuna na podstavi let-bega računa, ako koncesijonar dotično prošnjo vloži šest tednov, preden dotekö kuponi.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece Po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-Prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesijo-bar precej vrne prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zadnji čas zahtevi v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, sicer bi prestala pravica do njega.
stilo ali ko država železnico odkupi, opraviti je iz še ostale imovine železnične podjetbe.
Člen VI.
Gradnja v členu I. imenovane železnice mora se najdalje v dveh letih, računčč od dné podeljenega dopustila, dovršiti in dodelana železnica se do tega časa mora izročiti javnemu prometu.
Da izpolni to dolžnost, naj koncesijonar dé primerno zagotovilo državnemu upravstvu takö, kakor ono to določi.
Ako se ne bi izpolnjevale gori omenjene dolžnosti, moči je proglasiti, da je položnina propala.
Člen VII.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim uplivoin državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po postavkih stroškovnika, ki ga državna uprava pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Člen VIII.
Obrat po železnici, imenovani v členu L, naj vrši država na račun koncesijonarja ves ta čas, dokler traja dopustilo, in koncesijonar bo dolžan, upravstvu državnih železnic povrniti stroške, kar jih bo to v resnici imelo vsled tega obratovanja.
4.	Sè zneskom, ki ga državna uprava plača vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takö, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto ba leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotov-’jeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej °dpraviti na državno upravo v vračilo dane na-Prednine z obrestmi vrèd, dokler ne bo popolnoma °dplačana.
Člen IX.
Ta zakon zadobl moč z dném razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Mojemu trgovinskemu in pa Mojemu finančnemu ministru.
V Lichteneggu, dné 26. decembra 1893.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, pre-en se vrnejo naprednine.
Franc Jožef s. r.
ki še
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, niso bile plačane do časa, ko prestane dopu-
Windisch-Oraetz s. r. VVunnlmind s. r. 1’Iener s. r.
».
Zakon z dne 26. decembra 1893.1.
o gradnji železnice iz Halicza v Ostrdw (Tarno-pol) s kriloma v Brzežane in Podhajce.
S pritrdllom obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
člen I.
Vladi se daje oblast, da kot krilo od železnice iz Levöva v Črnovce napravi železnico iz Halicza črez Podwysokie, Potutory in Kozowo v Oströw v stik s progo vzhodnogaliških lokalnih železnic Kopyczynce-Tarnopol, ki so predmet zakona z dné 8. aprila 1893. 1. (Drž. zak. št. 60.), in dvé krili iz Potutorov na eni strani v Brzežane, na drugi strani pa v Podhajce, in to na državne stroške s proraču-njenim zneskom stroškov za 10,000.000 gl., kateri znesek je ob enem šteti za največinskega.
Člen II.
Izvršitev kril v Brzežane in Podhajce je navezana na pogoj, da dadö kraljevina gališka iz deželnih sredstev in pa deležniki znesek 1,000.000 gl. k stroškom železničnih prog, ki jih je napraviti po členu I.
Člen III.
Gradnjo železnične proge Halicz-Oströw (Tar-nopol), katero je izvršiti kot glavno železnico drugega reda, je pričeti v letu 1894., gradnjo kril v Brzežane in Podhajce, kateri je izvršiti kot lokalni železnici s pravilno raztečino, pa v letu 1895. in dovršiti jo najkesneje v dveh letih, računčč od časa, ko se gradnja prične.
Člen IV.
V založbo na leto 1894. pripadajočega dela stroškov za gradnjo se dovoljuje vladi za imenovano leto poseben kredit 3,500.000 gl.
Dobava novcev za stroške, ki jih je zalagati iz zgoraj dovoljenih kreditov, in pa pokritba nadalje v založbo stroškov za gradnjo potrebnih zneskov, katere bo vsak čas zahtevati ustavoma, naj se opravlja po posebni kreditni operaciji, o kateri bo določeval poseben zakon.
Člen V.
Gledé železnic, katere je napraviti po členu I., dovoljuje se oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, vloge in listine za odkup zemljišč, gradnjo in opravo železnic, in pa od prenosnine, kar se je nabere ob odkupu zemljišč.
Člen VI.
Železnične proge, ki so predmet tega zakona, obratuje naj država v svoji upravi, in obrat se smé prenesti na kakega zasebnika ali kako družbo samo na podstavi zakona, ki se izda o tem.
Člen VII.
Izvršitev tega zakona, ki pride v moč z dném razglasitve, naroča se Mojemutrgovinskemu ministru in Mojemu finančnemu ministru.
