Političen list za slovenski narod
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., ta jeden
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld, V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld, 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
i
J
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo |in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 72.
V Ljubljani, v petek 29. marca 1895.
Letnilt XXIII
Vabilo na naročbo.
S I. aprilom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „
Upravništvo ,, Slovenca". Doklej še?
Ogerski državni zbornici je dofilo več peticij, naj v posebnem zakonu označijo Košutove zasluge. Včeraj dne 28. t. m. se je zbornica posvetovala o njih. Brzojav nam poroča, da je posl. Babo za prihodnje zasedanje napovedal samostalen predlog v tem obziru. Ministerski predseduik B a n f f y je priporočal, naj se vsprejme odsekov predlog , d a s e namreč imenovane peticije spravijo v arhivu. Dvakratno obravnavanje te zadeve se boje ne more dopustiti. O napovedanem predlogu je pa izjavil Banft'y , da se mu bo vlada ustavila. Vlada namreč popolnoma v vsem priznava Košutove zasluge za liberalni razvoj ogerske države, toda vendar misli, da ne dopušča razmerje, v katerem je bil Košut do
vlade in do vladarja, da bi se njegove zasluge v zakonu označile. — Odsekov predlog se je potem vsprejel.
Pri tem pač moramo vprašati, ali je tako govorjenje ministerskega predsednika dostojno? Ali se ne vidi iz njega, da tudi vlado preveva popolnoma Košutov duh in da se ga upa tudi javno kazati. Samo v toliko se pri tem zatajuje, v koliker je potrebno, da si še ohrani sposobnost za vladanje. Oger-skega ministra besede diše po veleizdajstvu in nam kažejo v vsi nagoti prežalostne razmere onstranlitev-ske polovice naše države.
Košutove zasluge, liberalen razvoj Ogerske, peticije za proslavljenje kome d i j a n t s k e g a u p o r n i k a v a rh i v u po priznanju in po želji vsega minister-stva — to vzbuja nebrojno mislij. — Ali je še mogoče ozdraviti Ogersko? Ali jo je mogoče rešiti propada? In morda ni neopravičeno tudi vprašanje: Kako dolgo bo še obstajala mažarska Ogerska?
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. marca.
Dopolnilne občinske volitve na Dunaju. Včeraj so se vršile dopolnilne občinske volitve na Dunaju za 3. razred in sicer v II., VI., X., XI. in XIII. okraju. Izmed teh so bili razven II. okraja vsi zastopani po antiliberalcih. Včeraj so pa združeni kristijani priborili zmago svojemu kandidatu tudi v II. okraju Leopoldovem, kar je zelo pomenljivo, ker v tem okraju prebiva zelo veliko Židov, ki se pa letos le mrzlo vdeležujejo volitev. Kakor posnemamo iz časniških poročil, so bile agitacije na obeh straneh zelo živahne. Glavna borba pa se bo
vršila v drugem razredu, kjer so letos oddati vsi mandati. V tem razredu je pritisk zelo hud, ker je tukaj mnogo uradnikov iu učiteljev volilcev. Ker tudi kooservativni koalirani listi ne podpirajo anti-liberalcev, najbrže, da ne bodo zmagali v toliko okrajih, da bi pridobili večino v mestnem zboru, pač pa je gotovo, da bo opozicija vkljub vsem tem raznovrstnim nasprotnikom prišla vtrjena in pomnožena v mestni zastop.
Volitev v Nitri. Včeraj je bila dognana razprava o famozni volitvi v Nitri. Zbornica je vzela na zuanje, da se je Latkoczy odpovedal mandatu, ter naročila predsedniku, da skrbi za razpis nove volitve. Stvar se je končala ..žalostno" za opozicijo, kajti bilo je mnogo krika, a vspeh je jedino ta, da svet zve o nasilstvu mažarskega šovinizma. Opozicija je spravila neverjetne stvari na dan, ki gotovo niso na čast mažarskim kulturouoscem. Posebno zanimivo je, da je Pazmandy ministru Perczel u dokazal laž v zbornici magnatov. Perczel je namreč trdil, da mu o dogodkih v Nitri ni nič znanega. Pazmandy pa prečita telegram, ki ga je na dan volitve v Nitri neki član vladne stranke odposlal ministru, prote-stoval proti postopanju predsednika volilne komitije in prosil takojšnje odpomoči. Vtis tega telegrama je bil nepopisen, ker je ministra postavil na laž.
Srbija. Vlada je okrožnim načelnikom naznanila, da naj se volilni listki razdeli le onim osebam, ki plačujejo vsaj 15 frankov davka brez osebnega davka. Vsled te naredbe zgubč volilno pravico vsi nižji davkoplačevalci; zato ostro pišejo tudi na-prednjaška glasila proti tej naredbi, češ, da je nezakonita, ker se mora vštevati tudi osebni davek.
Nemčija. Odkar obstaja nemška država, ni še imela katoliškega predsednika v zbornici, kakor
LISTEK
Na prvi straži.
Češki napisal B. Brodsky, prevel P. B.
(Konec.)
VI.
Mej tem časom pa je prišel duhovnik k bolniku, o katerem smo že preje poročali. Ker je naš jetnik vedno bolj pešal in se je bilo bati, da kmalu umrje, opozorili smo ga na to. Hvaležen nam je bil zato. Najmanjšega strahu ni kazal pred smrtjo. Rekel je:
„Bratu mojemu krvoločniki niso dovolili, da bi ga bil duhovnik tolažil v njegovih poslednjih tre-notkih, meni pa moji sovražniki v vojski ne odrekajo te sreče. Da bi je bil pač vreden! Da bi mogel pač zadostiti dovolj svojemu Bogu, da bi mogel vzlasti zatreti v sebi strast maščevanja, ki je tako kruto divjala v mojem srcu in tako oblastno meni
Pomolčal je na to nekaj časa, potem pa se je obrnil k poročniku, rekoč:
..Gospod poročnik, dovolite mi, da smem iti za tem duhovnikom. Povrnem se, dam vam častno besedo". Govoril je hitro, glas se mu je tresel. Molče sem mu dovolil, a on izgine v nočni tmini. Cez dolgo časa se vrne. Bil je spet zelo bled, toda miren in globoko ginjenje se mu je bralo v očeh.
