2 7 -ii- 1997 ŠTEVILKA 5* LETNIK 2* OKTOBER 1997 INFORMATOR OBČINE VIDEM "'1'- ■ • » V "CT P8®-*"** :-r - *..tu -ir" -S V 56 - lJ$' xk< ■ .<# yy - . ■ .. -»,■ * SžF-« *->•'- ž&. f»B« - •' •«* X.- ->*'-> < « < *•.«- ■ hst t Tisoč cVetoV v spomin na pokojne. ■ , - * *.v « /Z VSEBINE: * Županova beseda * Predstavljamo odbor za socialno skrbstvo * Srebrna maša misjonarja patra Miha Drevenška * Kako so policisti poskrbeli za varnost naših šolarjev * Po poteh haloške planinske poti letos drugič * Pogledali smo kako urejena in čista so naša pokopališča NAS GLAS JE VAŠ GLAS Spostomm bralke w bralci! Jesen je letni čas, ko vsak gospodar z veseljem pospravlja pridelke, za katere je vse leto porabil veliko časa in truda. Poseben pomen pri nas imajo trgatve in za letošnjo vinsko letino pravijo, da je ena izmen najboljših v tem desetletju. Sodi so polni sladkega mošta in vsi smo polni pričakovanj sv. Martina, ko bomo skupaj s prijatelji nazdravili. Tudi mi v uredništvu smo pridno pripravljali in zbirali prispevke za glasilo Naš glas in pred vami je letošnja predzadnja številka, ki je polna zanimivih sestavkov, informacij... Obiskali smo 5. mednarodni sejem GOSTTUR v Mariboru, sprehodili smo se po haloški planinski poti, kije bila letos organizirana drugič in je bila prava priložnost za druženje in sklepanje novih poznanstev in prijateljstva. Pozdravili smo tretjo haloško konjenico, ki se je ustavila tudi v naši občini. Lovci LD Leskovec so poleti praznovali 50-letnico, aktiv žena pa je v Leskovcu pripravil že drugi kmečki praznik s kmečkimi igrami. Nagradili so tudi najlepše hiše v občini Videm. V samozaložbi je izšla knjiga: Moj stric iz Lancove vasi, ki je spominski zapis. Pišemo tudi o tretjem mednarodnem otroškem folklornem festivalu, o obnovi župnijske cerkve sv. Vida, predstavljamo vam odbor za socialno varstvo... Preberite sestavek učencev OŠ Podlehnik, ki nas s svojim projektnim delom opozarjajo tudi na pravilno prehrano. Ne pozabite prelistati veterinarskih nasvetov, reklamnih sporočil, novičk, in seveda, tukaj je tudi nagradna križanka. V pričakovanju, da bo vsak našel nekaj zanimivega, vas naprošamo, da s svojimi prispevki, predlogi, foto zapisi... sodelujete v glasilu Naš glas. Uredništvo vam želi prijetne trenutke ob branju našega in vašega glasila. Županova beseda Spoštovane občanke in občani! Čas, ki je minil od zadnjih novic je precej dolg. Tako kot teče čas, tako tečejo tudi dogodki v občini, ki jih ni malo in so zelo raznoliki: od problemov do uspehov in so odvisni od samega dela v občini in od vas občani. Dela se odvijajo po programu, za katerega pa je vedno premalo denarja. Po letu in pol nam je uspelo sprejeti dopolnjen prostorski plan, ki prinaša nekaj novih posegov za gradnje, vendar vseh potreb ni mogel zagotoviti, kar bo naloga tudi v prihodnje. Gradnja občinskih prostorov teče, vendar počasi zaradi več negativnih vzrokov, vendar upamo, da bomo z izvajalcem in podizvajalci uspeli nadoknaditi zamude ter objekt do spomladi usposobili za vselitev. Te dni odpiramo novi projekt vodovoda Leskovec v Trdobojcih z veliko zamudo, predvsem zaradi izvajalcev in terena. Ta projekt je tudi največji v občini, zajema 56 novih priključkov (46 iz KS Leskovec in 10 iz KS Podlehnik). Cena priključka se giblje blizu milijon tolarjev. Ob tej priložnosti ta del občine dobi tudi nove telefonske priključke. Ob zaključku teh del 24.10. polagamo temeljni kamen za nov projekt vodovoda v Halozah in sicer Majski vrh - Gruškovje, pri katerem je prva etapa s prečrpalnico v skupni vrednosti 38 milijonov. Finanserji tega projekta bodo država, občina in občani. V teh jesenskih dnevih so bila zakrpana v večini vsa asfaltna cestišča, na najbolj ogroženih lokalnih cestiščih pa izvedene preplastitve. Zaključeno pa je tudi letno gramoziranje na skoraj vseh področjih, katero je bilo financirano 50 odstotkov občani in 50 odstotkov občina. Pred nami so državne volitve za predsednika države in pa volitve za državni svet. Ob tej priložnosti bomo v občini imeli tudi referendume in sicer v KS Leskovec in v KS Podlehnik. Sredstva bodo v večini namenjena za dograditve šolskih objektov in za komunalno infrastrukturo. Vas občane pa prosim, da se vseh teh volitev udeležite v čim večjem številu in s tem dokažete svojo državljansko pravico, s svojim ZA pa dokažite, da ste za razvoj svojega kraja. Vaš župan Franc Kirbiš Župan Franc KIRBIŠ Krajevna skupnost Leskovec Spoštovani krajani! Želimo si napredka. Želimo si, da se ne bi vozili po prašnih