H. Miha.
U
0 soboto, 27. februarja 1909.
XLH. l«o.S
„Slovenski Narod- velja:
1 Ljubljani nagdom dostavljen:
telo leto.........K 24 —
Sol leta........., 12-— rtrt leta ... ....... 6 —
sa mesec........_   2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.........K 22r—
pol leta.........9 11*—
četrt leta........., 550
na mesec......... 1-90
Dopisi na] ae frankirajo. Rokopisi ae ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice Št. 5, (1- nadstropje levo), telefon št. 94.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
..Narodna tiskarna" telefon št. 8».
»Slovenski Narod" velja po pošti
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.........K 25 —
pol leta.........m 13*—
četrt leta.........» 650
na mesec.......... 230
za Nemčijo:
celo leto:.........K 28*•
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.-
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica*ali znamka. Upravnlštvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 88/"
Obsodba barona Schcoar^a.
C. kr. državno sodišče na Dunaju je pod predsedstvom dr. pleni. Grabmaverja z razsodbo z dne 22. oktobi-a 1908 št. 420 razsodilo, da je c. kr. deželna vlada kranjska s svojo odločbo z dne 18. februarja 1908 št. 3488. s katero je pri zadnjih deželno-zborskih volit vali uvrstila 32 kmetskih volileev med mestne volilee v kamniško - radovljiško - tržiški skupini, prelomila postavo.
Kakor znano, je pri zadnjih de-želnozborskih volitvah' postavila vlada v zvezi s klerikalcu in neniškutar-ji proti narodno - naprednemu kandidatu dr. Vilfanu svojega posebnega kandidata v osebi takratnega radovljiškega okrajnega glavarja De-tele. Za tega svojega kandidata je šla vlada v boj z vsemi sredstvi m je na način, ki ga je c. kr. državno sodišče spoznalo za kršenje postave, pomnožila število klerikalno - vladno - nemškutarskih volileev s tem, da je priznala a Kamniku $2 kmetskim voiilcem volilno pravico v mestni skupini.
Sicer je vladno - klerikalno-nemškutarski kandidat vzlic tema kršenju postave propadel, ali stvar je načeloma in praktično tako velike važnosti, da je bilo v občnem javnem interesu in s posebnim ozirom na različna druga mesta in trge potrebno, gnati stvar do zadnje instan-ee in provocirati razsodilo e. kr. državnega sodišča.
Dejanjsko stanje.
Ko je deželna vlada lani razpisala splošne deželnozborske volitve, je županstvo mestne občine kamniške sestavilo dva volilna imenika /a dežel n oz bo rs k o volitev. Eden je obsegal imena kamniških meščanov opravičenih voliti v mestni skupini, drugi pa imena volileev, ki sicer spadajo k politični oličini Kamnik, vendar niso meščani in stanujejo v okoliških vaseh ter bi torej morali voliti v skupini kmetskih občin.
Proti tej razvrstitvi volileev v dve skupini se ni vložila nobena pritožba, zlasti ne od nobenega volilca iz kmetske skupine, ki so na ta način molče odobrili sestavo volilnega imenika.
, Vložila pa se je reklamacija od volilca v mestni skupini Valentina Benkoviea, ki je reklamiral skoraj vse volilee, ki so bili vpisani v imeniku volileev za   kmetsko skupino,
ter zahteval, da se uvrstijo v volilni imenik za mestno skupino.
Voliiec v mestni skupini Blaž Logar je pa vložil ugovor zoper vpis volilca Ivana Kkslerja iz Zapric v imenik mestnih volileev, češ, tla spada v imenik kmetskih volileev.
Na to je c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku z razsodbama z dne i), februarja 1908 št. 2892 odločilo, da je vse volilee, ki so vpisani v imeniku volileev za kmetski volilni okraj, vpisati v volilni imenik volilnega razreda »Mesta in trgi«. Zadnji imenik se je pomnožil vsled te razsodbe za 32 volileev.
Ta razsodba si je vzela za podki-v prvi vrsti neko pritožbo Franceta Dorniga v Zapričan št. 11 in dragov, katera pritožba pa ni bila nikdar vložena pri mestni občini kamniški. Po § 25. deželnozborskega volilnega j reda, pa bi se morala pri županu vložiti, sicer ne more veljati za zakonit ugovor zoper volilni imenik. 8 spre-I jetjem te pritožbe je torej okrajno J glavarstvo prelomilo postavo.
Kadi doslednosti je okrajno glavarstvo se ve zavrnilo tudi prej navedeno reklamacijo Blaža Logarja.
Zoper razsodbo e. kr. okrajnega glavarstva v Kamniku -sta se pritožila kamniški župan in Blaž Logar na e. kr. deželno predsedstvo kranjsko, ki je z razsodbo de intim. 18. februarjn 1906 št. .'*488 razsodbo okrajnega glavarstva v polnem obsegu potrdilo iz nagibov I. instance in iz daljnih razlogov oziroma odbilo pritožbo mestne občine in priziv Blaža Logarja.
Volilni imenik, ki ga je sestavil mestni župan za razred »kmetske občine« je bil s tem v svoji celoti razveljavljen in je nehal obstati.
Ker je ta razsodba c. kr. deželne vlade protizakonita in so se ž njo kršile ustavno zagotovljene politične pravice kamniških meščanskih volileev za kranjski deželni zbor, sta mestna občina kamniška in volilee Blaž Logar vložila
pritožbo na c. kr. državno sodišče
v pritožbi je rečeno, da potrjuje razsodba deželne vlade, da volijo na Kranjskem v deželni zbor v volilnem okraju mest in trgov praviloma kraji, navedeni v deželnozborskega volilnega reda, ne pa občine enakega imena, toda za Kamnik konštatuje razsodba deželne vlade izjemo, ki naj bo. opravičena po »skupnosti interesov« okoliških kmetov in kamniških meščanov, po neposredni stavb-
ni zvezi mesta Kamnik z občinskimi j deli Fužine, Kosiše,   Ravne Perovo, i Žale in Zaprice in dosedanji 2f)letni i praksi. Pritožba pravi, da so   vsi ti trije razlogi nevzdržljivi    in utemeljuje to tako-le:    Zakonodajalec je pripoznal posebne t. j. meščanske interes«* kamniških meščanov in radi tega je uvrstil mesto Kamnik v $ *>. 1. c. med ona mesta in trge, ki volijo posebne poslance mest in trgov.
Prebivalci vprašljivih okoliških vasij imajo vse druge, namreč agrarne «fos]>odarske in stanovske težnje.
Kdor je v razsodbi c. kr. okraj nega glavarstva in e. kr. deželne vlade zapisal stavek, da so vsi Kosiše, Kavne, Žale, Zaprice in Perovo z mestom Kamnikom stavbeno zvezane, j ta ali ne pozna Kamnika ali pa je zapisal vedoma gorostasno neresnici*. Fužine tu ne pridejo v poštev, ker so liji h volileev ni ločilo iz meščanskih j volileev za deželni zbor.
En sam pogled v zemljiškoknjižno mapo že kaže, da je naponii-nana »stavbena zveza« gola izmišljotina in leksikon obein za Kranjsko izdelan po resultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1900 in izdan od c. kr. centralne statistične komisije, je zanesljiva priča za to, da obstoji Kamnik iz Me*>ta, ter predmestij Graben, Podgoro, Sutna in Novi trg, nasprotno so pa ostali deli politične občine Kamniške vasi in sicer so sledeči kraji vsak zase svoja posebna vas: Kosiše, Kavne, Žale, Zaprice in Perovo.
Kosiše in Ravne tvoriti* tudi še svojo    posebno    katastra lno občino
Kosiše.
V Kamniku obstoječa »Meščanska korporacija«, ki oskrbuje milijonsko premoženje, katero je pred ustanovitvijo politične občine kamniške bilo v upravi mesta Kamnik, je zgodovinski dokaz za to, da k mestu Kamnik pač pripadajo predmestja Graben, Pod goro, Novi trg i ti Sutna, ker le tu se nahajajo hiše, kojih posestniki so solastniki premoženja Meščanske korporacije«, kakor je vse to razvidno iz javne zemljiške knjige. Posestnikov v prej naštetih vaseh: Kosiše, Ravne. Žale, Zaprice in Perovo pa ni noben solastnik premoženja »Meščanske korporacije«. Dosedanja 251etna praksa, ki je dopuščala okoliške va-šcane k volitvi v mestni skupini, ne more odločevati, kajti inerodajen j** le zakon. Dolgoletna krivica ne more postati politična pravica. Javno pra-
vo ne   pozna   pridobitve političnih pravic potoni priposestovanja.
Izpodbijana razsodba je končno protizakonita tudi v tem obziru, da je potrdila razsodbo c. kr. okrajnega glavarstva, ki je vsled tamkaj vložene pritožbe Franceta Dorniga in drngov ex offo   v   smislu § 25. 1. c
prepisalo volilee iz imenika kmetskih volileev v onega mest. volileev za dež. zbor. Zoper volilni imenik je dovoljena le reklamacija v smislu § 25. 1. c., katero je vložiti pri županu. Tako prepisovanje vseh volileev iz enega imenika v drugega presega daleč pravico do uradnih popravkov v volilnem imeniku, katero ima po § 25. zad. odst. L c. e. kr. okrajno glavarstvo.
Z ozirom na to je pritožba predlagala: C. kr. državno sodišče blagovoli razsoditi, da v imenik volileev za deželni zbor kranjski v mestni skupini Tržič - Radovljica - Kamnik ni vpisati volileev vasij Kosiše, Ravne, Zale, Zaprice in Perovo, ki so sicer deli krajevne občine kamniške, nikakor pa ne deli mesta Kam-n i k.
Vlada se brani.
Vlada je svoje nezakonito postopanje branila v posebnem prot ispisu z veliko zvijačnostjo. Tam je rečeno, da vprašanje, je li volijo v   dežel uo-zborskem razredu mest in trgov na Klanskem samo v § 3. dež. volilnega zakona navedeni kraji ali pa zadevne   selske   občine,   se   po besedilu kranjskega deželnozborskega  reda z dne 5. novembra 1898 d. z. št. 40 samem ne da rešiti na način, ki bi popolnoma zadovoljeval    pravno prepričanje. Dočim se namreč   v       o., j 4. in 20. dež. volilnega   reda in v § j 3. dež. reda govori o »mestih in   tr- j gib« oziroma o krajih in ne o selskih s občinah, pripoveduje   § 9. de. volil- I nega reda v svojem   2.   odstavku o občinah, ki so v volilni razred »mest in trgov« uvrščene, — to je neskladnost, ki morda na prvi j>ogled moti tembolj, ker je tudi v § 3. dež. reda v nasprotji z mesti in trgi govor le o ostalih občinah   vojvodine kranjske.
Prevelike važnosti pa se temu, gotovo nesrečno izvoljenemu izrazu »občine« v imenovanih postavnih določbah ne more pripisovati. Kar zadeva zlasti § 9. odstavek 2, dež. v. r.. ki je prišel v njo po noveli iz leta 3898., si je treba predoče vati, da ta novela, kakor se iz zadevnih deželno zborskih razprav jasno    razvidi, ni
zasledovala drugega smotra, nego ustanoviti namesto prejšnjega posrednega volilnega načina v volilnem razredu kmetskih občin neposredni volilni način. Kake druge iz-premembe, zlasti izpremembe do leta 1898. veljavne volilne pravice mest zakonodajalec ni nameraval, ker bi bil sicer brez dvojbe besedilo H., 4. in 20. dež, v. r. izpremenil in v njem golo menovtnje mestnih volilnih krajev dopolnil s pristavkom besede »mestna oziroma tržka občina« in namesto opetovanega izraza »kraj« izbral izraz »selske občine«, ki je na različnih mestih te postave <S -0. odstavek 4. itd.) uporabljen, kjer gre /a volilni razred kmetskih občin.
V pričo taki ueskladnoti ju k reševanju predmetnega vprašanja pritegniti ratio legio in iz nje izišlo "prakso kot važna interpretacijska faktorja.
Misel zakona je brezdvombno to, ustreči načelu interesnega zastopstva in ločiti tedaj mestno, jmh! drugimi življenskimi pogoji in kulturnimi potrebščinami živeče prebivalstvo pri' izvrševanju najod lične jše ustavne pravice od kmetskih krogov. To načelo bi postalo po vsem iluzoričnn, ako bi se volilna pravica
mest ne izvrševala od volileev mest in ttgvv, marveč od volileev dotičnih občin in ako bi bilo v posamezen, zadevnih, čez širno kmetsko okolno raztegnjenih mestnih oziroma tržnih občinah mogoče majoriziranje mestnih volileev po krnetskem prebivalstvu.
Duhu zakona ustreza sedanja praksa, ki se da nastopno označiti:
Kot pravilo velja, da je v mestne volilne okraje uvrščeno le v volilnem redu imenovano mesto oziroma trg, ne pa cela občina. Cela občina pripada mestnemu volilnemu okraju samo tam, kjer se teritorijalno krije z mestom ali trgom v volilnem redu imenovanim; kjer pa tega ni, pripadajo občinski deli izvan mesta ali trga dotičnemu kmetskeniu volilnemu okraju.
To pravilo pa ima na Kranjskem v treh mestnih volilnih okrajih (Idrija. Kamnik in Metlika) svojo izjemo. S temi mesti namreč volijo tudi nekateri zunaj pravega ob-mestja ležeči oln-inski deli, oči vidno radi tega, ker se njihovi interesi približujejo mestnim in so celo tako istovrstni, da se lahko govori o interesni skupnosti in torej tudi o pravi
LISTEK.
IjplDčal Io je.
Juraj L u b i č.
Ako si more človek pomagati v vsakem slučaju tega nerodnega življenja, je to gotovo zelo prijetno in koristno. Pavel Godce je bil tak srečen človek. Ne le, da ga je Bog obdaril z vsem, kar stori človeka na zunanje priljubljenega, tudi lastnosti mu je dodal v obilici takih, da je Godec prav dobro izhajal v boju za življenje. Brez njega ni bilo niker nič, bil je alfa in ornega vsakega zabavnega podjetja; saj je imel vodilno vlogo v malem krogu svojih pajdašev »umetnikov«, ki so imeli vse godove v malem mestecu, vse veselice, jubileje in druge enake dogodke skrbno zabilježene, ali se je potem slo za imenitno osebo okrajnega glavarja ali pa za neznatno osebieo županovega hlapca pijače je bilo ob vsaki priliki nekaj, tukaj več, tam lnanj, toda pilo se je h' in to je bila glavna stvar Kolo se mora mazati, da teče, muzikant pa mora zalivati, da se mu grlo ne zasuši. To je pravilo, ki obstoja od pamti veka in ki bo veljalo do tedaj, ko nas bo vabila večna trobenta zadnjemu ljudskemu
shodu. In ravne* naš Godec se je strogo držal tega pravila, češ, ali pošteno, ali pa nič.
V svojem mizniku je imel Godec staro prati ko, ki jo je prebiral vsak dan, boječ se, da bi mu kak kozarec vina tako po neumnosti ne odšel. Bilo je pa toliko rdečih črt in znamenj v tej pratiki, da se je samo on na to izpoznal. Potem se nikarte čuditi, da je bil Godec tako zaposlen, da mu za druge reci ni preostajalo časa. Ako ni imel umetniškega posla, sta mu pa opica ali maček delala dovolj ne-prilik. Tedaj pa je taval z uniform-sko čepico, ki mu je slonela le na desnem, vsled tega že prav zveriže-nim tihlu, z izbuljenimi očmi in čudno oteklim modrikastim nosom po mestu.
»Aha!<' so dejali ljudje: »Ta je imel pa včeraj zopet svoj dan.«
Vesel pa je bil Godec svojega poklica in ponosen nanj, to pa tembolj, ker je, Bog ve, po kateri poti prišel celo do atributa »kapelnik«. Za to pa je moral tudi znati »repre-zentovati« in to mu ni bilo težko. Kot prototip starokopitnega malomestne-ga muzikanta je ob umestnih prilikah znal zbijati zgoee dovtipe, on je celo verze stresal z rokava in jih takoj vglasbil ter s tem svoje verne poslušalce naravnost panal. Še sedaj kroži nekoliko njegovi^ »pesmic« v nižjih slojih po mestu, toda dnevne
svitlobe ne prenašajo, za to ž njimi ne moremo postreči. To pa lahko povemo, da so kar »za poč't«.
Do navadnega dela Godec ni imel zmisla; bilo je nasproti njegovim umetniškimi idealom preveč prozaično. Ti ideali pa so bili seveda umerjeni po njegovi pomanjkljivi naobrazbi spojeni s šepavo naravno nad ar jenost jo.
Vsako leto komaj enkrat dobro osnažen krilorog, ki je nosil na svojem telesu razne znake vročih bojev za umetniško čast, je bil njegov ljubljenec, njegov zaklad, njegov Bog. Zaslužil pa je vse spoštovanje kot starina. Pravijo, da se je še Godcev prastari oče nanj učil trobiti.
Kadar je naš Pavel trobil, tedaj ga je bilo lepo videti. Rdeča lica so se mu debelo uapihnila, izbuljene svoje oči pa je pošiljal nekam v nepregledne višave, da je izgledal kakor zamaknjen svetnik. Glasovi, ki so so vili iz inštrumenta, so bili taki, da bi bili obudili mrtvece iz večnega spanja in bi celo jeriška trobenta svojemu tekmecu morala prepustiti prednost. Tisti, ki so imeli v muzi-1. al nem oziru kosmata ušesa, so ob tem same slasti požirali sline in so se topili v neznanski lepoti umetniškega proizvajanja posebno tedaj, ako se je glas med dolgo potjo mlin-čenega roga sam s seboj skregal in je mesto visokega tona zapustil svoje
zvito skrivališče želodec in jetra pretresu joč »kikser«.
»Oh, ta zna!« so se čudili »kje se je neki tako lepo naučil!« in kapelniku Godcu se je taka zaslužena pohvala prav prilegala.
Predpust je bil navadno tisti čas, ko umetnik Godec ni in ni mogel priti do pravega počitka. Moj Bog, ljudje se ženijo, radi plešejo in znano je, da ob pričetkn človek ne misli, pozneje jia pozabi na kouee. In kdo je še videl kako ženitovanje, kako plesno veselico brez godbe! &e nikdo. Kjer ni godbe, tam ni veselja, kjer ni veselja, tam ni življenja-, torej je godba življenje. Za tako življenje pa je moral skrbeti edinole naš Godec, i, kako ne, saj je bil vendar nenadomestljiv in bi bila kapela brez njegovega kriloroga višek prave mačje godbe. Godec je torej tro bil po noči in po dnevi, po dnevi in ponoči, zato je prišel večkrat šele čez par dni domov, izmučen, izdelan, kakor poštno kljnse.
Njegovi dosmrtni družici pa to nikakor ni bilo po godu. Bila je mačje nravi. Igrala, prilizovala, dobrikala bi se bila rami svojemu možu, pa kaj, ko je bila vedno le godba prva, ona pa ni mogla nikdar priti na vrsto. Z dobra ni bilo pri možu ničesar doseči, to je dobro vedela, zato je že bila opustila vse ublaževalne poskuse. Pokazala je to-
rej svoje krempeljce,kadarkoli jih je mogla. Ker je pa bil naš Godec, kadar je domov priromal, izredno »duhov iu, je morala uboga mučenica v prepiru, ki je vsled tega rt dno nastal, podleči. To jo je bolelo. Čakaj, si je mislila, te bom že enkrat izplačala. Godt^e ni imel daru potrpljenja. Nikdar ni mogel pričakati, da mu je v noči trkajočemu na vezna vrata prišla ženica odpret, in naj je še tako hitela. Godrnjal je, preklinjal in z nogami teptal po tlaku, da je v8c sosede zbudil. Tukaj, je dejala Godce vka, se bo mogoče vsaj malo maščevati in maščevanje, oh, kako je to sladki)!
Ni ji bilo treba dolgo čakati.
Že prihodnji teden je sladko ginjeni Godec na pol zmrznjen ob tretji uri v noči ropotal na vezne duri nestrpno kličoč svojo ženo, da mu hitro odpre.
Žena se dolgo časa ni hotelu niti oglasiti. Ko pa je Godec tako pričel lomastiti, da se je hiša stresala, je prišla do besede.
»Kjer si bil do sedaj, butara pijana«, dejala je prav jezno: »Tja pojdi nazaj! Jaz se zaradi tebe ne bom prehlajala.«
Tristo Matičkov, takega tona pa Godec še ni bil slišal iz ust svoje žene. To ga je tako osupnilo, da se je streznil in se je svoje žene skoro zbal.
15
ci do skupnega zastopstva v nem zboru. Take izjeme morajo obstati pred duhom zakona in imajo svojo oporo v dolgoletni skušnji ter
v sad« vnih verificijskih sklepih kranjskega deželnega zbora.
Dočim stoje v drugih mestnih volilnih okrajih, kojih okoliš se ne krije z občinskim ozemljem, kakor na primer v Postojni, Krškem itd. maloštevilnim, tudi lokalno strogo ločenim mestnim volileem nasproti njih število daleč presegajoči kmet ski volilci, se kaže, da v Idriji, Kamniku in Metliki s pravimi meščanskimi volilci soVoleči kraji po svojem številu prvim nasproti sploh ne pridejo v poŠte v, pač pa da stanu jejo ti nemestni volilci v neposredni bližini in imajo ž njimi enakovrstne interese, iz katerih se je izjemna praksa izcimila.
Kar še posebno predležeči slučaj kamniške mestne volilne pravice zadeva, bodi omenjeno, da obstoji občina Kamnik, kakor je to tudi iz razsodbe državnega sodišča z dne 8. julija 1902 št. 215 d. s. razvideti iz sledečih delov:
A. iz mesta Kamnik, obstoječega i/, mesta in predmestij Sutna. Novi trg, Podgoro in Graben;
B. iz neposredno na obmestje mejočih krajev: Fužine, Kosiše, Kavne, Perovo, Zale in Zaprice.
Od 1. 1S8:$. volila je c e i a občina Kamnik, torej ne samo mesto Kamnik s predmestji, v mestnem deželnozborskem volilnem okraju. Šele pri zadnji deželnozborski volit-
vi je poskusilo mestno županstvo to dobro utemeljeno in neizpodbijano prakso prelomiti s tem , da je predložilo za občino Kamnik imenik mestnih volileev in poseben imenik kmetskih volileev. Pri tem se pa županstvo ni ravno držalo čiste ločitve med mestom s predmestji in ostalimi občinskimi deli, marveč sprejelo je med mestne volilee tudi volilee iz Fužin, čeprav ne pripade tale kraj k pravemu obniestju.
To postopanje glede Fužin je po vsem opravičeno, kajti Fužine slede neposredno za Grabnom, njih prebivalstvo ima z onim mesto Kamnik čisto enake življenske pogoje in interese. Enako pravico si pa smejo -prisvajati tudi ostali zgoraj imenovani kraji oziroma občinski deli, kajti tudi oni mejijo deloma z mestom stavbeno zvezani ((Zaprice) — neposredno na mesto in njih prebivalstvo živi pod popolnoma enakimi pogoji, kakor ono mesta oziroma predmestij.
Odločba okrajnega glavarstva z dne 9. februarja 1908 št. 2892 in ini-plicite odločba deželne vlade z dne IG. februarja 1908 št. 71 prs. se izpodbija zlasti tudi iz razloga. d.? je prvoimenovana odločba bila izšla vsled reklamacije Franceta Don lka in da ta reklamacija ni bila v smislu § 25. odst. 1. dež. v. r. pri občinskem uradu vložena,marveč neposredno pri okrajnem glavarstvu.
Ne glede na to, da je bilo okrajno glavarstvo brez dvojbe opravičeno, Dornikovo vlogo smatrati za nadzoroval no pritožbo in jo rešiti in ne glede na to. da je okrajno glavarstvo imelo pravico že na podlagi g 25. zad. odst. dež. v. r. o Dornikovera zahtevku odločevati, dala so glavarju tudi o>tale. pravilnim potom vložene reklamacije zakonit povod k izpodbijani odločbi.
C( se napoled pritožniki za utemeljevanje svojega stališča sklicuje-jo še na tako zvano »meš< ansko korporacijo« oziroma hočejo pripadanje k nji spraviti v gotovo zveze z mestno volilno pravico, se to sklicevanje nikakor ne more imenovati sreč-
nim. Meščan, korporacija je namreč dejanski takozvano razredno premoženje, kojega niso morda vsi hišni posestniki mesta Kamnik in njegovih predmestij deležni, marveč samo gotovo določeno število posestnikov, takozvanih korporacijsko upravičenih hiš. Ako bi se pustilo posestnike korporacijsko neopravičenih hiš ob stravu, bi se od županstva predle ženi t men i k mestnih volileev zelo znatno /niža:. V tem razumevanju duha zakona 'ii pri naslombi na več kot 25-letno, iieizi>odbijano prakso je deželna vlada tudi v dveh drugih mestno volilno pravico zadevajočih rekla-i.-*'eijskih slučajih (Vrhnika in l.ivk) odločila.
Javna razprava.
Pri javni ustni razpravi je za-sttipnik pritožbe pobijal interesno skupnost mesta Kamnik z njenimi predkraji; tudi stavbena zveza oboto-ji le pi i Fužinah.
Protizakonita  praksa    ne more povzročiti    priposestovanja volilne pravice že zaradi tega ne,   kei   pr -stoja volilna 'pravica osebam, ne pa h is. m, voli ina pravica na novo o\>-rasle generacije ni mogla   zast*-t::»;:. popiiai al je na to, da je izpodtvpoM odločba i:'a   .sied niuogolerne    n i-pat'ne lek'.naacije; zlasti je inop\>,> vh»ž.«t 11 .Jitina« ijo po judiitatun -lr ,' -. v i * - -1»- -1 sodišča samo ;>roti posti ■ /. mi«  . -«• Li m in :»e proti cel min v »!;! • r» u m miku.
Zastopnik c. kr. notranjega ministrstva je najprej natančno razpravljal, da je najti v besedilu dež. vol i v nega reda in deželnega reda dokazov za razumevam zadev nih mest v ožjem in širjem pomenu; praksa je torej iskala svoje mi vodilo zunaj za-konovega besedila v načelu interesnega zastopstva in sporne mestne občine združevala ali ločevala, kakor se je pač enaki>sl interesov raztego-vala na mesto ožjega ali širjega pomena. V Kamniku pa ne obstoji ne siimo med mestom in predkrajem Fužine, kakor pravi pritožba, ampak med mestom in vsemi predkraji odločna interesna istovetnost.
Da stoje hiše meščanske korporacije v mestu v pravem pomenu, ne dokazuje proti istemu ničesar, kajti korporacija obsega le gotove hiše mesta brez prostorne omejitve. Formalnih napak pri reklamacijskih o;! ločbah ni; kajti ne glede na Dornikovo reklamacij'.) so bile tudi po obliki pravilne reklamacije predložene in okrajno giavars*vo je vrhu tega bilo opravičeno uradoma postopati, ker temu ni nobene meje po številkah.