Vsede se na prejšnje mesto. Potem vzame iz ka-nistre neko podobico. Pogledam skrivaj in vidim, da je podoba Matere božje, ulita v bron. Poljubi jo in spet spravi. Pa si podpre glavo z zdravo roko in zagleda se v tla.
Opazil sem, da joče.
Svitalo se je. Morali smo na konje.
* *
Naposled se približa teško pričakovani trenotek. Primirje je bilo sklenjeno in armadi mir oklican. Biti smo ravno na moravskih mejah, ko nam prinese naš kurir to vest. Ob enem sem dobil povabilo, da bi obiskal poveljnika oddelku pruske vojske, ki je nas zasledoval in bival že nekaj dnij v Pelh-rinu. Povabilo sem sprejel iu šel.
Vljudno so me sprejeli in pogostili. Tudi jaz povabim neprijateljske častnike k sebi v skriti svoj tabor. Sprejeli so tudi povabilo in prišli drugi dan. Komaj se pozdravimo, obvise takoj njihove oči na našem vjetniku. Njegova uniforma ga je izdala. Vprašali so me, kje, kdaj in kako sem ga vjel. Začel sem praviti, vender sem sklenil, da zamolčim njegovo dejanje. Ko sem dokončal in o njem samo rekel, da sem ga odvel kot ranjenega vjetnika, oglasi se naglo ob moji strani.
Spel se je po koncu, z nekakim ponosom v obrazu in gledal mogočno na častuike.
^Gospodje", reče s povišanim, močnim glasom, „gospod poročnik naj mi odpusti, ako rečem, da ni
govoril čiste resnice. Vjeli so me še le potem, ko so videli, da sem s svojo roko ustrelil poročnika Laugra Leopolda, kraljevih rdečih huzarjev, pod katerega poveljništvom sem služil. Jaz sem Stanislav Sczepanowski, poljski žlahtec in kraljevi pruski huzar drugega polka".
Pokloni se in odide mej dragonce. Molčal sem. Častniki ta hip niso mogli nič govoriti. Naposled me vpraša ritmajster, ali je res, kar je govoril. Moral sem pritrditi. Zasmeja se prezirljivo in obrne pogovor drugam.
Cez nekaj dnij dobim peveije, da se s svojim oddelkom in vjetnikom pridružim polku do Olomuca. Začudil sem se, da je bil v povelji tudi govor o mojem vjetniku. Rad bi mu bil dal svobodo. Tako pa nisem mogel.
Ko ga pri mojem dohodu v Olomuc oddam veliki komandi, nasmeja se miinzakliče: z Bogom! Nekaj neizrekljivo milega in prikupnega je bilo na njegovem obrazu. Moral sem za svojo dolžnostjo in izgubil sem ga izpred očij.---—
Dne 20. oktobra se je slišal v pruskem taboru v Poznanju kratek strel nekaj karabinov. Konji pričujočih huzarjev so odskočili in pred nje je palo neko mrtvo truplo brez kakega vzdiha. Nekoliko Poljakom, ki so bili v polku, skrčile so se ustnice tesneje iu trudili so se zatreti solzo v očesu.
Padel je tisti hip dober njih brat Stanislav Sczepanowski, zve.st sin svoje zemlje, zadnji list svoje rodovine.

ga ima sedaj; istotako je katolik drugi podpredseduik Spahn. Bismarckovi listi že napovedujejo, da utegne cesar novo predsedstvo pri vsprejemu pošteno ošteti. „ N. Fr. Pr." celo prorokuje, da jih cesar niti vsprejel ne bode. Predsedniki se gotovo ne boje Bismarckovih lizunov, ker stojita večina zbornice in prebivalstvo za njimi.
Francija. Predsednik republike Feliks Faure, prispel je včeraj zjutraj v tabor pri Sathonay, kjer je zbran oddelek armade, ki se odpelje na Madagaskar. Ko so oddali vojakom zastavo, nagovori jih predsednik : »Francoski narod vas bode spremlial s ponosom in zaupanjem v boji, v katerem bodete branili sorojake in koristi domovine. Ne pozabite, da zastava pomeni veljavo orožja iu francoskega duha, in umeli bodete tudi nalogo civilizacije, katero vam naroča republika.
Španija ima mnogo skrbi radi vstaje na Kubi. Sedaj se odpelje s štirimi vojnimi ladijami zopet 6000 mož proti ustašem pod poveljstvom najboljšega generala Martinez Camposa. V zbornici je v sredo republikanec Pedregal zahteval, vedeti vzroke, zakaj je odstopila prejšnja vlada. Canovas mu odgovori, da je vlado prevzel brez pogojev in torej prezira odstop liberalne vlade.
Cerkveni letopis.
VIII. Apologetičen govor.
Verska resnica je, da je Jezus Kristus v zakramentu sv. Rešnjega Telesa resnično in bistveno pričujoč. Kako pa se obnašajo katoličani temu zakramentu nasproti ? Ne bo torej odveč, ako se ozremo v naših govorih tudi nanj.
I.	Celi stari vek je polno predpodob svetega Rešnjega Telesa. Se naštejejo. — Kar je bilo pred-podobljeno, obljubil je tudi Jezus. V puščavi je pomnožil čudovito kruhe. To priliko je porabil, da je mišljenje ljudstva jel odvračevati od telesne hrane in opozarjati je na duhovno hrano. »Delajte ne za jed, ki mine, marveč za jed, ki ostane za večno življenje." — »Jaz sem živi kruh . . ." Splošno presenečenje med ljudstvom. »Kako nam more ta svoie meso dati v jed?" — Jezus pa ostane pri besedi: »Resnično vam povem, ako ne boste jedli mesa Sinu človek ..." »Moje meso je res jed" itd. Vsi, tudi učenci so nevoljni radi teh besed: »Trd je ta govor." A Jezus jih ne prekliče, sklicuje se na svoj vnebohod.