poteh, želimo, da bi v vsakem gospodinjstvu naše krajevne skupnosti iz pip tekla voda, želimo, da bi čim več mladih ostajalo v našem kraju ter tako ohranili njegovo lepoto. To pa bomo, spoštovani krajani, dosegli le s skupnimi močmi. Naj nas ne moti misel: "Jaz imam, za drugega me ne briga". Naj nas vodi misel, vsi moramo imeti, vsi se moramo truditi in pomagati drug drugemu. In ta trenutek je pred nami. Če želimo modernizirati ceste, graditi vodovod, če želimo, da bodo naši otroci obiskovali devetletno šolo v našem kraju, da se jim ne bo treba voziti drugam, in če želimo, da se bo v naši KS odvijalo društveno življenje, moramo združiti moči. Sami brez pomoči občine in države tega ne zmoremo. Če pa pokažemo delček volje, pa nam bo gotovo prisluhnila širša družbena skupnost. Zato se je svet KS Leskovec odločil za uvedbo krajevnega samoprispevka. Čeprav vemo, da so težki časi, pa smo prepričani, da se boste na referendumu 23.11.1997 odločili za našo pobudo ter na glasovnici obkrožili besedico ZA, s čimer boste dokazali, da želite razvoj našega kraja in otrokom zagotoviti osnovno šolanje v domačem kraju. Zato torej vabljeni na referendum. Odločitev ZA napredek in življenje v naši KS je v vaših rokah. Le složni in s skupnimi močmi bomo dosegli zastavljene cilje. Svet KS Leskovec TD LESKOVEC PRIPRAVLJA MARTINOVANJE Prvo turistično združenje v občini so ustanovili v Leskovcu maja letos z namenom, da sam kraj in Haloze predstavijo širši okolici, želijo pa na tak način ohranjati stare ljudske običaje in naravno ter kulturno dediščino. Kmečki praznik j e že ena od aktivnosti društva, postal naj bi tradicionalen, Leskovčani pa obljubljajo več turističnih in zabavnih prireditev v kraju. Že letos ob Martinovem, ko se bo mošt spremenil v vino, bodo člani TD pripravili veselo martinovanje s krstom mošta. Ponudili bodo domače jedi, tudi tiste iz krušne peči, pa haloško kapljico in še kaj zanimivega, potem pa bodo ob novih praznikih obujali tudi druge običaje. TM Predstavljamo odbor za socialno skrbstvo V Občini preveč socialnih problemov... Pomagati brezposelnim občanom, odpravljati številne socialne probleme in pomagati tistim, ki pomoč resnično potrebujejo, so področja dela odbora za socialno skrbstvo v naši občini. Odbor dela ob sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj in Zavodom za zaposlovanje, predsednik odbora je Stanko Vaupotič iz Stanošine, člani pa Jožica Skuk, Katica Rakovec, Nada Galun in Štefka Štramič. V letošnjem letu odbor razpolaga le z 31 milijoni tolarjev proračunskih sredstev, kar 27 MIO je porabljenih in do konca leta bo potrebno zagotoviti še nekaj dodatnih tolarjev za področje sociale. Vendar od kod vzeti denar, se sprašuje predsednik odbora Stanko Vaupotič. Občina Videm v svojem proračunu nima posebej rezerviranih sredstev za socialno skrbstvo, samo kot nujni delež za plačilo zdravstvenega zavarovanja brezposelnim osebam v občini, petim delavcem zaposlenim preko javnih del in še dvema delavcema, ki pomagata na kmetiji. Omenjenih 31 MIO tolarjev je torej več kot premalo za reševanje številnih socialnih problemov v občini, največ teh pa je še zmeraj na območju Haloz in zato mora odbor največ prošenj občanov kar zavrniti in jih napotiti na druga vrata. Stanko Vaupotič o delu odbora razlaga: "Veliko je področij dela, ki zajemajo naš odbor in se navezuje na socialno skrbstvo, občani pa se na nas obračajo s prošnjami za pomoč tudi pri električni napeljavi, vodi, telefonu, gramoziranju cest, nekateri celo prosijo za pomoč pri adaptaciji hiš in podobno. Vsekakor je veliko teh prosilcev brez stalne zaposlitve, pa vendar jim v občini težko pomagamo in velikokrat poskušamo problem rešiti s pomočjo Centra za socialno delo. Socialni delavci na terenu imajo pri tem pomembno vlogo in moram pohvaliti delo Mitje Rakuša, ki je bil naš prejšnji socialni delavec, pa tudi z novo delavko Patricijo Cvetko smo že našli skupno pot reševanja številnih problemov. Rakovec nam je znal prisluhniti in z njegovo pomočjo je marsikateri ostarel in osamljen občan našel topel dom v domu upokojencev. Boli me dejstvo, da so starejši občani v Halozah prepuščeni sami sebi, saj so mladi že pred leti odšli v mesta in potem mora nekdo drug pomagati in poskrbeti zanje. Haloze so se z leti razvile tudi z boljšo infrastrukturo, vendar mnogo socialnih problemov tukaj še ostaja. Mnogo ljudi niti ne ve, kam se obrniti, kje poiskati pomoč, in včasih se tudi zgodi, da damo pomoč takemu, ki je tako nujno ne potrebuje. Žalostno