V Lichteneggu, dné 26. decembra 1893.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r.
10.
Zakon z dné 27. decembra 1893.1.,
kakö naj država pridobi lokalno železnico iz Črnov-cev v Nowosielico.
S pritrdllom obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
Odobruje se nastopni, po ministerstvih za trgovino in finance z upravnim svétom bukovinskih lokalnih železnic na Dunaju dné 26. junija 1893. leta sklenjeni dogovor o nakupu lokalne železnice iz Crnovcev v Nowosielico po državi.
Člen II.
Vladi se daje oblast, prevzeti za državo, da ju ta sama plača, obrestovanje in razdolžbo pred-
nostnega posojila, ki ga je vzprijeti po §. 4. zgoraj omenjenega dogovora od delnične družbe bukovinskih lokalnih železnic v nominalnem znesku 2,500.000 gl. ali 5,000.000 kron sc zakonom 'z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 120.) ustanovljene vrednote, in katero je od 1. dné januvarja 1894. 1. počenši obrestovati brez vsakega davčnega kolkovnega ali pristojbinskega odbitka sè štirimi odstotki na leto ter povrniti najkesneje do preteka trajne dobe dopustila za lokalno železnico iz črnovcev v Nowosie-lico, to je do 4. dné junija 1973. leta.
Člen 111.
Za dogovor, naveden v členu 1., in pa za prenose imovine, vloge, vpise, napravke, pogodbe in drugačne listine, ki se vsled tega dogovora napravijo, dodeljuje se prostost od pristojbin in kolkov.
Prav tako se za izdajo in za vknjižbo novega prednostnega posojila, ki se oddâ po §. 4. tega dogovora v znesku 2,500.000 gl. ali 5,000.000 kron, nadalje za dejanja in listine, ki se napravijo o tem povodu, vštevši tudi zastavbno listino, dodeljuje prostost od pristojbin in kolkov, kakor tudi za kupone tega posojila prostost od dohodnine, ki jo je 2a nje plačevati, in pa prostost od kolkovnih pristojbin za kupone.
Člen IV.
Da se smejo prednostne obligacije, katere po §• 6., zgorenjega dogovora prejidejo v lastnino erarja, uporabljati v tamkaj oznamenjene investicijske namene, to je zahtevati ustavoma, pri čemer naj y založbo služi izkupilo od oddanih obligacij, katero .je postavljati v državni proračun dotičnega leta kot čreden dohodek.
Za leto 1894. se vladi v zalaganje stroškov, k* ji nastanejo vsled spojbe z rusko železnično mrežo pri Nowosielici, vštevši tudi stroške za to, da Se razširi in prenaredi tamkajšnja postaja v mejni kolodvor, dodeljuje posebni kredit 400.000 gl., •legar založba naj sc opravi takö, kakor je zgoraj
Povedano.
Člen V.
Lokalno železnico, ki je predmet te železnice, nuJ državno upravstvo obratuje v svoji upravi, in obrat se smč na kakega zasebnika ali kako družbo Prenesti samo na podstavi zakona, ki so izdd 0 tem.
Člen VI.
Ta zakon stopi v moč z dnem razglasitve.
Izvršitev njegova se naroča Mojemu trgovinskemu ministru in Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dne 27. decembra 1893.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Wurinbrand s. r.
Plener s. r.
.Dogovor,
sklenjen na Dunaju dné 26. junija 1893. leta
med c. k. ministerstvoma za trgovino in finance v imenu c. k. vlade z ene stranf in med upravnim svetom bukovinskih lokalnih železnic z druge strani o nakupu lokalne železnice iz 'Črnovcev v Nowosielico po državi.
§■ 1.
Delnična družba bukovinskih lokalnih železnic prenaša na državo in država prevzema s 1. dném januvarja 1894. 1. počenši lastnino v železnični knjigi c. k. deželnega sodišča v Črnovcih vpisane lokalne železnice iz Črnovcev (Žučke) črez Sadagöro in Bojan v Nowosielico, katera je predmet Najviše dopustilnice z dné 5. junija 1883. 1. (Drž. zak. št. 114.), vštevši družbi pristoječe kolovoze in drugačne naprave na stični postaji Žučki, potèm lastnine vsega, k obratu imenovane železnice pristoječega nepremičnega in premičnega gradiva vštevši, predmete inventarja, nadalje lastnino pričuvnega zaklada, narejenega iz napravne glavnice té železnice, napö-sled lastnino razširnih staveb, napravljenih do konca leta 1892. na postaji v Nowosielici, in pa lastnino po družbi pridobljene, tik postaje, nowosie-liške ležeče nepremičnosti (poslopja za služnike), sestoječe iz hišne št. 117., stavbne parcele 145. in zemljiške parcele 485. po vložku zemljiške knjige št. 143. katastralne občine Nowosielica, zemljiškoknjižnega urada Sadagöra.