Učenci odstopijo od njega, naudušenje ljudstva se ohladi. Vsi ga zapuste, le aposteljni ostanejo. Jezus da tudi njim prosto pot; če hočejo, naj ga zapusti, on ostane pri besedi. Tedaj izpove Peter vero: »H komu pojdemo? Ti imaš besede večnega življenja. Mi smo verovali, ker smo poznali, da si ti Kristus, Sin živega Boga." Verujejo torej na božjo veljavo Kristusovo in tako delajmo tudi mi. Ali bi ne bilo smešno, ko bi višji cenili iskrico luči v naši pameti, nego solnce resnice, Jezusa Kristusa'
II.	Kar je Kristus obljubil, to je postavil pri zadnji večerji: »To je moje Telo, kelih moje krvi." V svoji oporoki je podaril svoje sveto Telo svoji nevesti— sv. cerkvi. Leonardo da Vincijeva slika.Besede Kristusove ne trp6 nobene drugačne razlage. To je moje Telo, ki bo za vas dano, torej resnično telo. Kri, ki bo za vas prelita, torej resnična kri. Bog, ki je ves mir ustvaril iz nič, zamore tudi kruh in vino, ki je, ki biva, spremeniti v svoje Telo in Kri. — Tudi evangelisti, ki sicer razlagajo vsako količkaj skrivnostno besedo, ne pristavijo Jezusovim besedam niti pičice.
Ustno izročilo, sveti očetje. Kristijani so sv. Telesu vedno skazovali božjo čast, in dasi so bili ob-rekovani, da koljejo otroke in vživajo njihovo meso in kri (tijesteične pojedine), vender so sv. Telo skrivali pred pogani, da bi se mu ne godila nečast. Liturgične molitve, določbe etc. Vera v presv. skrivnost je torej tako stara, kakor cerkev.
Naša sveta dolžnost je, da Jezusa v sv. Telesu ne le častimo, marveč molimo. Kršč. možje, pomislite torej, kdo prebiva v tabernakeljnu ! Nekateri se obnašajo, kakor bi tega ne vedeli. „Filipe, toliko časa sem že med vami, in vi me še ne poznate ?" Umej, kdor more, mlačnost in nebrižnost kristijanov. Zgled iz franc. revolucije.
Slovstvo.
Yves Guyot: Okrutništvo socijalističko , pre-doči« u hrvatskom ruhu Milan Krešič. U Zagrebu. Knjižara dioničke tiskare 1894. — Cena 80 kr. — Na 188 straneh nam v lepi hrvaščini podaje ta
knjiga o ceno in obsodbo socialističnih načel iz peresa bivšega francoskega ministra javnih del (1889 do 1892). Yvesea Guyota. Povsod se nam kaže iz razprave zvest liberalen, popolnoma brezversk, darvi-uističen žurnalist, kakoršen je Guyot še sedaj. Lep, vedno zanimiv slog, poln duhovitih opazk ga označuje. Kedor se zanimlje zato, kako se na materialističnim temelju da upirati socijalističnim sanjam, najsi naroči imenovano knjigo. Poučil se bo v vseh obzirih, a pred vsem bo izpoznal, da očetu liberalizmu ni mogoče zatajiti hčerke socijalne demokracije, če ima prav duhovite branivce. Morda o priliki prijavimo kak odstavek iz te knjige; za danes le to izražamo, da jo bo vsak zaveden katoličan, kogar zanimljejo socijalna vprašanja, rad prebral, a tudi z zadovoljstvom — odložil.
Glasba.
Alleluja! Velikonočni napevi za mešan zbor (4 velikonočne pesmi, Regina coeli laetare in Te Deum laudamus.) Zložil Ign. Hladnik. Op. 22. V Ljubljani. Založil skladatelj. — Tisek J. Blasnikovih naslednikov. — Dasi se kaže tudi v teh pesmih cela individualnost skladateljeva, vendar se nekatere precej odlikujejo od drugih njegovih skladb. V prvi pesmi nas ue zadovoljuje nepopolni sklep, kateri se petkrat ponavlja, preduo se napev vrne na toniko. V drugi se glasi slabo precej ob začetku skok sopranov, v tretji je ritem prisiljen. Veliko boljše pa so zadnje tri pesmi. »Slavospev Zveličarju" je dobro premišljena skladba. V lepi imitaciji se dvigajo glasovi, oznanujoč »Zmagalcu slavo!" Izvestno bi dosegel g. skladatelj lep vspeh, ako bi skrbno gojil kanonične oblike in jih dosledno izvajal. Jednostavna, pa ljubezniva in dostojna skladba je »Regina coeli". Pri »portare" je prehod v a-mol pretrd, in v 13. taktu bi imel bas namestu drugega f bolje d. Tudi »Te Deum" je primeren, in se glasi prav veličastno. Ako se očita moderni glasbi mehkužnost v harmoni-zaciji, s tem še ni rečeno, da mora biti cerkvena trda in okorna. Zato naj bi pazil skladatelj na zvezo akordov (n. pr. pri „sanguine" in dr.) Nikdo ne dvomi, da je skladateljeva nadarjenost izredna, skladbam njegovim se vidi, da so z lahkoto privrele na dan. ljudstvo jih posluš«, rado, ker čuti, da so sorodne njegovemu mišljenju in čustvu. Ravno zato pa ni neopravičena želja, da bi se skladatelj povspel do one dovršenosti, katero zahteva cerkvena glasba od svojih gojiteljev. Cerkvena umetnost naj ugaja tudi ljudstvu, a to ni njen zadnji namen. Pri posvetni glasbi se marsikaj izpregleda, a cerkvena se meri z višjim merilom. Prepričani smo, da spoznava g. skladatelj pravo glasbo in da bo, izobražujoč se po klasičnih vzorih, pripomogel povzdigniti pravo umetnost na naših korib.	E. L.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. marca.
(Novi predsednik okrožnega sodišča v Celju.) Graški listi poročajo, da je predsednikom okrožnega sodišča v Celju imenovan nadsodišča svetnik Rudolf U 11 e p i t s c h pl. Krainfels. Novoimenovani okrožni predsednik je devet let služboval v Novem mestu. Po mišljenju je Nemec, kako da je njegovo življenje, sporočili smo že nedavno v našem listu. Štajerski Slovenci nimajo uobenega vzroka veseliti se tega imenovanja, dasi tudi ne žaljujejo za odišlim dr. Gertscherjem.