je tudi, da socialno pomoč dobivajo taki, ki živijo izven zakonske skupnosti, imajo dobre zaslužke, pa vendar prosijo za pomoč in so do nje upravičeni. Našemu odboru bi prav prišel podatek, koliko imamo oseb v občini, ki dobivajo mesečno podporo in so brez zaposlitve, pa so podatki zaupni, čeprav po drugi strani vemo, da si mnogi od teh služijo denar na črno. Tudi zmanjšanje stopnje plačila storitev vzgojnovarstvenim ustanovam je eden od problemov, saj na vse to nimamo pravega pregleda, prošenj za zmanjšanje pa smo tudi letos dobili več kot preveč. Občinskemu svetu posredujemo veliko predlogov sklepov, poročamo o sprotnem delu, ampak končne odločitve pa so le na strani občinskih svetnikov." POMAGAJO OSTARELIM IN BOLNIM OBČANOM Po besedah Stanka Vaupotiča občina Videm plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje skoraj 500 občanom, ki so brez zaposlitve in večkrat se zgodi, da se občani vmes zaposlijo, občina pa jim zavarovanje še zmeraj plačuje. Kam potem takem gre ta denar, Vaupotič ne ve. Sicer pa odbor za socialno skrbstvo dobro sodeluje tudi z župnijsko Karitas Sv. Vid in Sv. Trojica, saj je letos s finančnimi sredstvi pomagal pri obnovi prostorov župnijske Karitas v Vidmu. Vsako leto ob večjih praznik člani odbora v imenu občine in skupaj z župnijsko Karitas obiščejo ostarele in bolne v dom ih upokojencev, pravi Vaupotič, pa je starejši človek skromnega darila in stiska roke izredno vesel. Odbor skrbi tudi za pripravo vsakoletnih srečanj starejših občanov starih nad 70 let po KS in božično - novoletno obdarovanje otrok. Vaupotič omenja, da so pred kratkim v Kozmincih pomagali s sofinanciranjem pri gradnji stanovanjske hiše, pomagajo pa tudi tistim, ki jih prizadene požar ali kakšna druga nesreča, kajti občina nekaj rezerv za to ima na voljo. Večkrat mora odbor določiti še denarno pumoč pri kritju pogrebnih stroškov in teh se vsako leto nabere kar veliko. Stanko VAUPOTIČ Do konca letošnjega leta se bodo člani odbora za socialno skrbstvo še morali sestati, v novem proračunu pa bodo poskušali zagotoviti več denarja za področje sociale, kajti z minimalnimi sredstvi je na tem področju sploh težko kaj narediti in še občani bi bili potem veliko bolj hvaležni za vsakršno pomoč občine. TM Čistilna naprava pri OŠ Videm polovično izkoriščena Priključi se lahko še 50 gospodinjstev Le eno čistilno napravo imamo v občini od leta 1994 in še ta ni do popolnosti izkoriščena, saj jo je do danes uporabljala samo OŠ Videm. Spada med srednje čistilne naprave pri nas, narejena je za 100 enot in je izkoriščena samo 50 odstotkov, polovica torej ostaja še v rezervi. Šola je čistilno napravo že večkrat ponudila vodstvu KS in občine, pa se za to ni nihče preveč zmenil. Čistilna naprava ob OŠ Videm ne dela tako, kot bi morala Nekdanja ravnateljica OŠ Videm Marija Cernila (sedaj pomočnica ravnateljice) pravi, da je bilo še pred leti moderno imeti svojo čistilno napravo, sicer pa jo je šola že ob gradnji nujno potrebovala in v kraju so bili navdušeni nad možnostjo priključitve na čistilni objekt. Gradili sojo vzporedno z novo šolo, naložba je bila vredna 7 MIO tolarjev, šola pa je za svoje potrebe ne more izkoristiti v celoti. Čemilova poudarja, da vzdrževanje take čistilne naprave ni zahtevno in drago, čeprav so potrebni redni pregledi in strokovno opazovanje, šola pa mora čistilno vzdrževati tudi v času počitnic. Čistilna naprava je narejena kot tri prekatna greznica, deluje brez vsakršnih dodanih kemikalij, in voda, ki odteka je popolnoma čista. V tretjem prekatu Inštitut za varstvo okolja vzame občasno tudi vzorce vode in po besedah Čemi love so analize pokazale, da čistilna dela dobro, le nekoliko preveč je v vodi prisotnega dušika, kar je posledica nepopolne izkoriščenosti. Čeprav bo na Vidmu kmalu pričela delovati še druga čistilna naprava ob novi občinski zgradbi, pa bo potrebno vendarle razmisliti, katera gospodinjstva se bodo priključila na šolsko in pripraviti za to tudi vso potrebno dokumentacijo. TM /z naših krajevnih skupnosti KS PODLEHNIK Referendum za krajevni samoprispevek Zadnjega oktobra letos se v KS Podlehnik izteče dosedanji samoprispevek, zato seje vodstvo KS odločilo izpeljati referendum za nov samoprispevek in tako v prihodnje zbrati nekaj dodatnih sredstev za razvoj. Krajani se bodo za ali proti samoprispevku odločali 23. novembra, ko bomo v Slovenij i volili novega predsednika države. V oktobru so v vseh volilnih enotah KS pripravili zbore krajanov, natančno pa je pripravljen tudi