Zastopnik pritožbe zanika v repliki dvomijivost besedila dež. volilnega reda. Deželni volilni red govori v občinah pri določbi mej za mestne volilne okraje, ampak pri naročila občinam, da predlože volilne imenike itd. Občina kamniška, mora dva volilna imenika predložiti, to veli <!»--/.. volilni red in ničesar več.
Razsodba drž. sodišča.
Vsa rabulistika ni dež. vladi ni-česar pomagala. C kr. državno sodišče je izreklo, da je deželna vlada prelomila postavo s tem, da je kmetske volilee iz zgoraj navedenih vasi, pripadajočih politični občni kamniški, uvrstila med mestne volilee. Svojo razsodbo je c. kr. državno sodišče utemeljilo z naslednjimi razlogi:
O priliki zadnje deželnozborske volitve v vojvodini kranjski je c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku dne 9. februarja 1908 št. 2892 odloČilo, da so v mestnem deželnozborskem volilnem okraju: Tržič, Radovljica in Kamnik k vol it vi opravičeni   ne sa-
mo volilni opravičenci mesta Kamnik, ampak vsi opravičenci selske občine (Ortsgemeinde) Kamnik, torej tudi volilni opravičenci k tej občini pripadajočih vasi: Koziše, Ravne, Žale, Zaprice in Perovo, da je torej napraviti samo en, vse volilne opravičence selske občine Kamnik obsegajoči imenik. Obenem je že vsled tega odbilo reklamacijo Blaža Logarja radi prepisa Ivana Exlerja, iz mestnega volilnega imenika v imenik kmetskih volileev iz razloga, da v selski občini Kamnik imenika volileev kmetskih občin sjiloh ni in da so vsi volilni opravičenci opravičeni k vol it v i v razredu mestnih volileev. To odločbo je deželna vlada dne 18. februarja 1908 št. 3488 potrdila. ^- Proti tej odločbi sta krajevna občina Kamnik in Blaž Logar suh praes. 3. marca 1908 št. 118 vložila pritožbo pri c. kr. državnem sodišču. K pritožbi pa je legitinovan — le Blaž Logar kot volilee v mestu Kamnik, ne pa tudi občina Kamnik, ker ona sama v tem mestnem volilnem okraju ni upravičena k volit vi.
Odločba o pritožbi Blaža Logarja je odvisna od tega., je I i so po v vojvodini kranjski veljavnem volilnem redu v mestnem vol i Imun okraju Tržič, Radovljica,Kamnik k volit-vi opravičeni samo volilci mesta Kamnik ali pa vsi volilci cele občine Kamnik, brez razlike, če pripadajo mestu Kamnik ali drugim deležem občine Kamnik.
Izrecne postavne določbe o tem vprašanju nima niti deželni volilni red od leta 1801., niti sedaj veljavni volilni red od leta 1898. Po prepričanju c. kr. državnega sodišča pa govorijo tehtni razlogi za to, da so v vojvodini kranjski v volilnih okrajih mestne skupine k vol it vi opravičena samo v te okraje uvrščena mesta in trgi, ne pa tudi ostali s temi mesti in trgi v eno občino združeni kraji.
Tako bi bilo najprvo po volilnem redu z dne 20. februarja 1861, kajti v § 3- tega volilnega reda, ki govori o volitvi poslancev mest in trirov, omejili so se mestni volilni okraji na mesta in trge, ne pa na selske občine. — Nadalje izreka § 9. odstavek 2 tega volilnega reda načelo, da se kmetski volilni okraji sestavljajo iz v tem volilnem okraju ležečih občin, toda izvzemši po § 3. k volitvi poslancev opravičena mesta in trge. — Iz tega je pač razvidno, da so iz kmetskih volilnih okra jev, ki so po sodnih okrajih sestavljeni, izvzeta le mesta in trgi, ker so samo ta po § 3. k volitvi poslancev v mestni skupini upravičena, ne pa cele občine, ki nosijo ime takega nista in trga, torej posebno ne tisti v § 3. neimenovani kraji, ki tvorijo s lakim mestom ali trgom eno občino skupaj. Dosledno določa S 20. v odstavku '.). da je v volilnem razredu mest in trgov volilne opravičence vsakega po S B. v ta volilni razred uvrščenih krajev v eden volilni ime--nik vpisati, nasprotno pa odstavek 4. za kmetske občine, da je volilni imenik tega volilnega razreda sestaviti po selskih občinah.
Na Umi pravnem položaju ni volilni red od leta 1898. ničesar izpre-menil: kajti tudi ta uvršča v mestne volilne okraje samo mesta in trge, ne pa selske občine, tudi on govori v mestne volilne okraje zadevajočih §§ 3., 4., 20., 27., 29.. 31. samo o »krajih«, oziroma o »mestih in trgih«, ne pa o občinah, tudi on ima v § 20. odst. 3., določbo, da je v volilnem razredu »mest in trgov« volilne opravičence vsakega po § 3. v ta volilni razred uvrščenega »kraja« vpisati v en volilni imenik, dočim je po
»Ne bodi vendar neumna, Katka«, je moledoval v mehkem tonu: »Zunaj je tako mrzlo, pa zaspan sem.«
Nič odgovora.
Hudiman, kaj bo to.
»Katka — Katka! Saj veš, da te imam rad«, je milo prosil. »Odpri, odpri, da ne zbolim. saj poznaš mojo naturo.«
V hiši se ni nič ganilo.
Za obupati! Kaj pa je vendar šinile v mojo staro, da je danes taka! Če jo pa niso sosede našuntale. Ćakaj no, poskusim na drug način.
Pri veznih vratih je bilo malo okence. V to je vtaknil Godec svojo glavo in je na pol glasno zaklical:
»Katka! — Katka!«
Nič odgovora.
»Katka! — Ali slišiš!«
Iz pritlične sobe je prišel odločen ženski glas:
»Sem ti že povedala!«
»Ali Katka! Poslušaj me vendar — en goldinar ti dam, samo hitro odpri--«
En goldinar, si je mislila God-čevka, ha, to pa ni kar tako. Godec v denarnih stvareh ni bil preveč radodaren. To je čutila njegova žena, ki je morala za vsak vinar posebe beračiti in ga navadno ni imela okroglega v žepu. Eri goldinar! Ta obljuba jo je sladko iznenadila. Pozabila je na svoj maščevalni sklep. Nekaj ča-
sa je še molčala, kakor da bi bila neizprosna. Ko pa je njen mož zunaj še lepše prosil in delal razne obljube, mu je šla odpirat.
»Naj bo« nagovori čakalen s hl i njeno resnostjo. »Ampak danes zadnjo pot. Da me pa ne boš prevaral — kje je goldinar? Tukaj sem ga daj skozi okence, potem pa od prem.«
»Na, tu ga imaš!«
Ko je Godec vstopil v vežo, mu je prišla mahoma prav hudimanska misel. Zgrabil je svojo ženo za roko, jo zasukal in jo z vso silo pahnil skozi vrata vun na sneg, vrata pa je zaklenil.
Žena v lahki nočni obleki, uvi-devši, da se je v lastno past ujela, glasno zajoče.
»Odpri, šema, kaj to delaš, kaj ne vidiš, da sem gola! — Jojmene, kako se bom prehladila!«
»O, le čakaj, starka, le čakaj še malo«, se norčuje Godec. »Boš videla, kako je to fletno. Prej sem stal jaz na mrazu, sedaj pa je vrsta na tebi--«
»Ali ti si dobro oblečen, jaz pa sem naga. — Ali boš takoj odprl, ali ne! — Vse sosede bom vkupej sklicala —«
»O, le kliči le, ako te ni sram, saj bodo videli lepo strašilo brez vstopnine, haha!«
Godčevka je tarnala, da bi bila
trd kamen (»mehčala. Godcu pa je tako dobro delo pri srcu, da je svoji stari tako hitro vrnil, da je pozabil na lastno utrujenost in je pustil že no v dobri meri pokusiti slast mrzle zimske noči.
»Pavel! l^epo te prosim«, priganja revica z zobmi šklepetajoč: »Odpri! — Odpri no — pa hitro, če ne, je po meni.«
»I, saj tudi po meni ni bilo — jaz se pa prav dobro počutim«, se ji roga Godec. »Človek se mora vsemu privaditi.«
»Pavel! - Pavel!«
»Veš, Katka, danes je bilo pa res imenitno---«
»Ali boš hitro odprl —--!«
»Ti še ne veš, kje sem bil — tam pri Francki. Oh! Kako ima mene ta punica rada —!«
»Grem po policaja, če ne boš odprl.«
»— -— celo noč smo pili, trobili pa plesali. Veš, pa Francka te da prav lepo pozdraviti. Je rekla, da si ti prav fletna ženska. Pa tisti je bil tudi tam — ves, tisti bogati Marko, tvoj prvi ženin, ki te je ves očaran od tvojega zlatega srca pustil na cedilu, da sem potem jaz pobral te dragocene ostanke —.«
»Jezus Kristus vendar! Tak pa nisi bil Še nikdar--.«
»Kakor ti ne do danes. Bog ti vrača, kakor vidiš. —  Pa veš, Ma-
odstavku 4. v volilnem razredu kmetskih občin volilne imenike sestaviti po selskih občinah.
Pomisleke utegne vzbujati samo § 9. v odstavku 2., ki se v deželnozborskem volilnem redu, od leta 1898. tako glasi, da v volilnem razredu kmetskih občin, ki so omejene po sodnih okrajih (§ 7.), — v dotičnih sodnih okrajih niso obsežene občine, ki so uvrščene v volilni razred mest in trgov. Namesto v deželno-zborskem volilnem redu od leta 1861. rabljenega izraza »uvrščenih mest in trgov«, je tukaj postavljen izraz »uvrščene občine«. Toda iz tega st* m1 more sklepati, da je bila nameravana globoko segajoča izprememba, fla bodejo, ne kakor dosedaj v mest ni skupini volilno opravičena samo mesta in trgi, ampak cele dotične selske občine, kajti določitev med mestnim volilnim okrajem se ne izvršuje v tem § 9. ampak v § 3. Ta pa uvršča v mestne volilne okraje, so glasno s § 3. deželnozborskega volilnega reda od 1. 18(51. samo mesta in trge, ne pa' dotične selske občine. Ravno tako, kakor v deželnozborskem volilnem razredu od 1. 1801. je tudi v onem od 1. 1898. glede mest nih volilnih okrajev zmeraj govor le o »krajih« iziroma mestih in trgih, ne pa o selskih oličinah (§§ 3., 4., 20., 24., 29., 31.). iz tega se da sklepati, da je v S 9. odstavek 2. volilnega reda 1898 rabljeni izraz »občine« samo netočen, ki na prejšnjem pravnem položaju ničesar ne izpreminja.
Tako razumevanje podpira s]noter novega deželnozborskega volilnega reda od leta 1898; ta je bil edino le-ta, dosedanjo posredno volitev v kmetskih volilnih okrajih nadomestiti z neposredno volitvijo, nikakor pa izvršiti še daljnih izprememb.
To mnenje se uporablja tudi v praksi uradno, kajti kakor je iz pro-tispisa razvideti, je praksa ta, da obsegajo v vojvodini Kranjski mestni volilni okraji le v § 3. imenovana mesta in trge, ne pa dotične selske občine.
Selske občine pridejo torej načelno le tam v poštev, kjer se pojmi mest in trgov, ter selskih občin krijejo, z drugimi besedami tam, kjer Obstoji selska občina le iz »mesta« ali »trgacc, ne pa še iz drugih krajev. — Kjer pa obstoji selska občina iz mesta ali trga in vrhu tega še iz drugih krajev, tam pa spada tudi po praksi samo mesto oziroma trg v mestni volilni razred, dočim se uvrščajo drugi kraji v volilne okraje kmetskih občini
To je v praksi vodilo. V prak-i pa to vodilo ni brez izjeme. Zlasti naj velja taka izjema za Kamnik, ker se tukaj slovom v uvodu navedenih odloči) uvrščajo ne samo mesto Kamnik, ampak tudi še z njim v enO selsko občino združeni kritji: Kosiše, Ravne, Žale, Zaprice in Perovo, torej cela selska občina Kamnik v mestni volilni okraj.
Po prepričanju e. ki*, državnega sodišča vendar ta izjema postavno ni utemeljena. Po uvodu § 3. volilnega reda 1863 in 1S9S je samo mesto Kamnik uvrščeno v mestni volilni okraj Tržič, Radovljica i i i Kamnik. Fvrščenje z mestom Kamnik v eno občino združenih krajev: Kosise, Ravne, Žale, Zaprice in Perovo, pa prekoračuje zakon, ono pomeni nedopustno raztegnenje zakona in ne samo ekstensivno interpretacijo. Ce imajo ostati z mestom Kamnik v eno občino združeni kraji: Kosiše, Ravne, Žale, Zaprice in Perovo takozvani mestni značaj ali ne in če so z mestom Kamnik krajevno zvezani ali ne itd., ne odločuje; na vsaki način niso, kar   priznava   tudi proti-
rička. tista črnooka golobičica je bila tudi tam —in Zefka. Danes sem bil cel turški paša. Oh, še sedaj se mi sline cedijo po teh božjih igračah. Tudi od teh dveh ti imam pozdrave izročiti.«
»Jaz bom umrla! Pavel! Pavel!«
»Eh, nič se ti ne mudi. Saj si še mlada,   — frajlica vsako četrto
leto imaš svoj rojstni dan, ko si rojena devetindvajsetega februarja -boš lahko smrt goljufala in še trobila sodni dan —.«
»Pavel, Pavel!  Hii-u-u-u-u !«
»No« končuje Godec velikodušno: »Naj pa bo, ako trdno obljubiš, da se boš poboljšala. Pa — seveda, kakor meni tako tebi. Jaz sem ti moral plačati en goldinar vstopnine, no, saj jaz sem dober človek, več tudi od tebe ne zahtevam. En goldinarček torej, pa hajd noter v božjem ime nit!«
Hočeš, nočeš je Godčevka porinila svoj komaj zasluženi goldinar z bridkim vzdihom skozi okence, na kar jo je Godec pustil v hišo.
Ko je na pol zmrznjena nesreč-niča glasno godrnjaje hitela v spalno sobo, je med potjo svojega moža srdito dregnila s pestjo v rebra. Godec pa jo je sinejoč se tolažil z besedami:
I, kaj češ, ljubica — zmeniti se je!«
spis, deli mesta Kamnik, ki je samo uvrščeno po § 3. v mestni volilni okraj: Tržič, Radovljica in Kamnik. Volilna pravica v tem mestnem volilnem okraju bi se mogla tem krajem, ki nesporno niso deli kraja mesto Kamnik, podeliti edino-le po zakonu, nikoli po praksi uradov, katera vrhu tega ni bila v tem volilnem okraju nepretrgana. Iz dopisov c. kr. notranjega ministrstva z dne 8. oktobra 1901 št. 7377 in 1. novembra 1901 št. 8025, nadalje deželnega odbora kranjskega z dne 2. junija 1902 št. 188 je namreč razvidno, da so volile vasi Kosiše, Ravne, Žale, Zaprice in Perovo v deželnezborskih dobah 1893- 1901 sicer v mestnem volilnem okraju, v deželnozborski h dobah 1861—1877 pa v kmetskem volilnem okraju Kamnik-Brdo.
Iz navedenih razlogov je prišlo c kr. državno sodišče do prepričanja, da po volilnem redu od 1. 1861. in 1. 1S98. z mestom Kamnik v eno občino združeni kraji: Kosiše, Ravne, Žale. Zapnice in Perovo ne pripadajo k mestnemu volilnemu okraju in vsled tega se je moralo razsoditi, da se je z odločbo c. kr. deželne vlade z dne 15. februarja 1908 št. 3488 Blažu Logarju v mestu Kamnik pristoječa deželnozborska volilna pravica kršila.
Nauk te razsodbe.
Razsodba e. kr. državnega sodišča je znamenitega pomena ne samo za Kamnik, nego tudi za različna druga mesta na Kranjskem. Razsodba namreč splošno določa, da so v vojvodini kranjski pri deželnozbor-skili volitvah v volilnih okrajih mestne skupine opravičena k volitvi samo v te okraje uvrščena mesta in trgi, ne pa tudi vasi, ki so s temi mesti in trgi združeni v eno občina.
Zveza jugoslovanskih hranilnic.
Denarni zavodi v Avstriji repre-zentujejo ogromne vsote. Po zadojih podatkih bilo je v Avstriji 611 hranilnic, 6375 zadrug in 79 bank Hranilnice so ime'e premoženja 4748 milijonom,   zadruge 1454  in banke 426.
Posebno krepko se razvija zadružništvo. N* našem jugu imamo že dosedaj Čez 1C00 zadrug Naše zadružništvo razpolaga z ogromnimi vsotami in je dobro erganiz v&no. Napreduje krepko, je solidno ia se bode Se bolj razvilo. Naprava naina je praktična, zares sueja na. A kar je glavno, je to, da so zadruge na So-venskem v slovenskih rokfch V tem oziru smo terej stmostojni in neodvisni.
Sosednja dežela ram je Hrvaška. Tadi tam imajo zadruge, te da te za drega niso Hrvutcm to, kar so nam Slovencem naše slovenske zadruge Hrvaške zadruge v banovini niso nič drugega, nego p hlevrje podružoioe centrale, ki ima 870] sedrž v Budim pe5ti, kjer imaio popolno vodstvo v rokah Madžari Knjigov« dstvo in bla-gajniŠtvo za vse hrvaške pudružnice izvršuje se v Bud mpe*ti. Madžari torej brez sodelovanja Hrvatov »trni določajo kredite si dovo jujejo posojila, četudi madžarski gospodje v Budimpešti nimajo ni pojma o krajevnih razmerah v banovini, ali oni dovoljujejo posojila kmetom v banovini. Ves hrvaški denar se naravnost steka v budimpeštansko blagajno, tako da hrvaške podružnica nikdar nimajo jasnosti  o svojem   denarnem stanju.
Zdaj   se je   priklopila Bjsna in Hercegovina Avstriji   V Sarajevu se
(Dalje v prilojri)-
0 ftudentovftlh ulicah.
Ljubljanska povest. (Dalje.)
Točno ob določeni uri se   je na koncu Studentovskih    ulic ustavil;« dvovprežna kočija, v  kateri je sedel tolst, rdeeeličen mož   srednje staro sti, zadovoljni gostilničar Rožanc, ki si je iz najskiomnejših začetkov po majral do dobre eksistence   in je se daj iskal    primerne    jrospodinje za svojo obrt in primerne žene za svojo osebo. Oblečen je bil že  skoro civilno, dasi te noše še1 ni bil prav vajen Na njegovih   debelih   prstih   so se svetlikali močni prstani z raznoboj-nimi kamni, na okroglem trebnsce-ko pa je počivala debela zlata ven žica, ob kateri so viseli   različni  t > larji, prašičji zobje in svetinje.
Helena se je bila   opravila kar najlepše in je bila tudi poskrbela, d« se ji sosede ni bilo treba sramovati. Toda ko je sedela v kočiji poleg sede in nasproti Rožaneu, ji   je }*> stalo vendar nekam tesno   pri srca. Začela se je bati, da bi jo kdo iz kroga grofice Lici zapazil in čutila je, da ta ženska in ta postavni   in pri jazui gostilničar vendar nista prava družba zanjo.   Rožanc pa se je čutil jako veselega in zadovoljnega. Govoril je glasno, pozdravljal kričaje vsakega znanca, ki ga je videl na potu
1. Priloga ^iB»eBsMPW« Harodn" it. 47. dne 27. lebrnvarja 1909.
vsote pupilarnega denarja, ali nekoliko se bodo vendar omladile. A to je namen vsake organieaoije, da na prednje s Časom in da tako zadoSča novim in odraščajočim potrebam.
Storili smo svojo časnikarsko dolžnost, da smo opozorili na to nnjno organizaoijo jugoslovanskih hranilnic. Zdaj naj govore hranilnice.
Obrambni vestnih.
Še enkrat: Kal le * nabiranjem i,m obmejne Slovence11?
Na tem medtn smo že enkrat pozvali tiste, ki nabirajo denar za obmejne Slovence, naj pridejo z ra čuiii na dan. C-la sbvar se nam zdi čimdalje sum^jivejša. Slovenska jav nost še vedno ne ve, kateri možje so za to akcijo, a kar je najhuje: dosedaj še niti vinarja niso izkazali, kam je Šel nabrsni denar. In vendar morajo biti nabrane že lepe vsote. Opetovano so takozvani katoliški časopisi poročali, da je odšel zopet vagon užigalio v ta namen iz Ljub* ljane Nadalje se prodajajo v te zagonetne svrhe koleki, pisemski papir ter se vsiljujejo že celo računski listki po gostilnah. Izdelani nadpisi na teh predmetih: nV pomoč obmejnim Slovencem" premotijo marsikaterega rodoljuba. Nihče bi ne ugovarjal takšni pomožni akciji, še pozdravljali bi jo kot tovaršico v obrambnem delu, toda glavni pogoj so jasni ra Čuni. Naša šolska družba sv. Cirila in Metoda izkazuje javno vsak vinar dohodkov in izdatkov.
Bodite tako odkriti tudi Vi nob-mejniki"! A dosedanji tajinstveni molk nam vzbuja nehote spomine na — potresai zaklad v Ljubljani, o katerem tudi še danes nimamo računov. Ne moremo sicer prav verjeti govoricam, da gre ves denar „za obmejne Slovence1* v žep — katoliškim tiskovnim društvom, oziroma za naročnino nSiov. Gospodarja" itd. — Dokler ni v tem oziru jasnosti, pozivamo vse prave rodoljube, naj bodo previdni. Naše edino obrambno dru-št70 za vse Slovence je družba sv. Cirila in Metoda, ki ima jasne cilje in — Čiste račune — In Se nekaj! Pri vsej akciji „za obmejne Slovence" poroča ravno sedaj „Siov. Gospodar", da v Šfc. Ilju Nemci tako grabijo posestva, da bo cela občina pri prihodnjih volnvth izgubljena za Slovence.
Slovenski dako*ščinl ?
Znano je, da v glavnem vodstvu nemškega »Schulvereina* sode zgolj nemški liberalci, ateisti in luterani. To pa ne zadržuje nemških duhovnikov, da bi ne pomagali snovati podružnic tega društva. Celo v odbor se dajo voliti, ker jim je Beroiin bližje srca, kakor R m Ravno te dni so poročali nemški časniki, da se je v Wortschaohu pri fcJelzthalu na Sta jerskem ustanovila podružnica „Schul-vereina" ter s ponosom pristavljajo: ^Pristop domačega župnika, zelo nemškozavednega duhovnika je imel za posledico, da so župnikovemu zgiedusledilimnogo brojni domačini, ki so sicer v n a -cijonalnih stvareh skrajno boječi." — Tudi v Dechankkirchau sta pristopila oba domača duhovnika k novi podružnici, a župnik si je sam želel, da so ga izvolili za blagajnika In kako je pri nas Slovencih, ki imamo v šolski družbi sv. Cirila in Metoda edino obrambo za svoj narodni obstoj v boju proti silnemu in brezobzirnemu sovražniku? Žalostna nam majka!
Pred zasedanjem državnega zbora.
Dunaj, 26, februarja. Kakor v poučenih krog'h zatrjuiejo, je baron Blenerth pripravljen vse storiti, da omogoči redno delovanje dri. zbora. Kar se tiče trditve, da bo vlada v slučaju, da bi parlament ne funkcijo-niral, razpustila zb< rnioo, naglašajo v vladnih krogih, da baron Bienerth ne računa s to eventuvalnostjo. Najskrajnejše sredstvo, po katerem bo posegla vlada v tem slučaja, je zopetno zaključenje drž. zbora.
Kar se tiče celavnega programa za bodoče zasedanj**, želi vlada, d se do Velike noči reši rek rut na pred loga in zakonski načrt o podržavljenja železnice. Ta zakonski načrt bi se naj brez prvega čitanja izročil odseka. O rekratni predlogi se ima vršiti prvo Čitanje, ker to zahtevajo socialni demokrat je.
Dunaj, 26 februarja. Krščansko-\ socialna stranka vztraja pri kandidaturi dr. Pattaija za zborničnega predsednika. Kakor zatrjujejo, je večina poslancev z zadovoljstvom sprejela to kandidaturo. Vobče je določeno, da se na posestnem stanju posameznih strank ne sme ničesar spremeniti.
Za predsednika se torej ima voliti Član krščansko socialne stranke, za podpredsednike pa vsi dosedanji podpredsedniki. Tudi v razne odseke bi se naj volih vsi t sti poslanci, ki so biii v preteklem zasedanju njih Člani. V dobropončenih krogih so mnenja, da bo vlada brez odlaganja razpustila parlament, ako bo katerakoli stranka z obstrukoijo zavirala redno delovanje zbornice.
Vojna ali mir?
Osemstotisoč mož v obrambo Srbi|e
Kolonija, 26. februarja. nKol-nisohe Zeitung" javi-a iz Petrograda: Ruski listi naglašajo, da piše avstrijsko Časopisje vedno bolj izzivalno proti Srbiji. Evropa mora takoj intervenirati, ako noče imeti vojne. Javno mnenje na Ruskem ne bo pripustilo, da bi Avstro - Ogrska zarobilo Srbijo. Na jesen se je samo v Fetrogradu priglasilo SOČO prostovoljcev za srbsko armado. Ako pride do vojne med Avstro Ogrsko in Srbijo, bo Rusija nastopila z 800.000 možmi v obrambo Srbije, če bi A vstro-Ogreka navalila na Srbijo, je vojna z Rusijo neizogibna, in ker bi se v kor.fl kt takoj o mešali zavezniki, bi nastala splošna evropska vojna.
Francije ne bo ničesar storila brez Rušile.
Pariz, 26 februarja. Francoska vlada se trudi, da bi pridobila Rusijo za prijateljsko posredovanje v B-l-gradu. Ako bi pa Rusija proti pričakovanju tako skupno intervencijo veles 1 odkloniia, se bo tudi Francija odtegnila tej akoiji, ker absolutno neče priti v nasprotje s svojo dolgoletno zaveznico. V vladnih krogih izjavljajo z vso odločnostjo, da se Franoija pod nobenim pogojem ne bo ločila od Rusije.
„Des Pndels Ker a'
Dunaj, 26 frbruarja. „Diploma-tisehe Korre^pondenz" javlja, da mora rešitvi srbske krize in naj se ta kriza reši na ta ali na oni način, slediti odstranitev dinastije Kara* gjorjevičev s srbskega prestola. Kot kandidata za srbski prestol imenujejo priuca Ljudevita Batten-berga, brata bivšega bolgarskega kne^a Aleksandra Battenberga Princ Ljude?t je z angleško kraljevsko rodbino v bližnjem sorodstvu. R jen je v Gradcu in bo meseoa maja izpolnil 55. leto.
je osnovala agrarna in komercijalna banka. To banko imajo v rokah Madžari in so jo osnovali samo za to, da bodo se snovale zadiuge po Bosni in Hercegovini, ia te zadruge ne bodo nič drugega, nego pohlevue podružnice madžarske banke. To zadružništvo torej ne bode v slovanskih rokah Kako pa je s hranilništvom na našem jugu? Dobro in slabo. Slovenske hrani nioe se same od sebe dobro razvijajo, vsaka posamezna deluje za se, nimajo sicer inicijative, ali ljudstvo je ee samo toli zavedno in praktično, da podpira slovensko hranilnici c organ izb«; jo. Ni pa tajiti, da je na slovenskem ozemlju mnogo nemških, to je kuiiburtn iuih hranilnic, ki imajo več prem«, ženja, nego vse slovenske hranilnice, ki zastopajo gotovo več kot 95% prebivalstva. Tako ima mo nemške hranilnice v Ljubljani, Kočevju, Celovcu, Beljaku, Celju, Mariboru, Ptuju, Ormožu, Br< žicah itd. to je vse polno po Slovenskem.
