TUR!ZEM • Časopis za menedžment in trženje v turizmu • Letnik Vlll/69 • Marec 2ooti • Izdaja Slovenska Turističn a Organizacija -- . -. 2., 3- in 4. stran »Turizem dobrega počutja« se pospešeno oblikuje -po pripravi strategije razvoja še prijava na razpis za wellness grozd Potreba o skupni ·viziji in strategiji razvoja povezane organizacijske oblike ponudnikov »wellness« in zdraviliškega turizma je že dlje časa prisotna v Sloveniji. Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč je med drugim že leta 2003 kandidirala na razpis fylinistrstva za gospodarstvo za zagon grozda po- nudnikov zdraviliških in »wellness« storitev, ta potreba pa se je celoviteje opredelila tudi v Strate- giji razvoja turističnega proizvoda »wellness« v Sloveniji, ki jo je po naročilu Slovenske turistične or- ganizacije in v sodelovanju s THR iz Barcelone februarja letos pripravilo podjetje Hosting d.o.o. V strategiji je bilo opredeljeno: »Potrebna je prenova in modernizacija posameznih namestitvenih kapacitet ter povečanje kakovosti standardov storitev. Oblikovati je potrebno kakovostno blagovno znamko, ki bo primerljiva s konkurenco v Evropi. Ustanovitev neodvisnega združenja kot krovne in- stitucije, ki bo zastopala interese »wellness« ponudnikov, vodi k skupnemu nastopu na trgu, pove- čanju kakovosti storitev, s tem pa višji dodani vrednosti in boljšim poslovnim rezultatom. Potrebno je izobraževanje in razumevanje »wellness« filozofije - v prvi vrsti s strani pripravljavcev programov oziroma ponudnikov kot tudi s strani povpraševalcev.« Strategija je med drugim prepoznala in natančneje opredelila potrebo »wellness« ponudnikov in z njimi povezanimi podjetji, da se je potrebno za doseganje večjih poslovnih učinkov in povečanja konkurenčnih sposobnosti podjetij na tem področju (ne le turističnih , tudi drugih) med seboj pove- zati v okviru združenja, ki bo imelo funkcijo spremljanja kakovosti ponudbe, skupnega trženja, na- stopa na tujih trgih, informiranja javnosti in potencialnih koristnikov o koristih »wellnessa« kot živ- ljenjske filozofije ter svetovanja in strokovna usposabljanja. Tako se je v projektu »wellness grozd oziroma grozd ponudnikov dobrega počutja« povezalo 15 podjetij in organizacij - javne institucije, razvojne in izobraževalne organizacije ter podjetja iz turiz- ma in gostinstva in z njimi povezanimi gospodarskimi in negospodarskimi dejavnostmi, ki so v letu 2003 skupaj ustvarila okoli 31,8 milijard SIT letnega prometa in ki zaposlujejo več kot 2.300 ljudi na področju turizma - ki s skupnim nastopom zagotavljajo kritično maso znanj, tehnologij, virov in sredstev za uresničevanje v strategiji zastavljenih ciljev. To so Naravni park-Terme 3000-Moravske Toplice, Zdravilišče Laško, Krka Zdravilišča, G & P Hoteli Bled, Radenska Zdravilišče Radenci, Hotel Sava Rogaška, Terme Snovik-Kamnik, Hoteli Morje, Terme Dobrna in Terme Maribor, poleg tega pa še Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Mednarddni inštitut za turizem, CIMRS - ZIRRUM, STO in Hosting, ki je bil tudi nosilno podjetje, odgovorno 'za prijavo na MG-jev razpis za razvoj grozdov. Naj na tem mestu omenimo, da se je za drugo fazo groz •7··· . .. ....