URADNI LIST SOCIALISTIČNE Številka 15 Ljubljana, petek 30. aprila 1932 878. Na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 16. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list' SRS, št. 20/80) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno REPUBLIKE SLOVENIJE Cena 8 dinarjev Leto XXXIX 1. Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na debelo in promet blaga na drobno (v nadaljnjem besedilu: trgovinske organizacije) nimajo pa sklenjenih samoupravnih sporazumov iz prvega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), oblikujejo prodajne cene proizvodov v prometu na debelo oziroma na drobno po določbah tega odloka, z upoštevanjem naslednjih stopenj za kritje svojih stroškov: Proizvodi, ki spadajo v dejavnost Stopnje za kritje stroškov največ v višini pano- skupi- pod- skupi- na na debelo na drobno ga na v •/• do v •/• do 1 2 3 4 5 6 0102 01020 — Premog skupaj 10 0104 01042 010420 Zemeljski plin posebni predpisi 0111 01111 011111 Azbestna ruda, koncentrat, azbestno vlakno, moka, krpice 5 9 011112 Keramična glina 4 8 011119 Druge nekovinske rude (dolomit, kaolin, kreda, živec, barit, surovi fosfati, sljuda idr.) 3 5 0112 01121 011212 Embalažno steklo, ampule, laboratorijsko steklo 8 16 011219 Drugo steklo: vsi proizvodi razen optičnega stekla in steklene volne 8 16 01123 011231 Porcelan in keramika za gospodinjstvo 8 16 011232 Stavbna — tehnična keramika in porcelan 6 10 01129 011291 Azbestni izdelki 5 9 011299 Izdelki predelave nekovinskih rudnin: vsi proizvodi razen naravnih in umetnih brusov, brusilnega papirja in platna za brušenje 5 9 0113 01131 011313 Orodje vseh vrst, utenzilije 6 12 011314 Kovinska embalaža 4 8 011315 Zičniki, kovice, vijaki in drugo žično blago 6 18 011316 Kotalni ležaji 6 "" 10 011319 Drug kovinski reprodukcijski material (okovje in pribor, armaturne mreže idr.) 5 10 01132 011320 Kovinske stavbne in druge konstrukcije 4 9 01139 011390 Blago za široko potrošnjo in drugi kovinski izdelki 5 13 0114 01141 011412 Gradbeni in rudarski stroji in naprave 2 6 011413 Stroji za obdelavo kovin in lesa 2 6 011419 Drugi stroji in naprave 1 2 6 01142 011420 Kmetijski stroji vsi, razen sejalnikov, kombajnov in žetvenih strojev 2 6 01143 011430 Oprema v poklicne in zdravstvene namene: pisalni, računski, knjigovodski, kopirni stroji, sistemi strojev z luknjanimi, karticami, registrske blagajne, precizne tehtnice 3 10 ure vseh vrst 3 12 rezervni deli in pribor za proizvode iz zgoraj navedenih podskupin skupine 0114 6 16 0115 01152 011526 Kolesa 4 10 011527 Rezervni deli in pribor za kolesa 6 M 1 2 3 4 5 e 01159 011590 Druga prometna sredstva razen cestnih vozil 2 8 0116 Ladjedelništvo: vsi proizvodi 4 10 Rezervni deli in pribor za proizvode iz skupine 0116 6 16 0117 01172 011722 Radijski in TV sprejemniki ter elektroakustični apa- rati in naprave 5 12 011729 Neomenjeni elektronski aparati in naprave (rač. sistemi, industrijske elektronske naprave za obd. podatkov, rentgenski aparati in drugi elektronski medicinski instrumenti in aparati ipd.) , 3 6 Računski stroji in kalkulatorji 5 10 01174 011741 Termični aparati: kuhalniki, likalniki, grelci, toasterji, ražnji, pekači, grelci za vodo, klima naprave in deli termičnih aparatov 5 12 011749 Električni aparati za mletje, rezanje hrane, sesalci za prah, nape, ventilatorji ipd., elektr. aparati za osebno higieno 5 12 01179 011791 Elektroinstalacijski material, cevi in pribor 5 12 011799 Elektrotehnični izdelki: svetilke, armature za fluorescenčne svetilke, reflektorji; električni izolatorji. * zaganjalne naprave, dinama, alternatorji, drugi elektr. aparati za vozila 5 12 0117 Rezervni deli in pribor za proizvode iz zgoraj navedenih podskupin skupine 0117 6 16 0118 01183 011831 Umetna in sintetična vlakna (poliamid, poliester, po-lipropilen vlakna, celulozna vlakna, bombažnega in volnenega tipa, rayon, kord) 3 8 0119 011832 Plastične mase (celuloza, celofan, fenolne mase in lepila ter smole, polistirol, poliestri, silikoni...) 4 10 01191 011910 Kri in njeni derivati posebni predpisi 01192 011920 Pralna mila in pralna sredstva razen detergentov 4 12 Sredstva za nego zob 5 15 * Toaletno kozmetični proizvodi 6 20 01193 011930 Barve in laki 6 18 01194 011941 Embalaža iz plastičnih mas 6 18 011949 Proizvodi predelave plastičnih mas (topli pod, vinil ploščice, umetno usnje, proizvodi iz plastičnih mas za gospodarstvo in široko potrošnjo) 6 18 01199 011999 Drugi kemični izdelki (eterična olja. aditivi, dezinfekcijska sredstva, pomožna sredstva, klej, želatina, lepila, kemikalije, fotopapir, filmi, paste za obutev in parkete. sveče ipd.) 6 15 0121 01211 012111 Negašeno in gašeno apno 5 12 01212 012120 Cement vseh vrst 5 12 01213 012130 Opeka in strešniki 5 12 01214 012141 Azbest-cementni proizvodi 5 12 012142 Predizdelani gradbeni elementi 5 12 012143 Bitumenski materiali za ceste in strehe 5 12 0122 01220 012201 Žagan les, odpadki, žagovina 4 10 012202 Vezane, panel in druge plošče 4 10 012203 Impregniran les 4 ■ 10 0123 01231 012310 Leseno pohištvo 4 15 01232 012321 Lesena embalaža 4 12 012322 Leseni stavbni elementi 4 12 012323 Galanterija in drugi izdelki iz lesa in plute .8 20 012324 Izdelki iz protja 8 20 0124 01241 012410 Lesovina in celuloza razen celuloze za papir; papir vseh vrst razen rotopapirja in natron papirja za vreče; karton in lepenka 5 10 01242 012421 Papirna embalaža razen natronskih vreč 5 10 0125 012429 Izdelki iz papirja, papirna konfekcija, tapete ipd. 8 18 Proizvodnja tekstilne preje in tkanin — vsi proizvodi 6 20 0126 01361 012611 Trikotažne tkanine in pletenine 6 20 012612 Trikotažno perilo 6 20 012613 Trikotažna oblačila 6 20 1 1 3 . 4 S e 012614 Nogavice 6 20 012615 Pozamentarija 8 21 012*2 012621 Perilo razen trikotažnega 6 20 012622 Konfekcijska oblačila- Delovna in zaščitna oblačila, oprema za higiensko-teh. 6 20 zaščito skupaj 12 • 012623 Gospodinjsko perilo 6 20 012624 Težka konfekcija (povoščeno platno, šotori idr.) 6 20 01269 Drugi tekstilni izdelki (preproge, tapiserije, klobuki, kape, vata, gaza, dežniki idr.) 6 20 0127 01270 Predelano usnje in krzno vseh vrst 7 15 0128 01281 012810 Usnjena obutev 4 22 012820 Usnjena galanterija: kovčki, aktovke, luruice iz naravnega in umetnega usnja 5 20 Drugi izdelki usnjene galanterije 5 25 01283 012830 Usnjena in krznena konfekcija 5 20 . Usnjena konfekcija za higiensko-teh". zaščito skupaj 12 0129 01290 012909 Izdelki iz kavčuka razen pnevmatik in obutve 6 14 Gumijasta obutev 4 22 0130 01301 013010 Moka vseh vrst razen pšenične in zdroba instanti, kosmiči, druga žita 7 * 14 01302 013022 Testenine 5 16 01303 013030 Predelani in konzervirani izdelki iz sadja in zelenjave (sokovi, marmelade, kompoti, sušeno sadje, sterilizirana in pasterizirana zelenjava in povrtnina, dodatki jedem, gorčica ipd.) 6 18 013041 Sveže meso vseh vrst, vključno drobovina posebni predpisi Živalska jedilna mast, sveža slanina in salo 4 10 Surove kože skupaj 7 013042 Mesni izdelki vseh vrst, jušni koncentrati 5 17 013043 Predelane in konzervirane ribe 5 17 01305 013050 Pasterizirano mleko posebni predpisi Sterilizirano mleko 4 12 Surovo maslo 3 7 Mleko v prahu 3 1$ Mehki, topljeni in trdi siri 5 15 Kisla in sladka smetana, kislo mleko, jogurti, kefir, sirček ipd. IS Jajca v prahu, jajčne mešanice, hrana za dojenčke in male otroke in drugi nenašteti mlečni izdelki 4 18 01306 Melasa in rezanci sladkorne pese 3 7 , 01307 Konditorski izdelki 7 21 01308 013080 Rastlinska olja in masti razen surovin in rafiniranih jedilnih olj in masti 5 15 01309 013091 Škrob iz škrobne predelave 5 20 013099 Kava pražena, mleta 5 15 Med in izdelki iz medu 5 15 Začimbe, kavovine. čaji in drugi živilski proizvodi 5 28 0130 Zmrznjeno testo, kolači, sladoled, sadje, zelenjava, meso in ribe, zmrznjena pripravljena jedila; 8 20 Moka za živinsko krmo, drobir, otrobi, krvna, mesna in ribja moka. sušeni rezanci, oljne pogače in tropine 3 7 0131 01311 013111 Alkohol rastlinskega izvora, špirit, kis 8 22 013112 Pivo in hmeljni napitki 8 18 013113 Vina naravna 8 18 « 013114 Vinski destilati, močne naravne alkoholne pijače 8 22 013115 Naravno žganje 8 22 013119 Umetna žganja, vina in druge močne alkoholne pijače 8 22 01312- 013121 Brezalkoholne pijače 6 18 013122 Mineralna voda brez dodatkov in z dodatki 8 18 0132 01320 013200 Krmila, kompletne mešanice in komponente krmil iz skupine 0130 in 0131 3 7 0134 01340 013400 Dnevnoinformativni tisk posebni predpisi Knjige, brošure, revije, tedniki in drugi občasni beti 8 1* 1 2 3 4 5 6 Šolske knjige, pripomočki, atlasi skupaj 15 Otroška literatura skupaj 15 Šolski zvezki * 8 18 0139 01390 013901 Pisarniški in šolski pribor, svinčniki ipd. 8 22 Športni rekviziti, pribor 5 15 013902 Gramofonske plošče, kasete 5 25 Glasbila 5 20 013903 Vžigalice 6 15 013904 Nakit vseh vrst 8 22 013909 Otroški vozički, očala, ortopedski pripomočki, otroške igrače 5 15 Ščetke in metle 6 18 Drugi neomenjeni izdelki iz te podskupine dejavnosti 8 22 01 Odpadni material — sekundarne surovine 6 16 0201 Merkantilni ječmen, oves, rž 2 6 Industrijske rastline razen tistih, katere cene so v pri- , stojnosti federacije skupaj 6 Jabolka 10 18 Krompir 10 15 Fižol 8 15 Drugo sadje in zelenjava razen južnega sadja 14 20 Jajca sveža 6 18 Med in izdelki iz medu 5 15 Zdravilne rastline 6 18 Cvetje in okrasne rastline 8 25 Krmilne rastline 3 7 Seme in sadike 5 15 0303 Gozdni sortimenti: hlodi za žaganje, furnir in luščenje skupaj 6 Drogovi za vode, hmelj, vinograde, tehnični les skupaj 6 Celulozni in tehnični les skupaj 6 Drva za kurjavo 4 10 Lesno oglje in drugi gozdni sortimenti 5 12 Gobe, gozdni sadeži * 6 18 2. Za kritje stroškov prometa blaga v tranzitu smejo zaračunavati trgovinske organizacije, ki so registrirane za opravljanje prometa blaga na debelo in dejansko opravljajo tak promet, največ 2 %>. Stopnja za kritje stroškov v tranzitu je sestavni del stopnje za kritje stroškov v prometu blaga na debelo. 3. Če trgovinske organizacije združenega dela nabavljajo blago neposredno pri proizvajalcih organizacij združenega dela ali uvoznikih in opravljajo le promet na drobno, lahko pri oblikovanju prodajnih cen na drobno, stopnje za kritje stroškov prometa povečajo do 50% stopenj za kritje stroškov prometa na debelo iz 1. točke tega odloka. 