Iz istega razmerja ali reoimo na sprotja so se porodile na Češkem hra nilnične zveze, v^eške hranilnice so stopile na eno stran, nemške na drutro stran, in sta tako nastali dve močni crganizaciji izvanredue potrebe. Tekmujeta in vsaka ima svojo narodno tendencijo, kar se najbolje vidi ob vsakoletnih zaključkih, ko češke hranilnice dajejo podpore češkim napravam, nemške pa nemškim
Slovenskih, oziroma jugoslovanskih hranilnic je že lepo število in še se porajajo nove. To je dobro Slo venskega kapitala je toliko, da ž njim lahko sami upravljamo. Koristi slo venskih hranilnic so gotovo skupne; vse so občinske naprave, vse imajo isti kulturni in strogo narodni smoter, tako da je nujna potreba, da se za skupne smotre združijo Združitev bode v prvem začetku idealna, toda iz nje se porodi realnost s koristnimi gospodarskimi posledicami
Jugoslovanske hranilnice naj se torej združijo in naj m slij o na bodočnost. Prvo korist bodo imele sarae. Prijatelji se bodo vzbujali in množili hranilni eno premoženje, a hrauiinica se bodo same na znotraj krepile, čistile. Notranji organizem se mora pomladiti, stare šablone vreči v šaro. Moderni čas zahteva moderne uredbe. V zvezi jetobčevanje tesneje in iskre-neje, v zvezi je pra70 življenje.
Hranilnice so danes edine, ki so takorekoč brez revizje na zunaj, torej ne na znotraj. Deželnoknežji komisarji ali c. kr. komisarji (okrajni glavarji) imajo sicer neko nadzorstvo nad hranilnicami, ah to nadzorstvo je brez strokovnega pomena. Ti komisarji prihajajo na seje upravnih odborov, tam poslušajo, kako se hipo-tečna posojila dovoljujejo, ali revidirali še niso nobene knjige, ker ne morejo, ker nimajo strokovnega zna nja. Občinski sveti imajo pri biiaceah zadnjo besedo, ali to vemo, da ti le petrjajo, kar se jim predlaga. Skrbeti bode torej treba, da dobe hranilnice zveznega, strokovno naobraženega revizorja. Ta revizor bi bila vez, ki bi spajala hranilnice med seboj, oživljala jih ter vzbujala za napredek. Da bi se vzbudil čut za varčevanje, za to so domaČe hranilnice, a ravno te moderne naprave, kakor drugih, branijo se vodstva hranilnic, in to zato, ker ni strokovnjaka moža, kateri bi jih o tem poučil.
Daljnja posledica hranilnične organizacije bila bi, da bi se osnovala za naš jug osrednja banka teh hra nilnic. S tem se približujejo hranilnice pravemu življenju. V notranjem bistvu bodo si sicer morale ostati enake, tj je neizpremeuljive, in to dotlej, dokler bodo upravljale ogromne
in obsipal Heleno s komplimenti dvomljive kakovosti, katerim se je sam zadovoljno krohota I, dočim se je soseda tako režala, da je postajalo Heleni kar vroče.
Kočija se je pomikala hitro, ker si je Rožanc hotel v Podpeči zagotoviti dober prostru* in ker je hotel prehiteti kočije in kolesije drugih meščanov,ki so vsi hiteli tja ven, koder se je imel vršiti ples pod milim nebom. Kar je Heleno najbolj ž»'turalo, je bilo to, da je imel Rožanc v vozu veliko steklenico vina in da je med potoma neprestano popival.
V Podpeči je Rožanc dobil že nekiij znancev in se nemudoma med njimi utabori 1, dočim sta se Helena in soseda šli izprehajat, ker sta hoteli videti prihod čolnov z ljubijan-sko »gospodo«. Toda ko se je začula godba in so se prikazali prvi čolni, ko je Helena zagledala grofico Lici in njene prijateljice in prijatelje, je kar pobegnila od obrežja in hitela nazaj v gostilno, da bi je nihče izmed gospode ne videl. V tem, ko je yse občinstvo kričaje pozdravljalo <*olne in potem spremljalo došlece na okrašeni gostilniški prosfbr, se je Helena skrivala v hiši. Izgovarjala se je, da jo boli glava, a imela je sa-
težko srce, da ni ostala doma in strah jo je moril, da zapazi njeno Navzočnost baron Plass.
Prav do mraka ni šla Helena iz hiše, dasi sta jo prišla soseda in Rožanc opetovano klicat. Šele ko so zunaj užgali lampijone in se je začel ples, se je Helena upala zapustiti svoje skrivališče. Sodila je, da ji bo mogoče ostati v temi in od daleč ogledovati ples.
Toda Rožanc, ki je že bil nekoliko vinjen, ji je bil neprestano za petami in jo je neutrudno trpinčil z zagotavljanji, da mu neizmerno ugaja, da je ravno taka, kakršno bi si želel za ženo in da ga ni veselja, ki bi ji ga ne storil, samo če bi bila malo prijazna ž njim. To nadlegovanje je Heleno napotilo, da se je zapustila temni kotiček od koder je ogledovala ples in se pomešala med druge gledalce, kjer je vsaj Rožanc moral opusiti svoje ljubezenske manevre. Stisnjena med drugimi ljudmi je stala poleg Rožanca, ki ji je v svoji zgovornosti pri povedo val vsakovrstne čenče o posameznih plesalkah in plesalcih in čuteč se popolnoma varno, je z zanimanjem gledala brezskrbno razposajenost mestne gospode.
Helena ni zapazila, da jo je naenkrat začela motriti grofica Lich-tenberg. Ta je plesala z baronom Spinettijem. Ko je nehala plesati in si je z robcem otirala pot s čela, je naenkrat med množico zagledala znan obraz.
»Poglejte, baron,« je rekla Spi-nettiju: »ali ni to Helena, ki stoji tam pod lampijonom poleg tolstega človeka, ki ji tako živahno nekaj pripoveduje in se tako glasno smeje f Seveda je!«
Spinetti je z začudenjem spoznal Heleno in ker je v tem trenutku prišel mimo baron Plass, je s hudobnim krohotom vzkliknil:
»Da — res je — Knifičeva Helena — glej, glej — kdo bi si bil to mislil.«
Baron Plass je zardel. Ustavil se je in pogledal med radovedno množico. Ko je spoznal Heleno, se je naglo obrnil v stran, a oditi ni hotel, da bi Spinetti ne mogel kaj reči.
»Ta debeli človek je najbrže kak snubec,« je menila grofica Lichten-berg, ki ni pazila, da je njen brat še vedno poleg nje in ki tudi ni slutila, da ga Helena kaj zanima. »Le poglejte, kako se vede. Samo ljubimcem je dovoljeno tako obnašan je.Kdo bi bil mislil, da se zna to dekle tako svetohlinsko vesti obenem pa imeti ljubavno razmerje. No, ta snubec izgleda prav pomirljivo. Poglejte le njegovo obilnost in njegove prstane. Da, da, Helena je pametna in ve, kje dobi lahko dobrega premožnega moža.«
(Dalje prihodnji«.)
To vest seveda ni smatrati za resno, a značilna je v toliko, ker se iz nje lahko razvidi, kai je bistvena s^iht« vse gonje proti Srbiji, ki jo je v zadnjem času insceniralo nemško časopisje. Temu Časopisju ni po volji, da sedi na srbskem prestolu domačin narodne dinastije, ki je dostopna narodni politiki. Zato jo je treba seveda odstraniti ter nadomestiti z nemško dinastijo. Seveda bi nemško časopisje rešilo to vprašanje najkrajšim potom, če bi pri tem ne imel besede srbski narod sam in še drugi faktorji, ki imajo vsaj nekoliko več moči in vpliva, kakor razni dunajski iu peštanski sruozi.
Srbski državniki a položaju
Pariz, 26. febr. Vodja mlado-radikalne stranke StojanoviČ se je napram dopisniku „Matinau izjavil takole: V vojni proti Avstriji bi srbska armada morala odklanjati vsake ujetnike. Bila bi to strahov ta vojna, ker bi jo morala Srbija voditi brez par dona in milosti. Srbi želimo, da bi se Evropa prepričala, da je srbski edini narod, ki si nna se zoperstav-Ijati nemškemu „Drang nach Ostenu. Srbija ne zahteva ničesar od Evrope. Ne zahteva nobene pomoči, marveč samo blagohotno nevtralnost. Ako ni mogoča konferenca, ki bi sklenila, da se ima Srbiji odstopiti del bosanskega ozemlja, ki bi jo zvezalo s Črno goro, potem zahteva Srbija od velesil edino to, da ne priznajo aneksije Bosne in Hercegovine.
Pariz, 26. februarja. Napram nMatinovpmu don»«milm se je vodja staroradika'of1 v Nikola Pašič izrazil tako le: Bxl sem v Petrogradu in knn-feriral z najvišjimi in naj mer o daj nej-Šimi osebami, zato vam lahko zagotovim, da Rusija ne bo nikdar' pripustila, da bi avstro-ogr-ska armada napadla Srbijo.
Mobilizacija
Bel grad, 23. februarja. Vojno ministrstvo je ukazalo mobilizacijo befgradske in Šabaške divizije. Mobilizacija se izvrši tekom par dni. Obenem bo srbska vlada poslala velesilam izjavo, da mobilizacija nima agresivne tendence, marveč je samo previdnostna odredba proti eventualnemu napadu s strani Avstro Ogrske.
Zarota proti bolgarskemu kralju.
Belgrad, 26. februarja. Policaja je aretirala Bolgara Anastazova in Srba Popov; ć a iz S .nje, ki sta na meravala v Ruščuku izvršiti atentat na kralja Ferdinanda, vračajoČega se iz Petrograda. Aretovanca sta pri znala, da sta člana zarotniške družbe v Sinji, ki je sklenila umoriti kralja Ferdinanda. Ta družba jima je dala nalog, naj preskrbita potrebne bombe v Selgradu, odkoder bi jih potem imela neka ženska vtihotapiti v Ra-ščuk. Anastszov se je izdajal za slušatelja filozofije in dopisnika sofijskega Usta „Kambana", dočim je Popovič izjavil, da je prišel v Belgrad, da se vpiše med srbske prostovoljce. Proti obema se je uvedla kazenska pre iskava. Policija izsleduje dotično žensko, ki je po izjavi aretovanoev imela nalogo spraviti bombe v Ruščuk.
Sporazum s Turčijo.
Carigrad, 26 februaja. Protokol o sporazumu med Avstro Ogrsko in Turčijo je bil danes podpisan. V protokolu se Turčija odpoveduje vseh pravic glede Bosne in Hercegovine, Avstro Ogrska pa vseh pravic glede sandžaka Novi pazar.
Radenlslia dolina in njene prirodne tfrivnosti.
(Konec.)
Kdaj se to zgodi, kdo ve? Zgodi se pa gotovo 1 Velike vodne jame od povirja do izvira nas s svojimi ogromnimi znaki erozije ter z globoko v skalovje zarezanim vpoglobljenjem (korozija) že sedaj resno opominjajo, da že sedanji rod prične na vsi črti sistematični boj proti usodi negotove bodočnosti. Ni pa tudi izključeno, da se Še pred udejanstvenjem te usode porodi drugi Še usodepolneji pojav: da se namreč podero že sedaj zelo razjedeni stropi omenjenih jam, in da na njih mestu nastanejo globokim lijakom podobni kotli, katerih spodnji del s svojo težo popolnoma zapre še sedanji nedostatni odtok med virjem in izvirom. Prva neizogibna posledica pri takem pojavu — in naj se to dovrši spočetka tudi le v eni danes še visoko vzbo-čenih jam, bi bila, da na ta način zaprta voda, i zlasti ob povodnji, bruhne nazaj in da tvori po kotlinah povirja toliko Časa veliko poplavo, dokler si voda ne poišče novega odtoka. Dočim bi bila Velika Upeljska ter Radenjska kotlina popolnoma preplavljena, bi bila onostranska kotlina pri izviru Krke na površju najbrže popolnoma ali vsaj deloma osušena ; del Krke bi se pretakal le globoko po še ohranjenih podzemeljskih rovih.
Komur se te domneve zde izrodek fantazije, naj se pouči na licu mesta
Notranjskih voda (Raka, Pivka itd) ali na Primorju, kjer danes vrhni tek nekdanjih velikih rek najdejo le še v strmoglavih globočinah r /načaju podzemeljskih rek. Pri /nafaiu in sestavi kraševitega sveta, kamor spadajo tudi tu omenjene dolinske kotline, bo tudi strokovnjaku težko določiti, ali naj se prištevajo ravno označene domnevne katastrofe že v doglednemu času, alt *G le pozni, za nas še nedogledni doti Ravno ker tega ne moremo določi f, je že sedaj naša dolžnost, da se postavimo z orožjem moderne tehnike in znanjem geologije ter hidrologije odločno v boj napram prirodnim eh -meniom. Ta boj je tembolj aktualno-g<>-spodarskega pomena, ker je dolina vsled nerednega vodnega odtoka te danes vsa razpokana, razjedena ter izpodkopana; ker nas vsak čas, p o 1 j e i n t ra v n i k e u n i ču j oč i globoki usadi že danes opozarjajo, da se sedanje naličje te kotline sčasoma popolnoma izspremeni v globoko brez-prsteno kotlino, ki bo spomladi in ob neurju preplavljena s presilujočim jezerom, in ko se to odteče, kazala le strašno razjedena ogrodja spodnjega kamenja, pod katerim si bo povirje iskalo svoj podzemeljski odtok. V miniaturi se ta proces te sedaj vidoma, te tudi polagoma vrsi
Zato je že za slednji aktualni pojav nujno potreba zasnovati regulacijski načrt, temeljem približno sledeče vsebine : Osušmje skrajno nezdravega močvirja (od Šmarja-Št. Jurja do Radne); zareza glavnega kanala ali vsaj prerez nerednih vodnih strug; iztrebljenje glavnih požiralnikov ter razstrelitev medsten glavnih rovov v Zatočnih jamah; razširjenje izvira v Krški dolini, z istočasno utrditvijo spodnjih tal izvira in struge; visok nasip ob glavni strugi. Pri vsem tem pa je upoštevati tudi sosednjo Lučenjsko dolino, ki je stala deželo že dokaj lepih tisočakov pri zgradbi velikega požiralnika, ki pa dolini več škoduje, nego koristi. Podrobno v meritum tega načrta se iukaj seveda tudi kot lajik ne morem spuščati.
Zato h koncu le še kratek splošni pogled na to dolino. Ponosni grad Boštanj ob začetku in slikovit otok Kopanj sredi doline, nudi celoti te ozko med dvema gorama zajezene kotline, izlasti ob poletnem Času, še bolj pa ob veliki povodnji, nekak nenavaden romantičen vtis. »Dobravka,« koncem vasice Zagradec, po »retjih«, »retjicah« ter v požiralnike ponicujoča, se prikaže sredi doline po kotanjam in vijugam slični neredni globoko v zemljo zarezani strugi zopet na dan. Blizo Kopanja se ji pridruži »Zelenica«, o kateri se domneva, da je v zvezi s Cerkniškim jezerom. Pod postajico Cu-Šperkom, ozir. pod vasjo Mala Radna, privreva iz globoke kotanje »Rašica«, ki ponicuje v Ponikvah pri Rašici (Trubarjeva rojstna vas), teče pod Dobrepoljsko kotlino preko »Polic«, in pri Račni (pod Kasto) najprvo pod imenom »Sica« (Sušica) na dan, pa spremeni tudi to ime tukaj, ko dospe do prve žage, kjer se ji pridruži odtok malega, a globokega jezerca, v zadnje vodopisno ime »Račna«. Po enčetrt urnem teku se Radna izliva v prvo, nasproti ji prihajajoča Dobravka pa v drugo Zatočno jamo, kjer si združeni iščeta odtok po tretji jami »Viršnici«, na katere koncu tvorita globoko jezero. Te jame, v zvezi z nebroji *drugih v bližini se nahajajočih kraških [pojavov, pa krijejo glavne prirodne skrivnosti Radenjske doline. Z njimi se seznanimo morda ob kaki drugi priliki.
Shod
uNi-upitoh volilcer
se vrši
v 3n.ed.eljo, 23. t. xxx. ob 11. v „ Mestnem domu".
Poročal bode
drž. poslanec Ivan Hribar
o političnem položaju in o svojem delovanju v državnem zbora.
Somišljeniki! vsi do zadnjega na =====   velevažen shod! =
Dnevne vesti
V Ljubljani, 27. februarja.
—   Ljubljanske somišljenike
pozivamo, naj se polnoštevilno _ude-leže jutrišnjega shoda v „ Mestnem domu", na katerem bo poročal drž. poslaneo Ivan Hribar o političnem položaju in o svojem delovanja v drž. zboru Z oairom na sedanji zamotani politični položaj, bo gotovo vsakogar zanimalo slišati sodbo in pojasnilo gospoda državnega poslanca o najnovejših političnih dogodkih. Zato, somižljeniki, jutri vsi na shod v „ Mestni domtf !
— Shod narodno napredne stranke v Cerknici bo, kakor je bilo že naznanjeno, jutri v nedeljo 28. t. m. ob 4. popoldne v hotelu Žumer. Na shodu bosta govorila dež. poslanec in dež. odbornik dr. Ivan Tavčar „0 političnem položaju po zadnjem deželnozborskem zasedanju," odvetnik dr. Anton S v igel j pa „o organizaciji narodno napredne 'stran* keu. Somišljeniki na Notranjskem pri-hitite na ta shod v čim največjem Številu ter preskrbite, da bo udeležba na shodu ne samo častna, marveč tudi sijajna!
— Shod narodno napredno stranke v Litiji bo jutri v nedeljo 28. t. m. ob 4 popoldne v gostilni g Oblaka. Na shodu bosta govorila deželni poslanec dr Ivan Oražen in dr. Gregor Žerjav. Poživljamo somišljenike, iz narodno zavedne L'tije in okolice, naj se v čim največjem številu udeleže tega shoda.
— Napovedani shod v Školji
Loki! ki bi se imel vršiti jutri, se je moral preložiti radi bolezni deželnega poslanca C.rila Pirca na poznejši čas.
— Občinski svet ima v torek, dne 2. marca t. 1. ob petih popoldne v mestni dvorani svojo redno sejo s tem le dnevnim redom: Naznanila predsedstva Čitanje in odobrenje zapisnika zadaje seje. Personalnega in pravnega odse&a poročila: 1.) o dopolnilnih vo'itvah v občinski svet za leto 1909 2) c rezoluoiji nNarodne delavske organizacije" glede us užben-cev električne cestne železnice v Ljubljani. 3.) o prošnji Ivana Ogoreloa za izbris neke služnosti na paro št. 216 kat ob", kapucinsko predmestje. 4.) o dopisu predsedstva c kr. deželnega sodišča glede neke premembe sklepa občinskega sveta z dne 9 februarja 1909 v zadevi uradnih potrebščin za obrtno sodišče. Finančnega odseka poročilo 0 vlogi „ljubljanske občefeo-ristne zadruge za zgradbo stanjvaDJ" glede prodaje parcel št 176 ali Št. 177 kat. občine Kapucinsko predmestje. Stavbnega odseka poročilo o prizivu Josipa Cotiča proti cdloku mestnega magistrata, s katerim se mu je odreklo stavbno dovoljenje za zgradbo barake ob njegovi hiši. Policijskega odseka poročilo o dopisu c. in kr. vojnega ministrstva glede zamenjave treh francoskih topov na ljubljanskem gradu Šolskega odseka poročilo o dopisu županovem glede ustanovitve službe mestnega Šolskega zdravnika. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o prošnji Miška Kokalja za odpis pristojbine za večjo porabo vode. Dnevni red tame seje: Personalnega in pravnega odseka poročilo o sklepu disciplinarne komisije v neki disciplinarni zadevi. Šolskega odseka poročilo o prošnji nekega uslužbenca mestnega dekliškega liceja za stalno na-meščenje. Obrtnega odseka poročila: 1) o prošnji Pavla Turka za podelitev gostilniške koncesije. 2 ) o prošnji Marije Javančičeve za podelitev sku-harske koncesije. 3 ) o prošnji Jakoba Pevca za podelitev fijakarske koncesije.
— Zveza jugoslovanskih hranilnic. Na slovanskem jugu se hra-nilništvo tako lepo in krepko razvija, da je že zdaj treba misliti na daljno organizacijo. Po vzgledu Čeških (in tudi nemških) hranilničnih zvez treba je osnovati zvezo jugoslovanskih hranilnic. Za slovanski jug bilo bi to za hranilnice same, kakor tudi za daljno finanoijalno organizacijo bilo velike gospodarske važnosti. Imamo že nekaj močnih hranilnic, naj torej ena izmed njih prevzame inicijativo.
— Nagrobni spomenik žrtvam 20. septembra 1908. Ker utegnejo Sirom nafte slovenske domovine m od naših požrtvovalnih rojakov v Ameriki nabrani prispevki zadostovati za skromen nagrobni spomenik palim žrtvam 20. septembra 1908, obrača se „Združeni narodni odbor" do slovenskih umetnikov s prošnjo, da bi mu v tem pogledu blagovolili priskočiti na pomoč z nasveti, podprtimi s priprostim! skicami, ki naj se vpošiljajo blagajniku dr. Alojziju Ko kalju, odvetniku v Ljubljani.
— Med nemškimi ln slovenskimi dijaki v Gradcu. „C. kr. drž. pravdnistvo^vfGradcu nam je poslalo ta-le uradni popravek: Na podlagi § a 19 zak. 17. deo. 1862 štev. 6 drž. zak. iz leta 1863 prosim, da sprejmete naslednji uradni popravek dopisa — v štev. 42 z dne 22 febr. 1909, „Med nemškimi in slovenskimi dijaki v Gradou", kateri opisuje kazenske razprave pred c. kr. okrajnim sodiščem v Gradou z dne 20. febr. 1909 proti Arturju Mahni in drugom ter Vladimir j u Travnarju. Ni res, da je bil Vladimir Travnar o priliki pretepa 30. nov. 1908 težko poškodovan. Ni tudi istina, da je sodnik Mahro-vem tovarišem več verjel nego izpo-vedbam neprisistranskih stražnikom. Bes pa je, da je zadobil Vladimir Travnar le dvoje lahkih poškodb, krvno potplutbo in prasko. Res je tudi, da je sodnik izpovedbama obeh redarjev popolnoma verjel, da pa jih t kazenskih razpravah proti obtože-
nim dijakom sploh ni zamogel upoštevati, ker sta redarja svedočila o popolnem dragem dogodku in o napadu neznanega dijaka proti, neznanemu nasprotnika. Končno je še res, da se je zahvalil zastopnik zasebnega udeleženca, odnosno zagovornik Via-dimirja Travnarja odvetnik dr. Furlan še posebej sodniku, češ, da je tako objektivno in taktno vodil razpravo. V Gradou, dne 25. februarja 1909. V odsotnosti o. kr. državnega pravd-nika. Dr. Wdohelm mp.
— Kaf le s podporami, kal e podeieljenjem ■ Glasbene Matice"?
Piše se nam: V zadnjem času čitamo v „Slov. Naroda" poročila o večjih in manjših zneskih, ki so jih naši narodni denarni zavodi naklonili kot podporo „Glasbeni Matioi". Da „G asbena Matica" res zasluži še izdatnejših podpor, o tem ni dvoma. Vendar je za v bodoče v tem ozira nekaj pomislekov, ki se nam vsiljujejo zgoraj šnje vprašanje. Predvsem se nam čudno zdi, da te podpore prihajajo izključno le od narodno naprednih denarnih zavodov. Sumljivo je, da so s slovenskim denarjem obogateli klerikalni zavodi prav nič ne zmenijo za to edino popolno nepolitično glasbeno društvo. Zakaj „Slo-veneo", ki se tako rad dela radikalnega Slovenca, trdo vra t no molči o teh podporah; sodimo vsaj, da da so mu poročila ravno tako na razpolago, kakor nam. Gavori se, da se „Glasbena Matioa" že v kratkem podeželi in da so klerikalci zato misel izvaredno vneti. Zastonj klerikalec niti ust ne odpre, razun če se mu zazdeha; kdo naj torej verjame, da imajo ravno pri podeželjenju „Glasbene Matice" najboljše namene? Saj so še pri zadnji škofijski smodi strastno pobijali ta edini slovenski glasbeni zavod, ter propagirah* svojo „Ljubljano", s katero so seveda napravih; grozen fijasko. Zdi se, da je namen klerikalcev to pot malo prepozoren. Noto-rično je, da so hoteli s svojim glasbenim zavodom kar na malo uničiti „Giasbeno Matioo". To sa jim ni posrečilo. Odložiti so morali svoj načrt do trenotka, ko postanejo go spodarji v deželnem dvorcu. In ko se lim je to posrečilo so nastavili „G1. Matici", nož na prsi ter rekli: Podpore ti ne damo, ne iz deželne, ne iz blagajne naših hranilnic. Skrbeli bomo, da tudi državne po dporene dobiš. Čehočeš živeti, daj se po deželiti. to se pravi poklerikaliti. Dokler se to ne izvrši, naj te le liberalci skušajo vzdržati. — Tako klerikalci. In kaj porečemo mi k temu? Imamo toliko narodnega davka, da smo prisiljeni resno preudariti, kdo je nase podpore najbolj potreben. Za darovanje podpor smo mi dobri, ali predobri smo, da bi bil naš denar le mašilo žrelu klerikalnega zrna ja. Sicer pa je „Glasbena Matica" last slovenskega naroda, in bo ta imel o usodi svoje lasti spregovoriti Še svojo besedo.
— Promoviran je bil danes na graškem vseučilišču absolvirani medi-oinf>c Slovenec dr. Bihard Bargman iz Žalca doktorjem medicine
Dr. Albin Kapus t- Sinoči je v starosti 42 let umrl ljubljanski odvetnik g dr. Albin Kapus, rodom iz Celja. Pokojnik je bil zelo priljubljen v vseh narodnih krogih.