-"':_ -~ Samo p~ed~~a~o "1~i(c;. kaj se je zgodilo; --~edna- · rodni turisti so na eni strani postali tako izkušeni in že kar nekako navajeni na grožnje, da so prepričani, da se jim • v etablirani destinaciji - nič ne bo pripetilo. Po drugi strani pa v trenutku zapustijo (ali pa ne obišče­ jo, torej spremenijo potovalne načrte) destinacijo, ki se za svoje mesto na mednarodnem turističnem trgu še- le bori, kot se je to zgodilo na Baliju in v Djerbi. . ·-i~,:;.c.::. . ····;··"..:··•;;,,• .. ~· -~ '-" - ·• ~. ;,, . . -..;.,.., ·-~ . Kenija je bila spet drugačna, turisti so razumeli, da gre za napad na Izrael (hotel in turisti so bili izraelski), Izrael pa Le tako ali tako pod nenehnim arabskim udarom, torej gre - -lil neka~normalnega. Kenija doživlja turistični razcvet. Prav tako so ga pred leti Španija - kljub nenehni navzočnosti ba- skovske Ete, Irska, tudl severna (kljub IR I), Francija (kljub korziškim separatistom), Italija (kljub rdečim, črnim briga- dam, mafiji, N'dranghetti in Sacri Coroni), Rusija (kljub Če­ čeniji) ... Prav tako letos partnerska država na 1TB Peru - kjer je Svetleča pot (Sendero Luminoso) med turisti prelila veliko krvi. Ko se otroci pretepajo, jih najmanj skupi naj- večji in najmočnejši fant. četudi se mu ulije kri iz nosa, mu hudega ne bo. Španija je drugi največji fant v razredu. Bali je zala punčka, ki so jo posilili. Graf: Vpliv mednarodnih negativnih dejavnikov na rcist turizma - medn. turistični prihodi § Q) 'c ,en -~ C. ctl C: ctl .D E Q) E ~ C. en ~ o - povprečje 1975-2003 10 ·n--------9,2!-----------------------, 8.1 8.5 8 8 .3 8 '1-:-· ------ - --7.3.. 3-,._ ________ '""6'"'.8s----~ 6 4 2 o -2 Velika naftna kriza, vojno stanje na Poljskem, prva kriza na Kosovu 6 6.2 --···•-·· . . . . . .. .. .. .. .. . 1. • . • • . .. : .~ ~ .... : ; .. :· ·.~·:""'_..: -..... . . . . .. : .. : . ~- . . . . . .. Razpad SFRJ in SZ, začetek vojne v ex- Yu, prva Zalivska vojna, visoka cena nafte *Terurizem (novoslovensko): zveza, kakršna koli že, med turizmom in terorizmom. --.-.., ... :, RAND (Research and Development, ameriška organiza: cija za proučevanje terorizma) podaja naslednji seznam taktik, ki se jih lotevajo teroristi: - ugrabitve, - bombardiranje, • napad na infrastrukturo, • ugrabitve ali podstavljanje bomb v letalih, - barikade in jemanje talcev, • umori in, • dogodki, ki povzročajo mednarodne grožnje in spore, . . . ~,: -----.·,:-::-.;;.. .- .. C... .. : :':.~~·t::-~ ~-."· .• Skratka, najprej je olfvisfi6;• 1 teroristični akt napada kon- kretno turizem in (tuje) turiste, ali ne. Nato je odvisno, kako trdno je zasidran turizem v ekonomski strukturi države in na mednarodnem trgu, in naposled, kako pomemben je turizem neke države tujim partnerjem, lastnikom hotelske infrastruk- ture in zlasti tujim organizatorjem potovanj. In glede vseh teh vprašanj torej Španiji ni treba skrbeti, medtem ko bi bila vsa- ka druga destinacija mnogo bolj ranljiva. ZDA so bile, žal, prva žrtev terorističnega brezumja v novem stoletju, Španija pa - zdaj je to že jasno - zato, ker je njena vlada Ameriko tako brez rezerve podprla, pa četudi je 90 odstotkov ljudi proti voj- ni v Iraku. Prvič - pa vedno boli. Danes se ne ukvarjamo več s klasičnim 'terorizmom, ki so ga predstavljale IRA, ETA, PLO in še kdo. Danes je tero- rizem znanost, neke vrste PR zla in sovraštva. Sicer pa, za mnoge je nekdo terorist, za nekoga drugega pa borec za svobodo. Partizani so bili za belogardiste in okupator- je navadni teroristi, za Britance pa "freedom-fighters". PLO je bila še nedavn~ teroristična organizacija, njen dol- go letni predsednik pa' je danes predsednik države Pale- stine v nastajanju. Izraelski predsednik vlade je bil men- da osebno udeležen v napadu na hotel King David v Je- ruzalemu leta 1946. __ . , ..•. : __ :;.,.,7."'=''"· -~.c,, -..:,-. ·--·~·-. -~..... -~---... ""'!!lll!iil ... ,..,· · Kaj st~~tit°WTo gl~dt~;~\ega lahk~ .deluj~ zgolj kot . zdravnik, ki pomaga ranjencu in ne kot 007, ki bi lahko preprečil eksplozijo. Takoj po 11. septembru je WTO us- tanovila Odbor za pomoč turizmu (Tourism Recovery Committee), ki pa se je lani največ ukvarjal s sarsom. Nemara bi bilo najbolje odkriti prave razloge za terori- zem in jih odpraviti? A ti so jasni: politično zatiranje, si- romaštvo, beda, nesvoboda, verska nestrpnost, ki iz vsega tega izhaja ... skratka, spopad kultur, med kate- rimi je na začetku 21. stoletja, ali pa, če želite - na pre- hodu iz tržnega gospodarstva v radikalni On grob0 gos- podarski.kor orativiz.