(Imenovanja.) Deželnosodnemu svetniku okrož. sodišča v Celju Aleksandru Baloghu je cesar podelil naslov iu značaj nadsodiškega svetnika. — Dalje je cesar imenoval profesorja na drž. višji realki v Gradcu, dr. Antona Reibenschuh, vodjo tega zavoda. — Trgovinski minister je potrdil izvolitev Evgen pl. Ritter — Zahony-ja predsednikom in Ljudovita Mighetti, podpredsednikom obrtne in trgovinske zbornice v Gorici za leto 1895.
(Z Dunaja) 28. marca se nam poroča: V proračunskem odseku je naučni minister Madejsky na vprašanje poslanca K 1 u n - a , kako je s stalno vredbo kongrue za duhovne v dušnem pastirstvu, odgovoril, da so v naučnem ministerstvu izdelali načrt za stalno vredbo kongrue, in sicer po predlogih, katere so stavili škofje. Ta načrt se je izročil finančnemu ministerstvu, ki se je s svojega stališča izreklo, da bi ta preosnova bila združena z velikimi novimi troški, katerih pa bi ne zmagovalo sedanje finančno stanje. Zato si vlada pridrži določiti čas, kdaj se bodo te predloge izročile državni zbornici v obravnavo.
(Shod volilcev v Hrušici) se bo vršil dne 31. t. m. inj sicer v hiši Antona Požarja ob 1/l3. uri popoludne. Poročali bodo volilcem deželna poslanca gg. M a n d i č in Jenko ter državni poslanec V. Spinčič.
(Iz Trsta) se nam poroča 27. t. m.: V torek pripeljala se je nadvojvodinja Štefanija z Reke v Trst, kjer je bila na kolodvoru od načelnikov raznih oblastij slovesno vsprejeta. Udeležila se je koncerta, kateri se je vprizoril njej na čast. Odtod se je popoludne odpeljala ob 3. uri v Miramar. V korist društvu »Zlatega križa" je podarila 100 gld. — Zanimivo je, kar so poročali slovanski listi o bivanju nadvojvodinje Štefanije v Opatiji. Tam so baje skušali vplivati laški krogi na cesaričinjo-vdovo, da bi kako posredovala pri razveljavljenju občinskih volitev, ki so se nedavno za Volosko in Opatijo zvršile v prilog Hrvatom. Prestolonaslednica - vdova pa je zavrnila to predrznost, rekoč, da nima nobenega vzroka biti proti Hrvatom, ki so se vsikdar, vzlasti pa leta 1848, skazali kot zvesti branitelji našega cesarja. — Točnejšega in bolj zasluženega odgovora pač ni mogla dobiti iredentska svojat.
(Iz leskovške dekanije): Sava je silno narasla, kaj oblastno se vali, zrasla je pri Krškem okoli 3 metre visoko. Tudi Krka je jako izstopila radi tajanja snega in deževja, pa tudi zato, ker jo Sava zavira ua odtoku. G. dekan dr. J. Strbenc ua potu, da bi vodil pogreb r. g. I. Vovka v Št. Jerneju, moral se je vrniti, ker je bila cesta proti Kostanjevici preveč pod vodo. Kar je bilo za pošto tisti dan, so prenesli po čolnu. — Duh. konferenca za-to de-kanijo bo 29. aprila.
(Iz Metlike) 27. marca.: Kakor znani Goethejev »Zauberlehrling", tako menda zdihujejo nekateri metliški »purgarji", ko vidijo, kaj počenja njihova metla. Seveda iščejo tiste čarovniške besede, s katero bi jo mogli ukrotiti, pa je ne najdejo. Se celo zloglasni § 19. se jih ueče usmiliti. Nekateri mislijo, da je to »strafbar", kar je zadnjič pisala naša zadruga. Nam se čudno zdi, ka*o bi moglo biti to »strafbar" ; saj brezova metla ni za drugo, nego da ometa saje iz dimnikov. Ce pa te saje včasih pošljemo v »Slovenca", kdo nam more to zameriti?
—	Govori se pri uas tudi že o prihodnjih deželno-zborskih volitvah. Pravijo, da bodo na kmetih zmagali klerikalci, mesto pa da je njihovo. Vederemo.
—	Iz Črnomlja so vam zadnjič jedenkrat poslali popravek, da je bilo pri volilni komisiji vse v redu. Pri nas pa niti pri tej komisiji ni bilo vse, kakor bi moralo biti. Mesto sina posestnika, ki je v Ameriki, je prišel volit njegov oče, ki ima isto krstno ime. Temu je oporekal neki volilee, a volilna komisija se ni zmenila za to, da bi stvar preiskavala, kakor je bila njena dolžnost (volilni red z dne 2. aprila 1873, § 36. a). lUpamo, da se odslej tudi v Metliki ne bo več kaj tacega zgodilo. Toda za danes zadosti. „In die Ecke Besen, Besen seid's gevvesen!"
(Zadnje seje mestnega zbora) se je udeležilo 20 odbornikov pod predsedništvom županovim. Zupan sporoči odbornikom, da se je presvitli cesar zahvalil za izraženo sočutje o priliki smrti nadvojvode Albrehta. Zbor je poročilo poslušal stoje. — Zupan nadalje poroča, da se je 21. in 22. januvarija na Dunaju udeležil shoda zastopnikov mest ter odbornikom naznani sklepe tega shoda. — Na to podžupan dr. pl. Bleivveis prevzame predsedništvo. — Odbornik G o g o 1 a poroča, da se bodo letošnje dopolnilne volitve vršile 22. aprila za tretji, 24. aprila za drugi in 26. za prvi volilni razred. Predsedniki volilnih komisij bodo: za tretji razred Valentinčič, za drugi Zabukovec in za prvi Petričič. — Kot člani stalne komisije za vojaški nabor se izvolijo odborniki: Klein, Valentinčič, Velkavrh in Škrjanec.