Is pisarne slovenskega gledališča. Po celi vrsti zaprek se uprizorita končno danes Mascagnijeva opera „Cav ali eria rusticana" in Leonoavallova opera „Pagliacoi" (Giumači) — Ker gostujeta g. pl. Vulaković in gdč Šipankova 1., 3 in 4. marca t. 1. v Zagrebu, se poje dne 2. marca opereta „Masootte" za nepar abonente in v petek, dne 7. zopet za n e p ar abonente operi v „Ca-valleria rusticana" in „Pagtiaoi." — Da se nooojšna predstava omogoči, bode vzlic pogreba svojega očeta vlogo Lucije pela vendarle gdč. Per-šlova. SI. občinstvo blagovoli požrtvovalnost gdč. Peršlove uvaževati, kakor jo uvažajo ravnateljstvo. — Dramsko osobje pripravlja veliko psihološko dramo P. Bourgeta in A. Currvja „Razporoka" (Un divoroe) z go. Borštnikovo v glavni vlogi.
Druibl sv. Cirila ln Metoda je poslala gdč Lojzika RoŠ 17 K 3 v, katere je nabrala gdč. L Stefančič na plesni veselici nNar. Čitalnice" in „Slov. del. podp. društva" v Hrastniku v gostilni RoŠevi mesto stroškov za običajne šopke in kotiljone. Posnemanja vredno! — Ko se je poročil Prešernov sorodnik g. Lovro Vovk na Vrbi z gdč. Ivanko Svetina, darovali so svatje naši družbi 7 K katere je poslal g Jos. Zupau. — G. Anton Sever iz Semiča je poslal družbi sv. Cirila in Metoda 4 K 25 v, pridelek nabiralnika v gostilni A. Sepaher. Hvala!
„Slov Matice" 163. odborova seja bo v sredo, dne 3. marca, ob polu 6. uri svečar v društveni pisarni. Dnevni red: 1.) Naznanilo predsed-ništva. 2.) Potrditev zapisnika sadnje odborove seje. 3.) Porodilo gospodarskega, knjižnega, tehničnega in zemlje-
vidnega odseka. 4) Tajnikovo poročilo. 5.) Slučajnosti.
Delaajska sa .»Glasbeno Matioo"- Kakor na Gorenjskem Kranjska gora za Jesenioami, tako je na Dolenjskem tndi Žužemberk sledil rodoljubnemu činu Bibnioe. Posojil nioa v Žužemberku je namreč po naročilu občnega zbora poslala „Glasbeni Matioi" znesek 50 K kot izredno podporo. Gotovo hvalevreden čin rodoljubja zavednih Žužemberčanov!
Slov. p svakoga društva „L|ub-ljanskl ZfOa" redni občni zbor bo v soboto, dne 6 marca t. 1., ob 8. uri zvečer v restavraciji „Narodnega doma".
Javno predavanje. Občinstvo
še enkrat opozarjamo na zanimivo predavanje, ki se vrši jutri, v nedeljo, 28. t. m., ob 6 ari zvečer v „Mest-nem doma". Predava gosp. dr. Josip Cerk o postanku sveta.
Društvo zdravnikov na Kranjskem je imelo snoČi v mali dvorani hotela „Union" svoj izredni občni zbor. Predsednik dr. Vinko Grego -rič otvori v navzočnosti dveh odposlancev društva zdravnikov na Hr vatskem primarija dr. Čačkoviča in dr. Milana Figatnerja občni zbor, poudarjajoč velikansko važnost tega zborovanja za preporod društva. Pozdravi gosta, želi, da bi zborovanje imelo najboljši uspeh, naznani, da sta izstopila iz društva dva zdravnika, Nemoa dr. Riioscheg in dr. Stauda* oher, obžaluje, da se je pri sestavi enkete za slovensko vseučilišče prezrlo zdravnišai stan ali hote ali nehote. Nato prečita tajnik dr. Stojo zapisnik zadojega občnega zbora. K tej točki se oglasi primarij dr. D e f r a n-cesohi, kateremu ni prav, da je predsednik na zadnjem občnem zboru grajal dejstvo, da društvo zdravnikov ni bilo vabljeno k otvoritvi nove ženske bolnišnice v Novem mestu, češ, da je bila ta graja naperjena osebno, proti njemu, govorniku, ki je generator te nove bolnišnioe. Opravičuje se, da se je povabilo tedaj le tiste faktorje, ki so prispevali k ustanovitvi zavoda in je bila slavnostna otvoritev le v najožjem krogu Predsednik da je storil napačno, ko je vsled tega napadal govornika. Razvila se je nato daljša debata, v kateri je predsednik pojasnil, da ni imel namena, žaliti dr. Defrancesoh'ja, temveč, da je le grajal postopanje tiste juri-dične osebe, ki je ustanovila novo bolnišaico, pa pri otvoritvi prezrla zdravniški stan, ki je gotovo zelo interesiran na novem zavoda, če pa predsednik ne bi bil stord tega, bi bil zanemarjal svojo dolžnost, ki mu nalaga čuvanje ugleda zdravniškega stanu. Končno se zapisnik odobri. — Dr. K raje o poroča nato o razdelitvi dr. Losohner Mader-jeve ustanove. Razdeliti je bilo 1009 K obresti te ustanove ter prispevek vdov skega zaklada zveze avstrijskih zdravniških društev v znesku 291*19 K. Vloženih je bilo 20 prošenj, tri so se zavrnile, ker prositeljioe niso upravičene dobivati podporo. Odborovi predlogi se sprejmejo soglasno. Dr. Stojo poroča nato o izpremembi društvenih pravil. Obenem s to točko dnevnega reda se je združila tudi nadaljna: predlog o društvenem glasilu, k čemur poroča predsednik, da je osebno sto pil v zvezo z društvom zdravnikov na Hrvaškem, katero je rado pristalo na to, da postane list „LječniČki vjest-ni k- obenem tudi glasilo našega društva. Dogovorilo se je, da bo imelo naše društvo tri strani v listu za svoja društvena poročila, katere bo urejeval slovenski urednik, znanstveni spisi v slovenskem jeziku pa se bodo pri-občevali skupaj s hrvaškimi v znanstvenem delu lista. Društvo plačuje za vsakega Člana po 6 K letno za list iz svoje blagajne. Primarij dr. ĆaČković prinaša pozdrave od hrvaških zdravnikov slovenskim kolegom ter poudarja, da je društvo hrvaških zdravnikov z veseljem pozdravilo ponudbo slovenskega društva. Hrvaško društvo smatra za svojo dolžnost, da pomaga slovenskemu društvu' kar je v resnici potrebno, ako hočemo priti do skupnega znanstvenega dela, v kar je potreben skupni znanstveni jezik. Zaključi z besedami: dosti je bilo besedi, delajmo! Enako toplo priporoča odborov|predlog tudi primarij dr. Jenko. Skupno glasilo je vele-važno za znanstveno delo med Jugoslovani, posebno pa glede na terminologijo, pri Čemer pa se je treba varovati prestrogega purizma. Omenja potrebe jugoslovanskih zdravniških kongresov. Eoako priporoča predlog tudi g. dr. F. Defranceschi, nakar se predlog z odobravanjem sprejme soglasno in predsednik naprosi odposlanca hrvatskega društva, da sporočita to svojemu društvu. Dr. Čašković iznova poudarja veliko važnost tega sklepa ter častita društvu na njem. Sprejme se nato še dodatni predlog dr. Basov, da se zviša članarina sa onih 6 K, kar bo stal list. — V debato o izpremembi pravil, ki je pa trajala zelo dolgo, je poseglo več članov, vendar pa do sklepanja ni prišlo radi prepoznega Časa in se je stvar na predlog dr. vit
Blei weisa odgodila na prihodnji občni ■bor. Iiprememba pravil meri na ustanovitev enotne zdravniške organizacije, združenje vseh obstoječih organizacij v eno, ki pa ne bo imela samo znanstveni, temveč tudi strokovni in stanovski značaj. — Kot odposlanca v odbor vdovskega in sirotioskega sklada sta bila izvoljena dr. Demeter vit. Bleiweis in dr. Alojzij Praunseis. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik dr. Gregorič z zahvalo odposlancema društva hrvatskih zdravnikov in udeležencem zbora zaključil ta za naše zdravništvo velepomembni shod s pozivom h krepkemu sedelo vanju pri listu in društvu.
Razglas o konkurenčnih skladbah, doposlanih „Glasbeni Matici" v Ljubljani. Na razpis častnih nagrad za nove slovenske, hrvatske ali srbske skladbe, sklenjen v odborovi seji dne 26 junija 1907 in razglašen po Časopisih okrog 10. juliia 1907, došlo je „Glasbeni Matioi" do razpisanega roka 1. decembra 53 konkurenčnih skladb. Za ocenjevanje došlih skladb izvoljena jury je 6 skladb iz ocenjevanja izločila, ker niso odgovarjale bessdilu in smislu razpisa. 34 skladb je kot manjvrednih odklonila, 13 skladb p a i e predlagala, da se jim prisodi njih vrednosti primerna Častna nagrada. Te poslednje, za častno nagrado predlagane skladbe so po abecednem redu; 1. Barkarola, skladba za klavir, vlo žena pod geslom: „Barkarola". 2 Hrepenenje, skladba za moški zbor, besede Otona Zupančiča, vlo žena pod geslom: .Nanos". 3. Humoreska, skladba za klavir, vložena pod geslom: „Humoreska". 4 Jednom kadza tihih majskih noči besede V. Badalića, tenorski samospev s klavirjem, vložen pod geslom naslova „Jednom kad . . .". 5. L ah k u noć, za mošsi zbor z baritonskim samospevom, vložen pod geslom: „Pas de pTejuges". 6. Na lipici zeleni, besede Iv. N. Ras man a, samospev s spremljevanjem klavirja, vložen ped geslom ; „Na lipioi zeleni". 7. Nokturno, skladba za klavir, vložena pod geslom „Nokturno". 8 Planinec, besede Iv. N. Re3-mana, samospev s spremljevanjem klavirja, vložen pod geslom: „Plani neo" 9. Pri studenou, besede Iv. N. R smana, samospev s spremljevanjem klavirjn. vložen pod geslom: „Pri studenou": 10. Soherzando, Jaz sem devete dežele kralj, besede Rudolf Maistrove, moški zbor, vložen pod geslom: „Soherzando". 11 Slovanski dan, besede Simon Jenkove, moški zbor, vložen pod geslom: „S.o-vanski dan". 12. Svome zlatu, Pesme iz okolice Smedereva skupio i za ineŠoviti kor u desi o „Fruškogorac", vloženo p;d geslom: „Fruškogorao". 13. Zapuščena, is krajedvorskega rokopisa, Fr. Levstik, mešan zbor, vložena pod geslom: „ZapušČena". Odbor „Glasbene Matice" je v seji dne 15. februarja 1909 prisodil tem 13 skladbem, upoštevaje njih vrednost in razmere jugoslovanske, častne nagrade v skupnem znesku 280 K in 100 K obiČaine nagrade za tisk, torej skupaj 380 K. Ker se je razmeroma le mali del skladb pohvaliti mogel in se je vsled tega od razpisane vsote Častnih nagrad v skupnem znesku 600 K pri tej konkurenci le vsota 280 K porabila, se je sklenilo, da se ostanek 320 K porabi v enakem smislu za nov razp s častnih nagrad v isti namen. Naštetim 13 skladbam so se v odborovi seji odmerile primerne častne nagrade. Na to so se odprli kuverti in konstatiralo se je, da so se sledečim skladateljem priznale častne nagrade: Gospodu Emilu Adamiča za Št. 1, 3 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 13: gospoda Vladimiru Flogel za Št. 4; gospodu Franju pl. Farkas za št. 5: gospodu Pera Ž. Ihc za št. 12 in gospodu Oskarju Dev za štev. 2. Častne nagrade se gospodom skladateljem dopošljejo po poŠti. Ne-nagrajenim 34 skladbam se kuverti skladateljevih imen niso odprli in se sploh nikdar ne bodo odprli, da se absolutno varuje nepristranost in tajnost. Gospodje skladatelji pa lahko te svoje skladbe dvignejo pri „Glas beni Matioi", Če povedo geslo in naslov skladbe ter naznanijo adreso, kam naj se jim pošljejo. Skladbe in neodprti kuverti nenagrajenih skladb bodo shranjeni v „Glasbeni Matioi" do 1. septembra 1909 Po preteku tega roka se nedvignjene skladbe in njih zaprti kuverti sežgo. — V Ljubljani, dne 19. februarja 1909. — Odbor „Glasbene Matioe".
Članom „Narodne delavske organizacije" javljamo, da so uradne are vsak dan od 10.—12. dopoldne in od 5 —8 popoldne, kjer si lahko vpisani člani omislijo knjižice ter plačujejo tednino. Ker je pošiljanje knjižio na dom spojeno z velikim trudom in s stroški, je v interesu članov samih želeti, da pridejo po knjižice sami, ali pa naroče, po kom naj se jim jih pošlje. Ko so knjižice v redu, se bode ukrenilo tako, da bodo Članarino pobirali poverjeniki s p obiral-
nimi polarni, kateri bodo imeli tudi tedenske znamke seboj. Kdor še ni vpisan, se v društvenem lokalu lahko vpiše. Urad se nahaja: Dunajska cesta Št. 6 L nadstropje nad Planin-škovo trgovino.
nNarodne delavska organizacija otvori brezplačni stenograf akt kurs za svoje člane v najkrajšem Času. Priporočati je, da se vsi, ki se za ta vele važni predmet zanimajo, vpišejo kot člani ter takoj javijo uradniku svoj pristop v steno-grafski kurs. Stenografijo bode poučeval strokovnjak, ki poučuje ta predmet na trgovskem tečaju višje dekliške šole. Želeti je obilne udeležbe.
„Med abstinenti". V zaželjeno pojasnilo bodi konstatirano, da je pred kratkim omenjeno anekdoto pripovedoval šaloljubni sivolasi pater „kletaru L iz vodomotskega samostana v „vo-domotski kleti" v Gradca in to pred mnogo leti.
Mesto venca na krsto gospoda nadgeometra Frante Parala so
darovali njegovi prijatelji pri „Rožiu v Ljubljani, 20 krcn družbi Sv. Cirila in Metoda. Blagopokojni Franta bil jim je vedno dobro došel, ljub prijatelj in vesel družabnik. N. v m. p. !
Bolniško ln podporno drnitvo pomožnih ln zasebnih uradnikov
za Kranjsko ima v četrtek , dne 18. marca t. t. ob 8 zvečer v restavracijskih Drostorih „Narodnega djma" svoj XXI. redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
„Nova Švicarlla" — .hotel Tivoli" ali kako se bo že nova restavracija imenovala, bo to poletje dodelana in otvorjena. Spomladi priČno to enonadstropno poslopje ometa vati in snažiti. V pritličju bodo restavracijski prostori, v prvem nadstropju stanovanja, nekatera tudi za tujce Razgled spredaj bo razširjen, ker ima izginiti nekaj smrek, ki delajo temo. Staro čestito poslopje bo šlo v zasluženi pokoj in žnjim vred kar je nepotrebnega in v napo te Notranja oprava bo v narodnem slogu izdelana, sioer pa vse s potrebnim komfortom oskrbljeno.
Društveno stanje v Ljubi J« ni Ista 1908 Lani je bilo v Ljubljani 237 društev, ki so imela 73.907 članov; vsako društvo je tedaj Štelo povprečno po 312 članov. 183 društev, to je 88% je bilo slovenskih, 49 to 12°/0 pa nemških. Prva so imela 67 853, druga pa 6054 članov. Povprečno je torej bilo pri slovenskih društvih po 361, pri nemških pa 123 članov. Vsak ljubljanski prebivalec — vojaštvo se ne šteje — je bil povprečno član dveh društev.
Vzpored porotnih obravnav pri tukajšnjem dež sodišči 1. maroa t. 1.: a) Damjan Koželj, tatvina; b) Jožef Zupan, požig; 2 marca: a) Ivan Žele, uboj; b) Anton Konec, tatvina iz navade; 3 marca: a) Jakob in Marijana Krt, b) Jožef Gsohiel, v obeh slučajih tatvina iz navade * in 4. marca: Iran Kastelio, umor.
Skandalozne razmere vladajo v Hružlci pri LJubljani. Šolska voditeljica mora prestajati pri sosedih bojkot zaradi vode. Dekla mora hoditi ponjo pol ure daleč na Goloveo in to v takem vremenu. Vode prinese komaj za kuho iz take dalje. Lani deoembra se je v drugem razredu vnelo pri peči. Naenkrat je bilo vse v plamenu. Nastal bi bil pravoati požar, ki bi bil uničil trirazrednico, če bi ne bilo pri roki zadosti vode, s katero je učitelj -stvo pogasilo plamen, ki se je brco širil. Sedaj bi učiteljstvo bilo veselo, če bi rešilo življenje 150 tih otrok. Zares lep hruševski župan, ki je dejal 24. februarja 1909 posestniku v Spod. HruŠioi, kjer je dobivala šola dosedaj vodo za denar: „Neumen si, Če jo še daješ! Jaz je ne bi niti za 20 goldinarjev!" Imenovani posestnik je Še isti dan zagrozil šolski dekli, da ji bo razbil Škaf, če pride še enkrat "po vodo. Lani pa je preprečil hruševski župan s svojim odstopom od krajnega šolskega sveta, da se ni moglo pričeti s kopanjem šolskega vodnjaka, dasi je dobila šola podpore 150 K od drugod. Lep prijatelj šole!
Mlinarjem v kamniškem o* kraju. Piše se nam: Skoro vsi mlinarji na vodi Bistrici v kamniškem okraju trpimo že 9 meseoev ogromno škodo. Sedem meseoev namreč ni bilo vode zaradi suše, sedaj je pa dva meseca ni zaradi zime, kajti vse je* zamrznjeno. Ta položaj je za nas obupen. V parnih mlinih delajo in služijo denar, mali mlinarji pa moramo čakati boliših časov. Parni mlini delajo imenitne kupčije s peki in mo-karji, mi pa moramo gledati, kako prehajajo naši odjemalci drugam. — C. kr. davčni erar pa tega nič ne vpolteva, nego nam brezobzirno pošilja plačilne opomiojevalne listke ter preti z rubežnijo. človek ne ve, kaj naj z denarjem, ki je vzet na posodo* plača, ali davke ali živež svoji družini. V tem obupnem položaju nam ne kaže nič drusega, kakor da se zdramimo vsi mlinarji in vložimo skupno prošnjo, naj se nam za L 1909 pred-
li )alje v prilogi).
2. Priloga „Slovengzeam Harođn" it. 47, dne 27. febrnvarja 1909,
pisani davki popolnoma ali vsaj ve činoma odpuste. Plačati jih ne moremo, ker devet meseoev nismo imeli zaslužka, tore gospodje pri zvezi kranjsk h mlinov — storite v ta namen potrebne korake in pomagajte nam! — Prizadeti mlinarji.
V svarilo slov. producentom lesa. V zadnjem Času se šopiri v Škofji L .ki „velikanski lesni trgoveo". Firma njegova se glasi: „ Lesna trgovina J Giummer v Škofji Loki". Ta madžarski jud je prišel z drugimi judi v škofjeloški kamnolom izdelovat kamenje inje tam zapisoval koliko vozov se ga je izpeljalo iz kamenoloma. Ko je delo ponehalo, se je seznanil z neko gospodično, katera mu je posodila 1500 K in s tem denarjem je postal ^velikanski lesni trgovec". Ker je lesna trgovina ena prvih obrti v deželi in ter se Čujejo jako čudne reči o postopanju omenjenega mad žarskega juda, opozarjamo vse priza dete kroge, naj bodo jako previdni pri kupčijah z Grummerjem. Najbolje bi seveda bilo, če bi juda poslali naiaj na Madžarsko.
„Miklova Zala11 narodna igra v štirih dejanjih po dr. Sketovi povesti dramatiziral Jakob Spioer; to igro predstavlja v nedeljo 28. t. m dra matični odsek jeseniškega Sokola. — Menda ni dramatičnega društva, kjer bi se toliko delalo in prirejalo toliko rednih prtdstav, kakor na Jesenicah Velike zasluge za povzdigo Sokola in dramatičnega društva na Jesenicah imata gg. Spicer in dr. Pretner. Poslednji je na lastne stroške zidal nov, krasno opremljen oder in neumorni režiser g Spicer vodi najspretneje gledališke piedstave. Prihodnjo nedeljo, 7. marca, se uprizori „Miklova Zala" na Čast koroškim Slovencem, ki so redoi gostje gledaliških pred stav na Jesenicah. Ravnateljstvo slo venskega gledališča v Ljubljani je blagohotno posodilo turške kostume za to predstavo
Iz Bohinja se nam piše: Prav pošteno se je zmotil oni Bohinjčan, ki v št 40 nSlov. Naroda" pod za-glavjem „Iz Bohinjske Bistrice" pro slavlja in poveličuje tukajšnjega po stajenačeliiika g. Iv. Ravterja ter pripisuje njemu na rovaš precejšen del zasluge za povzdigo prometa s tujoi. Da g. Rvvter r pravi j a službo postaje načelnika, nam je znano; o njegovi vljudnost', prijaznosti ali zaslugi pri povzdigi pr^ meta s tujoi, ne ve nas Bohinjev nihče nič. 'emo pa, da g. Ravter nekatere velezaslužne in vseskozi spoštovane bohinjsko bistri ške občane prezira. Edino neki tukajšnji krčmar se mu ima zahvaliti za pridno agitiranje in dovažauje tujcev od vsakega vlaka v njegovo gostilno Želeli bi pač, da bi gospe d postajenačelcik ne ostal več dolgo na svojem mestu, ker si boljšega želimo in nam ci tudi prav nič, ako jo še danes odkuri.
V Dolskem županuje krčmar Jože Zupančič, sicer malo pameten a jako oblasten možakar. Na pepelničao sredo se je pripeljala v to krčmo družba p^tih oseb in naročila za večerjo pražena jetrca in ledice. Oča Zupančič pa je že pripravljeno večerjo treščil ob tla, grozeč s pov-zdignjeno roke : V moji hiši se na pepelnično sredo ne bo jedlo mesnih jedi. Upamo, da bo kak klerikalen list pohvalil Zupančiča, kot vrlega krščanskega moža.
Iz Novega mesta se nam piše: Kakor običajno se je tu tudi leses priredila na pustni torek maškarada v prostorih Nar. čitalnice. Cela prireditev nam je pokazala, v kako spretnih rokah je vodstvo „Nar. Čitalnice" in kak lep uspeh je imela pož tvo-valnost in trud naših narodnih dam. Lahko si torej častita, da je tako sijajno zaključila letošnje predpustae zabave. Po lepo okrašenih stopnicah in koridorih si dospel v zeleno vi-narno, kjer so v lepem paviljonu stregle g. Pavla Hočevarjeva, g Lori Smolova in gdč. Tončka in Pavla Mogoličeva Točila se je izborna ka^ pljica iz naše vzorne državne kleti in tudi šumečega šampanjca ni manjkalo. Že takoj v začetku se je zbralo v prijazni vinarni veliko prijateljev neprisiljene zabave, ki so s svojo do bro voljo dosegli kmalu splošno izvrstno razpoloženje. Lep kontrast sta tvorila kavarna in buff-t Tu omam-ljiv polumrak, tam očarljiva svetloba, tu turški slog, tam blesteča, najmodernejše opremljena, bel , drapirasa soba z velikimi zrcali, belimi girlan dami in zlatimi tančicami. Kavarna z malimi stolčki, nizkimi mizicami, mehkimi blazinami in težkimi perzijskimi preprogami, v čarobno — zamolklo rdeči luči, vse to je nekako skrivnostno učinkovalo in privabljajo vedno več obiskovalcev. Tu so servi rale pod vodstvom stasovite Turkinje g. Olge Skalickvjeve, gospodična Ida Vidiceva, Mici gulova in Slava Ska letova. V krasno aranžiranem buffetu * najfinejšimi jestvinami, je naČelo-vala g. Ruža Germova poleg gdč. Re-gine Preatonijeve, g. Dovjakove in g. Kompare. V okusno s smrekami ozalj-šani dvorani se je vršil animiran ples do ranega jutra. Četvorki je vodil g. 1
Franci Kenda, besedi pa g. Bohuslav
Skaliokv. Oder je bil ta večer spre menjen v mal goz Jiček, kjer je prav pridno sviral naš salonski orkester, pod spretnim vodstvom g Miška Ponle. Od mask naj omenimo draienstne oznanjevalke pomladi — ljubki in srČkani lastoviČioi in miČneg metuljčka pavlinČka, dalje lepo Slovakinjo in čilega Slovaka v originalnih, kra snih narodnih nošah. Nagajivega hu diČka se je Človek ubranil le z malim darom za družbo Č. in M. in tudi pisana cunjarioa je požrtvovalno prodajala razne drobnarije v prid tej prepotrebni družbi. Poleg zastrte Tur kinje je stopal možat Turek, videl si vitko Japonko, neustrašeno borilko in lahki zrakoplovček. Večer je uspel nad vse pričakovanje lepo" in vsakemu je lahko žal, ki se ga ni udeležil. Tako se tudi pri nas dostojno poslovil princ Karneval.
Pozor Slovenci! V Slovenski B strioi na Štajerskem je naprodaj zeleposestvo, katero je sedaj v rokah 5 Slovencev. Želeti bi bilo, da v interesu Slovenstva splošno, sosebno pa Slov. Bistrici ostane po sestvo v slovenskih rokah. Obsežnost ugodnosti in pojasnila so razvidna v današnjem listu med oglasi.
Prilazni ienitovan)ski gostje.
V Vrhovljah, sod. okr. Konjice na Štajerskem, je obhajal svatbo posest ni k F. Trobentar. Ponoči je prišlo preoej fantov iz okolioe, katerim so v posebni sobi postregli z jedjo in pijačo. Kljub temu pa so silili zapleč-niki v ženitovanjsko sobo, in ker se jim je branilo, so se oborožili s kolci in vdrli nenadoma med svate ter pro vzročili grozen pretep. Več svatov, sosebno godcev je bilo močno ranjenih. Po tem prijaznem nastopu so izginili.
Uboj. V gostilno Vehovar v okolici Slov. Bistrice je prišel okolu polu 11 ure ponoči neki Hans Wutte, ter brez vsakega znanega vzroka zabodel v gostilni sedečega žel. uslužbenca C nia Leskovarja z nožem tako silno, d a je čez pol ure umrl. Zločinec je u^el ter ga dosedaj se niso mogli najti.
Srbski vfsokošolci v Gradcu
so dobili cd vojaške oblasti poziv, naj se nemudoma vrnejo v domovino. Večina jih je že odpotovala v Belgrad.
, Sokol" v Ajdovščini V nedeljo se vrši v Ajdovščini ustanovni občni zbor društva „Sokol". Nazdar!
Spominsko ploščo  vzida tolminsko učit. društvo pok. H. Vola-r i Č u, učitelju in znanemu sloven skemu skladatelju na njegovi rojstni hiši v Kobaridu.
Brata in sebe }e hotel ustreliti v Gorici neki Fran Ziani v trgov ski pisarni svojega brata A. Zianija. Umor je preprečila v odločilnem tre-notku vstopivŠa gospa S. ZakrajŠek. Pri preiskavi je svoj namen pripo-znal in izjavil, da je hotel to storiti radi neke dedščine v znesku 20 000 K. Baje se mu blede.