referendumski program, in če bo samoprispevek izglasovan, bodo v KS Podlehnik v petih letih zbrali 40 MIO tolarjev. Kot nam je povedal predsednik KS Alojz Novak, so v prioriteto dali tri razvojne programe: 20 odstotkov sredstev je namenjenih za širitev vodovodnega omrežja (v skladu z občinskim programom) največ po hribovitih območjih, 20 odstotkov za sofinanciranje modernizacije krajevnih cest in 20 odstotkov za sofinanciranje gradnje prizidka in prostorov za vzgojnovarstveno enoto poleg OŠ. Ostalih 40 odstotkov nameravajo razdeliti takole: za sofinanciranje vzdrževanja cestne infrastrukture 10 odstotkov, sofinanciranje lokalnih cest 5 odstotkov, sofinanciranje kanalizacije v strnjenem naselju 5 odstotkov, sofinanciranje objektov skupne rabe (zdravstveni dom, pokopališče, avtobusna postajališča, dom krajanov) 15 odstotkov, 3 odstotke za sofinanciranje programov društev in 2 odstotka za financiranje stroškov poslovanja KS. Če bo samoprispevek v KS Podlehnik izglasovan, potem se bodo začela sredstva zbirati s 1. januarjem prihodnje leto 1998 in potem tja do 31. decembra 2002, v KS pa so prepričani, da bodo lahko s pomočjo teh sredstev veliko naredili za sam razvoj naselij KS. Še vedno volja po novi občini Podlehnik Potem ko so v podlehniški KS v oktobru pripravili zbore krajanov pred novembrskim referendumom za nov krajevni samoprispevek, so poleg tega pridobivali še stališča in mnenja krajanov o ustanovitvi samostojne občine Podlehnik. Vloga za samostojno občino je enkrat že prišla na občinski svet in pozneje še na komisijo za lokalno samoupravo pri Državnem zboru, tokrat pa morajo Podlehničani pripraviti novo vlogo. Volja ljudi bo povedana na občinskem svetu, predložili bodo poseben zahtevek, državni zbor pa bo prihodnje leto odločal o ustanovitvi novih slovenskih občin in med temi naj bi bila tudi podlehniška. KS LESKOVEC Referendum za nov krajevni samoprispevek Podobno kot v KS Podlehnik se bodo 23. novembra tudi v KS Leskovec odločali o uvedbi novega samoprispevka, občani pa bodo s tem pokazali voljo po sodelovanju pri večjih projektnih nalogah. V referendumskem programu je zapisano, da nameravajo Leskovčani, seveda če bodo izglasovali samoprispevek, kar 50 odstotkov vseh sredstev nameniti za gradnjo nove šole, 30 odstotkov za cestno infrastrukturo in 15 odstotkov za investicije na področju vodovodnega omrežja in telekomunikacij. V KS Leskovec krajevnega samoprispevka nimajo že od leta 1993, vodstvo KS pa meni, da so pri razvoju in novih investicijah še kako pomembna dodatna sredstva občanov. Slovesnost ob odprtju vodovodnega sistema v Trdobojcih Vodovodno omrežje Trdobojci, ki se nadaljuje tudi v sosednjo KS Podlehnik, v naselje Zgornje Gruškovje, so gradbeniki gradili dobri dve leti. Gradnja je bila precej zahteven projekt na hribovitem območju, vodovodni sitem pa je dolg 4,4 kilometra. Vodo iz vodovoda je dobilo 46 gospodinjstev na leskovški strani in 10 gospodinjstev na podlehniški, ob tem pa so napeljali še 24 telefonskih priključkov. Osrednja slovesnost ob odprtju težko pričakovanega vodovodnega sistema je bila v Trdobojcih 24. oktobra, ko so domačini pripravili tudi krajši kulturni program z nastopom pevcev iz Leskovca, pevk Kulturno - ističnega društva in učencev OŠ Leskovec. Srebrna maša misionarja patra Miha Drevenška Slovesno z mladimi Zambijci Pater Miha Drevenšek, rojak iz župnije sv. Vida in že dobrih 20 let misijonar v Zambiji, je na prvo oktobrsko nedeljo v rodni župniji slavil 25 - letnico mašniškega posvečenja. Ob srebrnem jubileju je daroval sveto mašo, predstavil svojo spremljevalno glasbeno skupino iz Zambije BA STELLA ali v prevodu Jutranja zarja in še istega dne blagoslovil prenovljeni park sv. Frančiška v bližini župnijskega urada. Srebrnomašnik p. Miha Drevenšek Mladega Miha Drevenška je pot iz rodnega Pobrežja najprej vodila na študij teologije v Ljubljano, po študiju pa v Italijo in Anglijo, od koder se je odločil oditi v daljno Zambijo kot misijonar. Tam že dve desetletji razlaga božjo besedo, skrbi za razvoj vasi, pomaga revnim otrokom, predvsem pa z njimi veliko prepeva in igra. Tako je z njegovo pomočjo nastala tudi glasbena skupina, ki je v Sloveniji že bila na obisku, po dobrih petih letih pa je s p. Mihom znova na gostovanju. Mladi Zambijci bodo namreč z zbranim denarjem po nastopih pomagali svojim vrstnikom pri nakupu šolskih potrebščin, ljudje pa so bili nad njimi izredno navdušeni. Med mašnim obredom Praznovanje srebrnega jubileja p. Miha Drevenška pa je praznik