—	V imenu stavbinskega odseka poročajo: Dr. Stare o prošnji Ant. Dečmana za gradnjo in otvoritev dveh cest na njegovem parcelovanem posestvu na Poljanah, ter predlaga, naj se prošnja stavi z dnevnega reda, ker je prosilec vložil druge načrte; S u b i c o oddaji mizarskega in ključavničarskega dela pri šolskem poslopju na barju. Odsek odklanja poročilo, ker mu magistrat ni predložil ne načrtov, ne proračuna. Gogola nasvetuje, naj se naroči magistratu, da predloži načrte in proračune. — Dr. S t a r i poroča o zgradbi ceste do brambovske vojašnice. Cesta bi stala 17.048 gld., in ker ni pokritja, naj se stvar odloži. Obvelja. — T e r č e k poroča o prošnji Jos. Prosenca gledd odkupa nekdaj Jalenove hiše. Ponudba se odbije, ker je prenizka.
—	S u b i c poroča o nakupu zemljišč za cesto z
Ilovice k šoli na barju. Dovoli se za leto 1895 kredita 600 gld., ostala potrebščina naj se ustavi v proračun prihodnjega leta, stavbeni urad pa naj izdela načrte. — Stavbiščni parceli št. 203/1 in 144/5 ob Tržaški cesti se prodad6 podjetniku Zupančiču po 8 gld. štirjaški seženj s pogojem, da jih v treh letih zazida. Poleg tega mora plačati 100 gld. najemnine za že porabljeni prostor. — Za napravo hodnika na sv. Petra cesti od Usnjarskih ulic do mitnice se bode za leto 1896 stavilo v proračun 5400 gld.
—	Dimnikarska dela pri mestnih hišah-se oddajo pod sedanjim pogojem za tri leta Striclu in Vrhovcu.
—	Računi o dotacijah za mestne ljudske šole pro 1893/94 se potrdijo; račun za realko se pošlje deželnemu odboru, da pojasni jedno točko. — S v e -tek poroča o skontrovanju mestne blagajnice dne 10. decembra 1894 ter nasvetuje, da se mora tretji ključ od glavne in depozitne blagajnice izročiti kontrolorju Lahajnerju, blagajnični izkaz 15. in zad njega dne v mesecu predložiti županu in načelniku finančnega odseka, in da se mora razpisati mesto praktikanta za knjigovodstvo. Obvelja tudi predlog, da morajo blagajnični uradniki položiti kavcijo. — Asistentu Debevcu se vrne kavcija, vodstvu botaničnega vrta se zviša podpora za 100 gld., »Glasbeni Matici" se za dobitek dovoli 50 gld. — V kuratorij za višjo dekliško šolo so izvoljeni: dr. Bleiweis, Grasselli, Orožen, Senekovič (načelnik), Šubic, Va-lentinčič in vodja Hubad.
(Iz Šmarija.) Iz ljubezni do resnice moramo dopis iz Šmarija v »Slovencu" št. 70 tako popraviti: G. Ivan Babšek, trgovec v Smariju sprejema vselej tudi denarna pisma, kar lahko spričujejo župnijski urad, občinski urad, boletni urad deželne naklade, oddelek užitninjskega zakupa, kakor tudi vsi drugi ljudje. On celo iz svojega plačuje došli denar, da ni treba hoditi prejemnikom na Grosuplje ponj in oddaja in sprejema tudi poštne pošiljatve in napreza zbok tega voz, kar ni njegova dolžnost. Nadalje postaja ni oddaljena od Šmarija pet minut, temveč sedem minut in to samo za krepke moške korake. Ker je bil pisan že prejšnji dopis v imenu in iz srca vse pametne večine Šmarijcev in okoličanov, zato se čudimo ponižni hvaležnosti zadnjega dopisnika in po pravici lahko slutimo, da ga je pisal iz nasprotja do vrlega moža, ki ga omenja v dopisu.
—d.
(Odprt promet.) Na progah Ljubljana-Straža in Grosuplje-Kočevje je z današnjim dnevom odprt zopet obojni, t. j. osobni kakor tudi tovorni promet.
(Nadzorovanje železnic.) Pretekli teden nadzoroval je progo Rudolfovo in obe progi dolenjskih železnic direktor g. Seal a iz Beljaka in se mudil tudi v Ljubljani en dan zatem pa se podal v tem poslu drugam.
(Šolske knjige za uboge učence.) Svota, za katero ima c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaji oddati revnih knjig za šolsko leto 1895/96 kranjskim ljudskim in meščanskim šolam, določena je vsled ministerskega odloka za bogočastje in nauk nasvoto 1741 gld. 72 kr. Oi te s»ote pripada po razmeri šoli obveznih otrok za šolski okraj: Postojina 142 gld. 19 kr.; Kočevje 170 gld. 78 kr.; Krško 197 gld. 74 kr.; Kranj 169 gld. 65 kr.; Ljubljana mesto 80 gld. 91 kr.; Ljubljana okolica 173 gld. 41 kr.; Litija 136 gld. 60 kr. , Logatec 157 gld. 22 kr. ; Radovljica 92 gld. 65 kr.; Novo Mesto 173 gld. 93 kr.; Kamnik 139 gld. 95 kr.; Črnomelj 106 gld. 69 kr. Dotične prošnje vpošljejo naj c. kr. okrajni šolski sveti, proseči revnih šolskih knjig, do dne 1. junija t. 1. naravnost osredujemu ravnateljstvu zalog šolskih knjig na Dunaji.
(Nov nemški prerok.) V Berolinu se zelo čita fantastični plod nekega Berolinca, ki se nazivlje »Veliki Nemec" in je izdal pod zaglavjem »Ger-mania triumphans" knjižuro, prerokujočo dogodjaje od 1. 1900 do 1. 1914. V tem — poslednjem letu
—	kakor prerokuje »veliki Nemec" — dospeje mogočnost Nemčije do svojega vrhunca in Ruska bo poteptana v prah. Kako se ima spolniti ta sanjarija »velikega Nemca" ? Uresniči se v vojni, katero vo-juje trozveza z Nemčijo na čelu proti Francoski in Ruski. Najprej bode uničena Francoska in na to bode Ruska tako strašno zdrobljena, da ne bode nič ostalo ni od Ruske, ni balkanskih kneževin.