Demantno poroko sta slavila včerai v Avberu na Goriškem 84letni Jože in Soletna Katra O.el. Oba sta še jako krepka in zdrava. Imela sta 9 otrok, izmed katerih žive Še 4 ter je najstarejši le 60ieten starček.
Abasso Sokol — abasso ba
retta so vpili goriški Lahoni, ko so ugledali na ulici nekega tamburaša iz Vrtojbe z društveno tamburaško čepico. Reveži so se tako bali za do movino, da so ga slednjič napadli, mu dozdevno sokolsko čepioo zbili z glave in jo pohodili. Nabolj kruti so bili neki pobalinčki, ki so imeli obraze namazane z barvami laške trikolore. Krasno! Toda kaj takega jim je pač zaupati, saj so se že večkrat izkazali vredni višje nagrade. Tako je n. pr. nekoč napravil oddelek goriško-laških koledarjev izlet v Jta lijo, kjer so pred povratkom iz sa mega navdušen j a izpr a z nili svoj e zr ačn e cevi pri kolesih in jih napolnili z laškim boljšim zrakom.
Samomor. Pri kontove'jski cesti v Barkovljah se je vrge zidar I. Škerlj p. d. Gaber pod dunajski vlak, kateri mu je pretrgal truplo na dvoje. Za pustil je ženo in 6 otrok, vzrok ne znan.
Zima na |ugu. Neznatno, a ven dar malo tolažilo je dejstvo, da ne muči samo nas izvanredno mrzla in huda zima, ampak da razsaja tudi v južnih vremensko razvajenih krajih. — V francoski rivijeri je padel sneg in pritiska huda zmrzlina. Istotako se bleste v sneženi odeji Fiorenoa, Li-vorno in oela zgornja Italija. Povprečna temperatura znaša — 4°. Tudi v Rimu je padel sneg,  vlada hud mraz. Ledeni vetrovi, kateri nadlegu jejo občutno sosebno Rim vsled nje govih neugodno zidanih hiš in slabih stanovanj  bijejo neprestano iz mrz lega severa. Barometer kaže 755 mm. V Reki je te temperatura — 7° ter je celo pristanišče zamrzneno   — Naj-obČutneje je prizadet Trst. Povprečna temperatura  znaša  sicer  le  — 36°, toda neusmiljena bora jim napravlja grozno Škodo.   Njena hitrost je do segla v petek 78 km, včeraj zjutraj 102 km in proti poldnevu 81 km v 1 uri.  Vzrok tem nenavadnim poja-
vom iščejo v hudem zračnem pritisku v severovzhodni Evropi, kjer kaže barometer povprečno 783 mm (Rim 755 mm). V tržaškem pristanišča je kakor mrtvo Delo se je ustavilo, ker naloženi parniki ne morejo izpeljati, 6 tujih obloženih pa čaka na odprtem morju ugodne prilike, da vpeljejo v pristanišče. Tudi na suhem je zahtevala bora kljub napetim vrvem za oprijemanje svoje žrtve. Tri osebe so odpeljali smrtno nevarno pobite v bolnico.
Volaka golobom V Zagrebu se je prepovedalo zdrževanje golobov, bodisi v odprtih ali zaprtih golobnja-kih. V predmestju se sme imeti le s posebnim dovoljenjem zaprte golobe. Prestopki se bodo kaznovali, prosti golobi po mestu pa postrelili in oddali v sirotišnico. Golobje so se baje preveč razmnožili in delajo nesnago po mestu in kvarijo lepe fac ade novih hiš.
Avstrijski špiionl V Cetinjah je baje razjarjeno ljudstvo dva a v strijska Špijona, nekega Eroegoviča in Grljanina, napadlo, ter na ulici do smrti preteplo. Pri tej priliki seje moral seveda neki hudobnež, kateremu se menda same učenosti mehčajo možgani, ker puščajo take smrdljive pline, brž s podtakniti nad Slovani ter jih obdolžiti nekdanje turške navade
0 rezanju ušes in nosov svojim jetnikom, katere navade se je meuda spomnil v svojem kurjem strahu pred pretečo vojsko. Pristavil je namreč zlobno opazko, da so jima porezali Črnogorci ušesa, nosove in brke. Če bi prišel on na vrsto, bi res menda zaslužil, da mu odrelejo Še hudobno obrekljivi jezik.
Prvi „Kinematogral Pathe prej „Edison*1 na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope" ima od sobote, 27. februarja, do torka, 2 marca, sledeči zanimivi spored: Šoferka in kočijaž. (Komično.) Palermo. (Zanimiv naravni posnetek v 11 slikah.) Poslednji dnovi v Pompeji. (Drama v 33 3likah.) Johannes Ganz (Jako komično ) Dodene se ena slika izven sporeda.
V kazenski zadevi vlomilcev bratov Koren bodo dne 8. marca t. 1. zaslišane pri obravnavi v Zadru tudi nekatere ljubljanske priče, med temi polic, svetnik J. Lavtar. Brata Koren in kompanija imajo na vesti vlome v Trstu in na Dunaju
Naša divlačina trpi vsled nenavadno hude in dolgotrajne zime in sneženih žametov veliko pomanjkanje. To velja zlasti o srnah, zajcih in jerebicah, ki ne morejo dobiti dovolj primerne hrane in krme. V Gorjancih, kjer je obilo divjačine, je za njo letos posebno hudo, ker so kmetje zgodaj domov speljali pičli pridelek sena, kar so ga lani nakosili na koŠenicah. Druga leta se je divjačina vso zimo sukala okrog kopičev sena v gori, ker ga niso imeli bližnji gospodarji pred spomladjo kam spraviti, letos pa vsega tega ni. Divjačina bega lačna okrog in prihaja prav v vas do kozolcev, da iztakne kako pest mrve ali bilko detelje. Tudi lisice in kune so prišle do človeških stanovališč, kjer so tako predrzne in nadležne, da jih ljudje komaj odganjajo. Na Javorovici in drugih vaseh v Gorjancih so našli zadnje dni več zajcev in tudi srn, katere je zamoril mraz in glad. če bo zima Še nekaj časa trpela, bo letošnji zarod divjačine po naših gozdih zlasti v Gorjancih, po kočevskih, ribniških in logaških hribih popolnoma uničen.
Oroinf&tvo je včeraj eskortovalo od tukajšnjega deželnega sodišča 6 kaznjenk v kaznilnico v Begunjah.
Delavsko gibanje Včeraj se je
z južnega kolodvora odpeljalo v Ame riko 30 Slovencev, 48 Macedoncev in 33 Hrvatov.
Ogenj V dimniku Včeraj zvečer so se vnele saje v dimniku hiše barvarskega mojstra g. Franoa Merala na Sv. Petra cesti. Oddelek prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je sicer prišel na lice mesta, a ni stopil v akcijo, ker so ogenj bili že domači pogasili.
Izgubljeno ln najdeno- Poslovodja mestne posredovalnice za delo in službe g. Ivan Dražil je našel sre, brno zapestnico. — Policijski stražnik Franc Grošelj je našel konjsko odejo. — G. Rozalija Krapševa je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Učiteljica g. Pavla Cidrihova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Nek narednik 27. pešpolka je izgubil zlat prstan z vrezkom »Kristijan«, vreden 20 K.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Mer kur11 v LJubljani.  V službo se sprejmejo: 2 knjigovodja in kores pondenta, 12 pomočniko v|mešane stroke, 15 pomočnikov manufakturne stroke,
1 pomočnik modne in galant. stroke, 1 kon tor is t inja, 2 blagajničarki, 3 pro dajalke, 1 učenec —-Službeiščejo: 3 knjigovodje in korespondenti, 2 kon-torista 28 pomočnikov mešane stroke, 9 pomočnikov špeoerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železu make stroke, 4 pomočniki modne in galant. stroke, 12 kontoristinj, 8 blagajničark, 18 pro
dajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
Tedenski *«l»nvf o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 14. do 20. februarja 1909. Število novorojencev 25 (= 32 50°/00), umrlih 21 (==27 30700), med njimi sta umrli za j etiko 2, za različnimi boleznimi 19. Vmes je bil tujec 1 (=4 76%), iz zavodov 7 («33 33%). Za infekcijo«-nimi boleznimi je obolelo in sicer: za ošpicami IS. za škrlatico 2, za dušljivim kašljem 1, za egip. očesno boleznijo 2, za uŠenom 1 oseba.
Skioptikon z acetelinovo razsvetljavo* primeren za kako društvo ali klub, proda takoj M. Bajeo, vdova fotografa v Št. Vidu nad Ljubljano.
Drobne novice.
— Rusija proti Avstro Ogrski.
Po poročilih iz Varšave je ruska cenzura dala zapleniti vse inozemske liste, ki priobčujejo Avstriji prijazne vesti. Dovolila pa je, da smejo poljski listi priobčevati najostrejŠe napade proti Nemčiji in Avstro-Ogrski radi njiju postopanja proti Srbiji.
— Med Japonsko ln Kitajsko se sklene zveza v varstvo medsebojnih koristi v Tihem oceanu.
— Konec revolucije v Perziji? Perzijski šah je poslal perzijskemu poslaniku v Carigradu brzojavko, v kateri obljublja, da bo zopet uvedel ustavo, ako mu revoluoijonarji jamčijo za njegovo osebno varnost. Obenem pooblašča poslanika, naj se prične pogajati z revolucionarji.
— Radi napada na nemškega
bnrša v Pragi in radi razžahjenja stražnika je bil včeraj pred praškim sodiščem obsojen pekovski pomočnik Šanda po § 82 in 87 k. z. v 8 mesečno ječo.
— Potrjen zakon. Bivši benediktinec, pozneje katoliški kooperator, H Mer«, je prestopil k starokatoliški veri ter se kot starokatoliški župnik v Jablancu na češkem oženil. — Praško namestništvo mu je dotično potrdilo odbilo, sodišče pa je po daljšem preiskovanju zakon kot veljaven pripoznalo.
— Za 12 milijonov lir ponare jenih čekov so našli včeraj povodom aretacije neke mednarodne goljufijske družbe v Milanu. Družba je imela iz vrstne zveze v Evropi, Ameriki in na Japonskem.
— Ogrska prostost. V zadnjih dneh je biio obsojenih 24 kmečkih f.tntov iz Simleza na Ogrskem skupno na 200 dni zapora in 1800 kron de name kazui, ki so nosili javno slovanske narodne znake in barve.
— Ssigati se je hotel v Dej vi-cah na češkem 271etni čevljarski pomočnik. Zaosil je velik kup slame, jo zažgal ter se vrgel v ogenj. Težko opečenega so -zvlekli iz ognja ter odpeljali v bolnico. Vzroka ni hotel na vesti.
— 5 tovarn za sladkor name rava sezidati neka angleška sladkorna družba na otoku Jamajki. Društvena glavnica znaša že 250 000 fantov šter-lingov.
— Most med parnlkom in Obrežjem se je podrl v Hamburgu, ravno ko je šlo moštvo iz parnika „Kraljice A. Viktorije" na suho. 30 ljudi je padlo v vodo, izmed katerih so pa mogli kljub takojšnji pomoči rešiti le 16, ker so potopljenoi nenadoma izginili pod ledenimi ploščami.
— Goljufiva baronica. Bavarska baroniea N. L. je prišla v Meran, kupila tam od nekega posestnika vilo, plačala pa je na račun samo 100 K, izvabila od njega še posojilo 30.000 kron, ogoljufala nekega zlatarja za uhane vredne 1200 kron, ter jo hotela odkuri ti na Bavarsko. Toda policija jo je po tem dobičkanosnem obisku na povratku v Inomostu prijela in izročila sodišču.
Izpred sodišča.
Kazenske razprave pred deželnim sodiščem.
Nepoboljšljiv tat Jak. Trampuš, postopač, doma iz Smlednika, se je preživljal edino s tem, kar je pribe račil in ukradel. Po prestani zadnji kazni konec u ajnika 1908 se je potikal po Kranjskem, Koroškem in Primorskem. Večinoma je izmikaval poljske pridelke. Tako je v Trebojah izmaknil Jerneju Šimnovcu 2 1 2 mer nika rži, nekaj krompirja in 1 škaf. Ker je ta tatvino orožnikom naznanil, je to Trampuža tako ujezilo, da je prišel na Simnovcev dom ter držeč v vsaki roki odprt nož, grozil, da mora eden Simnovčevih zakonskih poginiti, da bo kupil revolver ter bo naj preje ustrelil orožnika nato pa Jero Mol iu Marijo JerŠe. Svoji sestri Frančiški Trampuš je pa rekel, da bo prišel h Simnovčevem ter se bo prav mirnega delal, naenkrat bo pa hitro dregnil Jerneja ali pa Marijano Simnovo v rebra, ker eden od teh dveh mora poginiti. Vsa to je bilo obdolženou po pričah dokazano. Obsojen je bil na 13 meseoev težke ječe, po '
prestani kazni se bode pa oddal v prisilno delavnico.
Bolniški strežnik obsojen V
tukajšnji dež. hiralnici in blaznioi je bil za strežaja nastavljen Jakob Ka menšek, iz Žič na Štajerskem doma, ki je na glasu kot skrajno surov človek. Tako je videl čuvaj Štefan Germeo dne 6. deoembra m. 1. o priliki, ko je pogledal skozi duri |neke izbe umobolnoga Martina Zavrla na tleh ležati, nad njim pa je bil sklo-nen KamenŠek. Ta je Germeou rekel, da je Zavrla vrgel. Drugi dan pa je imel obdolženec nalog, da bi bil moral tega bolnika skopati. Kakor Jakob KamenŠek sam priznava je tako malo na Zavrla pazil, da je ta večkrat padel, zvečer istega dne je pa umrl. Pri raztelesenju mrliča se je dognalo, da mu je razpočila lobanjska kost in je Zavrl vsled otrp-nenja možganov umrl, tudi je imel dve rebri zlomljeni. Sodišče je tega vzornega strežaja obsodilo v 5 mesečni strogi zapor.
Telefonsko in brzojavni
poročilu
Minister dr. Hoehenburger odložil odvetništvo.
Gradec, 27. februarja. Pravosodni minister dr. Hochenburger se je odpovedal odvetništvu. Odvetniški zbornici je to sporočil že 12. t. m., torej preje, kakor je bil imenovan za ministra.
Slovanska združitev.
Dunaj, 27. februarja. Akcijski odbor »Slovanske združitve« ima v četrtek 4. marca ob 10. dopoldne svojo sejo.
Odrski ministrski predsednik na Dunaju.
Dunaj, 27. februarja. Danes zvečer pride semkaj ogrski ministrski predsednik dr. \Vekerle. Jutri ga -prejme cesar v posebni avdijenei. Popoldne bo imel konferenco z ministrom baronom Aehrcnthaloin.
Turški minister na Dunaju.
Dunaj, 27. februarja. Cesar sprejme jutri v posebni avdijenei turškega ministra zunanjih del Ri-faat paša. Baron Aelnviitlial priredi popoldne njemu na čast slavnosten banket.
Potres v Kalali rij i. Rini, 27. februarja. Včeraj zvečer ob 7. so v Reggio di Calabria čutili dva močna potresna sunka. Tudi iz drugih krajev javljajo o precej močnih potresnih sunkih.
Rusija se pripravlja.
Krakov, 27. februarja. Ruska vojna uprava pošilja neprestano nove voje na gališko mejo. V Kijevu je koncentrirnih več polkov, ki imajo v kratkem oditi na avstrijsko mejo. Iz moskovske gubernije pošiljajo ckoro vsak dan posamne vojaške oddelke na jugozapad. Potniki, ki prihajajo iz Rusije, javljajo, da vozijo neprestano na jug posebni vlaki, ki prevažajo na mejo streljivo in drugi vojni material. Na gališki meji je sedaj koncentriranega nad 120.000 ruskega vojaštva.
Darila.
Za družbo av. Cirila in Metoda.
G. Ir. Firm v Logeh, nabrala pri veselem omizju za odkup klobuka g. Lazarja v Breginju K 402. G. Vaclav Al. Paleček v Gorenji vasi v družbi mož in fantov na „pustovanju" nabranih 6 K. G. A. Belle, parna opekarna na Uncu 60 K, kot čiđti prebitek domaČe predpnstne veselice v domači gostilni dne 20. svečana. Mesto venca na grob g. Antona Goslarja, c. kr. sodnega oficijala so darovali: dr. Pučko 10 K, inž. Rezač -5 K, Stiasny 3 K, Antolič, dr. Maurer, Perhauc in Zotter po 1 K. skupaj 22 K. Prva skupina N. D. 0. mesarskih pomočnikov 10 K, od veselice v Mestnem domu. Iz nabiralnika v gostilni g. Turka v Streliških ulicah 7*26 K. Neimenovana gospa iz gorenjskih Begunj iO K, kot zahvalni dar za zopetno srečno okrevanje našega Georgesa Auerja. G. Anka Kastelic v Kandiji, nabrala ha iraška radi narodne čitalnice kot „cunja-ricw 28*22 K. G. Andrej Lipušček v Zireh nabral ob raznih prilikah 7 K. Na seno-žeški maškaradi so nabrale: g. Angela Novak, kot „cigankau pri vedeževanju 15 K, Olga Suša tudi kot „ ciganka" 27 K ter g. P. Zadnek za prodane šopke 14 K, skupaj 56 K. — Skupaj 2i050K. Srčna hvala! Živeli.
Za Žrtve. Vesela družba pri Turku 21 K. Srčna hvala.
Za  visokosolce  na Dunaju.
Vesela družba pri g Turku 10 K. Živeli!
Avstrijska specijalitet«. Na Želodcu bo ahajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mollovega Seidlitz-praska", ki je prask asono domače zdrav 'o in vpliva na zelo doc kropimo ter ponpe&iino na prebav\jenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpoSUja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni nlag&teti, DUNAJ, Tuchlauben & V lekarnah na deželi zalite vati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in
b podpisom. B 8-3
I
Thvr
Kaslfajoće opozarjamo na inserat o Thymomel Sciliae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki.
Učinek, ki hladi, blaži bolečine in odstrani a vsako vnetje , kar ngodao pospešuje zaceijeDje je pridobil in ohranil svetovni sloves izvornega domačega zdravila praškemu demačemu mazilu iz lekarnice P. Fragnerja c. kr dvornega dobavitelja v Pragi Ker se vedno bclj razširja, dobiva se tudi v tukajšnih lekarnicah. Glej inserat. b
N
Generalno zastopstvo sa Avstrijo pri gg.
Barensfeld & VVedakind,
Duuaj IX 3 Schwarzsp iuioratrasae 18.
fc«»deV
neobhodno potrebno zobno Crerae
vsdriuje zobe čiste, bele in zdrave.
MU
poslušajte torej, kako ravna
Ma V0f I ^n s* ^upi vselei CD pričetku Jlldjul • si?bega letnega časa za 50 mark soden rudninskih pastilj seveda samo prstnih Fayevih, ker slabega blaga Maver ne kupuje Pastilje porabijo nastavljene!, ako so prehlajeni, in ostanejo zdravi. Ta šala ga pa seveda stane 5o mark. Ampak Maverju nas av-ljenci skoro nikoli ne izostanejo in smeje se drugim ki si ob največji sezoni ne vedo pomagati, ker je polovico osobja b lnega Faveve pristne soienice so ravno s-edstvo par excel-lence proti vsem prehladitvam. Kupijo se za 125 v vseh zadevnih trgovinah ponaredbe pa odločno zavračajte. Generalno zastopstvo za Avstro- Ogrsko: W TH. GUNTEIERT, Dunaj IV I
Grosse Neugasse 17.        125 5
isbarss de'uše dobre asnaiv-
Mcduiiioe atttna in a&ba& voda
kf »trdil iti«**««* in ^«a«tr«3? ^
Bi gorooneiiia gospoda HI. aWvn*iU5£f
iekaniarju v Ljubljani
Va£a taborna Moluaine ustns, ta apasa voda js u&jboIjSe sredstvo zor^or aobcbcl, castrai.jujc neprijetne sapo 12 osi m ^ neprekosijiv pnpomofiok proti gr^jiiosž bod, zato jo /sas^om iiajtopieje janpo* ročam Obenem grenim, po&jiu* le 8 8tokienic@ Mata aat&s in sotone vocfo DovoiiC7e da fac j»v&? ^^*:;ii3: kes j« rt23 kvsis vredto.
Leopold ittng.   <Si*<r.-,l tsjr«.'?
fifletiišcs. S& aprila laGB.
V   Lj«*^R':    IpHff*  Miri & I
209
Zahvala.
Moj soprog Avgust Stare, trgovski pomočnik na Studencu-Igu, se je zavaroval na življenje pred 3 4 letom pri c. kr. priv avstrijski zavarovalni družbi na Dunaju, letos meseca januarja me je pa zadela nesreča,
da je moj soprog umrl in mi je družba „Dunav" zavarovalno vsoto v znesku 20( 0 K popolnoma v najkrajšem času po organistu gosp. Ivanu Paplerju, okrajnem zastopniku.na Igu-Studenru izplačala.
Štejem si v svojo dolžnost, se najpre-srčneje zahvaliti slavni c kr. priv. družbi „Dunav" in lokalnemu zastopniku gospodu ' Ivanu Paplerju ter gosp. Silvestra Perka potovalnemu zastopniku v Spod. Šiški pri Ljubljani — Torej slav. občinstvu najtopleje priporočam zgorej omenjeno zavarovalno družbo. 904
Studenec-Ig 16. februarja 1909. Uršula Stare roj. Žuh.     Anton Uršič in A. Minatiy, trg. tu posestnik, priči
Umrli so v Ljubljani.
Dne 21. februarja: Marija Urbančič, gostija, 70 let, Trnovski pristan 34. Marija Tomazšn, izvoščkova vdova, 71 let, Sv. Petra nabrežje 37.
Dne 22. februarja: Egidij Bončar, pek. mojster, 68 let, Sv Petra cesta 45 — Marija V dmar, gostija, 78 let, Japljeve ulice 2. — Barbara Padar, gostija, 71 let, Sv Petra cestni 51*
Dne 23. februarja: Terezija Grum, za-sebnica, 63 let, Florijanske ubce 11. — Marija Baher, šivilja, 30 let, Poljanska c 3i.
Dne *4 februarja: Simon Hafner, prisi-ljenec, 50 let, Poljanski nasip 56
V vojaški bolnici:
Dne25. februarja:*Peter Galler, c kr pešec.
V deželni bolnici:
Dne 23. februarja: Fran Gostiša, dninar, 28 let. — Jakob Boncelj, gostač. 77 let. — Karel Hudovernik, črevljarjev sin, 18
Dne 24. februarja: Fran Peternel, delavec, 37 let.
žitne cene v Budimpešti
D*9 27 februarja 1909
Pšenica za april 1909 . Pšenica za oktober 1909 Rž       za april » Koruza za maj » Oves    za april ,
El>l*ttr.
— 510vin. ceneje.
za 50 kg K i3'57 za 50 kg K 11 21 za 50,*kg K 1045 za 5C kg K 741 za 50^kg K  8 82
Heteonlotf tno porotno,
) liina nad raorjasn «0«. Aroda)! aračai tlak • mm. i£T
	Cas
g	•paio-
X) O)	vanja
26.:	9. zv.
27.	7.zj,
•	1. pop.
Stanje barometra ▼ mm
o
Vetrovi
Nebo
741-7
7410 7392
— 38 [si. sever oblačno -40
—12 sl.svzhod sneg
Srednja včerajšnja temperatura —41°, norm. 0 9   Padavina v 24 urah 8 1 mm.
t
Dr. Matej Sencar, c kr. sodnik na Brdu, javlja zase in vse sorodnike, da mu je dne 26 febr. l9o9 umrl po daljši mučni bolezni preljubi oče, gospod
Jože Senčar
zasebnik v Bolehnečiolh
Pogreb bo dne 28. februarja ob 3 pop. pri Sv. Jurju ob Sčavnici.
Brdo - Bolehnečici, dne 26. februarja 1909. 923
Brez posebuega obvestila.
Zahvala.
919
Ker se mi nikakor ni mogoče na vsa mi povodom smrti mojega nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda
^ntona (joslarja
c. kr. sodnega olicijala
izražena sožalja osebno zahvalit', storim to tem potom.
Zahvaljujem se čč. duhovščini za tolažbo v bolezni in za spremstvo k večnemu počitku kakor tudi gg. zdravnikom za zdravniško pomoč. Nadalje se iskreno zahva jujem za častno udeležbo pri pogrebu gosp. vladnemu svetniku TekavČiču gosp sodniku Levičniku, gg. uradnikom c. kr. c kr. sodišča, okr. glavarstva, davčnega urada, odvetništva in notarijata, g. županu dr. T. Romihu, slav. obč. zastopu, čislanemu uči-teljstvu iz Kislega in od drugod, telovadnim društvom: Sokolu iz Krškega in Vidma, kakor tudi sploh vsemu drugemu mnogobrojnemu občinstvu za zadnjo častno spremstvo.
Končno presrčna zahvala vsem darovalcem krasnih vencev.
Krško, 25. februarja 1909.
Žalujoči ostali
MAT TON I s
202^1
Priporoča se, paziti na t« zname nje, užgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogosto ma prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshtibler slatine.
Proda M dobro vpeljana
trgovino
z mesanln blagom.    925 i
Naslov pove uprav. „Slov. Nar.u
APNO
najboljše kakovosti pripjroča
FRANC WE1NBERGER
lastnik apnenfc v Zagoiju ob Savi.
7c6 4
Mesarji! Pozor!
Imam naprodaj več lepib bukovih plohov po 11 om debelih, cd 65 do 80 cm Širokih in po 3 m 10 cm dolgih. Kdor jih potrebuje, si jih lahko
ogleda pri Vinku Ogorelcu ca Škofljici pri L ubijani 863 2
Stanovanjska hiša
v £jtt&ijani
dvonadstropna, z dvoriščem in dvema pročeljema na ulico, z 10 stanovanji od 2 do 5 sob s priti ki-na m i, stanarina nosi brutto 4 0) K, se zaradi rodbinskih razmer proda za 48 000 K in je od tega odšteti samo polovico
Pojasnila daje samo kupcem naravnost, Kriiai, Krize vriske ulice štev. 2 v Ljubi an'. 763-4
Ura z verižico
Všem pratelum a zrjamym, s kterymi neme t jsem pri leŽitosti se osobne pred odehodem mym a Lublane se rosloučiti, volatn
9i6
Mog. Phm Ani. Boleh.
hfimave rNaadaru.
Vsak dobi prekrasno re-montoarno žepno uro, srebtno »Gloria«, sistem Roskopf, pat. natančno idoča 36 ur, za kar se 3 leta garantira, s pozlačeno primerno oklopno verižico za samo K 2 75, 3 komade z verižico K 8 —. Po povzetju pošilja tovarniška zaloga švicarskih ur 926
H Landau, Osvviecim 15
Pozor! pozor!
50.000 parov čevljev.
4 pari  čevljev sa\i»to  9*— Uto*
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila, so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam torej vsakomur 2 para moških ln 2 para ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoširano z močno zbi-timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po številkah. Vsi 4 pari samo K 9*—. Razpošiljanje po povzetju. Zamena dovoljena. 886
J. S-hllller, Dunaj IH
POSlOVilO!