§. 2.
Država stopi s 1. dném 1894. leta v uživanje lokalne železnice iz črnovcev v Nowosielico in v uživanje njenih donosov. Do konca 1893. leta dose-
ženi donosi zgoraj imenovane lokalne železnice ostanejo družbi, katero pak morajo za tô boleti siimo tudi vsa iz obrata lokalne železnice do zgoraj imenovanega časa izvirajoča pasiva, vse dolžnosti, vsi stroški in vsa bremena.
Državi je pridržano, stopiti kot pravni naslednici družbe v pogodbe, gledé na obratovanje lokalne železnice sklenjene po družbi bukovinskih lokalnih železnic, kolikor se državi zdi, da je bodočemu državnemu obratovanju koristno, nadaljevati te pogodbe.
§• 3.
Družba nima od današnjega dné počenši več pravice, brez pritrdila c. k. državnega upravstva prodajati ali zastavljati sestavine lokalne železnice iz Črnovcev v Nowosielico ali gledé obstoja in obrata té lokalne železnice prevzemati nove dolžnosti, katerih veljavnost bi segala črez 31. dan decembra 1893. leta.
Primanjkljaji, ki bi nastali iz tega, ker se družba ne bi držala te dolžnosti, naj bolé družbo.
§• 4.
Delnična družba bukovinskih lokalnih železnic se obvezuje, vzprijeti prednostno posojilo, katero bo knjižno zagotoviti nalokalni železnici izČrnovcevvNo-wosielico, v nominalnem znesku 2,500.000 gl. a. v. ali 5,000.000 kron sè zakonom z dné 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 126.) uvedene vrednote.
To prednostno posojilo je počenši s 1. dném 1894. leta obrestovati brez vsakaterega davčnega, kolkovnega in pristojbinskega odbitka sè štirimi odstotki ter je povrniti najkesneje do izteka trajne dobe dopustila za lokalno železnico iz Črnovcev v Nowosielico, to je do 4. dné junija 1973. 1.
Obrazci in pa razdolžni črtež obligacij tega prednostnega posojila so zavezani odobrilu c. k. državnega upravstva.
Obrestovanjc in razdolžbo tega prednostnega posojila prevzema s 1. dném januvarja 1894. leta počenši država, da ju sama plača. Stroške za izdajo teh prednosti mora družbi povrniti država sè zneskom, katerega preskušuje in priznava poslednja.
§• 5.
Kot odplato za prenos lastnine, oznamenjen v §. 1., dobi družba tak nominalni znesek v obligacijah prednostnega posojila, katerega je na novo vzprijeti po §. 4., kakoršen je potreben za nabavo
glavničnega zneska 1,790.000 gl. na podstavi oddajnega kurza, katerega odobri c. k. vlada.
Družba se obvezuje, da prodd spredaj omenjene prednostne obligacije samö s potrdilom c. k. državnega upravstva in po načinih, katere odobri poslednja, in da izkupilo uporabi z odobrilom c. k. državnega upravstva v plačilo nezaloženih dolgov, oziroma v založbo stroškov za razširbo družbene podjetbe in drugih investicij, ki se pokrijejo po nezaloženih dolgovih, in pa v založbo v bodoče potrebnih investicijskih stroškov za železnice, ki še ostanejo v posesti družbe.
§• 6.
Ostajajoči znesek obligacij prednostnega, v §. 4. oznamenjenega posojila, se oddâ v svobodno lastnino c. k. državnemu upravstvu za investicijske namene, sosebno v založbo stroškov za naprave na postaji v Nowosielici, ki bodo potrebne vsled spojbe z rusko železnično mrežo.
§• 7.
Kar še ima družba listin, črtežev, knjig, računov, oddati je vse té in pa družbeni arhiv, kolikor se ta pomagala tičejo lokalne železnice iz Črnovcev v Nowosielico, precej po dogotovilu tega dogovora c. k. državnemu upravstvu.
Tudi je družba dolžna, precej po dogotovilu pogodbe na zahtevo c. k. državnega upravstva o pravem času izročiti pravne listine, ki se potrebujejo za knjižni prenos lastnine v §. 1. oznamenjene lokalne železnice in njenih pritiklin na državo.
