Kaj je z mirom? O niirovnem gibanju se zadnji čas sliši zelo malo. Skoro nikjer ni opažati kakega resnega podvzetja za mir, dasiravuo se ,je že ves svet z Nemci in Angleži vrcd navelifial nesmiselnega prolivanja krvi. Včerajšnji listi prinašajo jooročilo, da je švicarski socialdemokrat in narodni svetnik Grimm, ki se sedaj mudi v Petrogradu, dobil od švicarskega zvezncga svetnika Hofmana iz Svice brzojavno narofiilo, naj izroCi ruski vladi mirovno ponudbo. Nemftije. V tej ponudbi so poroča, da Nemčija ne bn pričela, ofenzive proti Rusiji, dasiravno je za njo pripravljena. dokler bo šc daaa možnost, da se. z Rusijo lahkc doseže sporazum. Ncmčija želi skloniti z R u š i j o mir, ki bi bil časten za obe državi. — Nemi"'i.i:i se baje hofie zavezati, da bo živela odslej z Rusijo v ožji trgovski in gospodarski zvezi in jo bo do!--.:)i-no podpirala pri popravi vojnih poškodb; ne bo so vmešavala v notranje ruske zadeve ter *e pripravljena, se prijateljsko pogoditi glede Poljske, Litavske in Kurlandije; vrniti hoče Rusiji zasedena ruska ozemlja, ako bo Rusija vrnila Avstri.ji zasedene dele Galicije in Bukovine. Holman zatrjujeiv svoji brzojavki, da je preprifian, da bi Nemčija in njeni zavezniki takoj pričela z miroViiim potgajanjem, 6e to želijo zaveznikl Rusije. Holman opozarja na razne nemške uradne in poluradne izjave, iz katerih sledi, da Nemčija ne želi razširienja ozemlja v to svrho, da se povefta ter da pomnoži svojo politično in gospodarsko moč. Ta brzojavka je bila od nepoklicane osebe zajeta in objavljena v štokholmskem socialdemokratiftnem glasilu. Posledica je bila, da je Hofman odbtopil kot švicarski zvezni svetnik. Kar se tiče mffovne pripravnasti v Rusiji. je liii(1sko r,izpoloženje gotovo za mir. A sedanja vlada in duma sta še vedno preveft pod vplivom Angležev. Duma jo n. pr. v tajni seji dne 17. junija sklenila, da l>i bil poseben mir in nedelavnost na fronti za Rusijo naravnost izdajstvo napram zaveznikom. Duma zahteva takojšnjo ofenzivo mske armade. Razmere so v Rusi.ii trenotno tako zaimotane, da je iz raznib poro&il težko razbrati, kakšen je položaj. Medna^odna mirovna konferenca socialnih demokratov v Stokholmu tudi ne bo prinesla mini. — Med odposlanci raznih dežel vlada taka. needinost, kakor med Babilonci, ko so zidali svoj stolp. Francoski socialisti zahtevajo Alzacijo in lx)tarinško za Francijo, nemški pa za Nemčijo. In tako je tudi glede na drnge sporne točke. Needinost, ki vlada med odposlanci, se vidi tudi iz neprestanega prihajanja in odhajanja. Eni prihajajo v Stokholm, in drugi odhajajo. Severoameriški predsednik Wilson ie iinel dne 14. iunija na nekem zborovanjn govor, v katerem je govoril zelo odločno prcti Nemčiji in posebno slovesno povdarjal, da bo Amerika talko dolgo in z vsemi svojimi silami podpirala fietverosporazum, dokler Nemfiija, ki je glavni krivec sedanje vojske, ne bo popolnoma tepena in prflmajgana. VojskJB ni krivo nemško ljudstvo. tudli ne AAStrija, ampak nemški mogotci, ki bi radi gospodovali celemu svetu. Miru ne bo poprei, dokler nemški militarizein in nemška gospodstvaželjnost ne bo poražena. Tako stoje razraere na svetu. Zvezda miru ne miglja še niti iz daleka ne. Vojskujoče se države se pripravljajo za novo zimsko vojno. Tako poro6ilo že priha.ia iz Italije. Sledila bodo fte druga poročila. In jjorofiilo o miru?!