Ganjen od mnogih dokazov spo Štovanja in dobrohotnosti, ki sem jih bil deležen med sedaj končano sezono, in zadovoljen z lepimi nspebi svojih prizadevanj, pozdravljam najvljudneje vse svoje oenjene učenke, učence in p. n. gardedame, kličoč jim: „Na ve selo svidenje jeseni!"
Posebno se zahvaljujem prebla-gorodni gospe županji Mdici Hribarjev , Mariji Hauss Lrni Gatach-Hass, Fridi Szalav, učiteljici Mariji Dolnikar, učite'jioi Mariji Wessaer, baroLici Aii si pl. Konradsheim, Matiji Perhauz Ani Math'an in p n. gojenoem in gojenkam moškega in ženskega učiteljišča za njih požrtvovalno podporo, dafje g. dr Arturju Mahru in slav. ravnateljstvu Kaminskega društva za njih ljubeznjivo pospeševanje mojega skromnega delovanja. 888
Z vsem spoštovanjem in vdanostjo
Giulio Morterra, plesni učitelj.
NB. Moj bodoči naslov: Giulio Morterra, Trsi, Via Acquedotto 39.
9 8
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih peceriiah, vinskih in delikatesnih trgovinah
, Zveza slovenskih   odvetnikov v Iijubijani" javlja tužno vest, da je njen član g.
dr. Albin Kapus
včeraj,  dne 26. svečana ob 9. uri zvečer preminul. V Ljubljani, dne 27, februarja 1908.
Za odboi*:
dr. Fran Novak, t. č. tajnik, dri Karel Trlller, t a predaed.
j*
Tužnim srcem naznanjamo podpisani vsemu sorodstvu, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njih preljubljeni soprog, oziroma oče, sin, biat, svak in stric, gospod
dr. ALBIN KAPUS
odvetnik v Ljubljani
včeraj zvečer ob 9. uri, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete
vere, v starosti 42 let mirno preminil.
Pogreb dragega  rajnika se vrši v nedeljo, dne 28. februarja t. 1.
ob 4. popodne iz Leoninuma na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše posmrtnice se bodo služile v cerkvi Marijinega Oznanjenja Bodi mu blag spomin! 927
V Ljubi'ani, dne 27. februarja 1909.
Olga Kapus, roj. Oalle
soproga.
dr. Vrečko, odvetnik v Celju dr. Filipič, odvetnik v Celju, dr Božič, odvetnik v Celju.
Vladibol Kapus
sin.
Albina Kapus
mati
Rodbine:
Oalle v Ljubljani.
Vidlc, o. kr. sodni tajnik v Ljubljani, dr. Fraldel, o. kr. drž sod. svetnik v Gradou.
Slovo 1
906
Jfer ob svojem odhodu (j Ljubljane nisem utegnil je osebno pošlo-viti od vseh ljubih prijateljev in jnancev, storim to tem potom in Rilcem vsem presrcni: „J/d jdar.,u
Rudolf J$i3Ja/(.
Zahvala.
Po dobro prestanem inteligentnem izpitu si štejem v dolžnost, ss tem potom zahvaliti gospodu Viljemu Jelenčiču, vpo^ojenemu majorju, lastniku in voditelju »Prvega ^agreb-Škeffa vojno - pripravnega zavoda" kal^or vsem gospodom profesorjem tega javoda 3a podeljeni mi poufa obenem pa ta $avod najtopleje pri. poročam. 95
J^ado J{očevar.
Lepo posestvo
obstoječe iz dveh hiš, hleva in šupe, sadaega vrta in nekaj njive za zelenjavo, so prostovoljno proda pod
ugodnimi pogoji. 835 6
Nas ov v uprav. „Siov. Naroda-.
izurjen Mik
z dobro prakso tudi pri elektriki
želi premeniti službo s 15. marcem.
Ponudbe na upravništvo wSlov Naroda" pod šifro .,164 Maschinist
_857-3
Še Jako dobro ohranjene
prodam po najnižji ceni
VeČ se izve v gostilni pri jPanju', Vego e ulice 91 s 1
Proda se večja množina
živega
Več pove Ivan Gruden, trgovec
z apnom, Godič, pošta Kamnik na Gorenjskem. 796—2
Poslovodja
aw se išče. ~w
Da H vodil zalogo v Ljubljani,
se iš?e trgovsko izobražen gospod s potrebnim   jezikovnim   znanjem in 4000 K vloge cb prav dobrih dohodkih. Ponudbe pod „Krlstjan 2000"
upravništvo „Slov. Naroda4*. 896
JCaznanilo!
Iz rabe odložene
924
obleke gospodov
tudi častnikov
in sploh zlate okraske oprem, pa tudi oddelke (partije) blaga kupujem do najvišje cene.
Ker ostanem v Ljubljani le 4 do 5 dni, zato prosim, naj me o tem takoj obvesti z dopisnico, kdor ima kaj na razpolago.
pinkas Graumann
pri Slon« v £ittbljani.
Rgvmatizem, protin neuraisije in ojeMine
so pogos'o vzrok ne2nosnim bolečinam Za njih pornirjenje in ublažitev, za oplahnitev opeklin in obnovitev premičnosti členkov in odstranitev Pi      gnojenja presenetljivo učinkuje
Contrljcar|)an
Besedna zna tka za mentolosaliciliziran kostanjev izvleček.
2a vdrgnenje, masiranje ali v obklad-kih. Lonček 1 krono. Denar naj se pošlje naprej, nakar
pošljemo franko: 3540 11
za K 15 >   .  .   .    t lonček za , 5 —   .  .  .    5 lončkov za „ 9—  ...   10 ,
Izdelovanje in glavna zaloga
B. fragnerja learna
c kr. dv. dobav., Praga III., it 203.
Pazite na Ime izdelka in tzdelovaloa. Zaloge po lekarnah
r
3. Priloga ..Slovenskene Herode" st 47. Sns 27. febrnvarfa 1909.
Po svetu.
* Koliko goveje živine jo na zemlji? Neki časnikar je izračunal, koliko je goveje živine na zemlji. Po njegovi statistiki se je največ nahaja v Severni Ameriki, in sicer 66.86 milijonov, v Argentini j i 21, na   Nizozemskem  1.7,   na Ruskem
42.2, v vzhodni Indiji 52, v Nemčiji
19.3, na Francoskem 14.3, v Avstro-Ogrski 16, v Avstraliji 8.JJ4, v Italiji 5, v Bum unski 2.59, v Bulgariji 1.3, v Švici 1.4, v Kaplandiji 1.9, na Angleškem 11.7, v Belgiji pa l milijon glav.
* Izdan roparski napad. Iz Budimpešte se nam poroča, da je hotel neki bivši sobni slikar Kalos napasti in oropati ondotnega bogataša Mtil-lerja. Kako je v stanovanju in kje ima Miiller shranjen svoj denar, si je zapomnil, ko je pred časom v njegovem stanovanju delal. Mul le r je stanoval sam s svojim slugom. Ker je Kalos vedel, da sam brez večjega hrupa ne opravi, hotel je pridobiti lSletnega Tomazija za pomočnika. Ta mu je v resnici obljubil pomagati, toda ko sta se natanko domenila, je ovadil celo stvar policiji, katera je potrebno ukrenila, da so tička, ravno ko je vrgel Miillerjevega slugo ob tla, zgrabili in odpeljali. Miil-ler je med tem časom v svoji sobi spal in ni niti slutil v kaki nevarnosti da je bil. Ko so mu povedali, je bil mož ginjen in obljubil Tomaziju odlično nagrado.
* Raziskovanje Mrtvega morja.
V Palestino je šla družba 20 učenjakov - prirodoznancev, zbranih iz Francije, Belgije, Nemčije, Anglije in Amerike, da raziskavajo Mrtvo morje. Najeli so edini parnik, ki vozi po Mrtvem morju za nedoločen čas, na katerem so se stalno naselili. Družba namerava že dosedaj znane lastnosti morja temeljito preiskati. Znano je namreč, da so se na mestu, kjer je danes morje, katero je 75 km dolgo in 16 km široko, nahajala mesta. Morje je nastalo na ta način, da je glavni dotok, reka Jordan, pre-menil svojo strugo in napolnil globoko kotlino do vrha. Morje leži 436 m pod gladino Sredozemskega, morja, in vsebuje njegova voda 26.25% soli, med tem ko ima navadna morska votla le 4% soli. Zato je tudi specifična teža te vode petkrat večja kakor navadne   morske vode.
V morju ne živi nobena riba, sploh nobena vodna žival, in ne raste nobena rastlina. Tla so iz nsphalta in soli. Verjetne) pa je, da mora biti ta voda v izredni meri zdravilna in se namerava na podlagi raziskovanj omenjene družbe napraviti ob morju več zdravilnih kopališč.
* Kje ni starih devic? V £gi|>-tn! Tam ni ženske s '.\0 leti, da bi ne bila omožena. Večina deklet v Egiptu se omoži že s 16 ietom. Seveda se tam tudi hitrejše razvijajo nego pri nas. V Egiptu so vsa dekleta »oddana« že za rana. In vendar — v Kgip-tu se moški manj ženijo nego pri nas. Tam je 40% neoženjeni h. To je posledica tega, ker ni dosti žensk. Zato so egipčanske ženske izredno prevzetne. Zavedajo se svoje vrednosti. Za vsako se peha 5—10 moških S Drug drugegn oadkriljujejo v ljubeznivosti in kavalirstvu, zato gospodična s 13 leti že visoko nosi svoj nosek, ker ve, da jt* dragocena. Kdor ima enkrat ženo, jo skrbno varuje in pazi, da ga ne zapusti. Koliko jih je, ki ne morejo najti žene! Ako pri vsem trudu ne morejo vzeti tekmecu deklice, ostanejo kajpak na cedilu. Katera izmed naših deklet torej pri vsem trudu no more drugi prevzeti ljubega in sploh nima upanja, da bi fanta dobila, najdi v Egipt! — No, tako resno ne mislimo tega.
* Deklicam je dovoljeno sedeti »a kolenih ljubekov. V otroškem sodišču v Alevelandu Ohio je sodnik Adams izdal razsodbo — v zadevi, pri kateri se niso rabila imena —, vsled katere lahko vsako dekle sedi na kolenih svojega ljubčka, ne da bi
jej bilo bati, da bi prišla v na-sprotstvo z zakoni. Neki oče je namreč zahteval, da se njegova hči are-tuje. Pri sodišču je pripovedoval: »Stara je 16 let. Včeraj ponoči sem Prišel po stopnicah navzdol in sem jo našel, ko je sedela na kolenih nekega mladeniča. Dejal sem jej, naj £re spat, dočim sem mladeniču ukazal, da takoj odide domov. Potem ga J poljubila v slovo, in sicer pred mojimi očmi. Vsled tega zahtevam, da 3° kaznujete.« — Sodnik mu je odgovoril, da ni zakona v republiki, po katerem bi mogel nastopiti proti deklici, kajti vsako dekle lahko ob poljubnem času sedi na kolenih svojega izvoljenca.
* Statistika zdravnikov v Avtri-f leta 1908. po kronovinah in glav-jgfr mestih: Nižjeavstrijska 3674, Gornjeavstrijska   404, Solnograška
Štajerska 713, Koroška 149, sanjska 111, Primorska 378, Buko-Jjna i59j Tirolska 644, Češka 2953, Moravska 989, Šlezija 252, Galicija 1462^ Dalmacija 138, Bosna in Her-<*Sovina   118,  torej  skupaj 12.273
zdravnikov. — V glavnih mestih: Dunaj 2946, Praga 499, Lvov 334, Gradec 269, Trst 192, Brno 183, Ino-most 112, Cernovice 72, Line 68, Sol-nograd 48, Ljubljana 47, Opava 45, Celovec 41 in Zader 17.
* Zanimiva statistika. Po statistiki pride letnega davka na prebivalca v Avstriji po narodnostih v sledečem razmerju: Na Ceha 58 K 20 vin., Nemca 53 K 63 vin., Italijana 50 K 64 vin., Slovenca 34 K 44 v., Poljaka 25 K 26 vin., Srba 35 K 42 vin., Romuna 20 K 26 vin. in Rusina 20 K 26 vin. — in vkljub temu trdijo Nemci, da finančno vzdržujejo držuvo.
* Deklica v moški obleki. Iz Be-
rolina se nam poroča: Nekej 241etni deklici je dovolila berolinska policija izrecno, da sme hoditi v moški obleki. Deklica ima zunanje popolno moški značaj, in je bila preje večkrat aretovana, češ, da je preoblečen moški. Ko so jo zadnjič prijeli v Hamburgu, je sklenila odločno, da opusti žensko obleko. In res je imela precej časa mir. Toda policija jo je vsled priglasa kot ženska — opravljena v moško obleko — zopet nadlegovala. Toda brezuspešno; moška obleka se ji je tako priljubila, da je izjavila, da se raje usmrti, kakor še enkrat obleče žensko obleko. Na opetovane prošnje za dovoljenje nošnje moške obleke, je zahtevala policija zdravniško svedočbo. Zdravniki so izrekli, da je stas deklice sicer ženski, toda obraz, hoja in nastop popolnoma moški. Nato so ji dovolili nošnjo moške obleke, toda krstno ime je morala, dasi je prosila za moškega, obdržati žensko. Deklica je v službi v neki večji trgovini v Bero-linu in ve za njeno ime in skrivnost edino policija in njen gospodar.
Darila,
Za   Sicilijo   in Kalabrijo po
I. C. Hotferju: Marij« Ž dan, Vodmat-ski trg 7 10 K, Marija R-mžgar, Vod-matski trg 7, 5 K Josipina Kosova, Eliza-betna cesta 10 K, Emilija Thomas, učiteljica 1 K, Oskar Wratschko, c. kr. policijski svetnik 3 K, Al. jzij Jungwirth, ravnatelj tobačne tovarne 2 K, Minka Zor, nadzornikova vdova 1 K, Ana Ceh 1 K, Terezija Gregorčič 1 K, Uršala Lušin 1 K, Blanka Nemecz 2 K, Andrej Boncon 2 K, Terezija Rlančičar 1 K, Adolf Reib**i.schuh £0 b. Ivan Velepič 1 K, delavci v tovarni Boncon l^olC, Alojzij Poljanf-c, ravnatelj 2 K, Mirko Mulaček, adjunkt 1 K, Viktor Sega, kurat 2 K, Fran Pavločič, kontrolor 2 K, Frančiška Leben 2 K, Ana Leben 120 K, Barbara Čermelj 1 K, Karel Bnifach 40 h, Josip Certalič 4o h, Franc Hri-bernik Martinova cesta 2 K, Ivan Lončar, e. kr fin. svetnik v p. 10 K, Fr. Jeraj, c. kr. profesor 3 K. Rihard Sušnik, mag. pharm. 5 K, K. A. Kregar, trgovec 2 K, Pepica Kolket 60 h, Ignacij Žargi, trg. 3 K, Jernej Bahovec, trg. 2 K, Josip Rotten 3 K, Anton Krisper 2 K, Schiffrer i K, Ivan   Kastelic 1 K,  Fran Knstrin
1 K, Jerica Vizjak 1 K, Janja Lokar i K, Pavel Potokar 1 K, I. N. Roger ml., ravnatelj 2o K, Rozman & Tschnrn 5 K, Terezija  Eger 3 K,   Kristijan Šnšteršič
2 K,   Ivan Kocjančič 2 K,  Ana Bacher
1 K, Viktorina Benedikt 20 h, Marija ČHla 20 h, Marija Kraker 60 h, N N. 20 h, Karolinna Eckert. posestnica 3 K, Anton Moćnik 1 K, Karel Lončar, uradnik Ljubljanske   kreditne   hanke in posestnik
2 K, Kare« Warto 2 K, Amalija Velkavrh 1 20 K, M« hor Strle 40 h, Ivana Srtič 1*20 K, Marija Kais^r 40 h, Marija Za-kotnik 4 0 h Ivana Zupančič 40 h, Mar. Vidovič 40 h   Skupaj l4o*20 K
In na protinu trpečim rad brezplačno pismeno sporočim, kako sem popolnoma ozdravel od svojega trdovratnega mnke-polnega trp'j en j a. 2397 18
Karel Bader, Monako v o,
Knriftrstenstrasse 40 a.
9 al]«arsi?B
Ig. Fascliinga vdova Poljanski nasip ftev. 8.
Reichova hiša. Jivrstao ta solidno dolo:
Cene zmerne. Popravila se : točno izvršujejo, : :
^ssnsssnssssssssnifc
Največja /alogaiu-Vid ih do na.fileJSih
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
mm a.
zime
jn. pakte
v LinblJanL
atzssiin aarcčnUom te paiiija i pwtt|ta
k
k
k
k
Jos. Rojina
krojač prve vrste
Šelenburgove ulice št. 5
nasproti glavne pošte
konkurira z največjimi tvrd-kami glede finega krola
in elegantne izvršitve.
Tvornlikn zaloga no]f. aogl. In franc. specijalitet blaga.
Zavod za uniformiranje.
k k
k k k k k k
Svcff k svojim!
t
Te žitne droie, izborne po kakovosti, se priporočajo go- fcjg npodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih
v korist Ciril - jVCetodovi družbi
po nizkih cenah samo
JVEaks Zalokcr
v Ljubljani
* lastni Mit
JKIadezne nlice št. 17 in Rečne nlice št. 5.
tmr v korist -mm
Ciril-Metodovi družbi!
Ođ.llJKO'crajaa
Prra tr. trornica HaTirjei
Ljubljana
HlUerjeve nlice 5     Blizo Gradita
Rudolf A. Warbinek
o
3
o E
erj
Priporoča svoje prve   vrste, za via podnebja   solidno narejene klavirje in harmonije tudi Igralno
za gotov denar, na delna odplačila aH naposodo.
Poprave ln oglaševanja se Izvršujejo točno In računijo najceneje.    1706 i
največja
jMosežna pomaSa za lase i   četko DOJteUno perje noIceneSe!
ali lesna voda za dosego krepke rasti las in brade; v kratkem ra ti pie*enet-Hiv u«peh Ce*a K 2 *n K 3 po povzetju pošlja
gospa Kitbe Ven zel, Dunaj, VII Mariahilferstr 120, II. nadstr. vrata 2—o*
Trioraph-štedilna ognjišča
na gospodinj stva. ekonomije L t dr. v vuakortnl ia-petam. Zio & et so najbolj-, priznana. Pri znana tudi kot najboljši m naj fpeSnejSi ^j«**.  f»»jv .ćja prihranite* ;0riva.  SpecljelHete: Sledilna ognjišče te hotele, gostilne! restavracije, kavarne . dr. Ceniki in proračuni na razpolago, lavni kataiog Iranko proti donoaiaDi oamkL 2241 36
(•varni za itadllna ognjišča Jrluapl"
8, Goldschmldt Jfc min.
IS.   eioyaauJa>   M.-rrmtt ;«*co
V Ameriko io Kanado
pripravna, cenena ln zanesljiva prevaža
Cunard Line.
Odhod iz domačega pristanišča Trsta:
Carpathia, 4. marca 1009. Slavonija, 17. marca 1009, Ultonia, 30. marca 1909.
Iz Liverpoola:     is-s
Lnsltanla (največji in najlepši parnik sveta) dno 20. marca, 17. aprila,
8 ln 29 ma|a 1909. Manrotanla dno 6 marca, 3 in 24. aprila ln 15. mala 1909. Pojasnila in vozne karte pri
Andr. Odlasek
f LJUBLJANI, Slomškovi ulice itev. 25,
poleg »erk.« &res Jesnsovega.
pristni kranjski
lanenooljnati /irnež
Oljnate barve
v posodicah po Vz« 1 ng kakor tudi v večjih posodah,
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano in* strokovno preizkušeno najboljši.
prve vrste
Karbolinej JKavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
Čopiči
219—14
Domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
jlMj 3<auptmann
v fjubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, lirneiev, lakov ln steklarskega klo|a.
Zahtevajte cenike!
• kg novega, dobro puljenega Z 9 60, boljšega E 12* ; 5 kg belega, meMcc>?a kakor i>uh, nulenega K 18.-, boljšega K 24*— i 5 kg snežnohelega kakor puh mehkega K 30* -, boljšega E 20* ; 5 kg najfinejšega graščinskega puljenega K 4Sa- s 5 kg snežnobe'ega, kakor puh mehkega, neputienega K 24'—« B 30«-, najboljšega K 36*—. Puh (beli kosmiči) silno Izdatne p -Initve pol kg B 3-60, 4-80, 5*40, 6--.
Razpošiljanje franko po povzetju. Zamera proti povrnitvi poštnine dovoljena.
S« Schnnrmachsr
razpošiljalna trgovina za posuljno perje T..., 265, Češko.     257 -4
Nedosežno
Lllalnooejio ame- ■ 1 rliko IznajdDa
Bigllensko gumasto blago za moške. Porabno a a leta. Patent B 4*60.
Cea 2 miliona k>»aov prodanih v kratkem času.
Higijensko gumasto blago za ionsko.
(Varstvo žensk.) r*n poročili naj prvi zdrar oiški strokovnjaki, porabno na leta. B 2 60.
Kdor pošlje denar naprej (radi pismene snamke) mn pošlje diskretno in poštnine prosto,  sicer 50 vin.  več,  edina prodaje
JBH. AUER, tvornice xo gu-j. i — mosto blago. —T
D.una) B 1, Nnssdorferstr. 3-0.
stanovanje
se oddaja v najem na Vrhniki.
Kar v mestu stane 300 do 450 kron, oddajam v moji biši na Vrhniki, Stara cesta št. 186 v I. nadstr. eno veliko sobo, en kabinet, kuhinjo s štedilnikom, klet, drvarnico in del vrta za
letno najemnino 200 kron Vodovod v hiši. — To stanovanje je zelo pripravno za kako privatno osebo ali kakega penzijonista. 813-3
Pismene ponudbe sprejme lastnik
Franc Jonke
Ljubljana, Kongresni trg stev. IS.
l
Proti
4577 9
kašlju
in
hri pa VOSti jemljite
9r. Sedlitzkega
grame**«
limbove bonbone
v vrečicah po 30 vin
V rjubljani jih prodaja
J. BUZOLLINI in le karnar J. MAYR
Kock
COSINC
Medicinul
Pris'ni vinski destilat v uradno plombiranih steklenicah.
Camis & Stock ^%<-,
Barko vi je.
Edina parna žgalnica konjaka pod državno kontrolo.   381919
i Superjosjati
I rudninski in živa'ski, najbolj H preizkušena, najzanesljivejša in H najcenejša   fosforokisla gnojila
I sa vse 127—9
I     vrste zemlje.
I Viieblnem sfroaio zvJniiirrnH.
H    Jamčeno najhitrejši učinek,
H najvišji donosi.
H Neutrpljivo sa spomladujo setev.
H Dalje amonijakove, kalijeve H in   soUtarjeve anporloalato
dobavljajo vse I tvornice umetnih gnojil, trgovci, I kmetijske  zadruge in društva.
I pisarna Praga, pftkopy 17.
Mtat hranilnice itev. 49 086.
Glavna
regletrova na zadruga i nooane|ono aaveio
no Kongresnem frju št. 15, Scflvaira Min o LJubljani
sprejema In Izplačuje hranilna vlaga
je po i\ "i, od dna Mm do Se ndip
brez odbitka rentnega davka. 2-9 Uradne uro od 8.—12. dopolndno ia od 3. —6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
«*am Toin I
I
E. Kristan
oblastv. koncesijo-;n rana
= pisarna
246-7
Ameriko
* £jubljani, kolodvorske ulice Stev. 41.
S
9
1 m
r
Najboljša pristna vina
(vipavska, dolenjska! goriška« Istrska, sploh
iz vseh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), pridelana od članov vinorejskih zadrug, se
dobe po ugodnih oenah pri
2 C
Zvezi slovenskih zadrug v Ijubljani.
vino
VINO
Hčerke imajdlteijice.
Gospodje in dame,
ki polagajo važnost na lepe lase in krasno brado, [naj ne pozabijo kar takoj rabiti mojo obi. var.
eita, pomirio zo rast loj m brade
Učinkuje že po kratki rabi pr starih in mladih, gospodih in damah enako hitro, pri gospodih, ako je še kaj korenin hitro poženo lepi lasje in brada Prhljaj se izgubi in izpadanje las poneha že po kratki rabi, jako lajša to tudi česanje, ker so lasje oolni in radi stoje Na razpolago je za vsakogar premnogo izpričeval, ki dokazujejo dobroto in neškodljivost moje pomade Ella. Naj torej ne zamudi nihče, napraviti en poiskus, kei je to najboljši in najne-škodljivejsi izdelek. Dobiva se pri i z najdi tel j ici gospe
Kamili Mltzky Ooethe|eva cesta it. 2/n.
Naročile semo po povzetju ali ako se pošlja denar naoroj.        480 3
Dražbeni oklic.
Dne 2. suSm 1909. l bo pri t. ki. okrajni sodno v litin
dopoldne ob pol 10. url
eksekutivna dražba posestev g Jakoba Bo se o tkal (preje g. Wakonigg) is
Smartna pri Litiji. Sodnijsko cenjena vrednost znaša K 104.000. Najmanjši ponndek znaša 52 000 kron.
Posestvo obstoji iz dveh enonadstropnih hiš. V prvi je velika mešana trgovina s jako dobrim prometom, in gostilna s zalogo pive, zgoraj lepa stanovanja. V drugi se nahajajo lepe stanovanjske sobe, gostilniški salon, gospodarsko poslopje z velikimi obokanimi kleti, skladišči, iedenioa i. t. d. Vse je v prav dobrem stanju.
Nadalje je še eno gospodarsko poslopje, en vezan kozolec, lepi travniki, njive, sadno drevje in en gozd, vse prav v obližju posestva.
Ved se poizve pri g dr. Rlcnard Scnlosearlu, odvetniku v Gradcu.
Dražbene pogoje in listine smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri C, kr. Okrn|ni 80 dni jI V Litiji med opravilnimi urami. 814—3
Domača elektrotehniška 6brt
FR. SAX i7
Ijubljana
elektrotehnik,
Vljudno javljam, da sem otvoiil elektroinita-laoijsko obrt ter se slav. občinstvu v mestu in na deželi priporočam sa uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih svonoev, budilk, telefonov itd. Vpeljujem in preekuiujem stre* lovode na njihovo odvodno moinoinV na znanstveni podlagi. Isvršujem tudi druga V mojo stroko spadajoča cenjena naroČila. Postregel bodem vestno in točno. Z veiespoitovsnjejn
234-7
1
Slovenska tvrdka
AVGUST REPIČ
sodiir LJubljana, Kolezljete u'ios 16.
izdeluje,  popravlja in prodaja vsakovrstna
sode
i
■
Blaž Jesenko
IJut>2|amt, Start trg 11.
priporoča
klobuke
cilindre, čepice Itd.
mmm naj no veja«*  Tueone =
po najnltji coni.
Msef
silniti ii fleMi
domaČega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
Preo skotilo IS,        Stari tr« 4, Prešernove nlloe 4.