Vojna se završi vsled izjave „velikega Nemca" s pe trograjskim mirom, ki prisodi Avstriji nek košček Besarabije, balkanske dežele se pa izroče nemškemu princu; pobaltiške pokrajine, Litvo, Poljsko, Krim in Kavkaz pa pograbi Nemčija kot svoj plen. Poljake pa preseli v nemške naselbine v Afriki. »Tako sanjari na ruski račun — pravi nek petrograjski list — ta Nemec, čegar domišljijo tako preveva glupost, da človek ne more prepoznati, kaj je pri avtorju večje: obrazotvornost ali neumnost". — Seveda Nemci požirajo i take nesmisle, samo da lagodi njih narodni prenapetosti.
(Tečaj za ribiče..) Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo je na predlog samostalnega ribarskega odseka kmetijske družbe kranjske odredilo z odlokom št. 3664 z dne 20. februvarija t. 1., da naj se vrši petdneven poučen tečaj za ribiče, v katerem bode poučeval gospod Ivan Franke, c. kr. profesor v Ljubljani. Vsled tega razglasuje kmetijska družba naslednje: 1. Tečaj se node vršil od dne 16. pa do vštetega dne 20. aprila t. 1. v ribogojnem zavodu imenovanega odseka na Studencu pod Ljubljano. 2. V tečaj se sprejmo le ribiči, drugi pa izjemno le v kakem uvaževanja vrednem slučaju. 3. Vsak obiskovalec tečaja bode dobil po 2 gld. na dan, za pot pa primerno odškodnino z ozirom na oddaljenost njegovega doma od Ljubljane. — Prošnje za vsprejem naj se pošljejo kmetijski družbi tako, da jih dobi najkasneje do dne 4. aprila t. 1. Prošnjam je priložiti potrdilo pristojnega županstva, da se prosilec res živi z ribštvom.
Društva.
(Hranilnica in posojilnica v Spod-njem Dravbergu) je imela 1894 I. 88.543 gld. 33 kr. denarnega prometa, t. j. 27.305 gld. 84 kr. več, kakor 1893 I. Udov je pristopilo 53, odstopili so 4; ostalo koncem leta 476, t. j. 49 več kakor 1893 1. Udje imajo na dobrem 81 glavnih deležev po 10 gld., 615 upravnih deležev po 1 gld. in nevzdignjenih obresti od deležev vkup 1715 gld. 92 kr. Hranilnih vlog se je na novo vložilo 28.393 gld. 06 kr., vzdignilo 14.938 gld. 38 kr. Obresti se je pripisalo 2355 gld. 76 kr., in je stanje hranilnih vlog koncem leta s pripisanimi obrestmi vred 75.065 gld. 27 kr., t. j. 15.810 gld. 44 kr. več, kakor 1893 leta. Posojil se je na novo dalo 18.136 gld. 90 kr., povrnilo pa 8050 eld. 39 kr., ostalo tedaj koncem leta 70.501 gld. 11 kr., t. j. 10.086 gld. 51 kr. več, kakor 1893 1. Cisti dobiček znaša 781 gld. Splošni rezervni fond je narastel na 1531 gld. 48 kr., posebni, za slučajne zguba na 1703 gld. 48 kr.; vkup 3234 gld. 96 kr., t. j. 271 gld. 37 kr. več, kakor 1893 1. Upravno premoženje (zadružno stanje) je 81.301 gld. 20 kr., t. j. 17 087 gld. 19 kr. več, kakor 1893 1. — Pri občnem zboru dne 20. t. m. se je sklenilo, da se obresti znižajo za 7,°/», namreč pri posojilih na 5°/» in pri hrau. vlogah na 4%. — Od Čistega dobička se je dovolilo za velikovško šolo Ciril-Metodove družbe 200 kron (tudi lani se je darovalo v ta namen 200 kron I) Ostala svota se pripiše posebnemu rezervnemu fondu.
Narodno gospodarstvo.
Posojilništvo.
Želeti je, da bi slovenske Raiffeisenove posojilnice vsprejele v svoja pravila vse tiste določbe katere so principijelne pri Raiffeisenovih posojilnicah. Samo take posojilnice imajo po zakonu od 1. junija 1889 pravico, da kolekujejo dolžna pisma (izvzemši tista, ki se vknjižijo) in pobotnice o prejetih obrestih in vračilih po lestvici I. Posojilnice, katere hočejo dobiti ugodnosti, narede prošnjo na c. kr. urad za odmerjenje pristojbine Prošnji se prilože zadružna pravila, iz katerih se mora razvideti, 1. da jeden zadružni delež ni večji kot 25 gld., 2. da se zadružni deleži ne obrestujejo ali pa vsaj višji ne, kot vloge, 3. da se dobiček ne deli med ude, temveč prideva rezervnemu zakladu, 4. da se dajajo posojila samo udom, pri tem pa se menice nikdar ne rabijo, 5. da razlika med obrestovanjem vlog in posojil ni večja kot 17»n/o> ^ da 'e zaveza zadruge neomejena, 7. da je zadruga ustauovljena za jedno samo ali vsaj ne za veliko občin. Prošnja, katere ni treba kolekovati se lahko vloži tudi po c. kr. davčnem uradu.	—d—
Dunaj, 27. marca (brzoj. por.) Občni zbor »Liinderbanke" je jednoglasno odobril predlog uprav-
nega sveta, naj se od čistega dobička 4,598 765 gld. določi dividecda po 16 gld. Upravnemu svetu seje jednoglasno izreklo priznanje.
Telegrami.