za videmsko župnijo, tako je povedal tudi predsednik župnijskega pastoralnega sveta Marjan Furek, kije misijonarju zaželel še mnogo zdravih let v duhovniškem življenju. V imenu sorodnikov je srebmomašniku čestital najmlajši Jernej Simonič. Slovesnost se je tistega dne nadaljevala še v parku sv. Frančiška, le 400 metrov vstran od župnijskega urada; letos so ga obnovili, prav tako tudi kapelice v parku, ki so bile prvič blagoslovljene leta 1931. Pri obnovi so pomagali mnogi mojstri, patri iz samostana in župljani, Frančiškov park pa bo v prihodnje služil domači samostanski družini, pa tudi vsem ostalim, ki bodo v njem želeli preživeti trenutek tišine. Krajšo slovesnost v parku so obogatili še mladi Zambijci skupine Jutranja zarja, ki so domačim pripravili kratek koncert, vse skupaj pa zaključili z venčkom slovenskih narodnih pesmi. P. Mihu Drevenšku ob srebrnem jubileju duhovništva čestita tudi uredništvo videmskega glasila Naš glas. TM Slavko Brglez: Naš stric iz Lancove vasi V samozaložbi je v mesecu septembru izšla knjižica, kije spominski in kulturnozgodovinski tekst o nekem življenju, pravzaprav o več življenjih; v naslovuje ostalo poudarjeno le eno, namreč Maks Vaupotič, stric osmih otrok rajnega Ivana Brgleza, kije šestdeset ------------------------ let bil organist in pevovodja na Vidmu pri Ptuju, bil s celotno družino od 1941 do 1945 izgnan v Bosno in potem v Slavonijo. Maks Vaupotič od Slavkovih stricev še edini živi in je siavko Brglez enako priznan kot dirigent pevskih zborov, nadaljevalec dela Slavkovega očeta v kraju. V tekstu j e med drugim najti spomine na očetov dom v bližini Šmarja pri Jelšah in njegov rod, na mrzlega nečaka duhovnika Frančka Križnika, pomembnega ideologa dialoškega gibanja v Cerkvi, na očetovo glasbeno delo na Vidmu. Vaupotiči izvirajo iz Lancove vasi, poleg strica Maksa in številnih drugih tudi Slavkova mama Nežka. Knjiga nas seznani z življenjsko potjo starih staršev ter stricev in tet, pri tem mu ostaja stric Maks ves čas v središču pozornosti tudi zato, ker sta Slavko in nekoliko starejši brat Janko že kot otroka morala iti “služit” v Lancovo vas k dedku, še preden sta postala š olarja. Slikovito in napeto je popisana stričeva pot v partizane, ilegala in po vojni trpljenje v koncentracijskem taborišču OZNE v Stmišču. Sledijo dokumentarno podkrepljeni Slavkovi lastni spomini na izgnanstvo in vrnitev. Zelo zanimivo je podano njegovo šolanje v srednji šoli v Mariboru, ko je zaradi mladostniške radoživosti in naivnosti doživel zapor inje mogel opraviti maturo šele po enem letu. Bralca pritegne še posebej gladko tekoča pripoved, polna domačijskega vonja, in odkriva marsikatero od do nedavnega zamolčanih bridkosti, ki sojih naši ljudje preživljali v minulih dobah. Knjižici daje posebno dokumentarno vrednost tudi slikovno gradivo. Škoda bi bilo, da bi kaj od tega šlo v pozabo. Izkušnje iz preteklosti ustvarjajo narodu sedanjost in prihodnost. France Planteu Slavko Brglez _J_|Aj LASAL LA.J'J'J'JZ, VjIJJ 6 LJUBITELJSKA DEJAVNOST 50 let LD Leskovec v Halozah V mesecu juniju smo člani LD Leskovec proslavili 50-letnico delovanja. Samo praznovanje je trajalo tri dni: najprej je bila slavnostna seja vseh članov LD, na kateri smo podelili spominske plakete in predstavili smo zbornik, ki smo ga izdali ob 50-letnem jubileju. V njem je podrobno predstavljeno delovanje in razvoj LD v minulih petdesetih letih ter kraji na območju lovišča LD Leskovec. Drugi dan je bil uradni trening v streljanju na glinaste golobe, v soboto, 21.6. smo organizirali tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, temu pa je sledilo odprtje asfaltiranega cestišča do lovskega doma. Slavnostno prireditev, posvečeno 50-letnici smo pripravili pred lovskim domom v Vareji. Poleg domačih lovcev so bili prisotni lovci iz drugih LD znotraj ZLD Ptuj-Ormož in izven zveze, številni občani, predstavniki društev z območja KS Leskovec in Videm, predstavniki KS Leskovec in Vidma, župani občine Videm Franc Kirbiš, predsednik ZLD Ptuj-Ormož mag. Milan Trafela ter predsednik IO LZS Milan Jenčič. V kulturnem programu so sodelovali učenci iz OŠ Videm in Leskovec, rogasti ZLD Ptuj-Ormož in domači lovski sekstet. Sledil je zabavni večer-lovski piknik. LD Leskovec je bila ustanovljena v pozni jeseni leta 1946, sestavljalo pa jo je 7 ustanovnih članov, domačinov, ki so žal vsi pokojni. Njeno lovišče so predstavljala vsa naselja sedanje KS Leskovec. V letu 1950, ko je prihajalo do združevanja lovišč v naravno zaokrožene