**9*&{/iu& potovati na/\sc obrnrfe
f. Ii Kaiser
v LobUosl
Šelenbnrtjove nlice št. 6
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pilili, samokresov,
lovskih potrebščin, vseh
del kOlae (biciklov) kakor tudi
ometilti ogenj
po najnižjih oenah.
Popravila pušk, samokresov, bioiklov točno in solidno.
ITT* :
Slav. občinstvu vljudno naznanjam,  da sem prevsel a t lebmsr|em 1909 8 5 a
Šiški
Wlr»m$ Vega" jg
In« ratna kuh'njs, dabra štajerska vina kakor tudi nt strope solidna postrežba
Priporočam te za obilen poset
Vinko Orešnik, hotelir.
s
)ftzke cene, točna postrežba!
Vsokourstne slamnike
priporoča gg. trgovcem v mestu in na deželi in Orngemn si. občinstvu
tvornica slamnikov v Stobu, posta in železnicna postaja Domžale. JCa zahtevo sc izgotovi vsakovrstna zazdjena oblika.
Vzorci na razpolago! "674 .
S>SR
St. 1455.
767-3
Razpis ustanov.
Podpisani deželni odbor razpisuje štiri ustanove po 700 K za vi-aokeloloe na tehniki, ki bi bili voljni po dovršeuih studijth stopiti v deželno službo.
Tozadevne, primerno opremljene prošnje, katerim mora biti priložen zlesti reverz s katerim se prisil* c zaveže stopiti po končanih študij*h najmanj za 10 let v deželno službo, je vložiti pri podpisanem deželnem odbora
najdalje do 15. marca t. I.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 16 februarja 1909.
pozor kolesarji! ^
Edino zastopstvo zo Kranjsko
u prava        860—2
Puchouo kolesa
ii
K 150 115
If
Special „Curier"_
Iiojbolj pnevmotlRe Relthofferjeve
Najnovejši šivalni stroji od
66 K naprej.
Za prekupovaloe ista oena, kakor v tovarni.
krt
ŽKer prodajam brez potaikov, vsled tega blago veliko oeneje.
|J Ceniki zastonj in poštnine prosto, jr        Z odličnim spoštovanjem
t Fr. čuden
g nrsr In trgovec v Ljubljani.
_
Št. 14 773
819-2
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne
službe okrožnih zdravnikov
m sicer:
1. v Krškem s letno plačo 1200 K
2. nn Raki s letno plačo 1400 K
Z vsako  teh služb je združena aktivitetoa doklada 200 K. Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do
20. marca 1909
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 18. februarja 1906
Ustanovil eno leta 1842.
Tovarna oljnatih barv, laka
in firneža
Brata
Ljubljana w%
frkoslOarja, Ukirarja, stavbna in pohištvena pleskarja. Prodajalka:      * Stlavmlca:
Miklošičeve ulice št. 6. *   Igriške ulice itev. 6. nato roti hotela „Oalra".     # —o-*
•vl|«ao teta fMz.
f
/
Isđeloirateli *rmmmw
Franc Visjan
fjubljana, KololVorske ulice it. 25
priporoča svojo bogato zalogo
16-5 novih In to raMjestth
O 25 O
Jhierryjcv balzam
Pristen samo s onno kot varstvene znamko. Zanesljivega učinka pr t želodčnim k fie a, na-_ p. 11JJ4UIU, zanlezeuju, gorecui, katlju, bolečinam v
prsih, hripavo^t, trganju po udih itd  Na zunaj: čisti rane. blaži bolečine.  —   'S i sli 6/ aii
1 rodoinska steklen ca K h- . — 1*1» frrjrjevo reniir<»lljM^o stiM**!«*. Zaupljivo 3Č afcujoi« domače zdravilo ob vseh vrat oteklinah   jjnoenju,   r nah,  poškodbah, vnetju i d.
2 pii5.fi K 3 6" — Dobiva se v lekarni pri angelu varbu A. Thlerrv v Pregradi
pri Honaskl Slatini. — Starti**. V»ak, kdor kak i\m* pojafea Datzam brez m«je varane a taiuke. nune, ali k»ke surogate narodi \v. prodaja, »e podata v nevarnost, d* se.mu fat ifika'i fronfisiirdjo in po paragratih 3 in 25 kaz zak. obsodi v zaporno in denarno kasen r:?epa leta in 4'* O K. — Za . £» v skoro vseh lekarni-ah   Na debelo pri drogistih 78*—2
ija Štor
vili   talio**.!*   *4t>* is
Najvsčja zaloga lotkll, «a.skii In otniill življu, ćulili zi livi-tiinls li prlstill
Ifiissertti. |ori.ik čevlje«
Elegantna
In       2095 39
lako okrbno Izvršitev po veeh cenah
Najkrajša   in   na .cenejša
V AMERIKO
i modernimi velikimi brzoparniki fo Ljubljane čez Antverpen vNour Tork
je proga
Na naših parnikih Flnland, Eroonland, V aderland, Zeeland in Samland ki oskrbe* ejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, ia-berna hrana, vljudna postrežba in spalniee pa povem urejene v kaj (te sa 2, 4 in 6 oseb, aa isakega potnika eminentnoga pomena, ter traja T^žnla 7 dni. Odhod iz LJubljana vaak torek aapsMuOi .4-9
Naši parniki vozijo tudi na mesee po večkrat čez Kanadu v Severno Ameriko in Je ta vožnja izdatne cenejša kakor na Novi Yort.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
*? Ljubljani, Kolodvorske ulice ^ 26
*d Bitnega kolodvora ua levo pred xn do engtiloo Mprf StsremTlileriu11*
roglstrovnn« sndrugn s neomejeno saveso
lasmi zadružnih S J LjUblJ3tli na Dunajski cisti itiv. 18
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premoženja........ .
obrestuje hranilne vloge po 4,|a0|0
kres v§a Itega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posejilulea sama aa vležnlke. u-5
Spreiema tuđi vlosre na tekoči račun v zvezi s četovnim prometom m jiH obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnik vlog dne 81. decembra 1907  .  I IM>*M3"Mi Paaojujr a\a srmljlftea po O V«'/« a • V,'/, mm aa*e>rtiaMiJe> eU |»a po #V«Vt »rn aaaaarUaaotJa| ae aaastfea mm ••/,.
^~      lini' j Wn ~-ifi nil ;    i '^Ifkvnlv
Posojil, sprejeme tudi vsak drugI načrt glede amortliovsnjs dolge.
vsaki dan od 8—12. In od 3.-4. laven nedelj ln prmanlkov.
* Velika zaloga obuval l
lastnega Izdelka ta dama, gospoda In otroke Je vedno na Ubero.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno hi po nizki cen«. Vse n ere se bhranju-jejo in zaznam uje |o. Pri zunamih naročilih naj se blagovoli vzorce vpo-slati. 9
J
fr. p. Zajec
optik, urar in trgovec s zlatnino in areb mino.
Popravila se izvršujejo točio in ©eno
ca
JOSIP STUPICA
JrrmrsHr In sedlar
v LJubljani, Kolodvorske ulice flev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
===== kakor tudi krasno opremljeno —
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : ===== opravo ==
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potre tt-Hflne kakor   tudi  že   obrabi J mene vozove in konjske oprave.
Prešernove ulice it 5.
Br. Hloulio
Atelje za ortopedlčne aparate ln bandaio.
fl*a»j^8|BB^
M.
•ve
Isdelovatelj  klaVfjlduUi medlola-aklk Inštrumentov in vaeb potreb sčin za bolnike
^2^^0aV.?^?^A?!la%C2l^!^?aV.?aV?a%f'
i Anton Krejči
Ljubljana, VVolfove ulice št. S
priporoča svojo bogato zalogo
nalntodernelalk, nalUnolalh
kožuhovin,
Prevzema tudi vsa v to vrsto
»rotinsj-vsako-
vrstne kote
najborje pladnje.
in jih
is solidno,
Tacat damasta sa bri»ad>, čisto platno 60 x 110 om K 8—. Fini ostanki tkanin od 8 — 20 metrov po 50 h m« ter. 45 metrov brezhibnega posteljnega blaga, okafurda, fllsnele, otfirja K 17—. 510—a
rjuha brez šva
160 x 000 om, ■ajamceoo platno, kos K 2 80, 150 x 225 cm, zajamčeno platno, kos K 2 70, ravno iste fino ni te 10 h dražje. — Razpošiljanje po povzetju Das^aM   UaaUUai-^ tkalnica, Koa»eieo Červony st. IB,
Dertoia nocriDerg      ^kono*., češko
Klavirje prvovrstnih tvornic
izposoja najceneje in g prodaja proti ceniku z ^ izrednim Dopustom ter 00 na delna odplačila edino /. le narodna tvrdka .\
j/njonz - -- - Jreznik
6ra0ilče štev. 11 (blizu :-: nunske cerkve). :-:
Xot strokovnjak in učitelj glasb. Matice opozarjam na trpež-nost in blagoglasnost svojih instruaentov ter priporočam zlasti
jI. }(eitzmaiuiove
planine, ki so ne-:-:  prekosljivi. :-:
Jamstvo 10 leti -:
===== Isvolite pisati po vaorce!
U. J. Havllček In brat v PotfčMch
izvozna trgovina platnenega in modnega blega priporoča preizkušeno in po kakovosti dobro znano 776-2 volneno in pralno, damsko in moško, platno, damaste, namizne prte, brisače.
medno blago
Samo pri nas pristno  Zefir ji
za srajce obleke itd.
Opreme za neveste
po nizkih stalnih cenah
Mnogo pthvalnih pisem. Nsročbe preko 15 K poštnine prosto. Omot s 40 metri pralnih ostankov, okusno razdeljenih,   za   18  K po povzetju franko.
Jaz Ana Csillag
* Bvojimi 185 cm dolgimi orjaškimi lore-lejskizni lasmi, ki nem jih duhu* po 14 mesečni rabi pou>ade, ki sem jo iznašla sama. Tojeea.no predat »o pruti ispadaju las, za Djiti rast in negovanje, z-4 ojačitev laslsča, pri muških Kr-p^o pospešu e rast brade in že pn kratki dobi daie lasem in bradi
naravni blesk in polnost in j h varuje pred presgoonjim osi ve njem do najvišje starosti.
Veakdo si lan ko do ti?oke star« s* i po rabi od goipe Ane Cm \hg iznajdene pomade obram svoje lase goste in dolge, .v t> no drugo sredstvo nima t«»iiko redtlaih snovi za lase kakor pomada Csillag, M si j-> po
vsej pravic, pridobila svetovni sloves, ker dame in gospodje že po rabi prvega loi čka pomade dostžejo najboljši nspeb, Se lips-danje la-i pojenja te io neka} dneh popolnoma in začno poga j aii novi lasje. Ta uspeli dokazuje mnogo lis Ć iz vstga sv ta dospelih priznalaih pisem, ker le resnica veičanspeh. 804—2
£ončekstane2K,4K>6in10K.
Po pošti se pošilja vsak dan po vnem sveta n postnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice
Ano Cslllns, Dunai l.t
Graben štev. 14,
kamor Je naalatMati vsa naročila.
Najcenejša in Dajhitrejfe vožnja? Ameriko je s parniki „SeveroDemžkei-a LJojda4*
New Tir.
oeeereklml brsoperelkl ,9KAIS£R wn.nau.aa n.*. „i\MONr*Hio\2 VVILHELM'1, MKAI3ER WILHELM d. OROSSK".
PMkeiiiei>eli wolniai traja ••»»• l;| sjnL
itsnoan, sanealjiv poduk in veljavna vozne satka am parnui sozi navede- Ssasi ga pavobrodneaa društva kakor tudi listke za vse proga zmenaauL aelea- ^Sr nk dobite w sLiiamaaMfsauavl aellaa le ptl O
EDTABBU TATCABJD, Kolodvorska slica ŠL 35 £
uipretl eb^iiaml geetilil ftpri Storea TOlerji" M
Odhod ii Z-JnlAjawe Je TssJr torek, oetrtek ia soboto. — ▼o« pojMiiilaa, U oo tika\)o potovsuijn. toone in toos^tlav
reelnn ln
ov^vVpoaeioo
, Oreajon in W; Bfodno m isredno ceno eras progi is fkamiiB ankrsi pa todl aatki paeko Baitlmora ta navea
Ojtfvaataa. Odhod so tej 09 3278—26 m+m
vslralijoitd.
s
Langen A lolf, Dona) X, Laienborgerstrasse 53.
Originalni motorji ,oTto4
v «▼•*! :-7l8 20
2 napravo za sasalal pita
m kurjenje a rjavim premogom, fn-£ niskim ali piinovim koksom, kaama-
AvatOTnoslavni aaradi preproste tn soliclDe seataTO, lito« ali agUem.
Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka gJ^J^
D. 8 Fakln kot zastopnica za Kranjsko m\w\\ jm? m ■▼etilni plin,
Ljubljana, Poljanska cesta it 67. telef. 73.        bencin, beneol, petrolin, karbonol.
Odlikovan i stat* kolajne v *a-rizn 1M4 In m slale) kolajne ta krlioeaa w Londenn leta 18t5
„LE GRIFFON"
Cigaretni papir — cigaretne streCnfce
Doblvafo se povsod. — Glavna zaloga:
Jac Scbnabl i Co.. Dana). I. Preaigerg. s.
m0f" Varat. i.u^ka : dldro. ~W
Liminent. Capsici comp.
nadomestilo
8528- 26
Pain-Expeller s sidrom
priraano Izborno, bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlejenju Ud.; po 80 h. K 1*40 in K 8*- ee dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu tega sploftn. priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo ie originalne steklenice v Skatljicah z naso varstveno znamko „e(dro" potem je vsakdo prepričan da je dohn orig. izdale*
i Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, filiscina c. 6 nova.
9*tpc  ijacje rtalt dam.
Slovenci, pozor!
pri noKupopanJu sagi
fr. Ulic
fjubljana, JKestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
miti TUB!
S aa 344-9
trato? z napisi.
Zcnanja naročila se izvrsu
jejo hitro in točno.
Cene brez Konkurence!
g Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
x
cz
X >
^ erj
K to
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone In gosposke sobe. Preproge, za s to rji, modrocl na vzmeti, zimnatl modrocl.
350-9
(O
ST
s
X X
x:»ooc*oioa«xxxx*
IVa.f nižje vt*txr.
XajHollcln*>;blasjo.
& &
FR. SEVCIK
v Ljubljani
idovsku ulice št. t
13 9
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstni*
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgljskik, snlskib in čeiklk strogo pretiansenJh pnfik, za katere jamčim sa dober strel Posebno priporočam iabke trocevke in puške loek a Krop-
povimi oevmi sa brezdbmni smodnik.    .\  y T\
• 9
Priporočam tudi
veliko zologo vseh lovskih potrebščin
p*2 najnižjih* conah.
s e
teprevlla 1» isretke te livršnjejo tesne tarianssljlvo
' Oenovniki na |selite vanje 'zastonj in poštnine prosto.
Priložnostna ponudba.
flVelika množina barbenta za obleke, ^flanele za bfuze in srajce, ctfirja za obleke, oksforda, platna za brisače in perilo, ostankov za posteljno perilo, vsak ostanek najmanj 4 m;dolg, vse dobro pralno, prva kakovost, se zaradi izpraznjenja zaloge vzorcev razproda   Poizkusii paket 40 - 45 m sortiranih 15 K.
837—2 „~ Za nt ugaja joče denar nazaj.
Karel Kolin, tkalnica za platno
Naohod šr. 25, Češko.
Ant. Presker
krojač,
LJubljana, Jv. Petni c. 16
priporoča
svojo veliko salon goto vik oblek
gospode In dečke, lople In plascev sa gospe, nepremoćljivlh havelokov Itd. Itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najn i jih cenah iz vranje jo.
a
G. CADEŽ
Mestni trg št. 14
sriperoea
klobuke
šepice, razno možko peri, kravate, vratnike i.
Molke slamnike
sprejema g popravilo
do začetka sezije.
oo
S3!
«fe
*-♦= e » m *-e m *
m *
»I
St
Si
Pekarija slaščičarna
in
kavarna
4
j. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= fiUjalkt: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
is ♦
«
* *
s
*
Si
m
^ ^^^^^ -
Preobleke^^CPopravila.
a>«»»e#t
4fy
je bolan na želodcn,^6revJh, nima teka,
in nagiblje k hujsanju, naj rabi že več let preizKtišeno A«?l€>«l*aai«» «► i lekarnarja Schanmanna v Stockeraa
za uravnavo in vzdržanje dobre prebave
rabi Schaumannove pn^illf«- želod^neiioll
bo neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem p o čute nju. 126-4
odstrani takoj preobilo želodčno kislino in pospešuje prebavo. Škatlica stane K 150
Želodčna sol Pastilje želodčne soli
pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 150 —Po pošti pošilja najmanj 2 škatljici ——- po povzetju ———^mmmmfmmmmm^.
lekarnar   «j» ar »ST m SU      M.     ^ v m* i> mm*
a
■
r
Dobiva *e v vseh lekarnah.
Ijiolj um naložen
156—6
je v slovenski
hranilnici ljubljanski
i
i
Stanje hranilnih vlog nad 34 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 1 milijon kron.
I
Za varnost denarja jamči In je porok poleg zervnega zaklada mestna občina ljubljanska 2 vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo Z*to vlagalo v to hranilnico sodiftća denar maloletnib otrok in varovan« cev ter &apnid*a cerkveni denar.
jlltestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. Oo 1Z. nre dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestije po 4°!0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Bentnl davek od vložtn h obresti  plačuje hranilnice iz svojega tn ga vlaga teli cm ne zaračuna.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. postne hranita.
Posoja se na zemljišča po 4% % na Z obrestmi vred pa
plača vsak dolžnik toliko na kapital,  da  zoašajo  obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 % izposojen' ga kapitala. Na ta način se .ves dolg poplača v 62 in pol leta.  Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg ie v 33 letih.   Dolinik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
hranilnica se nahaja v lastni palači
v Prešernovih, prej Slonovih ulicah 3
nasproti mnffimnjKemn hloštru.
I
*
64
K2
54
Mladenič
4 let star, neomadeževaneg* življenja,
KeslDžUeKotrilšniknilsliiga.
Naslon pove npravništvo „Slo-renskega Naroda". 892
se odda v najem.
zjasnila daje kavarnar sam 847—3 Sprejme se takoj izvežban
jtorejši pomočnib
iilanterijske  stroke za trgovino ▼ Ljubi ani. Ponudbe pod postni predel 84, jnbljans. 878 2
2 krojaška pomočnika
sprejme takof Fr. Čadež, Jesenice* 'a t ine na Gorenjskem 917-3
EnjigoVb dja - korespondent
večletno   prakso  v raznovrstnih »čjih podjetjih, želi preme niti službo. 718—1 Ponudbe pod ,tks jigovodja V.
I" na uprav. rSlov. Naroda".
Učitelj
et. učiteljica, ki bi poučeval neko iekiico IV. razreda v hrvaškem je-riku v vseh predmetih omenjenega ezreda, se išče. 914 1
Več v uprav. nSlov. Naroda".
Anton Leutgeb,
3:3   rokavičar in bandsžist. 9
od *rančo 1/ £]UbIj31UL Pod ir^čo 1.
Lastna izdelovalnlca vsakovrstnih glsce. nsnjatih ln vojaških rokavic
Izdelovatelj kilnih pasov.
Vsalkirur-gičnav dela. i
Zunanja naročila točno.
< en«- nizke.
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 960, boljega K 2 , K 12-—, belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24*—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30-—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel,  Lobes 35.
pri Plznn na Češkem.   897 1
Priliko 20 nakup!
9
11
Prekrasna
m žepna ura
W   z verižico
samo K 3 50.
&0*0 O komadov nakup-tjenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim to v jem s sekundnim kazalcem in lepo Pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno Kočo za samo 3 K «*<> win. Dalje po-Nam pristno pozlačeno 36 urno remonto-na sidro, veleprima švic ura s pozlač. -nžico za S bron. 31 etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, Izvoz ur[Krakov št. 358.
'-eircj zahvalnih) pisem in nešteto ponaročb. Za neugajoče denar nazaj.    9 3
P"5££E£i!S Mesarskega i UčetieC
1 strtih predmetov. _^_^X —Sl-^ ^W ^avT ■ ■ ^W W
nepnekosljtv sa lepljenje strtih predmetov.
Naprodaj ima Fran Hollmann w IJithlJnnl. 3989—9
Vajenec
teli vstopiti v večjo trgovino mešane stroke. Ponudbe   na   I   WakOnlgaj v Šmartnem pri Litiji 778-8
Puške:
Lančaster od .  .   K 2S*— riobert     d   •  •  ti 8' Pištole .  . 2-—
Samokresi h - - »
naprej. Poprave ceno. Iluatrovan cenovnik
franko.   F. Dušek, OpOČUO 76
ob državni železnici, češko.       3615—21
Uće se
883 3
pisarnišlio moč
za „Slovensko Filharmonijo". Pisarniškega posla, k< respondeooe, opravil itd. je vsak dan povprečno po dve uri. — NatančoejŠa pojasnila daje koncertni vodja M. H obad Plača po dogovora.
Pismene ponudbe na odbor ,,SIO-venske Filharmonije" do konoa februarja.
Štampilije |
vseh vrst za urade, J
društva, trgovce itd m
Anton Černe i
graver in itdetovatelj e
kavčukovih štampi 11] J
Ljubljana,Sv.Petroc6. S
Ceniki franko. S
1—8
pozor! pozor!
Vinski sejem!
Kmečka posojilnica
pri So. Križu pri Kostanjevici
priredi
dne 2 marca 1909
v prostorih  g. A. Stritarja pri Sv. Križu
Telit rti
K obilni udeležbi vabi 82i_2 ODBOR
Z zadovoljivim uspehom
se za skrbno varovanje vsake ranltve rabijpraš-ko don ače mazilo, k
Že 40 let se je izkazalo mećilno vladno m azilo, tako imenovano praško domiič« mašil«* kot aa-nealjiro aredatro ca obrezo To obvaruje rana, olajšuje vnetje in bolečin*, hladi in poapeauja zaoeljenje.
7 ;03bT KaaponlIJtt a« ran* dan.
1 pu£ica 70 v. Proti predplačilu s K 16 v po poŠti .se pošilja 4 pušice, proti predplačilu 7 K 10 pu&tc poštnine proato na vsako po« ta j o avitro-ocrske monarhij«.
Val deli embalaie «m»i«» zakonito de* ponovano raratrenn innmkti
(;invna zaloan
B FRAGNER, g. kr. dvorni dobavitelj
Irkama 9,prl črnem orlu" a BP»ar*am«jja*      1477 II
Mali strana, ogel Nerudove ulic* 203 Zaloga f lakamai Anf rastru*.
Podpisani s tem izjavljamo, da smo nase generalno zastopstvo l« dežele
Kranjsko, Spodnje Štajersko.  Primorje in Istro
poveHU   gospodu 922—1
•vantt Komaticu v Ijubljani, (Bavarski čvor II)
111 ga najbolje priporočamo našim cenjenim gg. odjemalcem in interesentom.
tovarna za kmetijske stroje v Dačidch (JKoravsko).
pomočnika
izurjenega v klanju prašičev, spre|me laket proti dobri plači Karel Černe ■a Pollsnskl eestl 29, L|nbl|ana.
V Črnem vrhu nad Idrijo
se bede meseca aprila t L
oddala v najem
že veS let obstoječa, dobro vpe jana
prodajalna z vso opravo.
Natančnejša pojasnila daje Ivana Lsespe v Črnem vrhn stev. 9 nad Idri|o. 809 3
Ugodna prilika!
<0
* e/5to
Jfarocite takoj!
Za šport in promet.
Zaloga koles
Puch, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov.
Hzposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
. 360 18
solidno m ceno.
Karel Čamernik
Ijlubjana, Dunajska cestašt. 9.
Ali hočete velezanimivo
brezplačno knjigo?
50000 knllg se bo razdelilo zdravfa potrebnim. 912
Pišite nam takoj in pošljemo Vam jo. Imamo za Vas na razpolago po učno ilustrovano brošuro, ki se poljudno peča z bistvom elektroterapije in po tem spoznate nje blagoslovljeno delo • vanje za zatiranje oslabelosti živcev, revmatizma, pomanjkanja spanja, glavobola, prenapetosti in
pomanjkanja eneržije. Popis aparata elektro-vit alizer Vas prepriča, da je temu životnemu aparatu za zdravljenje najrazličnejših oslabelosti živcev dajati prednost, ker omogočujejo brez motenja pokiica rabo galvanskega toka lepo doma Brošura ni cenovnik ali katalog, nego znanstvena razprava znanega zdravnika, specialista elektro-terapije S« nikoli »e ni v Avstriji tako dragocena knjiga zastonj stavila na razpolago in akoravno to od nas zahteva velikih žrtev, se vendar trudimo dati pomoč in svete bolnikom, ki nam bodo za našo brezplačno knjigo znabiti hvaležni vse svoje življenje.
Elektro - terapevtiška ordinacija
Dona!, L, Schwangasse l, s 2,1 nad.
28 /IL 1909.
■apen ss brezplačno knllgo.
Na
Elektro-terapevtlško ordinacijo na  Dunaju, I, Schwangasse 1, a 2 I. nadatr
Prosim pošljite mi knjigo:
»Razprava o modemi elea> tro-terapiji"
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime: ..................................
Naslov: ............
se sprejme takoj pri Ivanu Kralju,
miearju v Tržita.      651 3
Trgovska hišo
Z gostilno  In trafiko, na dobrem
prostoru se proda takof pod ugodnimi pogoji- 877—2 Kje, pove uprav. nSlov? Naroda".
prostor
ob Bohinjskem jezeru se prav ceno proda.
Natančnejša pojasnila daje Janez Žagar, Stara Fužina, Sredo)* vas, BoninJ. 905—1
^roda se
120 hektolitrov izvrstnega
rdečega in belega po zelo ugodni ceni ter se kupoi vabijo za
četrtek, 4 marc% 1909
ker se tinti dan ob 10. predpoldoe prične ta prodaja. 907—1
Zapuščina umrlega Ivana Ma-lusa, Sušica stev. 28, Bizeljsko.
Ljudevit Borovnik
puskar   v   Borovljah (Ferlaeli) d ta Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelate stare san-, o k res niče, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene — liustro-(62 vani oenlki zastonj. 6
Priporoča se
817-3
iiei „pri i
(nasproti glavne pošte).
Lepe sobe za tujce
od 1 E 20 h naprej.
Odda se tiadi
več mesečnih sob
pO nizki ceni.
Orodno dovoljeno, že 15 let obstoječo
na|stare|sa Hnblianaka
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 899
prlporoea In name«ea le boljše
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko ln gostilniško osobje za Ljubljano ln zunaj.
——   Potnlna lulattj. —— VeMlna In laollboi* možno filtra« poMtrezba saiarotovljenta.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor. Prosi se za natančni naslov.