{!lll_zazijal do~!~j največji_ prepad. · · -~ _. , , • "::~ ;;',~ •_:~:-:_ ~·-:..- .. ~.•i.--r' . • • • • :"..:--,.::,.• .. Zaradi interesov vse~ogočn~ga kapitala je seveda nemogo- če pričakovati, da bi se korporacije in mogočne države (kot so ZDA) takojci, za voljo božjega miru, odpovedale svojemu osvajalskemu pohodu na resurse revnejših in šibkejših držav, saj dobiček seboj prinaša želji po oplajanju. A zato sem pod- pisani prepričan , da so Združeni Narodi zadeli v bistvo prob- lema, ko so objavili tako imenovane Millennium Development Goals, torej Razvojne cilje tisočletnice, po katerih naj bi bila revščina do leta 2015 v svetu prepolovljena. OZN je namreč - skupaj s svojimi specializiranimi agencijami (Unesco, FAO, ILO, Unctad, Unep in od božiča tudi WTO) - edina sila na sve- tu, ki ji to lahko tudi uspe. Vsaj delno. A »če rešiš eno življe- nje, rešiš en ves svet« (piše v judovskem Talmudu). Prava zveza med turizmom in terorizmom Na koncu - kaj je antipod terorizma? Mir? Osebno menim, da ne. Mir je - podobno kot je zdravje odsotnost bolezni, odsot- nost vojne. Torej pasivno stanje. A pravo nasprotje terorizma - ki je akcija, zločin , umor, nemir, ločevanje ljudi med seboj, razpihovanje mržnje, sovraštva · je prav turizem. Turizem je tudi akcija, v cilju uživanja, potovanj, združevanja ljudi, špor- ta, zdravja, spoštovanja, ekonomske, kulturne in socialne ra- sti. Torej ekstrem na drugi strani grafa. Zato ima prav turistič­ na industrija ne le največ interesa, temveč tudi odgovornost, da se proti terorizmu bojuje prav s tem, kar sama najbolje zna: s potovanji, kongresi, sejmi in srečanji, s polnimi hoteli, z okolju prijaznimi aktivnostmi in spodbujanju gospodarske in so- cialne rasti v destinacijah, zlasti revnih. Bo Slovenija in z njo slovenski turizem tudi ogrožen, ko bo vstopila v Nato in Evropsko unijo? Nenazadnje je njen zunanj i minister podpisal Vilensko izjavo. Odgovor je pre- prost: z rastjo islamskega in krščanskega, le- vega in desnega, črnega in rdečega, pa mogo- če še kakšnegp fundamentalizma, je postal ogrožen ves svet in z njim tudi Slovenija. Toda zadnje, kar v tem trenutku potrebujemo, je obupavanje in vitje rok k nebu. Pomen Slo- ven ije v mednarodnih odnosih in na medna- rodnem turističnem trgu je majhen, temu pa je primerljiva· tudi stopnja naše ogroženosti. Kar pa še ne pomeni, da nam ni treba neneh- no skrbeti za maksimalno raven varnosti, tako tujih turistov, kot naše lastne. To je postala obveznost prav vsake turistične destinacije v tem negotovem, a tako lepem svetu. Graf jasno pokaže, da svetovni turizem sicer narašča vsako leto, z izjemo leta 1982 (ko so ga pestile prekinitev dostave nafte iz Bližnje- ga Vzhoda, uvedba vojnega stanja na Polj- skem, nemiri na Kosovu ... ), v začetku devet- desetih ob razpadu SZ, ČSSR in Jugoslavije ter napadu očeta Busha na Irak, nekoliko pa je bil upešan tudi ob zadnji veliki azijski kri- zi. Leto 2001 je bilo drugo negativno, med- tem ko je bilo predlansko še kar uspešno. Lansko leto - ob sarsu, vojn i v Iraku, serij i te- rorističnih napadov in ekonomski krizi, je utr- pelo doslej najgloblji padec. Pa še vedno je bilo mednarodnih turistov za osem milijonov več kot ob milenijskem letu 2000. še nekaj pokaže graf: da je po koncu vsake krize rast mednarodnega turizma še bolj odločna. Vir: WTO, 2004 ~-::-:~~0~~.