celote, pa seje LD Leskovec združila z delom LD Videm-Dravinjski Vrh, ki je bila prav tako ustanovljena jeseni leta 1946. Priključeni del lovišča je predstavljal haloški del sedanje KS Videm. Tako povečana lovska družina je razpolagala z loviščem od Dravinje do hrvaške meje, v velikosti 4100 ha, to paje tudi lovišče, s katerim upravlja LD Leskovec še danes. V prvih letih je bilo delovanje lovske družine usmerjeno izključno v lovišče, manj paje bilo društvene dejavnosti, saj družina ni imela lastnih prostorov. V letu 1977 je prišlo do nakupa posestva in objektov pri sedanjem lovskem domu. Izpeljane so bile številne delovne akcije, saj je bilo potrebno iz dela objektov urediti lovski dom, ob njem pa objekte, ki so potrebni za uspešno delovanje lovske družine. Okolico lovskega doma smo spremenili v površine, potrebne za gojitev divjadi. V ta namen smo v letu 1984 kupili še posestvo na Klepčevem, ki je preurejeno v krmne njive in remize. Lovska družina razpolaga z 9 ha kmetijskih površin, ki jih na različne načine uporablja za gojitev divjadi. Lovišče imamo razdeljeno na štiri revirje, po katerih so razporejeni lovci, ki imajo tu postavljena krmišča in druge lovske naprave, tu se odvija njihova najpomebnej-ša dejavnost, skrb za prostoživečo divjad. Število lovcev je glede na velikost lovišča primemo in šteje 48 članov. Lovska družina je v vseh letih delovanja skrbela za vzgojo številnih mladih članov, ki so svoje znanje potrjevali na lovskih izpitih, nekateri pa tudi v nadaljnjem izobraževanju in opravljanju lovsko čuvajočih izpitov. Sicer pa je za vsakega lovca nujno, da se nenehno izobražujejo, saj mu narava postavlja vedno nova vprašanja. Člani lovske družine LD Leskovec Sodobno kmetijstvo in dmgi vplivi civilizacije so močno posegli v naravo okolja in v življenske pogoje za divjad, tako da so bile posamezne vrste že na robu preživetja. To velja predvsem za malo divjad, v našem primeru še posebej za fazana, ki ga moramo nenehno vlagati in mu zagotavlj ali pogoj e za preživetje. Nadrugi strani pa smo bili pred leti priča povečanj a števi la smj adi, kar je bilo že obremenjujoče za okolje in vrsto samo, tako daje bilo potrebno stalež znižati v realne okvire. Ko omenjam skrb za lovišče, ne morem mimo sodelovanja z občani, ki je nepogrešlj iv dej avnik pri gojitvi divj adi. Zelo pomembna dejavnost, ki jo gojimo v lovski družini, je tudi lovski turizem, ki pomeni pomemben vir pri vzdrževanju lovišča. Lovska družina Leskovec goji zelo bogato društveno dejavnost, ki temelji predvsem na ohranjanju lovske tradicije in običajev. Pomembno mesto imata pevska in strelska dejavnost. Zelo dobro sodelujemo z drugimi lovskimi družinami in Zvezo lovskih družin Ptuj. Še posebej paje tesno sodelovanje s sosednjimi družinami in družinami v Haloškem lovskogojitvenem bazenu. Sodelujemo z večino društev, ki delujejo na območju našega lovišča, z obema krajevnima skupno-stima, z osnovno šolo Videm in Leskovec, predvsem pa z občino Videm. Lov je skozi čas spreminjal svoj pomen; če je v davni preteklosti pomenil človeku pomeben vir za preživetje, pozneje pa prestiž ožjega kroga ljudi, pa je sodobno lovstvo splet različnih aktivnosti, med katerimi prevladuje skrb za naravo, skrb za divjad in odgovorno poseganje v njen življenski prostor. Ohranitev živalskega sveta j e naše osnovno poslanstvo, zato si bomo vedno prizadevali, da najdemo skupen jezik z vsemi upravljale! prostora, saj bomo le na ta način lahko uresničili svoj cilj in tudi zanamcem omogočili uživati naravo in njen bogat živalski svet. Franc Šmigoc Starešina LD Leskovec 25 let prosvetnega društva Sela Ustanovljeno je bilo leta 1972 pod okriljem gledališke skupine iz Sel. Na začetku je društvo združevalo predvsem člane in simpatizerje dramske skupine, pozneje pa so ustanovili tudi mešani pevski zbori. Ker svojih prostorov ni imelo, so začeli z gradnjo več namenske dvorane tako, da imamo sedaj veliko in lepo dvorano v centru vasi. Zadnja leta smo delali predvsem na ureditvi dvorane in okolice. Sedaj smo se odločili, da povečamo kapaciteto kuhinje in nabavimo stole ter mize, tako da bi imeli prostore usposobljene tudi za večje prireditve, zabave in gostije. Seveda pa se bo vse ustavilo pri denarju, katerega moramo zbrati. Ker nam nova zakonodaja, žal ne dopušča dobičkonosnih prireditev smo prisiljen izbirati sredstva z dotacijami, sponzorstvom in prostovoljnimi prispevki. Tukaj računamo predvsem na dotacijo iz Občine Videm in na prostovoljne prispevke naših krajanov ob