Dunaj, 28. marca. (Državni zbor.) Ko je dogovoril Plener, je poklical predsednik poslanca Biankinija k redu, češ, da je raz-žalil zadersko gosposko. — Minister Bacque-hem je pobijal napade na češkega namestnika Thuna in je poudarjal, da gospodarsko življenje nima nič škode zavoljo izjemnega stanja. Navajal je več vspehov, ki so se zadnji čas pokazali na češkem v kulturnem in gospodarskem oziru. Odločno se je ustavil Biankinijevim napadom na dalmatinsko vlado in je dejal, da je popolnoma zadovoljen s koristnim delovanjem dalmatinskega deželnega zbora. (Živahno odobravanje.) — Ko je še govoril poslanec Menger, je vstal glavni govornik proti dr. Lueger, ki je v obširnem govoru napadal ministra Madejskega, kako spravlja svoje sorodnike v državne službe. — Minister dr. Madejsky odgovarja, da ne dopušča njegova čast, da bi odgovarjal osebnim napadom. — Abrahamovič brani na to v imenu Poljakov naučnega ministra. — Suess in poročevalec Szczepanowski še govorita. Na to se vsprejme proračunski provizorij v drugem in tretjem branju. — Prihodnja seja bo jutri.
Dunaj, 29. marca. Na ojstre napade Luegerjeve je naučni minister Madejski odgovarjal zelo razdraženo, a malo stvarno, zatrjujoč, da se mu ne zdi vredno odgovarjati na napade Luegerjeve, pač pa da bode vsikdar po svoji vesti in po svoji prisegi nepristranski postopal v svojem delokrogu. Ker je bila z ministrovim odgovorom razprava zopet otvorjena. govoril je Lueger, trdeč, da je odgovor ministrov najbolji dokaz, kako pravo je on zadel s svojimi napadi. — Poslanec Robič omenja, da se nahajajo slovenski poslanci v Hohenvvartovem klubu v nekako čakajočem stanju nasproti vladi. Sme pa zatrditi, da bodo oni in z njimi velika večina slovenskega naroda pripravljeni vlado pošteno in odkrito podpirati, kakor hitro bo pokazala voljo pospeševati kulturne in gospodarske koristi slovenskega naroda. Poslanec dr. Gregorec pojasnjuje v stvarnem popravku proti Mengerju, da Slovenci ne zahtevajo slovenske gimnazije v Celju iz političnih, marveč iz kulturnih, vzgojeslovnih ozirov. Okrajni glavar Wagner je cesarju rekel pri zadnjih vajah, da so mesta in trgi na Spodnjem Štajerskem nemški, le dežela da je slovenska; vendar pa je pozneje isti okrajni glavar našel dva slovenska trga, kjer je krošnjaril s slovensko gimnazijo. Predsednik je govornika ustavil, češ, da spravlja v razpravo osebo cesarjevo. Dr. Gregorec le še stvarno popravi, da Menger glede Celja ničesar ne ve.
Dunaj, 29. marca. Sinoči je bilo pri naučnem ministru Madejskem vsprejemen večer. Vdeležili so se ga Kalnoky, Windisch-griitz z ministri, Kallay, diplomatski zbor in generali.
Budimpešta, 28. marca. Vsi poslanci, ki jih je v včerajšnji izjavi imenoval volilni predsednik Tarnoczy, so poslali svoje sekun-dante, mej njimi tudi grof Julij Szapary. Tarnoczy je razžalitev glede Szaparyja preklical, ker ta dne 26. t. m. ni govoril v zbornici in ni vmes klical. S tem je zadeva Szapary-Tarnoczy poravnana.
Budimpešta, 28. marca. V zbornici so na dnevnem redu peticije raznih narodnostij. Poročevalec Horvath predlaga, naj se pri-poroče ministerstvu v rešitev. Grof Apponyi podpira ta predlog in poudarja, da mora vlada resno se lotiti narodnostnega vprašanja in je rešiti. — Narodna stranka ni v nobeni zvezi z ljudsko stranko in pazi le na pra-
Najboije priporočena	Menjalnica bančnega zavoda	Wien,
za preskrbljenje vseh	ct
::=I Schelhammer & Schattera -Sr
vilnost pri volitvah, katero hoče v vseh slučajih varovati. — Jutri se nadaljuje razgovor. Minister notranjih stvarij predlaga načrt zakona o zdravstvenih določilih glede romarskih vlakov v Meko.
Budimpešta, 28. maroa. Državni zbor je odklonil predlog, naj se sestavi parlamentarna komisija, da preišče dogodke pri nitranski volitvi.
Budimpešta, 29. marca. V državni zbornici se je vsprejel odsekov predlog, naj se izroči peticija glede narodnostnega gibanja skupnemu ministerstvu v uvaževanje.
Pariz, 28. marca. Zbornica je dovolila s 457 proti 38 glasovom predlog zakona, po katerem se dovoljujo vladi trimesečni proračunski provizorij.
Sathonay, 28. marca. Predsednik republike Faure je danes opoludne prišel semkaj. Podal se je v taborišče, kjer je imel nagovor pri oddaji zastave četam, namenjenim v Madagaskar. Pri obedu je poveličeval v nagovoru armado.
Rim, 28. marca. Iz Masave se poroča danes: Ras Mangaša se še vedno umika. Dežela je mirna. Laška patrola je zadela ob derviše pri Ambarah, ki so jo napadli, nekatere umorili in nekaj mož vjeli.
Berolin, 28. marca. Drž. zbor je potrdil prorač. oddelek glede drž. zbora, drž. pisarne in urada zunanjih stvarij. Drž. tajnik Botticher je naznanil, da se bo drž. zbor pečal še v tem zasedanju z zakonom o nepoštenem tekmovanju. Tudi vojaški, mornariški, poštni in bančni oddelek so se vspre-jeli. Pri zadnjem je Ahhvardt predlagal, naj se podržavi državna banka in je omenjal zvezo posl. Kardoffa s tvrdko Moor in Speir. Kardoff je odbil očitanje, češ da ni germansko.
Berolin, 28. marca. V gospodski zbornici je svetoval grof Mirbach vladi, naj čim najpreje skliče nov državen zbor na temelju novega volilnega zakona.
Pasova, 28. marca. Pri volitvi v drž. zbor je bil izvoljen dr. Pichler iz centra.
Hamburg. 28. marca. Hamburškega mesta predsednik je po jednoglasnem sklepu mestnega zbora čestital Bismarcku kot stvaritelju nemške države.
Nizza, 28. marca. Pri mejnarodni re-gati je dobila prvo darilo 78 tonska ladija Taormina, last grofa Jul. Szaparvja.