- > S;;·~;~\eroristienih napadov na turisticne ali transportne cilje (ne vkljueu- jemo politienih akcij npr. ETE, lRE in PLOJ · 1946 • Eksplozija bombe v jeruzalemskem hotelu King David (na itab bri - tanske vojske), storilci so bili elani cionistiene skupine lrgun · 1972 · Črni september na munchenskih olimpijskih igrah • 1976 • 73 mrtvih ob sestrelitvi letala Cubana na poti iz Barbadosa v Ha- vano · 19So · znameniti napad faiistov na ielezniiko postajo v Bologni, 80 mrtvih · 1984 · lRA podstavi bombo v Grand Hotelu Brighton, ieleli so pobiti ela- ne britanske vlade · 1985 · ugrabitev letala lWA 847 · 1985 · ugrabitev ladje Achille Lauro (PLOJ · 1985 · Sikhovski teroristi razstrelijo letalo Air lndia 182, 329 mrtvih · 1985 - Skupina Abu Nidal ugrabi letalo EgyptAira, 60 mrtvih · 1985 · napada na rimsko in dunajsko letaliiee · 1986 · napad na Dupont Plaza Hotel v San Juanu (Portoriko) na Silvestro- vo, 97 mrt1ih v casinoju - 1986 - napad na letalo nvA 840 na poti v Atene · 1986 · ugrabitev letala Pan Am 73, 22 mrtvih ob strmoglavljenju v Pakistanu · 1987 · Severna Koreja sestreli letalo KAL 858 (Korean Ai rliness) · 1988 • legendarna sestrelitev letala Pan Am 103 nad Lockerbiejem · 1994 · neuspešna ugrabitev letala Air France 89S8 skupine GIA. ki ga je ielela zrušiti nad Parizom · 1995 · napad s plinom sarin na tokijsko metro postajo • 1996 - Bomba v Centennial Olympic Parku v Atlanti med olimpijado. En mrtev, 111 ranjenih. · 1997 · ls~mski teroristi napadejo skupino turistov v Luksorju, Egipt, ubi- jejo 71 evropskih in japonskih turistov · 1997 · lerorist streljal na tuje turiste ("'Sovrainike Palestine") na razgledni p!oieadi Empire Stale Buildinga v llr,•1 Yor,u, ubil je danskega turista in ranil Amerieane, Argentince, Švicarje in Francoze, potem pa ubi l ie sebe. · 1999 · neuspeli napad na tuje turiste v Jordaniji · 1999 · ugrabitev letala lndian Airlines 814 na poti iz Katmanduja v New Delhi, eden mrtev. · 2000 · llemiki policisti odkrijejo nacrt za napad strasbou~ke katedrale v Franciji · 1001 · 911 ali 115 · na tisoee mrtvih v New Yorku, Washingtonu O.C in Pennsylvaniji. Ni bil ravno napad na turizem, a je imel zanj porazne po- sledice. · 2002 · Napad na nemike turiste v sinagogi Ghriba, Djerba, Tunizija · 1002 · avto-bomba eksplodirala pred diskom na Baliju, ubila blizu 200 · . TRZNE RAZISKAVE IN ANALIZE • TUR!ZEM • 9 · - . · ..... ... . :~-: ·.·..:._-;;--.: ~- - ~-~. ,. , .. - .-.---_ ,· --· ·-- . -~""' ":: · - , ...... :~ ~::~----• ~:~ -~ - - -· Slovenija -pomembna EU turistična država Še dober mesec in Slovenija bo postala enakopravni del velike evropske z.veze 25 držav. V vseh sedanjih in novih članicah EU je turizem pomembna gospodarska dejavnost, ki ji v svojih raz.vojnih načrtih in strategijah posvečajo veliko pozornost ter jo želijo še okrepiti. Z vstopom v EU se bomo še bolj primerjali z novimi sose- dami iste politične skupnosti ter v tem okviru iskali svoj položaj in težo. Izmenjava izkušenj in pristopov, uva- janje enotnih filozofij in načel raz.voja turizma, kot tudi konkurenčni boj za goste bodo vse bolj pomembni. Na Zdruze njif "iem~i~1stvitpri Gos o arskizpoi_n CI Slovenije smo želeli odgovoriti na vprašanje, koliko je Sloveni- ja dejansko v turizem usmerjena država in kolikšen je pomen turizma v našem nacionalnem gospodarstvu, če ga primerjamo s pomenom, ki ga ima v nacionalnem gospodarstvu drugih EU držav. Zato smo naredili primerjalno analizo izbranih kazalnikov _p~omena turizma v sedč!!:!il.~ _in bodočih _Qiln~ h EU, ,,"~,;.;;-.= ,.-,, ~ -- :;. 7, ••· - . .. ,.