THYIY!OIYIEL SCILL/E
ob dušljivem kašlju otrokom in odrastlim izkazuje najboljše usluge. 6
J(a stotine zahvalnih pisem.
sar Prosim, vpraaafte zdravnika. Steklenica 2-20 K, po poŠti frako,  če se pošlje denar naprej 2-00 S. 3 »teki., de ae polije denar naprej 7 E. 10 steklenic, ce ae pošlje denar napre 10 K. Izdelovanj« in giavjna zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
8539     o. in kr. dvorni doba«itety. 22 Prana* m., tltov. SOS. Dobiva ae po skoro vaeh lekarnah.
valaa m
Vaienco
sprelme kavarna „PREŠEREM" w
L]ubl]ani. 867—8
Službo
vratarja ali plačila ga   sloge v
kakem b otela, lsće za to zelo sposobna eseba 872 2 Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Lepo meblirana
mesečna sobo
s posebnim vhodom, se takoj ali pa s 1, mareem odda na Glavnem trgu ftt. 11, II nadstr. 873 3
Prodajalka
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, teli stopiti v trgovino mešanega blaga do 19 marca.
Ponudbe na Beti Vidmar, KI Schwechat 3 pri Da d a ju      859 -4
prava dogs, dober za stražo, se zelo COn6 proda.   Na zahtevo se posije slika. g. o
Ponudbe na F. Dozlo, Llubkjana, Poljanska eesta 12.
Spretna
kuharica
iell prekucniti službo v kako boljšo hišo in. je tudi zmožna samostojnega gospodinjstva. 891—2 Naslov v uprav. nSlov. Naroda".
listi sftior
oziroma konceptni uradnik
z mnogoletno prakso, želi svojo službo premeniti.
Ponudbe naj se pošiljajo uprav-ništvu „Siov. Naroda4*. 771—2
~ i® et
b trgovino  mešanega  blaga In tobaka ter koncesijo ss žganjetoč, vrtom in kozoloem
na prometnem kraju na Dolenjskem se ceno proda, sie 3
Kdo pove upravniStvo „Slov. Naroda".
Opekornko
dobro urejena, z jako dobro glino, na dobrem prostoru, 15 minut oddaljena od kolodvora Trebnje ali Vel. Loka,
na prostovoljci dražbi 15. marčni L
Već se izve pri gosp. Alojziju Pavlinu v Trebnjem. 900—1
ZOO.000 loko močnih In lepih
lepotilnih m drevorednih
dreves
822-3
zlasti lepih divjih kostanjev, kroglastih akacij, Kristovejja trnja, javorjev, jesenov, hrastov, kos od 1 K naprej. Različna prekrasna žalobna drevesa kos od 1 50 K naprej. Milijon sadnih dreves vseh ranljivih in najbolj preizkušenih vrst. 100 visokodebenih jablan po naši izbiri 50 K 2 milijona divjakov jablan in tvuek eno in dveletnih 1000 kosov od 10 K do 50 K II ust rova ni glavni „ katalog pošlje na zahtevo zastonj ar r ufa* Z tara* H«alt>* -y mhvI* graščinska nprava Csendlak pri Radgoni.
Laški kurzi.
Podpisani vljudno naznanjam, da otvorim takoj v postu, oziroma s L marcem t L
nove laške kurze
od 9. do 12. uro dopoldne in 1. do 10 uro noter.
Honorar pri skupnih kurzih znaša mesečno 3 K, za posamezne osebo 7 K mesečno. 837 4
Anton Šibenik
aospoak« ulic« Mav. 4, parter,
K7
70
CGNF
motorni vozovi! ZaHtevajte prospekte od Doogles Bobinson, Gradec, Mam S5k Belavn ca za mm
Naprave m dvisanje vode
za visokoležeča mesta, kme-tiška s.lišča, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, Wor-n ce, parke in vrtne naprave. Inštalacija kompletnih naprav, vštevšt kopališča, hišne napeljave, klozete, fontene, samodelne napajalnike za m£ k    živino, ognjegasne napra->%s s   ve  itd   gradi največja *J      slovanska firma monarhije
Anton Kunz
c. in kr dvorni
697
dobavitelj Hranio-. Morava. Prospekti gratis in franko 3
Vinko Majdič
valjčni mlin v Kranju
aaajaik<a>>
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih rook in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.        3939 17
Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Podgradu, Trnovem, Koće vin, Tratit, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inocnostu, Tri-dentu, Zadru, S p ljetu, Ercegnovem, Kotom, Sarajevu ln Puliu. Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj.
Cene postfljno perje!
1 kg sivega, putje-nega i K, boljšega
2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puha-
^stega5K iOh; i kg velennega, snežno-beloga puljenega 6 K 40 h; 8 K: 1 kg puha sivega 6 K, 7 V; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega aH rumenega nankinga, pernica, leO cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavnikorra, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, svim Jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh £4 K; same pernice po i0 K, 2 K, 4 K, '6 K; zglav-nice 3 K, 3 K 50 b, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od i2 K naprej franko Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za ne-tigajajoče se povrne denar. 9 6
S. Benisct Descheut?, M. 767, Sumama
na Češkem. — Cenovnik zastonj  ;n franke
Zlat rudnik za vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so naši novi
PIANO - 0RCHESTRIONI
s godbo na lok, ivonliom, mandolino In ksilofonom
____
=7 a s >
i I
8 O
-s: «
sl
6
1 ifj   £ s
i
P "S
© CD
«3 •o
2 »
g »
o O
s težo da se zamorejo postaviti povsodi Kras ia godba in strokovnjaška izvršba jamčita za gotov dobiček Električno-pnevmatlčni orchesrrioni. Električni klavirji z mandolino, ksilofonom in godbo, na lok  Govorila z zvoki n odmevom za
gostilničarje in zasebnike. Tovarna internacionalnih Piano-orkestrov
F. MACHINES & Sobne Dunaj XVII. S, N. Ortliebgasse št. 5.
Mi
loga
Josipu Drollu v £jubljani,
Sodnijske ulice. 599-2
Parotovarna za milo, surovi margarin, kristalno sodo in stearinske sveče
IGNAC FOCK V KnnjU
■vi*lpoi*o6ait 255-7
milo v prid družbi sv. Cirila in Metoda z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov
nadalje vse drage vrste mila, kristalno sodo, stearinske sveče znamki „Elektra" in „Solnoe"
toaletno milo ter vse droge pralne snovi. Čast in ponos vsake gospodinje tabte?a, da rabi odslej le Ciril MVtod. milo z gorenjo znamko.
Grdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in
stročnic kot samo
vi: 99—i
OfPOSf A,d?%C\ OLPOSt
OTTOMAN^
n
■P
Eopim dobro ohranjen
s prostori zrn peksr |o in 5 sobami
ter pritiklinami, se ceno prods
VeŽ pove npravništvo „Sloven-skega Narodau. 857 2
Razpošiljam Kolesa
za štiri tedne na poskušnjo in vpogled proti
povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri
llustrovani cenovniki poštnine prosto.
Franc Dušek
tvornica koles, Opočno it 80, ob dri.
Železnici Češko. 422-6
Jedilno in namizno orodje
Frisimno naJbot»r pO0rebrrn<t. NAJLEPŠE OBLIKE. K. mpletno opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI In ĆA JNI SERViSI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE.
Edino nadomestilo za pravo sn bro.
Specialni predmeti za hotele, restavracije ia kavarne ter ra pen ■ione, menaie itd    4511 2 C In br. dvorni dobavitelji
CHRIJTOFLEI Cle.
DUNAJ I . OPERNRING 5
(HEINRICH8H0F). IloNtritvanl cenovnih  zkmiouj.
Po vseh mestih ztstouniki-prodajalci.
Za jamstvo pristuosti nosijo vsi iadeiki poleg • tuje60 tvorničko tnimko in polno ime
piamno
Ponudbe na uprav. „Slovenskega Naroda« pod l(A. S 100".      86 i-s
I
Veliko zalogo
mmofonov m Plošč
tudi a slovenskimi komad plošče od
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
34 *  Ljubljano, S ari trg 26.
16
nem
Predstave ob delavnikih:
ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri
Ob nedeljah in praznikih:
ob 10. in 11. nri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6.^ 7., 8 in 9. uri popoldne. Vsako soboto in zre do nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres.
Kinematograf Pathe
prej „BDU01VM
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom:
L prostor SO vin, II. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., IL prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin.
Vsak četrtek In soboto
od 3. do 6. ure predstave za učence po  znižani ceni.   I.   prostor 20 vin II. prostor 10 vin, 898
Še nt kaj
vinskih SSV* sodo
iz hrastovega in kostanjevega leg prav dobro vzdržanih in močnih obsegu 150, 600 700, 800 900, 140o| 1500, 1600 do 5000 odda po pi -meriti eeni tvrdka--
M. Rosner in drug
veležganiaroa  sadja  v Lfnbljn poleg Koslerieve pivovarne.
20 milijonov akacijevih sadik
enoletne sadike 880—2 15 cm vi«, *—2 mm deb. 15   51  ,.    „   3 1
4 — 10 12
1O0U ko^of K *
m H
n lH » »J
lOoO kisov K 11-
:o)o kosov K kfJ
ZELO TRPEŽNO   POKROVNO   SREDSTVO NA VREMENSKI STRANI JE
80   12o „     ,. f> dve letne sidike
hO cm via , 1—6 mm deb fo-80 ,     ..  4-S   „ „ trilttnH «adik-o —HjO cm vis,   3-8 nrm deW. lOC-1'0  ,( "-14 „ „
1'0- 00  „    .,    10   1- „     „ „ -O-1
i00  250  „    „    15-25 „    „        ., r>0, 'i ia Metne presa'ene  K 00 ko*ov K 2i -65*—. S milijonov gledičij, 1, 2 ia 3 )etne a d»ke '000 kos->v K -     d>K 2  —  £ in Stoti rr^sai*-ne 1000  *t sov K  22—  do K *5"-2 mil jima divjakov jablan in hru«k. 1 m' 1000 kosov K   10— do K £0■— kakor r vse drug) gozdno id grmovno, Madia, lepot 11 □ in drevoredno  drevje   Iinitr. glavni cenovni na željo grati«.   Grofa Žige  Battl yany graščinska uprava Cseadlak priRadgo
ha
;" r"^ - -J - - .   r M pilili!
ETERNIT-TOVARMA LJUDEVITA HATSCHEK, LIHZ^VDCKtAertUĆIt^
Slavno zastopstvo za fazne dežele:
VpraSauja na založnika Teodorja HortlfSa krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga. 1844 2o
m
^ umetni ia trg. vrtnar ^        Ljubljana 1
^ Kolezijske ulice 16 |
^ 1279     se priporoča za        47 ^
^ nasadltev vrtov, parkov in ^ yg balkonov. — Velika Izbira ^ \jx cvetočih in listnatih rastlin, v (D vrtnic, prezimnločih cvetlic C ^ (perene), krasna cvetlična ^ ^ grmovja, konilere, cvetlice ^ za okna in balkone.
Izvršuje tfoplatN  vrow in bok rte za razne prilike.
Delo umetniško okusno is po solidnih conah. Trso%lna m evrtll«a>nal Itd
Naročila na deželo hitro In vestno
ftprejema cavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejŠih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno savarovacje na doživetje in »mrt m očimi ie vplačili.
Vsak  Staa   aa po  preteka   pnnk let prarieo de div ide ud..
ft
SLHVIJA"
12—21
. . . » vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - -Rez. fendl: 41,335.041-01 K. Izplačana odškodnine in kapitalije 97,814.430-97 K.
Fo vfeHkosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m ^»^Hftlaozl n!ovaa]iaaa.o»i!i»srtf>4i»o oprav«.
Via pojMailn daje;
^ts^fi^ftiai gustog v &$nbl{ani« i^ar pisarne so v iasmej banenej hiši
Zavaruje  poslopja  in  premičnin* pro! požarnim  škodam  po najt.ižjth tez*' Škode cenjujo takoj  in najkulantcei* Uživa   naj bolj ni   sloves, koder posluj*
Dovoljuje podpore
ia čistega   dobička isdata* narodne  in občnokoriitjH namene.
asa?
SVETOVUOSLAVM
481—5
8RANCA
vrslke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU Neutrpljtva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljani pri: J. Buz l«nliu; Anton Staculu; siao^lčaml Jak, Zalaznlka.
(za privezati in pribiti na late. torej popolnoma varno proti nevihti).
ponudimo vsako poljubno množino:
Zarezane strešnike (prve vrste)
zidarsko strojno opeko, Portland - cement, peči, štedilnike, samotne plošče
• za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. =
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana.
Na zahteve peUfeme vzeroe In prospekte tskoj brezplačne.
806-2
554765
0877
11
64
Proda se
I
jrife Terezije cesti pod zelo aimi pogoji Pritlični prostori so ugodni za  gostilniško  obrt z jimi kletmi, vrtom  in salonom. |Ve5 pove Alojzij Accetto, Tr pristan štev 14       470 10
^nitna ponudba.
Ugleden mladenič, dostojne 3U-\josti in podjetnega duha, po po-l iy višje obrti, bi se rad tem [m 3 resnim namenom molitve lanii 3 gospodično staro od 20 [jO lett ki bi imela veselje do po-jtfye obrti in primeroma nad \Q0O sf kapitala.
dooisit če mogoče s sliko, Voa% \ec,itt   zrrz'f   do   2S yiarc<i
...<t   %iOli Ljubljana, glavna po-
restante. 79S *2
Vsi proda jalni Ski
prostori
v pritličju hiše v Gosposkih nllcsh
št 7, pripravni za trgovino ali tndi za boljšo restavracijo, se odda|e sa mafnik.
Več se izve pri tvrdki A. Kune, na Dvorskem trgu. 8 8 2
SUKNA I
in modno 749 61 blaio za obleke
priporoča firma
Karel Kociaa
tvornica za sukno
v Humpolcu
Tvornlske cene.
na Češkem. , Vzorci franko.
1
Kaaj ?____Oče je dovolil,
saj so to „jacobi" antini-kotinske cigaretne stročnice. Pazite na ime, Jacobi".
v*    Prijetno presenečenje! Vsak karton Ima velezani-mivo čarovno karto.
38J7 18
SENCE
za takojšnje nezmotno izdelovanje vseh spirltuoz, finih namiznih likerjev In špeoialitet dobavljam
v briljantni kakovosti. Poleg tega ponujam
jesihove esence 80°|0
kem.  Čiste, za izdelovanje pikantnoostrega jesiha. Recepti in lepaki se pridenejo zastonj. Cenovnike razpošiljam franko. 908—1
Karel Filip Pollak, tvornica za esence
Praga, Marijina ulica št. 18.
(Solidni strobovejaški zastopniki se iščejo)
Prvi nakupni vir v Avstriji!
ia absolutno brezkonkurenčne plošče z močnim zvokom, sjajni posnetki najnovejših oper ia operet, dunajskega petja in glasbe samo naj prvih umetnikov, vse oboiestranske plošče, Angel, Zonofon, Odeon, Jumbo, Favorita, najugodnejši nakupni vir vseh dežela, briljantni r< dhinski gramofoni od K. 20-— naprej, pristni gramofoni nAogelu od K 75*— naprej, pripravna delna odplačila se dovoljujejo.
Najstarejša specialna trgovina
ceoDor pichler, Dunaj IX., porzellangasse 25.
921
Veleposestvo je
u Slov. Bistrici no štajerskem.
Obsega okrog 200 oralov, z lepimi travniki in gozdi, z velikimi gospodarskimi poslopji, ter je pripravno tudi za kako podjetje.
Več pove: Ivan Breg ar, posestnik, Bob, p. Velike Lašče ali pa Jožef Babic, Slovenska Bistrica, Štajersko. 885--
185—1 M
J*
«048.
Razglas.
887—1
V smislu £ 15 občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto zbijano (z&kon z dne 5 avgusta 1887 leta št. 22 dež. zak.) se naznanja
Nno, da so
leniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet
•vljeni in da so *
od ponedeljka, dne 1. marca skozi 14 dni
cestni posvetovalnici ob navadnih uradnih urah razgrnjeni vsakomur na &0gled in se smejo tamkaj med tem Časom vlagati ugovori proti njim. O pravočasnih ugovorih bode razsojal občinski svet.
Jftestni magistrat v £jubljani
dne 26. februarja 1909.
Ivan Hribar, župan.
ia postelje in puh
»risorois pa aajnll|lh oenab
jr. hiti
Prel dlsoAjo 20.
Zunanja naroiila te ko ino izvršujejo, ^BssBBSBSBBSBBššBSBsssssssaaasmasasm^
,,Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevlj
domačega in tujega izdelka,
Trpežno blago. — Cene solidni.
Točna postrežbe. 1
Asnolo
Dunajska
cesta 13. Izborna zaloga
namiznih in nasiropnih
svetilk, najnovejše vrste
po nizkib
cenah..
= iiiiiHimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiim inu i iiiiiMK >
Ustanovljeno leta 1845,
Edini zavod
v LJubljani
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, bar vari j a in likanje sukna
na par,
J08. REICH
Poljanski nasip —
Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežbi točna. Solidno cono.
=111111111111 •iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiie
Važno! Za Važno!
gospodinje, trgove, is imjee.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemika'ije, zeliš6a, cvetja, korenine Itd tudi po Knelppu, ustne vooe in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in pesipalno moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, f<» to a?r« lične »potrat* in potr podel ne. klrurgična ob važila vsake vrste, sredstva za desln-fekcljo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rum* in ItonJaUa. - Zaloga svežih snl-»ralnlta vod in solij za kopal.
flHHilf. koncei. oddajo stropov.
Za aivlatoi*e|ee
posebno priporočljivo: grenke sol, dvojne sel, solter, eoojan, kolmož, krmilno epno itd. — Vnanja naročila
se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
Jlnton JCanc
Ljubljana, Židovske ulice št. l.
Kam| f> pa ■mUtI.J« w»l nm
selioca (reve), • eveoje^^^sseeaiae, -eesae* na, skorje itd. itd.
Ateliie „Viktor"
fotosraflčnl umetni zouod
= Jccthovenovc ulice štev. 7. =
«M* Jfe *7V*  */Y* "A*
rAj> m*U
*7v*  *A* J|
Zaradi in^rentiare
prodamo po jako znižanih cenah okoli 100 tucatov najboljših rjuh, brez sva,
beljenih, 150/200 om velikih, obrobljenih, 6 kosov za K 14 20. Samo dokler bo kaj zaloge. Neugaj&joče se vsak čas vzame nazaj. Vzoroi najnovejših cefirjev, platna, oksforda, kanefasa, namiznih prtov, brisač itd. zastonj in franko v tkalnici 268 7
Dobruška št. 9137 (Češko).
r. priTa tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča   svoj   pripoznano    izvrsten    Wt* -<-*»-* t ■
rduakouu rui, vse od avstrijskega društva icž airje* in arh taktov pise   glede  tlako« a e   in   odporne  trdote   tlit'et*   nucl U r 11J uj o e I
tudi svoje pr<zaano izvrs'no o pno.
^ripcrcčila, izi spričevala,
■at   v vedno določene pred dobroti kakir
706—3
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Dunaj, I
Ceniralni urad:
nntitial
Zaradi popolne opustitve trgovine
se prodaja vse blago pod tvorniško ceno.
Glace in drage raznovrstne rokavice za dame, gospode in otroke; kravate, srajce za gospoda, nogavice itd. Galanterijsko blago. — Kirnrgf ene potrebščine: trebušne obvez e, kilni pasovi, ravno dr žilci itd.
HI. Schubert, prej Silina & Kasch
f1        Židovske ulice štev. 5.
kr. avstrijske     &b     ^rfav^t. vtatoznice
Izvleček iz voznega reda.
Vtl|aven ed 1. oktobra 1908 teta
®*feod i* LJaMleas tat. isLi
roa zjutraj. Osebni vlak ¥ smeri: Tržič, jesen ices Frbii, Beljak, juž. žel., Gorica,
1 2„ žčiTrst, c. kr. drž. že!n Beljak čca Po-dro^jco, Ce.ovee , Prago. 7*07 utrej.  Oseonl viakt v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Topiice, Kočevje.
e*26 pretfpaldne. Osebni vlak v smeri; juenltc. Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, Pisas.
l-sa pre*p«ldrte. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. iei^ Gorico otž. sel, Trs dri. žal.. Beljak, (Cea PodiOlčico) Celovec.
oe p9p<eidne. Osebni vlak v smeri: Gro-
čaplje, Rudollovo, Straža-Topiice, Kočevje. t'45  opoldne.  Osebni  vlak v smeri:
Tržič, jeicnicc, Trbiž, Beljak  Juž. Sel.
Gorica drž. žel., Trat dri. tel., Beljak,
(čez Podt oačico) Celovec, h raga. ; :o zvooor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
...bCGlicvc, Srraza-Toplice, Kočevja.
ivooer. Osebni vlak v smeri: Tržič,
jesenice, irbi*, Beljak, (čez Podrožčico)
Celovec, frajt*.
o<so Osebni vlak v smeri: Je-
'niče, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica dra. seL, Trst drž. žel., Beljak Juž. žel., (čea ^ftorožćico).
&&hom is I4«si|siae dr*, sniodvari
7-28 ijutraj. Osebni vlak v Kamnik, v-os p* pala no. Osebni vlak v Kamnik 7*tO zvoder. Osebni vlak v Kamnik :tf-50 penedl. Osebni vlak v Kamnik. (Saase «9fi nedelJaJi in praznikih do 31. oktobra.)
Prince v Mausilama las, zaLi
o*so zjutraj. Osebni vlak is Beljaka laž
žcl^ Trbiža, Jesenic, Gorice, Trata, Tržiča 8*34 zjutraj. Osebni vlak ia Kočevja, Su***
Toplic, Hudobovega, Groauplja. ii-22 prodpaidne. Osebni vlak  Is Pra*>
Celovca, Beljaka juž. žet, čez Podro2ć c
in Trbiž, Gorice drž. želi, Jesenic, TržiC* a 32 popoldne.  Osebni vlak  ia Kočo -
Straže Toplic, Rudollovega, Grosuplja, *-l3  »«3*ldne.   Osebni vlak ia BelLa^.'
juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (•-*
Podrožčico) Gorice drž. žeL Trsu fat
žel. Jesenic, Tržiča.
6*60 zvečer. Oseb. vlak ia Praga, Csiovc* Beljaka (čea Podrožčico) /esemc.
»37 zvodor. Osebni vlak la Kočevja, Sira (s ; opiic, KudoUovega, Groauplja.
8-4« xv odo r. Osebni vlak la BelJaJca tu« žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Pod rožčico) Trsta drž. žel. Gorice dri. iai Jesenic, Tržiča.
u-eo ponodi. Osebni vlak ia Trbia*, Ca lovca,   Beljaku  (čea Podrožčico) drž. zel. Gorice drž. žel., Jesenic
Priaod v Llaail
ari. kalodvo?
e-46 zjutraj. Osebni vlak ia Kamnik*. iO-59 prođ^eiđns. Osebni vlak is Kaaaa»a o-io zvodor. Osebni vlak la Kamnika. O09 ponodl. Osebni vlak ia Kamnika.
ob nedeijak in praanlkin do 3i. oktobra.'
(Odhodi in prihodi so oanačeni v evropejska«] času.)
srodat*
0. kr. »avaatailatve drUvaia ieleiaic v f>*»>
pozor 1     Sloveaske dame t pozor!
Elegantne klobuke
za dame in za otroke
2821- 38 priporoča
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št 21 nosna trgovina ter salon ia damske klobuke.
/.     fltialka y Kranja, 6tevni trg. v
59533^
3375
27
Lenosl & Gerkitian, Uubllana
priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago.
Solidne cene in točna postrežba, na  sama na  nma  mam sns  os  na  s»  ua  tans Solidne cene in točna postrežba
Fotosrafshi umetni zavod Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadaj o čin naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnih :—= predmetov, interijerjev itd. =
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
___________ ..^Nfr _ ."±L
s?- 5S je sa.mj20.72/ec ^-<3^š8-*-<2h-<3 jK-'-5S>-:--$3j-:-<3i'-i&* in <arišionra.cvjQ•
0.72. ^Du rici j. JU.
Krasne
BLUZE
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje obiekce
priporoča po nalnlijlli cenmb
M. KRISTOFIČ
^ por. Buear
°«<v   ŠTABI TBB M. iS.
V
Svoji k svojim!
Velika zaloga
juvelov, zlatnine, srebrninc in raz-
351
ličnih nr
Lastna delavnica
za popratila In bo*, dela.
Blago prve vrste.
Solidna postrežba^ Cene najnižje.
Čud« Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
LJubljana, Uolfooe ulice 3.
7INGER „66"
najnovejši in najpopolnejši 1— šivalni stroj. =
SINGE
šivalne stroje doc| samo po naših prodajalni
£jnbijana Singer Co. delti. dr. za šivalne stroje, St. petra
y
s s
m
■
Ji o
o
OB H
r! 362—9
8
i
s
m 6 L
VI
a
t
t
i 9
J. KORENCAN
£jnbljana, Stari trg' št. 5.
ixi
Trgovina z norimberskim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo.
S S 8 S S S S
: Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške :: :: obleke itd.
OO t« •o    ..
£3
3558 14
(ne
budjeviško svetlo pivo
prodaja
v korist dražbi sv. Cirila ia JlUetoda v tjibljaat
Slavna zaloga za Kranjsko
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26,
Češko budjeviško pivnico
k]er smo ustanovili tndi
kakor i« pred ved leti jako renomirano
v Zagreb«.
Delniški kapital: 120,000.000 kron.
Rezervni zaklad: 64,000.000 kron.
Avstrijskega kreditnega zavoda
za t rgoino [tn obrt
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema vloge na obrestovaD]e v tekočem računu, na giro-račuo in proti hranilnim knjižicam;
izdaja obrestujoće se blagajniške liste;
dovoljuje; posolila ina tekoči račun, dalje stavbna posolila, hipotećns posolila, carinska posolila, davčna Jamstvena posolila itd.
eakomptira menice in devize in preskrbuje njih iokaso,
izdaja nakazila! kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tnsemska in
inozemska tržišča,
priskrbnje in deponira vo|aike ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije
za uieleibo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih. upravo in razvidnost,
oddaja proti ognju in V lom U sigurne ssmosbrsmbe (Safe Deposits) pod lastnim
zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijoze v hranitev, zavaruje srečka in izžrebajoČe efekte proti izzrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupona, Izžrebana papirje in valute pri svoji blagajni.
daje predujma na blago, na vrednostno papirje ter sprejema borzna naročila
za tu- in inozemske borze, 589 *2
priskrbi za svoje naročnike trgovske informacije v tu- in inozemstvu itd. itd.
kupuje in prodaja tu in Inozemske rente, zastavna pisma, delnico in srečke
in daje vestna navodila za nalaganje kapitala«
Centrala na Dunaju.
PodruZnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Feldkirch. Jablanice, Gorica. Inomost, Karlovi vari, Ljubljana. Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Češkem, Trst, Opava, VVarnsdorf.
ioisjaUlj t* t4*vrwr»i sveanlsi Mmm t m BnsiatlsmlaH.
Lmatninm ia tisk »Narodne tlakarsa*.