Madrid, 28. marca. Ministerski svet je sklenil številnejše čete odposlati na Kubo, nego se je preje nameravalo. Kraljica-re-gentinja je podpisala imenovanje generala Rivera za vrh. poveljnika na Kubi. Ministerski predsednik Canovas je imenoval v nekem razgovoru razmere na Kubi resne in povdaljal, da se bo vse storilo, da se zboljšajo. 2000 mož je pripravljenih da odrine za 7000, ki so že odšli. Ce bo treba, se jih odpošlje 20.000, ali celo 100.000, ker se mora zadeva brž rešiti.
Umrli so:
28. marca. Helena Velkavrh, kajžarjeva žena, 47 let, Ilovca 6, otrpnjenje možgan.
V bolnišnici:
25. marca. Jakob Vodnik, gostač, 52 let, plučniea.
27. marca. Rudolf Šeme, pastir, 15 let, tetanus.
Vremensko sporočilo.
S Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	-Sl S
opazovanja		zrukoment t mm	toplomera po Celrijs			■g« B S ~ a
28	7. u. zjut. t. n. pop. 9. a. zvee.	7"26'4 726 4 726 0	0'6 88 5 6	sl. vzh. sl. jzapad n	oblačno	2-9 dež
re I
posoja I ivinciie ♦
Srednin teniDeratnra 5-0 za 0-8° pod normalom.
Zahvala.
203 1
Tem potom se prisrčno zahvaljujemo za odkritosrčne, velikodušne dokaze sočutja in ljubezni ob bolezni in smrti naše iskreno ljubljene hčerke, oziroma sestre
Tončke,
ki so se nam v tako obilnem številu skazovali v našo največjo tolažbo nam prebritke izgube. Vzlasti se zahvaljujemo domačemu gosp. župniku za skrbno dušno pomoč, čast. gg. sosednjim župnikom za blagovoljno spremstvo, občinskemu odboru z g. županom na čelu, gg. učiteljem, sorodnikom, prijateljem in znancem, vaščanom in onim. ki so prihiteli iz Radovljice, Krope, Mošenj, Dobrave, Leseo, Bleda, položili na nje rakev prekrasne vence in jo spremili k večnemu počitku.
V Kamni Gorici, dne 29. sušea 1895.
Žalujoča rodbina Žvanova.

Bavarsko črno pivo
o p a % a ar1
(Spatenbrau)	205 5—1
posebno tečno ter bolebnim priporočljivo, iz prve pivovarne Sedlmayr-jeve v Monakovem (Miinehen), vrček po 12 kr., izborno Koslerjevo pivo po 10 kr. in Izvrstna vina
toplo priporoča
Kranjska vinarna v Ljubljani,
Slonove ulice št. 52.
Cenik vsakemu na razpolago.
Ivan Jax
LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13
v Tavčarjevi hiši.
Tovarniška zaloga
552 50-24 vsakovrstnih
šivalnih strojev, "byciklov,
tryciklov, veločipedov itd.
Ceniki zastonj in franko.

Glasovire
prodaja in Izposoja za Dunaj in v provincije A. Tllierfelder, Dunaj, 7/3 Burgg. 71.
Največja k a loj; a
glasovirov, pianinov iu harmonijev.
Prodaja za gotovo in na obroke. — Najemščina nizka. ■ »♦—»♦■♦♦■M ♦■♦♦■♦♦■♦♦■♦♦■♦
3?

Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd.
Dobiva se pri 566 22
Ubaldiipl. Trnkoczyjit
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Oradou.
n
pi
0 *
P
3
v
Hi
1
B ,
o-1
o
N
B,
£
B
ti
Leopold Tratnik
prej M. Sehreiner, pasar iu zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsakatero naročilo izvrši kar mof.no hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepili vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled.
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	6bl 52—13
Krasno in umetnn izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati.
jsrasasHH5H5t
•4 ©
Ct
KJ
O
U.
O
o.
^srasHsssHsraS

oTr. c&avšiter
-s* v Ljubljani, Valvasorjev trg
(nasproti gitnnaziju)
priporoča prečastiti duhovščini lastne izdelave	204 3—1
albe iz najfinejšega platna po M goldinarjev
koretelje z različnimi čipkami, birete, šmisete, kol Ar je, ovratnike iz kavčuka, cingule, talarje,
sploli vso duhovniško obleho
iz zanesljivega, trpežnega blaga, po istinito nizki ceni.


> m II a j s
borza.

Dn6 29. maroa.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....101	,
Avstrijska zlata renta 4%......124	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	.
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1084 „
Kreditne delnice, 160 gld......408	„
London vista...........122	„
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	59	„
20 mark........................11	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........46	„
C. kr. cekini......................5	„
45	kr.
40	„
30	„
20	„
90	„
15	„
30	I
40	„
80	„
96	. 69 Vj -
46	„ 74	„
Dne 28. maroa.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	152 gld.	—	kr.
o% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	164	„	75	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197	„	—	„
4 <% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	25	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......153	„	—	„
Dunavske vravnavne srečke &%....	133	„	75	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	„	25	„
Posojilo goriškega mesta.......111	„	25	„
4% kranjsko deželno posojilo.....99	„	25	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	90	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	224	„	50	„
„ „ južne železnice 3% .	176	„	75	„
„ „ južne železnice 5% .	133	„	70	„
„ „ dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gl<"
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genčis srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st/ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
200 gld. 50 kr. 150 „ - „
l. 17		50	
. 24		50	
		—	
		75	
		—	
. 24		25	
. 173		75	
r. 3580		—	
. 558	n	—	
. 111		75	
. 84	n	50	
. 86		90	
. 169		—	
	n	75	n
SSJST Nakup ln prodaja ;". vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. : Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.

Menjarnična delniška družba
M E K C U R"
Nolizeils št. 10 Dunaj, Mariahilterstrasss 74 B.
3SJT Pojasnila ~£& v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popoiui varnosti M" naloženih griavnio. fi
izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgtvorni vrednik : Andrej Kalan.
Tisk „Katoliško Tiskarne" v Ljubljani.