4. Organizacije združenega dela, ki .sezonsko opravljajo promet blaga na drobno v prodajalnah ali premičnih prodajnih objektih, ki so namenjeni prodaji blaga turistom, smejo na podlagi soglasja Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve pri prometu v teh prodajalnah in premičnih prodajnih objektih zaračunavati stopnje za kritje stroškov v prometu blaga na drobno, ki so največ za 20 % višje od najvišjih ravni posameznih stopenj v prometu na drobno iz tega odloka. 5. Stopnje za kritje stroškov v prometu blaga na debelo in na drobno se zaračunavajo na nabavno ceno blaga. Za nabavno ceno v prometu blaga na debelo in v prometu blaga na drobno se šteje čista fakturna cena dobavitelja (proizvajalca, uvoznika, predhodnega udeleženca v prometu blaga), povečana za odvisne stroške. S čisto fakturno ceno dobavitelja je mišljen znesek, zaračunan v fakturi dobavitelja, ki ga plača kupec. 6. Kot odvisni stroški se lahko zaračunavajo tisti dejanski stroški nabave, ki niso vključeni v čisto fakturno ceno dobavitelja. Z odvisnimi stroški so mišljeni nakladalni in razkladalni stroški, prevozni stroški od dobavitelja (oziroma jugoslovanske meje) do kupca, zavarovanje blaga na prevozu, transportni kalo, razsip oziroma razbitje in okvara blaga pri prevozu, posebni stroški v zvezi z embalažo pri prevozu blaga (zimsko pakiranje, vračanje embalaže), kakor tudi prevozni stroški od skladišča kupca do njegovih prodajaln. Kot odvisni stroški iz prvega odstavka tega člena se smejo zaračunavati samo stroški, ki jih je imela in kupcu fakturirala druga organizacija združenega dela. i Ne glede na prejšnji odstavek sme zaračunavati trgovinska organizacija stroške prevoza blaga, nakladanja in razkladanja, ki ga je opravila sama, vendar največ do veljavnih cen oziroma tarif prevoza, oblikovanih v skladu s predpisi. Prav tako se med odvisne stroške štejejo tudi dejanski stroški skladiščenja in vzdrževanja jabolk, krompirja, čebule, česna in fižola ter zmrznjenih rib, sadja in zelenjave. če trgovinska organizacija ne more zaradi tekočega opravljanja blagovnega prometa določiti in obračunati dejanskih odvisnih stroškov, lahko izjemoma te stroške 879. obračuna v planiranih povprečnih zneskih, ki jih vpiše podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o v poseben račun razmejitev, če po periodičnem in zaključnem računu zagotovi uskladitev z dejansko plačanimi stroški. Pozitivna razlika s tega računa se lahko uporabi v skladu s predpisi. 7. Trgovinske organizacije, ki opravljajo drobno pakiranje industrijskih živil, sadja in zelenjave na industrijski način ali na način, ki ustreza industrijskemu pakiranju, smejo na ceno v prometu s temi proizvodi oblikovano po 4. in 5. točki tega odloka posebej zaračunavati dejanske stroške pakiranja, vendar največ do zneska, ki ga v skladu s predpisi zaračunavajo proizvajalne organizacije združenega dela pri pakiranju teh proizvodov. 8. Če sodeluje v prometu blaga na debelo več trgovinskih organizacij, si razdelijo med seboj delež za kritje stroškov prometa na debelo, pri čemer mora vsaka organizacija v tej vrsti prometa v fakturi o prodaji blaga posebej izkazati, kakšen del te stopnje je zaračunala in kolikšen del te stopnje ostane naslednjemu udeležencu. 9. Ne šteje se za povečanje stopnje za kritje stroškov v prometu blaga na debelo in na drobno pozitivna razlika v ceni, ki jo trgovinska organizacija obračuna kot razliko med obstoječo prodajno ceno blaga na zalogi in prodajno ceno blaga enake vrste in kakovosti, ki je bilo kupljeno pozneje, če jo obračuna in vpiše na poseben račun razmejitev in uporabi v skladu s predpisi. 10. Če proizvajalna organizacija združenega dela v skladu s predpisi oblikuje svoje prodajne cene tako, da veljajo kot cene v prometu blaga na debelo oziroma na drobno, stroški prometa blaga v teh cenah ne morejo biti večji od tistih, ki se lahko zaračunavajo pri uporabi stopenj za kritje stroškov prometa blaga iz tega odloka. S samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev ali s samoupravnim sporazumom o trajnem poslovnem sodelovanju med proizvajalnimi in trgovinskimi organizacijami so lahko v okviru tako oblikovane prodajne cene na debelo oziroma na drobno določeni drugačni deleži. 11. Oblikovanje cen proizvodov v prometu blaga na drobno ali na debelo se opravlja po določbah tega odloka od dneva uveljavitve dalje. 12. Predsednik Republiške skupnosti za cene daje lahko pojasnila o razvrščanju proizvodov iz 1. točke tega odloka. 13. Z denarno kaznijo od 5000 do 50.000 din se kaznuje za prekršek trgovinska organizacija, če ne ravna v skladu z 8. točko tega odloka. Za prekršek iz prejšnjega odstavka te točke se kaznuje z denarno kaznijo od 1000 do 5000 din tudi odgovorna oseba v trgovinski organizaciji. 14. Ta odlok začne veljati 1. maja 1982. St. 380-02/82-86/1 Ljubljana, dne 22. aprila 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije i Podpredsednik Jože Florjančič L r. dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni Ust SRS, št. 28-215/69 in št. 20-171/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne za leto 1982 I Osnova za priznavanje republiškega dodatka za borce v letu 1982 znaša 13.685 dinarjev. II Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 191-05/82-2/21 Ljubljana, dne 22. aprila 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Jože Florjančič 1. r. 880. Na podlagi drugega odstavka 196. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) in v zvezi z 38. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št 19-1224/77 in št. 30-1709/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »partizanske spomenice 1941«, borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 in odlikovancev z redom narodnega heroja za leto 1982 I Imetnikom »partizanske spomenice 1941«, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936-^-1939 in odlikovancem z redom narodnega heroja, ki jim je bila odmerjena pokojnina v nižjem znesku kot 13.411 dinarjev, se po 38. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določi republiški pokojninski dodatek v višini 100-odstotne razlike med odmerjeno pokojnino in pokojninsko osnovo 13.411 dinarjev. n Po določbah 1. točke tega odloka se pokojninski prejemki določijo tudi imetnikom »partizanske spomenice 1941«, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 in odlikovancem z redom narodnega heroja, ki so se upokojili po 1. januarju 1982, če je to zanje ugodneje. m Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 191-05/80-2/21 Ljubljana, dne 22. aprila 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Jože Florjančič 1. r. V 881. Na podlagi 22. člena zaKona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ. št. 36 75 in 33'76) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju In plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33 80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka *a financiranje splošnih d »ižbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37 81, 38/81, 1/82, 2/82, 4,82. 7 82, 9,82, 12/82 in 13/82) V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe: I. 1 Pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj se: .— uvede posebnt občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,50 "/s; njo — v stolpcu 13,02; 17 stopnja 12.52 nadomesti S stop- — v stolpcu njo 27.98; 18 stopnja 27,48 nadomesti s stop- 2. Pri zaporedni številki 7 občina Dravograd se: njo — v stolpcu 1,22; 7 stopnja 1,24 nadomesti s stop- njo — v stolpcu 5,39: 9 stopnja. 5,59 nadomesti s stop- — v stolpcu njo 0,23; 13 stopnja 0,24 nadomesti s stop- njo — v stolpcu 1,35; 14 stopnja 1,37 nadomesti 8 stop- njo — v stolpcu 1,27; 15 stopnja 1,02 nadomesti S stop- njo — v stolpcu li;53. 17 stopnja 11,78 nadomesti s stop- 3. Pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje se: — v stolpcu 7 stopnja 0,96 nadomesti s stop- njo 0,95; — v stolpcu 9 stopnja 6,37 nadomesti s stop- njo 6,30; — v stolpcu 11 stopnja 0,47 nadomesti s stop- njo 0,44; — v stolpcu M stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo 0,21; — v stolpcu 14 stopnja 0,72 nadomesti s stopnjo 0,70; — v stolpcu 15 stopnja 1,55 nadomesti s stopnjo 1,80; — v stolpcu 17 stopnja 11,67 nadomesti s stopnjo 11,51; — v stolpcu 18 stopnja 26,97 nadomesti s stop- njo 27,06. 4. Pri zaporedni številki 18 občina Kranj se: . — v stolpcu 15 stopnja 0,92 nadomesti s stop- njo 0,99; — v stolpcu 18 stopnja 25,76 nadomesti s stopnjo 25,83. 5. Pri zaporedni številki 22 občina Lendava se: — uvede poseben občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,30 "/o; — v stolpcu 9 stopnja 5.42 nadomesti s stop- njo 5.35; — v stolpcu 14 stopnja 0,84 nadomesti s stop- njo 1.04; — v stolpcu 17 stopnja 10.77 nadomesti s stop- njo 11,20; — v stolpcu 18 stopnja 25.69 nadomesti s stop- njo 26,12. 6. Pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice se: — v stolpcu 8 stopnja 2,15 nadomesti s stop- njo 2,00; — v stolpcu 9 stopnja 6,96 nadomesti s stop- njo 6 75; — v stolpcu 14 stopnja 1,13 nadomesti s stop- njo 1,69; — v stolpcu 15 stopnja 1.23 nadomesti s stop- njo 1.63; v stolpcu 17 stopnja 12,27 nadomesti s stopnjo 12,02. 7. Pri zaporedni številki 60 občina Žalec se: — uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,20 •/•: — v stolpcu 17 stopnja 12.30 nadomesti s stopnjo 12.50; — v stolpcu 18 stopnja 27,07 nadomesti s stopnjo 27,27. II. V tabeli točke 2 pod A a) in b) >Stopnje prispevkov iz dohodka« se: / , 1. Pri zaporedni številki 7 občina Dravograd: — v stolpcu 3 stopnja 8,51 nadomesti s stop- njo 9,05; — v stolpcu 4 stopnja 0.28 nadomesti s stop- njo 0,27. 2. Pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje: — v stolpcu 3 stopnja 9,65 nadomesti s stop- njo 10,18; — v stolpcu 4 stopnja 0,18 nadomesti s stop- njo 0,19. 3. Pil zaporedni številki 18 občina Kranj se: — v stolpcu 3 stopnja 7,88 nadomesti s stopnjo 8,80. St. 420-34/81 Ljubljana, dne 22. aprila 1982. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Zdenko Mali 1. r. 882. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80 in 70/81) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti V odredbi, o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 37/81, 38(81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 12/82 in 13/82) se v tabelah točke 2: — pri zaporedni številki 5 občina Črnomelj stopnja 12,52 nadomesti s stopnjo 13,0; — pri zaporedni številki 7 občina Dravograd stopnja 11,78 nadomesti s stopnjo 11,53; — pri zaporedni številki 9 občina Grosuplje, stopnja 11,67 nadomesti s stopnjo 11,51; — pri zaporedni številki 22 občina Lendava, stopnja 10.77 nadomesti s stopnjo 11,20; — pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice, stopnja 12,27 nadomesti s stopnjo 12,02; — pri zaporedni številki 60 občina Žalec stopnja 12,30 nadomesti s stopnjo 12,50. St. 420-34/81 Ljubljana, dne 22. aprila 1982. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Zdenko Mali 1. r. 883. V skladu s 46. členom zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 4. člena samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SRS. št. 6/81) ter po 7. in 8. členu zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), sta skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije in skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženki sporazuma) sprejeli SAMOUPRAVNI SPORAZUM o skupnih osnovah medsebojnega sodelovanja in razmejitvi nalog med zdravstvenimi skupnostmi in skupnostmi socialnega skrbstva 1. člen Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v zdravstvenih .skupnostih v SR Sloveniji ia skupnostih socialnega skrbstva v SR Sloveniji se s tem sporazumom dogovorimo o skupnih osnovah medsebojnega sodelovanja in razmejitvi nalog na področjih, ki predstavljajo skupni interes pri zagotavljanju zdravstvene in socialne varnosti občanov skladno s sprejetimi zakoni in samoupravnimi sporazumi. Skupni interesi se oblikujejo pri: — zagotavljanju in izvajanju zdravstvenega varstva oskrbovancev v splošnih in posebnih socialnih zavodih; — zagotavljanju ustreznih ukrepov zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva ostarelim in osamelim občanom, ki niso sposobni sami zadovoljevati svojih potreb po zdravstvenem varstvu; — zagotavljanju nadaljevanja zdravstvene nege socialno ogroženim in ostarelim občanom, pri katerih nadaljnje bolnišnično zdravljenje ni več potrebno, a jih iz socialnih razlogov ni možno premestiti v domačo nego. 2. člen Udeleženki sporazuma ugotavljata, da je zdravstveno varstvo oskrbovancev v socialnih zavodih vključeno v zagotovljeni program zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, za katerega občinske zdravstvene skupnosti solidarnostno zagotavljajo ustrezna sredstva na republiški ravni. S samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 so tudi podrobno opredelile obseg in vrsto pravic teh občanov ter se dogovorile o merilih za planiranje in vrednotenje zdravstvenih storitev za njihove potrebe. Za opravljene storitve v okviru teh pravic v organizacijah zdravstvenih dejavnosti so plačniki občipske zdravstvene skupnosti pri katerih imajo oskrbovanci socialnega zavoda status upravičenca. To velja tudi za zdravstvene storitve, opravljene v socialnih zavodih. 3. člen Zavoljo smotrne izrabe materialnih možnosti na področju zdravstva se udeleženki sporazumeta, da bosta v odnosih svobodne menjave dela zagotovili takšno organizacijo opravljanja storitev zdravstvene dejavnosti v socialnih zavodih, da bodo praviloma: — območni zdravstveni domovi zagotovili potreben zdravniški kader in tudi načrtovali potrebne zdravstvene storitve za oskrbovance socialnih zavodov; — socialni zavodi zagotovili za potrebe ambulantnega dela ustrezen srednji medicinski kader (medicinske sestre); Za vrednotenje storitev, opravljenih v ambulantah socialnih zavodov se uporabljajo osnove in merila, ki so v odnosih svobodne menjave dela dogovorjena v zdravstveni skupnosti, na območju katere ima socialni zavod svoj sedež. Zdravstvena organizacija ali socialni zavod zagotavljata oskrbovancem socialnega zavoda tudi storitve s področja fizioterapije, psihiatrije ter drugih specialističnih konziliarnih dejavnosti. Te storitve planira socialni zavod, pri čemer upošteva cene po merilih dogovorjenih v zdravstvenih skupnostih, ki financirajo te storitve. 4. člen Zdravstvene skupnosti bodo za oskrbovance v socialnih zavodih sofinancirale tudi izvajanje zdravstvenega dela obravnave in nege bolnih oskrbovancev v socialnih zavodih, po merilih iz tega sporazuma. Udeleženki se sporazumeta, da je pri oblikovanju delovnih načrtov zdravstvenega dela nege potrebno upoštevati naslednje okvirne normative: 1. 5 ur efektivnega dela zdravnika splošne medicine na oskrbovanca letno. Pri tem je potrebno določiti celotni letni urni fond zdravnika tako, da povprečno število oskrbovancev množimo s številom ur zdravnika (normativno število ur iz te točke); 2. 1 medicinska sestra na 26 oskrbovancev za socialne zavode, v katerih je v povprečju do 55 "/o oskrbovancev, ki potrebujejo zdravstveno nego; — 1 medicinska sestra na 22 oskrbovancev za socialne zavode, v katerih je nad 55 % do vključno 75 0/o oskrbovancev, ki potrebujejo zdravstveno nego; — 1 medicinska sestra na 18 oskrbovancev za socialne zavode, v katerih je nad 75°/» oskrbovancev, ki potrebujejo zdravstveno nego; — 1 negovalka (bolniški strežnik) za 7 oskrbovancev, ki potrebujejo zdravstveno nego; 3. Materialni stroški v zvezi z zdravstveno nego. Sredstva iz točke 3. tega člena se vkalkulirajo kot obveznost zdravstvenih skupnosti v višini do l5°/o zneska materialnih stroškov, ki je dogovorjen s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela s skupnostjo socialnega skrbstva. 5. člen Potrebo po zdravstveni negi oskrbovancev v socialnih zavodih ugotovi zdravnik, ki dela v ambulanti zavoda ali zdravnik osnovne oziroma bolnišnične zdravstvene organizacije. Pri opredeljevanju te potrebe ravna po strokovno doktrinarnih izhodiščih, ki v SR Sloveniji veljajo za zdravljenje in nego bolnikov na domu. 6. člen Ugotovitev zdravnika o potrebi po zdravstveni negi za oskrbovance v socialnih zavodih in njegova odreditev zdravstvene nege predstavlja tudi podlago za obveznost pristojnih občinskih zdravstvenih skupnosti za plačilo teh storitev. Pri kalkulaciji cene zdravstvenega dela nege, ki predstavlja obveznost posamezne občinske zdravstvene skupnosti, se upoštevajo: — osebni dohodki zdravstvenih delavcev na podlagi normativa iz 4. člena tega sporazuma in v višini, ki je dogovorjena v zdravstveni skupnosti na območju katere ima socialni zavod svoj sedež; — sredstva skupne porabe v višini in na način, ki je dogovorjen za druge zdravstvene delavce na območju, kjer ima socialni zavod svoj sedež; — materialne stroške v višini iz 4. člena tega sporazuma ; — zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti, v višini, ki izhajajo iz elementov kalkulacije za medicinsko nego iz tega sporazuma. 7. člen O izvajanju zdravstvenega varstva v socialnih zavodih se medsebojno sporazumejo na podlagi opredelitev iz usmeritev iz tega sporazuma posamezni socialni zavodi z zdravstvenimi organizacijami osnovne zdravstvene dejavnosti, na območju iste občine, z občinsko zdravstveno skupnostjo in občinsko skupnostjo socialnega skrbstva. Obveznosti, pravice in odgovornosti, ki izhajajo iz sklenjenih samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela na območju sedežne občine, veljajo tudi za druge udeležence sporazuma, ki imajo oskrbovance v socialnem zavodu izven tega območja. Upoštevajoč specifične razmere, ki veljajo v posameznem zavodu ali na posameznem območju, s temi sporazumi navedeni udeleženci tudi opredelijo: — konkretne medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti glede obsega, vrste in načina zagotavljanja zdravstvenih storitev oskrbovancev v socialnih zavodih; — konkretne normative in druga merila za vrednotenje dela zdravstvenih delavcev pri izvajanju storitev zdravstvenega varstva in nege v socialnih zavodih; — medsebojne materialne odnose med socialnimi zavodi in ustreznimi organizacijami osnovne zdravstvene dejavnosti. Pri tem upoštevajo udeleženci v kalkulacijo cene zdravstvenih storitev delo zdravstvenih delavcev v socialnih zavodih med storitve ambulant pri socialnih zavodih, ki jih sicer obračunava zdravstveni dom, oziroma delo zdravnikov v kalkulacijo storitev zdravstvene nege, ki jo socialni zavod sicer zaračunava občinskim zdravstvenim skupnostim. 8. člen Občinske zdravstvene skupnosti in občinske skupnosti socialnega skrbstva se bodo medsebojno dogovorile tudi o najustreznejšem načinu organiziranja zdravstvenega varstva drugih socialno in zdravstveno ogroženih oseb, ki ne bivajo v zavodih. Upoštevajoč njihove zdravstvene potrebe bodo skupnosti zlasti razvijale patronažno dejavnost ter v strokovno in ekonomsko utemeljenih okvirih tudi zdravljenje in nego bolnikov na domu. Prav tako se bodo dogovorile o izboljšanju medsebojnega sodelovanja med patronažno in celotno zdravstveno dejavnostjo ter socialno službo v občini. 9. člen Občinske zdravstvene skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva bodo ukrepale za ustreznejšo organizacijo zdravstvenega varstva občanov, ki so v oskrbi v bolnišnicah, če ne morejo zagotoviti ustreznega zdravljenja in nege na domu. Za te občane, ki jim bolnišnično zdravljenje ni več potrebno bodo iskale tudi možnosti namestitve v socialne zavode, upoštevaje pri tem usposobljenost žavodov in dogovorjene programe med udeleženci sporazuma. V takih primerih je lahko cena za zdravstveno nego v socialnih ■žavodih oblikovana tudi po ugodnejših merilih, kot jih predvideva ta sporazum. 10. člen Storitve, opravljene za oskrbovance v socialnih zavodih iz 3. člena tega sporazuma se obračunavajo po veljavni nomenklaturi zdravstvenih storitev. Storitve zdravstvene obravnave in nege iz 4. člena tega sporazuma preračunajo socialni zavodi na število dni nege oskrbovanca v letu in jih zaračunajo občinskim zdravstvenim skupnostim po številu dni zdravstvene oskrbe na oskrbovanca. 