izdaji novoletnih koledarjev. Da pa ne ostanemo samo pri ureditvi in vzdrževanju dvorane ter problemih s financiranjem, moramo povedati, da smo dokaj aktivni tudi na področju kulturnega delovanja. Tesno sodelujemo s Folklorno skupino iz Lancove vasi, s katero pripravljamo razne prireditve. Nikoli ne pozabimo na naše malčke in starejše občane, katere ob koncu leta obišče dedek Mraz, ob dnevu mater priprav imo proslavo, vedno pa se spomnimo tudi kulturnega dneva. Ob koncu bi vas želeli seznaniti, daje z novo zakonodajo prišlo turn do spremembe naziva društva, katero se je preimenovalo iz “prosvetnega društva” v kulturno društvo. Sprememba imena pa nikakor ne bo vplivala na naše nadaljnje delo, temveč bo dodatna vzpodbuda za še tesnejše sodelovanje z našimi krajani. Kulturno društvo Sela, Srečko Tominc KULTURA Pravljica-otrokova psihološka potreba Branje je temeljna sposobnost, ki omogoča pridobivanje znanja. Prav pridobivanje te sposobnosti mnogim otrokom prinaša težave in spremeni njihov odnos do šole. Le kaj bi dali danes nekateri starši, da bi njihovi otroci radi brali. Pogosto slišim mame: Vse bi dala, samo da bi ga spravila h knjigi! Branje ima zelo visoko ceno, saj si brez branja ne moremo predstavljati prihodnosti naših otrok. Zato so tudi stresi staršev in otrok ob neuspešnem bralnem napredovanju zelo hudi in boleči. Izpostavila bom otrokovo predbralno obdobje-obdobje pred vstopom v šolo in odnos do knjige, ki ga goji okolica otroka-dom. To je eden od odločilnih dejavnikov, ki daje otriku motiv, zakaj se mora naučiti brati. Knjiga ima vidno mesto, naj bo otroku dostopno in naj mu bo brana. Predstavila bom nekaj svojih ugotovitev in spoznanj ob naslednjih vprašanjih. Kaj naj otrok posluša? Že zelo majhen otrok (star do treh let) rad posluša pravljice. Zato naj živi v svetu pravljic čim dlje. K poslušanju spodbujamo in ne silimo. Najraje otrok posluša pred spanjem. Tudi ko zna že sam brati, mu je poslušanje posebno doživetje. Zato mu branja ne opustimo prehitro. Kaj rad posluša? Otrok posluša pravljice, ki jih razume. Vživi in predstavlja se v vlogi literarnih oseb in prostora. Pri tem razvija svojo domišljijo. Nekateri otroci radi poslušajo zmeraj iste pravljice. Tudi če jo vedo že na pamet, jim je ponovno poslušanje novo doživetje. Danes lahko otroci gledajo različne risanke in se igrajo z računalniškimi igrami. Tudi to nudi otroku ob primerni in nadzorovani uporabi posebno doživetje. Zagotovo pa ne nadomesti brane pravljice. Zakaj naj posluša? Poslušanje pravljic je za otrokov čustveni razvoj nujno potrebno. Ob poslušanju doživlja lepe trenutke. Spremlja besedilo, pričakuje nadaljevanje zgodbe, če jo beremo po delih. Otroka ob tem neopazno navajamo na disciplino poslušanja, ki jo ob vstopu v šolo potrebuje. Kako posluša? Dopuščajmo in spodbujamo glasno razmišljanje o prebranem. Otrok lahko pravljico spremeni, ji naredi drugačen konec. Govor pa je prav tako kot poslušanje važna jezikovna dejavnost pred začetkom branja. Kdo naj otroku bere? Družinsko branje, ki smo ga gojili v mnogih družinah pred leti, na žalost izpodriva televizor. Otroci pa se učijo po vzgledu staršev, zato bo njihovo zanimanje za knjigo v zgodnjem otroštvu podobno zanimanju staršev zanjo. Vsakodnevno branje otroku je velika obremenitev ali zapravljanje časa za nekatere starše. Nekateri menijo, da otroku ne bodo brali, ker se potem ne bo trudil, da bi začel sam brati. Tako ravnanje je nepotrebno zaviranje otrokovih predbralnih sposobnosti. Za mnoge starše pa je branje svojim otrokom posebno doživetje. Odnosi med temi otroci in starši so zelo dobri. Večina teh otrok pa ima pri začetnem branju manj težav, kar je najvažnejše. Kdaj bo začel otrok sam brati? V predšolski dobi bo otrok najhitreje in z najmanj napora pridobi bralno spretnost, ko je za to naravno dozorel. Prvi razred je tisti čas, ki je za povprečno razvitega otroka najbolj ugoden. Ker imajo otroci različne sposobnosti za branje, so nekateri hitrejši, druge pa začetne bralne težave spremljajo nekaj časa. Devetletna osnovna šola bo v prvem triletju dopuščala individualni vstop v branje. Čas, ki ga otroku dopuščamo za razvoj bralnih sposobnosti in spodbuda, sta zelo pomembna, da bo otrok pri začetnem branju uspešen in bo tako razvijal boljšo samopodobo. Nekateri otroci znajo brati že pred vstopom v šolo, ne da bi jih kdo posebaj poučeval in spodbujal. To pomeni, da so za branje dozoreli prej, ko večina otrok. Nasilno zgodnje učenje branja, pa otroku prej škoduje kot