§• 8.
Stranki pogodnici se temu odrekata, da bi ta dogovor zastran prekrška izpodbijali nad polovico vrednosti.
§• 9.
Gledé kakih sporov, izvirajočih iz te pogodbe, stavita se stranki pogodnici pod sodstvo c. k. trgovinskega sodišča na Dunaju ter se v tem oziru ze-dinjujeta na sumarno postopanje.
§. 10.
Pričujoči dogovor, kakor tudi po njem potrebni prenosi irnovine, potem vloge, vpisi, napravki,
pogodbe in drugačne listine, vštevši tudi izdajo in vknjižbo novih prednostnih obligacij, ki se oddadö po §. 4. pričujočega dogovora, oproščujejo se pristojbin in kolkov.
§• H-
Pričujoči, v dveh istopisih kolka in pristojbin prosto napravljen dogovor zadobi obvezno moč za železnično družbo s pritrdllom občega zbora njenih delničarjev, katerega je sklicati najkesneje do 30. junija 1893. L, za c. k. vlado pak sè zakonar-skim odobrilom.
Ako bi se to odobrilo ne dalo do konca marca 1894. L, nista stranki pogodnici več vezani na dogovor.
II.
Razglas ministerstev za finance in trgovino z dné 28. decembra 1893.1.,
da se je razpustila carinska odpravilnica v Do-bronôvcih.
Gledé na spisek v avstrijsko-ogerskem carinskem okolišu postavljenih carinskih uradov in carinskih postaj, izdan z ukazom z dné 1. avgusta 1891. 1. (Drž. zak. št. 154.), razglaša se, da c. k. oddelek finančne straže v Dobronôvcih ne posluje več kot carinska odpravilnica.
Wiiratbrantl s. r.
Pl euer s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstrasse št. 26. tudi leta 1894. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumnnskein jeziku.
Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1894. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se pošilja poštnine prosto — 3 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice, kjer si je moči naročiti tudi posamezne letnike in kose.
Kadar kedô kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji:
Desetletje od 1. 1819. vštevši do 1. 1858.	. . 25 gl. j Desetletje od I. 1869. vštevši do 1. 1878.	. . 16 gi
,	, , 1859.	,	„ „ 1868.	. . 12 „	|	,	, , 1879.	,	„ , 1888.	. . 20 ,
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajali drugih jezikov stane:
Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.	. . 20 gl,
Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1894. po teh-le cénah
Letnik 1849.		za		• 2 gl.		10 kr.		Letnik 1864.		za			1	gl. 40 kr.		Letnik 1879.		za		. . 2 gl. 30		kr.
D	1850.	■H		. 5	n	25	rt		1865.				2				1880.			. . 2	. 20	«
n	1851.			. 1	rt	30	a	»	1866.				. 2	» 20			1881.			. . 2	» 20	a
a	1852.	K		•2	a	60	a	a	1867.								1882.					a
a	1853.			. 3	„	15	n	a	1868.				. 2				1883.			. . 2	. 50	a
a	1854.	n		. 4	rt	20	n		1869.	n			. 3				1881			. . 2	„ 50	a
a	1855.	a		. 2	n	35	rt		1870.	a			. 1	, 40			1885.			. . 1	, 80	a
a	1856.	n		. 2	v	45	„		1871.				. 2				1886.			. . 2	, 30	a
i»	1857.	»		. 2		85			1872.				. 3	„ 20			1887.			. . 2	, 50	n
a	1858.	a		. 2	.7	40		a	1873.				. 3	, 30			1888.			. . 4	, 20	a
n	1859.	a		. 2		—	r.		1874.				. 2	, 30			1889.			. . 3		a
a	1860.	a		. 1	r	70	rt		1875.					a			1890.			. . 2	» 70	*
n	1861.	a		. 1	rt	50	rt	a	1876.				. 1	» 50			1891.			. . 3	a	T
D	1862.	„		. 1	a	40		a	1877.				. 1				1892.			. . 5		a
a	1863.	»		. 1	n	40	a	a	1878.	D			. 2	» 30	a	a	1893.	a		. . 3	a	a
Letnik 1893. se bo dobival še le potém, ko se izdasta tudi kazali k ti jezikovni izdaji.
Letniki 1870. vštevši do 1893. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji.
NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tédnih.
Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole. to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1893., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1893. popolnoma dopolnjeni; more se ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (y4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1894. iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestavit' iz vseh letnikov tisto gradivo, katero ga sosebno zanima.