11. člen Za posebne socialne zavode veljajo usmeritve tega sporazuma, le da se zaradi specifičnosti razmer teh zavodov uporabijo drugi normativi zdravstvenih delavcev, kot so opredeljeni v 4. členu tega sporazuma. Pri pripravi teh normativov in konkretnega sporazuma sodelujeta koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela pri Zdravstveni skupnosti Slovenije in odbor za svobodno menjave dela skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Ta sporazum sklenejo posebni socialni zavodi z občinsko zdravstveno skupnostjo, kjer imajo svoj sedež, oziroma z medobčinsko zdravstveno skupnostjo ter občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, kjer imajo svoj sedež. 12. člen Uresničevanje tega sporazuma spremljata koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela pri Zdravstveni skupnosti Slovenije in odbor za svobodno menjavo dela skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ki po potrebi tudi pripravita strokovne podlage za uresničevanje tega sporazuma. 13. člen Ta sporazum velja, ko ga skleneta skupščini Zdravstvene skupnpsti Slovenije in Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 1982. leta dalje. Skladno z opredelitvami iz tega sporazuma se spremeni oziroma dopolni tudi samoupravni sporazum o skupnih osnovah ih merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zavodskega varstva odraslih oseb v SR Sloveniji, v katerem se spremenijo osnove kadrovskih normativov in kalkulacija cene za zdrav- 1 stvene storitve. Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 19-38-1-81-5 Ljubljana, dne 10. marca 1982. Predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dr. Stane Zupančič 1. r. Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije Dolfka Boštjančič 1. r. 884. V skladu s 25. členom statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/75) so delegati v skup- ščini Izobraževalne skupnosti Slovenije na skupnem zasedanju zborov dne 31. marca 1982 uskladili stališča v vsakem zboru posebej in med zboroma ter sprejeli SKLEP o zaključnem računu Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 198J I Sprejme se zaključni račun Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1981, ki izkazuje din prihodke 1.941,531.000 odhodke 1.794,501.000 razliko 147,030.000 Razlika predstavlja saldo na dan 31. 12. 1981 na računu 1. Sredstev za naloge, ki so skupnega pomena za celotno področje vzgoje in izobraževanja v SRS 15,703.000 2. Sredstev za naloge, ki so skupnega pomena za področje vzgoje in osnovnega izobraževanja in se uresničujejo po Izobraževalni skupnosti Slovenije 40,695.000 3. Vzajemno združenih sredstev za inve- stiranje v osnovnošolski prostor v nerazvitih ,občinah 23,226.000 4. Sredstev za gradnjo domov za učence in študente 67,406.000 Saldo na teh računih se prenese v leto 1982 na iste račune. II Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Natan Bernot 1. r. 885. Na podlagi 27. člena statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/75) v zvezi s 27. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 1/80) je skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na svoji 31. seji dne 3. februarja 1982 sprejela SKLEP o zavarovanju udeležencev srednjega usmerjenega izobraževanja Izobraževalna skupnost Slovenije bo pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji zavarovala vse udeležence srednjega usmerjenega izobraževanja za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledici nesreče pri delu ali poklicne bolezni. Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo Izobraževalna skupnost Slovenije plačevala v pavšalnih letnih zneskih, in sicer: — za 1. letnik 10 din na posameznika, — za 2. letnik 30 din na posameznika, — za 3. letnik 15 din na posameznika. — za 4. letnik 15 din na posameznika. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v okviru sredstev za izvedbo nalog, ki so skupnega pomena za usmerjeno izobraževanje. Vrednost prispevkov iz prejšnjega odstavka bo Izobraževalna skupnost Slovenije letno določala v dogovoru s Skupnostjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje SR Slovenije. Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Natan Bernot L r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 886. Na podlagi drugega odstavka 117. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) ter 49. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je mestna volilna komisija na seji dne 14. aprila 1982 sprejela POROČILO o izidu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine mesta Ljubljane Na glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane, ki so jih volili družbenopolitični zbori občinskih skupščin na območju mesta Ljubljane dne 14. aprila 1982 so bili na podlagi liste kandidatov, ki jih je sprejela Mestna konferenca SZDL, doseženi naslednji rezultati: Red. štev. Občina Štev. delegatov družben, političnih zborov Glasovalo Neveljavnih glasovnic Izvoljeni delegati vseh navzoči na seji za listo proti listi 1. Lj. Bežigrad 30 24 24 — — 30 2. Lj. Center 35 30 30 30 3. Lj. Moste Polje 19 19 19 — — 30 4. Lj. Šiška 25 20 20 — — 30 5. Lj. Vič-Rudnik 30 27 27 30 Skupaj 139 120 120 — 30 Na podlagi volilnih spisov, ki so jih poslale občinske volilne komisije je ugotovila mestna volilna komisija, da je bila kandidatna lista sprejeta v vseh občinah na območju mesta Ljubljane in so bili vsi delegati s te liste izvoljeni za delegate družbenopolitičnega zbora Skupščine mesta Ljubljane in so dobili skupno naslednje število glasov: Delegat Glasov 1. Jože Bučar 116 2. Lojze Bukovac 120 3. Emil Dolčič 120 4. Zdravko Fic 119 5. Milan Gaspari 120 6. Jadranka Golob 120 7. Dušan Gorkič 120 8. Jelena Gradišar 120 9. Tončka Habič 120 10. Niko Jesenovec 120 11. Aleš Kardelj 120 12. Tone Klemen 120 13. Janko Lah 120 14. Polde Maček 120 15. Milan Meden 118 16. Stefan Novak 120 17. Drago Pleško 117 18. Jože Slokar 119 19. Mijaz Smajič 120 20. Pavel Stupnikar 119 21. Silva Svetič 120 Delegat Glasov 22. Marjana Strubej 120 23. Tina Tomlje 120 24. Alojz Trtnik 120 25. Barbara Vajda 120 26. Olga Vipotnik 120 27. Stane Vrhovec 120 28. Peter Vrhunc 120 29. Iztok Winkler 120 30. Nina Zalar 120 Kandidatno listo je predložila mestna konferenca SZDL Ljubljane. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov je bilo 14. aprila 1982. Mestna volilna komisija Ljubljana Tajnik Predsednik Ljubo Brezigar 1. r. Anton Rems 1. r. Člani Janez Kralj I. r. Miljana Erjavec 1. r. , Jože Predikaka L r. 887. Na podlagi 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) je delavski svet temeljne organizacije »Javna higiena« ob soodločanju delegatov uporabnikov na skupni seji, dne 23. 2. 1982 sprejel SKLEP o spremembi sklepa o ceni za odvoz smeti in odpadkov 1. člen V sklepu o spremembi sklepa o ceni za odvoz smeti in odpadkov (Uradni list SRS, št. 18/81) se spremeni cena za odvoz smeti in odpadkov, določena v 1. členu ih sicer: Cena za odvoz smeti in odpadkov za stanovanjske površine, vrtce, šole, bolnišnice ter socialno skrbstvene domove v višini 1.040 din mesečno od m3 navedenih površin je določena takole: Del cene za enostavno Del cene za razširjeno Cena reprodukcijo reprodukcijo skupaj 0,887 0,153 . 1.040 * 2 I. Za ostale poslovne površine, ki niso zajete v prvem odstavku tega člena, ostane cena nespremenjena. 2. člen Ta sklep se uporablja od 1. maja 1982. dalje. 3. člen Cene sprejete s tem sklepom je potrdila Skupnost za cene mesta Ljubljane s sklepom št. IX/6-4 z dne 22. aprila 1982. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 22. aprila 1982. Predsednik delavskega sveta TOZD »Javna higiena« Anton Vrezovnik 1. r. 888. Na podlagi 3. in 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) je delavski svet Komunalno podjetje »Ljubljana«, TOZD »Dimnikarstvo«, ob soodločanju delegatov uporabnikov na svoji seji dne 17. marca 1982 sprejel CENIK dimnikarskih storitev ki ga je potrdila Skupnost za cene mesta Ljubljane s sklepom, št. 1X76-4 z dne 22. aprila 1982. I Cenik dimnikarskih storitev je naslednji: I. kategorija — zasebna gospodinjstva Elementi 1. Čiščenje a) Kurilne naprave — štedilniki — peči — centralne kurilne naprave do 20 kW od 20 kW do 60 kW od 60 kW do 500 kW od 500 kW do 1 MW nad 1 MW b) Dimovodi, dimniki, iztočnice — dimovodi do 60 kW — dimovodi nad 60 kW — dimniki do 60 kW — dimniki nad 60 kW — iztočnice — Schund dimniki — Schund priključki c) Zračniki — zračniki — zračniki v kotlovnicah 2. Pregledi a) Kurilne naprave — do 60 kW — nad 60 kW b) dimovodi, dimniki, iztočnice — dimovodi do 60 kW — dimovodi nad 60 kW — dimniki do 60 kW Trda goriva 29,50 29,50 66.40 88,00 200,00 224.00 280.00 10.40 104.00 24.00 124.00 13.60 25.60 10.40 33.60 40.00 13.60 40,00 4.00 53.60 13.60 Tekoča goriv« 40,00 40.00 66.40 100,00 200,00 304.00 352.00 10.40 104.00 24.00 124.00 13.60 25.60 10.40 33.60 40,06 13.60 40,00 4.00 53.60 13,66 Plinasta goriva 110.40 281,60 310.40 612,60 13,M) 104.00 33.60 124.00 13.60 25.60 10,40 33,60 46,06 13.60 46,66 4.60 53.60 13,86 Elementi Trda goriva Tekoča goriva Plinasta goriva — dimniki nad 60 kW 53,60 53,60 53,60 — iztočnice 6,40 6,40 6,40 — Schund priključki 4,80 4,80 4,80 c) zračniki 33,60 33,60 33,60 3. Izžiganje do 60 kW , — delo 240,00 120,00 — — nafta (31) tekoča nabavna cena nad 60 kW — delo 540,00 540,00 — — nafta (3 1) tekoča nabavna cena 4. Meritve — meritev vleka 80,00 80,00 80,00 — meritev C02 120,00 120,00 120,00 — meritev temper, dimnih plinov 80,00 80,00 80,00 — izračun izkoristka kurilnih naprav 160,00 160,00 160,00 — meritev sajavosti po Ringelmanu 320,00 — — — meritev sajavosti po Bacharahu \ II. kategorija — obrati družbene prehrane, go- 160,00 160,00 160,00 stinski obrati in podobno 1. Čiščenje a) kurilne naprave — štedilniki 148,00 148,00 — — peči 184,00 184,00 — — termogen peči do 150 kW 248,00 248,00 484,00 — pekarske peči z eno etažo 168,00 168,00 281,60 — pekarske peči z več etažami 224,00 304,00 310,40 — centralne kurilne naprave do 500 kW 1 200,00 200,00 281,60 od 500 kW do 1 MW 224,00 304,00 310,40 nad 1MW b) dimovodi, dimniki, iztočnice 280,00 352,00 612,00' — dimovodi do 60 kW 52,00 52,00 — dimovodi nad 60 kW 104,00 104,00 104,00 — dimniki do 60 kW 118,40 118.40 — — dimniki nad 60 kW 124,00 124,00 124,00 — iztočnice 13,60 13,60 13,60 c) zračniki 46,40 46,40 46,40 2. Pregledi a) kurilne naprave 40,00 40,00 40,00 b) dimovodi, dimniki, iztočnice — dimovodi in dimniki 53,60 53,60 53,60 — iztočnice x 8,00 8,00 8,00 c) zračniki 26,40 26,40 26,40 3. Izžiganje — delo 540,00 540,00 — — nafta (51) 4. Meritve tekoča nabavna cena — meritev vleka 160.00 160,00 160,00 — meritev C02 . 