koristi. Koristno je, da sta energija in čas, kiju starši posvečajo otroku v predšolskem obdobju, usmerjena v razvijanje poslušanja, govora in jezika. Marija Božičke Gostovanje 3, mednarodnega otroškega folklornega festivala tudi v Vidmu Otroci folklore so peli in igrali v tednu otroka Zveza kulturnih organizacij Ptuj je bila letos tretjič organizator mednarodnega otroškega folklornega festivala na Ptuju, ki postaja tradicionalna folklorna prireditev v tem koncu Evrope in dobiva visoka priznanja strokovnjakov s področja folklore. V treh dneh se je na Ptuju, v Kidričevem in v Vidmu pri Ptuju predstavilo blizu 200 mladih pevcev in plesalcev iz štirih držav: Avstrije, Slovaške, Hrvaške in Slovenije, od domačih pa so nastopile: skupina dvojezične OŠ iz Prosenjakovcev, skupina Kres iz Novega mesta, mladi kopjaši iz Markovcev in ES Rožmarin iz Dolene. V naši občini so se mladi folkloristi štirih dežel predstavili zadnji dan festivala. Utrinek z letošnjega mednarodnega otroškega festivala folklore Telovadnica OŠ Videm je bila na dan folklorne prireditve slabo obiskana, zato pa so bili organizatorji toliko bolj zadovoljni z nastopom mladih folklornih skupin in z zaključkom festivala, ki so ga pripravili v kulturni dvorani na Selih. Letošnji tretji festival je potekal pod naslovom Dere sem jaz mali bija, pripravili pa so ga v počastitev Tedna otroka in z namenom, da se mladi folkloristi sosednjih držav bolje spoznajo in navežejo nove stike. Mladi pevci in plesalci so se predstavili že prvi dan festivala, ko so nastopili za vojake iz ptujske vojašnice in sicer skupina iz Slovaške skupaj s FS Rožmarin in mladimi kopjaši iz Markovcev, drugi dan festivala pa so nastopili za vse ljubitelje folklore, osnovnošolce in za otroke iz vrtcev na prireditvah v Kidričevem in zvečer še v dvorani Center na Ptuju. Tretji dan festivala je bila povorka vseh skupin in nastop pred ptujsko Mestno hišo, še zadnjič pa so pripravili festivalni nastop v Vidmu pri Ptuju. Kot nam je povedala Francka Petrovič, strokovni vodja FS Rožmarin iz Dolene, je letošnji mednarodni folklorni festival odlično uspel, nastopi foklomih skupin so bili skoraj povsod zelo dobro obiskani in organizatorji so bili veseli, daje bilo tudi med folklornimi skupinami pravo vzdušje. Zagotovo bodo prihodnje leto na Ptuju organizirali tudi četrti festival otroške folklore v sodelovanju z občinami na Ptujskem, seveda pa takrat upajo na boljšo finančno pomoč, je še dejala Petrovičeva. TM Splošno mizarstvo ŠieitiLi & Danilu VIDOVIČ Pobrežje 74 2284 Videm pri Ptuju Telefon: 062/764-512 Mobitel: 0609/652-623 Mnogokrat slišimo: "Naši predniki so doživeli sivo starost, ne da bi pomislili na uravnovešeno prehrano. Ničesar niso vedeli o vitaminih, ne o ogljikovih hidratih. Čemu se bi naj mi hranili sodobno?" Odgovor je preprost: ”Hraniti se moramo na sodobni način, ker živimo v sodobnem času. ” Z učenci smo se poglobili ter dodobra raziskali našo prehrano in naše prehranske navade. Spoznali smo, da si je vsak narod v stoletjih in tisočletjih izoblikoval svojo ljudsko prehrano. Hkrati z načinom prehrane se je spreminjal človekov razvoj. Od nabiralca sadežev preko lova, živinoreje in poljedelstva je prešel do sodobnega pridobivanja živil.. Danes imamo na voljo pestro in najlažje dosegljivo hrano v zgodovini človeštva, vendar iz obilice živil zelo težko izberemo zares ustrezno. Mnogo ljudi na svetu še strada, ker nima zadostne količine hrane, mnogo pa jih tudi strada ob zadostni količini - temu stradanju pravimo STRADANJE KAKOVOSTNE HRANE. "Zakaj tako? se sprašujemo. "Ne čakajmo na čudežna zdravila, sledimo navodilom o pravilni, zdravi prehrani! smo se skupno odločili.. Učenci so spoznali, da imamo preveč slabih navad pri prehranjevanju, kar pogosto vpliva na naše počutje. Mnoge bolezni imajo vzrok prav v prehrani. Danes je zelo razširjena predvsem “hitra ” prehrana in gazirane pijače. Odločili smo se, da bomo več časa posvetili VZGOJI O PRA VILNI PREHRANI. KUHA '*** fe tioSkcA. Uti ItolAU ^ tum f\xS63ur čH OoSbtoA ftoMUu tisoSkcov fectfl PVNO.. j 'KtScr itiilSLcr 'fvutA fuAvtcfiSu y kudu '*Ar tts. *AA>u; oAoli' X ->no.iAo, tonoti -ia W*n,ee jU. {Jtur, Ax x L' t ot ho.j fcoi'Vtxx fXrt\jeA tKoJx.p AaL-IjC' ,'ZrtwAw>vj A\ . l^ctotSi1 "K>Aa D(\ibaLmXf WaV- '^'WL\.'i(CkA. Xoju."> AcSUic V«W)U • cKouALLa ^ VxA*. fut' , iudvolA StnCi-VKUin, Wvc" -UD) CLCj. ,lJiiiCVAA < j-xtWMvV HRAIVluO SE £DRkvo JAxXwr VicL. is U/"vs otvuu&JK: rXrvtwxdjL avsmvvail. <>rvvxrv^ti .ffA . U''YN*V’r«wtm/X^x0) '