200,00 200,00 200,00 — meritev temper, dimnih plinov 160,00 160,00 160,00 — izračun izkoristka kurilnih naprav 160,00 160,00 160,00 — meritev sajavosti po Ringelmanu 320,00 — — — meritev sajavosti po Bacharahu 160,00 160,00 160,00 III. kategorija — obrati lesne industrije m obrti 1. Čiščenje a) kurilne naprave — štedilniki 148,00 148.00 — peči 112,00 112,00 — — termogen peči do 150 kW 248,00 248,00 484,00 - Elementi — centralne kurilne naprave do 500 kW od 500 kW do 1 MW nad 1MW v b) dimovodi, dimniki, iztočnice — dimovodi do 60 kW — dimovodi nad 60 kW — dimniki do 60 kW — dimniki nad 60 kW — iztočnice c) zračniki 2. Pregledi a) kurilne naprave b) dimovodi. dimniki, iztočnice, — dimovodi in dimniki — iztočnice c) zračniki 3. Izžiganje — delo — nafta (5 1) 4. Meritve — meritev vleka — meritev C02 — meritev temper, dimnih plinov — izračun izkoristka kurilnih naprav — meritev sajavosti po Ringelmanu — meritev sajavosti po Bacharahu IV. kategorija — industrijski obrati, lokalne centralne kurilne naprave, ki ogrevajo več stanovanj oziroma stanovanjskih enot in drugo. Storitve za to kategorijo naprav se opravljajo na podlagi medsebojnih pogodb med izvajalcem in naročnikom v skladu s pravilnikom o rokih, načinu čiščenja in pregledovanju kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav. Trda goriva Tekoča goriva Plinasta goriva 200,00 200,00 281,60 224,00 304,00 310,40 280,00 352,00 612,00 52,00 52,00 104.00 104,00 104,00 118,40 118,40 — 124,00 124,00 124,00 13,60 13,60 13,60 46,40 46,40 46,40 40,00 40,00 40,00 ■ 53,60 53,60 53,60 8,00 8,00 8,00 26,40 Z 26,40 26,40 540,00 540,00 tekoča nabavna cena 160,00 160,00 160,00 200,00 200,00 200,00 160,00 160,00 160,00 160,00 160.00 160,00 320,00 — — 160,00 160,00 160,00 združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. aprila 1982 sprejela ODLOK o proračunu občine Brežice za leto 1982 1. člen L Z dnem, ko začne veljati ta cenik, preneha veljati cenik dimnikarskih storitev objavljen v Uradnem listu SRS, št. 5/78 in 33/30. III Ta cenik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 22. aprila 1982. Predsednik delavskega sveta TOZD »Dimnikarstvo« Predvideni prihodki proračuna občine 11111 Brežice v letu 1982 znašajo 127,895.631 od tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 102,503.583 , — za razporeditev v tekočo proračun--sko rezervo 195.210 — sredstva izločena na posebno par- tijo žiro računa proračuna občine Režice, presežek nad dovoljeno porabo 19,876.068 — obvezna proračunska rezerva 1,071.190 — sredstva za intervencijo v gospodarstvu 3,921.000 — obveznosti iz preteklih let 328.580 Jože Opaka 1. r. BREŽICE 889. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 210. člena statuta občine Brežice /Uradni list SRS, št. 14-1019/78) je Skupščina občine Brežice na ločeni seji zbora 2. člen Od vseh izvirnih proračunskih prihodkov po 1. členu tega odloka se vlaga 1 °/o v rezervni sklad proračuna, razen prenešenih sredstev iz leta 1981 in presežkov izvirnih prihodkov nad dovoljeno porabo. 3. člen Izvirni prihodki občinskega proračuna v letu 1982 doseženi v znesku večjem kot 15,6 e/o v primerjavi z letom 1981 se izločajo na posebno partijo žiro računa proračuna občine Brežice. Izračun doseženih izvirnih prihodkov za izločanje na posebno partijo žiro računa proračuna opravi organizacijska enota Službe družbenega knjigovodstva podružnica Krško. 4. člen Sredstva izločena na posebno partijo žiro računa se delijo: 70%> prenos na republiko, 30"/e, se uporabijo za intervencijo v kmetijstvu in porabi hrane v občini. 5. člen Prihodki od taks na promet parklarjev in kopitarjev, del ki pripada občini se v celoti prenaša na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva, uporablja pa se za kritje stroškov pri zatiranju živalskih kužnih bolezni v občini. 6. člen Prihodek od turističnih -taks se v celoti prenaša na žiro račun Občinske turistične zveze Brežice, uporablja pa se namensko za pospeševanje turistične dejavnosti občine Brežice. 7. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih dohodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazuje mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. 8. člen Če prihodki ne pritekajo, kot je predvideno • 'proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za- posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 9. člen Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih upravnih organov in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov. V primeru, da posebna razporejena sredstva ne bodo med letom uporabljena, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 10. člen Izvršni svet odloča o sredstvih, s katerimi se bodo v okviru tega proračuna usklajevali osebni dohodki delavcev občinskih upravnih organov z gibanjem osebnih dohodkov delavcev v združenem delu. M. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uskladiti izvrševanje svojih nalog v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki presegajo z občinskim proračunom določena sredstva razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. Organi in drugi uporabniki družbenih sredstev, ki se financirajo iz proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sredstev sklada skupne porabe. 12. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organom in drugim uporabnikom družbenih sredstev odobrena iz občinskega proračuna je odgovoren predstojnik (uporabnika) oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. 13. člen Če skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem področju ne zadovoljujejo ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi (zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v finančnih načrtih organov oziroma drugih uporabnikov) bo sprejela ustrezne ukrepe, s katerimi določi prerazporeditev oziroma uporabo teh sredstev skladno z nameni za katere so bila sredstva dana. 14. člen Prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo (po samoupravnih sporazumih oziroma pogodbah) se uporabljajo v skladu z obstoječimi predpisi za modernizacijo in napredek organov uprave. 15. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune uporabnikom: — upravnim organom družbenopolitične skupnosti in regije, — pravosodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam, — krajevnim skupnostim, — ljudska obramba in družbena samozaščita, — posebnim računom. 16. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Za odredbodajalca je pooblaščen predsednik izvršnega sveta občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom. 17. člen če se zaradi neenakomernega pritekanja prihoda kov proračuna izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti, se pooblašča izvršni svet skupščine občine, da odloča o uporabi začasnega posojila sredstev rezervnega sklada. ‘ 18. člen -Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada proraču- na iz 1. točke 39. člena zakona o družbenopolitičnih skupnostih do višine 500.000 din. 19. člen Izvršni svet skupščine občine je dolžan trimesečno spremljati gibanje splošne porabe in pri tem upoštevati določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Dosledno mora spremljati realizacijo izvrševanja nalog in programov za posamezna področja potrošnje in o tem poročati vsem zborom Skupščine občine Brežice. 20 člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem trimesečju dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene so sestavni del tega odloka. 21. člen Bilanca prihodkov, splošni del razporeda prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 22. člen Splošni del proračuna in pregled posameznega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. St. 400-6/82 * Brežice, dne 9. aprila 1982. Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r. Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna za leto 1982 A. Prihodki B. Odhodki Vrsta prihodkov Znesek Vrsta prihodkov Znesek 70 Del presežka prihodkov, prenesen 40 Sredstva za delo upravnih organov 42,154.620 iz preteklega leta 900.631 41 Sredstva za posebne namene in druge 71 Prihodki od davka od dohodka OZD 650.000 namene za delo upravnih organov ‘5,120.810 72 Prihodki od davkov od osebnih doh. 57,314.000 42 Sredstva za ljudsko obrambo in 73 Prihodki od davka od prometa proiz- družbeno samozaščito 7,977.070 vodov in storitev ter od davka od 44 Sredstva prenesena drugim DPS in prometa nepremičnin in pravic 45,900.000 SIS 18.067.070 74 Prihodki od davka na prihodek od V 43 Intervencije v gospodarstvu 3,921.000 premoženja in premoženjskih pravic 45 Sredstva za družbene dejavnosti 12,900.340 ter drugih davkov 6,828.000 46 Sredstva za druge splošne družbene 75 Prihodki od taks 4,309.000 potrebe 10,463.600 77 Prihodki po posebnih predpisih 47 Izločanje sredstev rezerv 1,266.400 in prihodki od organov in organizacij 48 Drugi odhodki 26,024.721 DPS 11,994.000 Prihodki skupaj: 127,895.631 Odhodki skupaj: 127,895.631 IDRIJA 890. Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva občine Idrija za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva občine Idrija na seji dne 12. marca 1982 sprejela SKLEP o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 I Pravico do denarne pomoči ima v znesku: — 1.200 din mesečno vsak otrok, Če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.900 din mesečno na družinskega člana; ' —. 850 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oziroma v katero otrok spada od 2.900 do 3.700 din mesečno na družinskega člana; — 450 din mesečno vsak otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3.700 din do 4.200 din mesečno na družinskega člana. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi drugi dohodki družine po 7. členu dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. II Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno ali duševno prizadet otrok oziroma otrok edinega hranilca, č^ je ugotovljeno, da je družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju, in sicer: — 400 din, če je otrok telesno ali duševno prizadet, — 200 din mesečno za otroka, ki ima edinega hranilca. ni Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek staršev ne presega 1.800 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka. IV Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže, da tega dohodka nima. Dohodek iz kmetijske dejavnosti po tej točki se upošteva, če letni znesek katastrskega dohodka na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja, presega znesek 6.000 din oziroma se upošteva dejanski socialni položaj družine. * V Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 450 din mesečno. VI Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da je dohodek iz kmetijstva edini ali glavni vir dohodka njihovih družin, ali so brez dohodka, — da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerjh skupni kastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana. VII Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka določenega v prejšnji točki, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmbrah, zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. Pri ugotavljanju dohodka družin se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki. VIII Za kmečke otroke se za priznanje pravice do povečane denarne pomoči uporabljajo določbe točke II. tega sklepa, i Prav tako se smiselno upoštevajo tudi določbe o upoštevanju članov družine in o višini dohodkov ostalih članov družine iz Ul. in IX. točke tega sklepa. IX V postopku uveljavljanja pravice do denarne pomoči se upošteva dejansko stanje družine. Če se ugotovi, da družina živi kljub izkazanim dohodkom, ki presegajo osnovo za določitev višine denarnih pomoči, v izredno težkih socialnih in materialnih pogojih (bolezen staršev, otrok in druge objektivne težave), se lahko denarna pomoč poveča na višino, ki je določena v I. in II. točki tega sklepa, oziroma tudi zmanjša ali ukine, kadar se ugotovi, da družina kljub izkazanim dohodkom živi v boljših socialnih in materialnih pogojih (dodatni dohodek izven rednega dela). Oceno in mnenje o dejanskem socialnem stanju poda strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva v sodelovanju s socialno službo v delovni organizaciji, kjer sta starša zaposlena ter socialno varstvena komisija krajevne skupnosti, kjer družina živi. X Dokazila o upravičenosti do denarne pomoči po tem sklepu morajo občani vložiti najpozneje do 15. marca, sicer se jim s 1. majem 1982 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečanje denarne pomoči. XI Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina Skupnosti otroškega varstva Idrija, uporablja pa se od 1. maja 1982 dalje. Sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 193-3/82 Idrija, dne 20. februarja 1982. Predsednik skupščine Skupnosti otroškega varstva Idrija Breda Hiti 1. r. LAŠKO 891. Zbor združenega dela Skupščine občine Laško je na podlagi 86. in 87 člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) v zvezi s 1. in 2. členom zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 8/82) na svoji seji dne 14. aprila 1982 sprejel SKLEP o oblikovanju skupine delegatov 29. volilnega okoliša občine Laško s področja gospodarstva za delegiranje delegatov v zbor Združenega dela Skupščine SR Slovenije 1 Skupina delegatov šteje 13 članov. 2 Skupina delegatov določi izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika. Naloga predsednika skupine delegatov je, da opravlja organizacijske posle za skupino ter sklicuje in vodi zasedanje skupine. Predsednik skupine podpisuje pooblastila delegatom, ki jih skupina delegira na zasedanje Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije. 3 Na zasedanje zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije delegira—skupina delegatov enega delegata. ■Če delegira skupina na zasedanje zbora ^eč delegatov kot ima v zboru delegatskih mest, se v pooblastilu določi, za katera vprašanja bo skupino delegatov zastopal posamezni delegat. Pri določanju delegata za zasedanje zbora mora skupina delegatov določiti tudi posameznika, ki bi delegata nadomestil v primeru, če bi bil le-ta zadržan. 4 Stališča, ki jih mora zastopati delegat v zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije določi skupina delegatov, če je znano splošno stališče, ki ga ima zbor združenega dela Skupščine občine Laško do področja / obravnavanega vprašanja, v nasprotnem primeru mora zbor združenega dela občinske skupščine sprejeti splošno stališče do področja obravnavanega vprašanja. V primeru, če je potrebno, da zbor združenega dela Skupščine občine sprejme splošna stališča, je predsednik skupine delegatov dolžan le-temu predlagati sklic seje zbora. Ce v skupini delegatov ni mogoče oblikovati enotnega stališča soglasno z vsemi navzočimi delegati, se oblikuje skupno večinsko stališče, ki ga mora z glasovanjem podpreti najmanj tri četrtine vseh delegatov skupine. Ce ni možno doseči skupnega večinskega stališča, sprejme stališče zbor združenega dela Skupščine občine Laško. 5 Pri zavzemanju stališč o vprašanjih o katerih se odloča na Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije, ravna delegat v skladu s smernicami in stališči skupine delegatov, kakor tudi v skladu s skupnimi splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju. 6 Delegat je za svoje delo in ravnanje v zboru Združenega dela Skupščine SR Slovenije odgovoren skupini delegatov, za svoje delo v skupini delegatov pa zboru združenega dela Skupščine občine Laško. Delegat je o svojem delu v zboru združenega dela-Skupščine SR Slovenije dolžan poročati skupini delegatov in zboru združenega dela občinske skupščine. 7 Zbor združenega dela občinske skupščine se obvezuje, da bo skupino delegatov redno seznanjal o vseh pomembnih stališčih, ki jih bo zbor zavzemal, zlasti pa o zadevah s področja gospodarstva. 8 Sedež skupine delegatov je v Laškem na sedežu občinske skupščine. Administrativno tehnične naloge za skupino delegatov opravlja strokovna služba občinske skupščine v breme stroškov občinskega proračuna. 9 Prvo sejo skupine delegatov skliče predsednik občinske skupščine. St. 021-10/82 Laško, dne 14. aprila 1982. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Laško Bojan Košak 1. r. 892. Skupščina občine Laško je na podlagi 92. in 93. člena zakona o volitvah in delegiranju tv skupščine (.Uradni list SRS, št. 24/77), 251.'m 348. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS št. 18/78), na seji zoora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. aprila 1982 sprejela SKLEP o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje delegata v Zbor občin Skupščine SR Slovenije Za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije se oblikuje skupino delegatov iz zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Laško. 2 Skupina delegatov šteje 13 članov. . V skupino delegatov delegirajo — zbor združenega dela 3 delegate, — zbor krajevnih skupnosti 6 delegatov, — družbenopolitični zbor 4 delegate. 3 Na zasedanje Zbora občin Skupščine SR Slovenije delegira skupina enega delegata. Če delegira skupina na zasedanje zlobra več delegatov kot ima v zboru delegatskih mest, se v pooblastilu določi, za katera vprašanja bo skupino deie-/ gatov zastopal posamezni delegat. Pri določanju delegata za zasedanje zbora mora skupina delegatov določiti tudi namestnika, ki bi delegata nadomestil v primeru, če bi le-ta bil zadržan. 4 Pri oblikovanju stališč do vprašanj, o katerih se * odloča na zasedanju zbora občin, ravna skupina delegatov v skladu s smernicami in temeljnimi stališči občinske^ skupščine glede smeri reševanja posameznih vprašanj. V primeru, če je potrebno, da občinska skupščina da smernice in temeljna stališča, je predsednik skupine delegatov dolžan predlagati predsedniku občinske skupščine sklic seje skupščine. Ce v skupini delegatov ni mogoče oblikovati enotnega stališča soglasno z vsemi navzočimi delegati, je sprejeto stališče, za katerega je glasovalo tri četrtine vseh delegatov skupine. Ce tudi tako ni možno oblikovati stališča, sprejme stališče občinska skupščina. 5 Delegat na zasedanju Zbora občin Skupščine SR Slovenije zastopa stališče skupine delegatov, upoštevajoč pri tem tudi utemeljene interese drugih občin ter širše družbene interese in potrebe in nujnost sporazumevanja; samostojen pa je pri opredelitvi in glasovanju o vprašanjih, o katerih se odloča. 6 > Delegat je za svoje delo in ravnanje v Zboru občin Skupščine SR Slovenije odgovoren skupini delegatov, -za svoje delo v skupini delegatov pa zboru, katerega delegat je. Delegat je o svojem delu v Zboru občin Skupščine SR Slovenije dolžan poročati skupini delegatov in občinski skupščini. 7 Občinska skupščina se obvezuje, da bo skupino delegatov redno seznanjala o vseh pomembnih stališčih, ki jih bodo skupščina in posamezni s*>ori zavzemali. 8 Sedež skupine delegatov je v Laškem na sedežu občinske skupščine. Administrativno tehnične naloge za skupino delegatov opravlja strokovna služba občinske skupščine, v breme stroškov občinskega proračuna. 9 Prvo sejo skupine delegatov skliče predsednik občinske skupščine. St. 021-9/82 Laško, dne 14. aprila 1982. Predsednik - Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. 893. Zbor združenega dela Skupščine občine Laško je na podlagi 86. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) na seji zbora dne 14. aprila 1982 sprejel SKLEP o določitvi skupine delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije I V posamezno skupino delegatov za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije se določi tele delegate: 1. V skupino delegatov 29. okoliša s področja gospodarstva s sedežem v Laškem: — Aškerc Anton iz delegacije TIM — TOZD ESOT Laško — Brulc Franja iz delegacije GP Celje — TOZD Savinja Laško — Deželak Jana iz delegacije Elektrokovinar Laško — Gorenjec Ivan iz delegacije Papirnice Radeče — Juvančič Marjeta iz delegacije Metalles Radeče — Lapornik Fanika iz delegacije Pivovarna Laško — Močnik Miha iz delegacije TOZD za promet Zidani most — Ploj Bojan iz delegacije TOZD BOR Laško — Požin Franc iz delegacije Rudnik Laško — Rauter Marjana iz delegacije TIM — DSSS Laško — Režun Vili iz delegacije Prevzgojni dom Radeče — Skubic Heda iz delegacije TOZD Predilnica Laško — Skoda Maks iz delegacije TOZD Muflon Radeče 2. V skupino 9. okoliša za prosvetno-kulturno področje — s sedežem v Celju: — Kužnik Angelca iz delegacije VIO TOZD Osnovna šola Primož Trubar Laško - 3. V skupino 10. okoliša socialno zdravstvenega področja s sedežem v Celju: — Hictaler Ana iz delegacije Zdravilišče Laško 4. V skupino 4. okoliša obrtne dejavnosti s sedežem v Celju: — Mesojedec Jože iz delegacije Obrtnega združenja Laško 5. V skupino 3. okoliša državni organi, družbenopolitične organizacije, in društva s sedežem v Celju: — Preskar Darko iz skupne delegacije upravnih organov, DPO in društev občine Laško » 6. V skupino 9. okoliša s področja kmetijske dejavnosti s sedežem v Žalcu: — Zavšek Majda iz delegacije TZO in kmetje kooperanti v KZ Laško. II Skupina delegatov za gospodarsko področje na prvi seji izvoli vodjo skupine in namestnika. St. 111-7/82 Laško, dne 14. aprila 1982. Predsednik -Zbora združenega dela Skupščine občine Laško Bojan Košak 1. r. 894. Skupščina občine Laško je po 92. členu zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št 24/77 in 22/81) ter 353. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 14. aprila 1982 sprejela SKLEP o določitvi skupine delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije V skupino delegatov za delegiranje delegata v Zbor občin Skupščine SR Slovenije, ki šteje 13 članov, so določeni: 1. Iz družbenopolitičnega zbora: — Grosar Rudi, Rimska c. 2, Laško — Lipoglavšek Franc, Titova 8, Radeče — Salobir Marjan, Marija gradeč 6, Laško .— Stanič Jože, Na Pristavi 24, Laško 2. Iz zbora krajevnih skupnosti: — Breznikar Jože iz delegacije KS Radeče, Mo-čilno 6, Radeče — Kozmus Alojz iz delegacije KS Jurklošter, Pa-neče 3, Jurklošter — Paradižnik Magda iz delegacije KS Rimske Toplice, Ul. XIV. divizije 10 — Vodišek Darko iz delegacije KS Rečica, Rečica 5 — Zabukovec Jože iz delegacije KS Marija gradeč, Lahomno 3/a — Žohar Jernej iz delegacije KŠ Laško, Strmca n. h. 3. Iz zbora združenega dela: — Pražen Anton iz delegacije TOZD Muflon Radeče — Šmauc Andrej iz delegacije TIM — DSSS Laško — Zelen jak Rudi iz delegacije Pivovarna Laško II Skupina delegatov na 1. seji izvoli vodjo skupine in njegovega namestnika. St. 111-17/82 Laško, dne 14. aprila 1932. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek 1. r. LITIJA 895. Na podlagi 11. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in drugega odstavka 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Polšnik (Uradni list SRS, št. 6/82) objavlja volilna komisija krajevne skupnosti Polšnik POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Polšnik, ki je bil dne 14. marca 1982 I Na območju krajevne skupnosti Polšnik so bili na referendumu dne 14. marca 1982 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja: 1. v volilni imenik je bilo vpisanih 600 glasovalcev 2. na dan referenduma je glasovalo 563 glasovalcev ali 93,8 °/» vseh glasovalcev 3. za uvedbo samoprispevka se je izreklo 426 glasovalcev ali 71 °/o vseh glasovalcev 4. proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 123 glasovalcev ali 20,5 e/o vseh glasovalcev 5 na referendumu je bilo oddanih 14 neveljavnih glasovnic ali 2,3 “/o vseh glasovalcev 6. glasovanja se ni udeležilo 37 glasovalcev ali 6,16 “/o vseh glasovalcev. II Volilna komisija krajevne skupnosti Polšnik,. na podlagi glasovalnih spisov ugotavlja, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki je imela pravico glasovati na referendumu in je torej v skladu z določilom 21. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja na območju krajevne skupnosti Polšnik sprejeta odločitev o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje urejanja cest na področju krajevne skupnosti Polšnik. Polšnik, dne 14. marca 1982. I Predsednik volilne komisije krajevne skupnosti Polšnik Janez Majcen 1. r. 896. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 13. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka ha območju krajevne skupnosti Polšnik (Uradni' list SRS, št. 6/82), 37. člena statuta krajevne skupnosti Polšnik in na podlagi izida referenduma, Id je bil dne 14. marca 1982, je skupščina krajevne skupnosti Polšnik sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Polšnik 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek v denarju na območju krajevne skupnosti Polšnik, ki obsega naselja: Borovak pri Polšniku, Dolgo brdo, del Konjšice, Mamolj, Polšnik, Preveg, Ravne, Renke, Stranski vrh, Šumnik, Tepe, Velika Preska in Zglavnica. Samoprispevek se uvede za financiranje urejanja cest na področju krajevne skupnosti Polšnik. 2. člen Skupen znesek, potreben za izvršitev programa iz drugega odstavka prejšnjega člena znaša 3,000.000 din po cenah iz leta 1980 in bo v celoti zbran s sredstvi samoprispevka. 3. člen Samoprispevek se uvaja za obdobje petih let in sicer od 1. 7. 1982 do 30. 6. 1987. 4. člen Samoprispevek plačujejo občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Polšnik v višini 2 odstotkov od naslednjih osnov: — občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu oziroma nadomestil, delavci pri zasebnih delodajalcih, prejemniki pokojnin ter občani od priložnostnih dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku in sicer od neto prejemkov, — občani, ki samostojno/ opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od davčne osnove. Samoprispevek v višini 2 odstotka plačujejo zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti — osnova pa je katastrski dohodek in iz dohodka od poseka lesa. 5. člen Samoprispevek, poleg izjem iz 10. člena zakona o samoprispevku, ne plačujejo: — občani, katerih osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka v preteklem letu, — občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva, če letni katastrski. dohodek od negozdnih površin ne presega 5000 din na gospodinjstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 6. člen Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, bo obračunaval in odtegoval samoprispevek izplačevalec osebnega dohodka oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov, od katerih se plačuje samoprispevek bo samoprispevek obračunavala In izterjevala uprava za družbene prihodke občine Litija. 7. člen Za izvajanje sprejetega programa referenduma je odgovorna skupščina krajevne skupnosti, ki bo vsako leto najkasneje v decembru določila program porabe zbranih sredstev v naslednjem letu. 8. člen x S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se smejo uporabiti le za namen opredeljen v 1. členu tega sklepa. Sredstva se zbirajo na zbirni račun samoprispevka št. 50150-842-022-200838 'krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Polšnik. Izplačevalci osebnih dohodkov in ostalih prejemkov od katerih se plačuje samoprispevek morajo navesti podatke o tem za katere zavezance so obračunali samoprispevek, od katere osnove in v kolikšnem znesku. 9. člen S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja, v skladu z letnim programom, ki ga določi skupščina KS, svet krajevne skupnosti Polšnik, ki mora najmanj enkrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov o zbranih sredstvih, o izvajanju letnih programov ter o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. 10. člen Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 7. 1982. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Polšnik Leopold Vodenik 1. r. ŠENTJUR PRI CELJU 897. Na podlagi 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju ODREDBO * o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za vete-rinarsko -sanitarne preglede 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitame preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o všrstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 2. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 120 din. 3. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk, živali, živalskih prizvodov živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se plačuje naslednja pristojbina: din 1. za kamionske in vagonske pošiljke 295 2. za kosovne pošiljke, vsako začeto uro pregleda 295 Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, pla- ^ čati zamudnino v višini 295 dinarjev za vsako' začeto uro čakanja Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi potne stroške izvajalcu. i 4. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega 'izvora se plačuje naslednja pristojbina: 1. Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa: — za odraslo gdvedo in kopitarje, od komada 60 — za teleta, od komada 40 — za prašiče, od komada 47 — za pujske do 50 kg, od komada 30 — za drobnico, od komada 40 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov v procesu proizvodnje in pregled pri razkladanju ter nakladanju mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potne stroške in zamudnina. 2. Za veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke, od litra obdelanega ali mlečne izdelke predelanega mleka 0,C22 3. Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oz. v jajčne izdelke predelanega jajca 0,0062 4. Za veterinsko-sanitarne preglede: — v ribogojnicah, sejmišču, dogonskih mestih, tržnici in skladiščih živil živalskega izvora — divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih obratih — pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtniških predelovalnicah mesa: se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda 295 Poleg pristojbine iz prejšnjega odstavka se plačuje tudi potne stroške izvajalca. 5. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju. Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15 °/o od sporazumno določenega letnega pavšala, v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. 6. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 %>. 7. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK, št. 50700-840-051-3182 najmanj enkrat mesečno. Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača takoj ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja in odvede na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine št. 50770-655-250 pri SDK. Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se lahko skontira pristojbina za en mesec vnaprej, na podlagi obračuna pristojbin za pretekli mesec oziroma pavšala. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Šentjur pri Celju in izvajalcem ter uporabnikom ve-terinarsko-sanitarnih pregledov. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 5/80. 9. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-68/82-2 Šentjur pri Celju, dne 2. decembra 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ludvik Mastnak 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 898. POROČILO občinske volilne komisije o izidu glasovanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ’ j ■ Občinska volilna komisija Šmarje pri Jelšah obvešča Skupščino občine Šmarje pri Jelšah, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Šmarje pri Jelšah dne" 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o Izvolitvi: a) vpisanih v volilnih imenikih b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili) c) glasovalo po pošti č) skupaj glasovalo (b + c) d) glasovalo za kandidatno listo e) glasovalo proti kandidatni listi Na kandidatni listi je bilo 21 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: 1. Drago Bezgovšek 19.361 2. Anton Dirnbek 19.352 3. Jože Drofenik 19.355 4. Andjela Ducman 19.340 5. Stanko Globovnik 19.361 6. Simon Jeranko 19.359 7. Slavko Javorič 19.346 8. Ivan Križan 19.352 9. Zdravka Krušič 19.350 10. Ludvik Kučiš 19.340 11. Janez Lorger 19.353 12. Dušan Narat 19.356 13. Anka Novak 19.350 14. Franc Mlaker 19.343 15. Dragica Planinc 19.347 16. Franc Sever 19.354 17. Tatjana Skorja 19.353 18. Karel Šmigoc • 19.355 19. Darinka Šuc-Lah ) 19.350 20. Boris Završnik 19.343 21. Marjana Zorko 19.341 Delovni Judje in občani 22.225 20.940 145 21.085 19.391 1.071 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija Šmarje pri Jelšah ŽALEC 899. Skupščina občine Žalec je na podlagi 119. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št 5/80) 174. in 181. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 30. marca 1982 ter na seji zbora uporabnikov, zbora izvajalcev Skupščine občine Žalec in Izobraževalne skupnosti Žalec dne 2. marca 1982 sprejela SOGLASJE o uvedbi celodnevne osnovne šole v osnovni šoli »Miroslav Sirca« Petrovče I Skupščina občine Žalec in skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Žalgc soglašata, da osnovna šola »Miroslav Sirca« Petrovče uvede celodnevno osnovno šolo z oddelki prvih in drugih razredov od 15. marca 1982, z oddelki tretjih in četrtih razredov pa od 1. septembra 1982. dalje. II To soglasje prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 510-1/82-2/11 Žalec, dne 30. marca 1982. Predsednik skupščine Občinske Predsednik izobraževalne skupnosti Skupščine občine Žalec Jetisaveta Podgornik 1. r. Viljem Petek 1. r. POPRAVEK V pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82. 2/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 12/82 in 13/82) so popravki: V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se pri zaporedni številki 2 občina Brežice: — posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,50 nadomesti s stopnjo 0,30: :— v stolpcu 17 stopnja 11,54 nadomesti s stopnjo 11,84; — v stolpcu 18 stopnja 26.31 nadomesti s stopnjo 26,80. Tajnik Predsednik Vinko Habjan L r. Boris Ferlinc L r. Št. 420-34/81 Ljubljana, dne 20. aprila 1982. člani Franc Kovačič L r. Stanislav Urbanč L r. Silva Vrčkovnik 1. r. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Zdenko Mali 1. r. POPRAVEK V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 37/81, 38^81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 12/82 in 13/82) so popravki: — pri zaporedni številki 2 občina Brežice se stopnja 11,54 nadomesti s stopnjo 11,84; — pri zaporedni številki 40 občina Ptuj se stopnja 11,50 nadomesti s stopnjo 10,50. St. 420-34/81 Ljubljana, dne 20. aprila 1982. . Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Zdenko Mali 1. r. . POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11-648/82 z dne 1. IV. 1982 se besedilo v 1. točki tarifne številke 2 popravi tako, da se pravilno glasi: »1 od alkoholnih pijač, izdelanih z več kot 50 6/o iz domačih surovin, računano po vrednosti :« V glavi tabele pa se besede »računano po vrednosti« črtajo. Sekretar Skupščine občine Šentjur pri Celju Hinko Pap 1. r. VSEBINA Stran IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 87S. Odlok o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo In na drobno 1073 • 879 Odlok o doloCltvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne za leto 1982 1077 880. Odlok o doloCltvi najnižjih pokojninskih prejem- kov imetnikov »partizanske spomenice 1941«, borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1935—1939 in odlikovancev z redom narodnega heroja za leto 1982 1077 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE 881. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 1078 Stran 882. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre- hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1079 - DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 883. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah medse- bojnega sodelovanja in razmejitvi nalog med zdravstvenimi skupnostmi in skupnostmi socialnega skrbstva L'9 884. Sklep o zaključnem računu Izobraževalne skupnosti Slovenije za leto 1981 1081 885. Sklep o zavarovanju udeležencev srednjega usmerjenega izobraževanja 1081 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI I 886. Poročilo o izidu glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru Skupščine me^ta Ljub- ljane 1082 887. Sklep o spremembi sklepa o ceni za odvoz smeti in odpadkov (Ljubljana) 1083 838. Cenik dimnikarskih storitev (Ljubljana! 1083 889. Odlok o proračunu občine Brežice za leto 1982 1085 890. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1982 1087 891. Sklep o oblikovanju skupine delegatov 29. volilnega okoliša občine Laško s področja gospodarstva za delegiranje delegatov v zbor Združenega dela Skupščine SR Slovenije 1088 892. Sklep o oblikovanju skupine delegatov za delegira- nje delegata v Zbor občin Skupščine SR Slovenije (Laško) 1089 893. Sklep o določitvi skupine delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije (Laško) 1090 894. Sklep o določitvi skupine delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije (Laško) 1090 895. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uved- bo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Polšnlk (Litija) 1091 896. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Polšnlk (Litija) 1091 897. Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede (Šentjur pri Celju) 1092 898. Poročilo občinske volilne komisije o izidu glaso- vanja na volitvah delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Šmarje pri Jelšah 1093 899. Soglasje o uvedbi celodnevne osnovne šole v osnovni šoli »Miroslav Sirca« Petrovče (Žalec) 1064 — Popravek pregleda stopenj davkov Iz osebnega dohodka ir stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih Interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za\ leto 1982 % 1094 — Popravek odredbe o prehodnih računih za vplače- vanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov is osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti In samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1095 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah od- loka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Šentjur pri Celju) MK Kakšna in kolikšna je odškodninska odgovornost avtomobilista in kako je odgovornost zavarovana, boste zvedeli v strokovnem delu prof. dr. Stojana Cigoja AVTOMOBILIST odškodninska oagovornost in zavarovanje odgovornosti Spričo hitrega razvoja avtomobilizma in spričo prometnih nesreč, ki jih je ta razvoj prinesel, se tako v domačem kakor tudi v mozemskem pravu vse bolj natančno oblikujeta odškodninska odgovornost in zavarovanje. Avtor je želel v tem delu predvsem pokazati današnji pravni položaj odškodninske odgovornosti v zvezi z obratovanjem motornih vozil in zavarovanje odgovornosti ter probleme, ki se pojavljajo, ko se škodno razmerje ne dotika samo domačega marveč tudi inozemskega prava Celotno delo je razdeljeno na naslednja poglavja: Uvod (zgodovinski razvoj in viri avtomobilskega odškodninskega prava). Odgovornost (objektivna) brez krivde (pojem, vozilo, ki pomeni povečano nevarnost, obratovanje vozila, prenehanje in kraj obratovanja; omejitve varstva upravičencev; izključitev objektivne odgovornosti; dokazno breme itd.). Krivdna (subjektivna) odgovornost (nedopustnost in krivda itd.). Odgovorna oseba (obratovalec kot subjekt objektivne odgovornosti; razmerje med voznikom in obratovalcem; stranka, ki. škodo zakrivi itd.). Vzročna zveza (pojem; dogajanje in stanje; direktna in indirektna vzročnost itd.). Škoda (kvalifikacija škode; osebna škoda, premoženjska škoda itd.). Odškodnina (odmera; vrste -odškodovanja; oblika denarne odškodnine; porazdelitev odškodninske obveznosti; več upravičencev do odškodnine itd.). Razmerje med kazensko odgovornostjo in odškodninsko zavezo. Razmerje med odškodnino in zavarovalnino (iz premijskega zavarovanja in ia-socialnega zavarovanja). Zavarovanje odgovornosti (viri, načela, pravni temelj obveznega zavarovanja, subjekti in predmet zavarovanja; vsebina zavarovalnega razmerja; regresni zahtevki itd.). Razmerje med več vrstpmi zavarovanj. Zavarovalno razmerje z inozemskimi elementi (obseg veljavnosti jugoslovanskih pravil; unificirana ureditev; zavarovanje v jugoslovanskem mednarodnem zasebnem pravu; Haaška mednarodna ureditev kolizijskih pravil; varstvo tujca po jugoslovanskem pravu itd.). Razvojne smeri v teoriji. Na koncu je še obširno stvarno kazalo, ki bo omogočilo praktično uporabo dela, in pa pregled literature. Cena: 1100 din , Naročila sprejema: ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/VII Izdaja časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnine za leto 1982 650 din, Inozemstvo 1300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 422-1/72