• .. ·:· -._ r ., .. .. - ··- ~--:-- ; -_ ;__. Dejstvo je, da slovenski turizem v mednarodnih primerjavah vse prevečkrat obravnavamo preskromno - upoštevajoč predvsem ab- solutne številke o turizmu, na katere vpliva fizična majhnost naše države. Relativni kazalniki, kot so iz računi obsega in intenzitete tu- rizma na prebivalca, ter druga razmerja dajo o slovenskem turizmu drugačno podobo. Ob vstopu v »turistično EU« so nam lahko v vzpodbudo, predvsem pa bodo služili kot orientacija za nadaljnje aktivnosti doma in ob sodelovanju v pristojnih telesih EU. V EU je domači turizem pomembnejši od tujskega Slovenija je od vseh novih članic EU, razen Malte in Cipra, najbolj v turizem usmerjena država. Tudi primerjava s sedanjimi član icami EU kaže, da sodi Slovenija med pomembnejše turistične države EU. še posebej, če upoštevamo dejstvo, da je za Slovenijo kot za druge manjše države značilna pretežna usmerjenost v tujski stacionarni in izletniški turizem, kar pomeni tudi dober zaslužek turističnih ·deviz. -~ ~• -:--;,l-,"..:,, ....,. . :_-:-.--•'7··· - .. .... . . ·. ·--~~--:,~i~, -·;.t ·· .,. , .. :~·~'"-' -. , ... V Slovenqlttnamo nekaf rfianJ kot 4 turistične prenočitve na pre- bivalca, kar je pod povprečjem EU, toda tujih turističnih preno• čitev imamo blizu povprečja EU. Delež tujskega turizma je pri nas 55 odstotkov, povprečje za EU 15 je 40 odstotkov. Očitno je, da ima v EU državah domači turizem mnogo večjo težo kot v Sloveniji. Tudi v Italiji in Franciji imajo več domačega turizma kot tujskega, saj sta to veliki državi. Največ turističnih prenočitev na pre- bivalca imata Avstrija in Irska, sledi Španija. Tudi v tujski turizem sta od EL! držav najbolj usmerjeni Irska in Avstrija, slednja ima kar 72- odstotni delež tujskega turizma. Od vseh držav EU so v tujski turi- zem n·ajmanj usmerjene Nemčija, Finska, švedska in Velika Britanija. Med novimi sr~njeevropskimi državami je po pomenu tujskega tu- rizma Slovenija na prvem mestu, za njo sta Češka in Estonija. Močan EU notranji turistični trg V Sloveniji je delež prenočitev državljanov EU od vseh prenočitev tujih turistov skoraj enak povprečju za 15 EU držav • 72 odstotkov. Blizu 90-odstotni delež turistov iz drugih EU držav imata Luksem- burg in Španija, sledijo jima Portugalska, Belgija, Grčija, Nizozem- ska, Francija in Italija. V Italiji je delež tujskega turizma iz EU od vse- ga tujskega turizma enak kot v Sloveniji. Na tujski turizem sosed- nje Avstrije ima razmeroma močan vpliv njena robna lega v EU ter centripetalna sila političnega in kulturnega središča nekdanje Habs- burškf monarhije. Med tujimi turisti je v Avstriji delež gostov iz dr- žav EU 15 le 49 odstotkov. Če ne upoštevamo Malte in Cipra, ima Slovenija od novih EU držav najvišji delež tujskega turizma iz EU. Očitno je, da so in da bodo trgi sedanje in bodoče EU za turizem v vseh državah zelo pomem- bni. Po razširitvi se pričakuje nove turistične tokove med temi dr- žavami in spremembo jakosti posameznih tokov. Nastala bo nova 5167 dinamika, vstopale bodo nove turistične destinacije in nastajali novi produkti, bodisi lokalni bodisi prepleteni. Slovenija ima nadpovprečni priliv turističnih deviz Cela EU 15 v letu dni obme približno 209 milijard evrov turističnih deviz. Toliko jih odide iz posameznih EU držav. Pride jih nekoliko manj, zato je saldo turistične devizne bilance EU držav negativen (- 6,5 milijard evrov). Prebivalci EU v drugih državah porabijo več de- viz za turistične namene, kot jih prebivalci iz drugih držav pri njih. Povprečni prebivalec EU porabi za turistična potovanja v tujino letno 551 evrov, priliv deviz od tujih turistov pa je na prebivalca EU 534 evrov. Največji priliv in največji odliv turističn ih deviz na prebivalca imajo v Luxemburgu 5167 evrov in 4516 evrov (izletniški turizem!). Avstrija je s prilivom 1477 evrov na prebivalca na drugem mestu, z odlivom 1220 evrov na tretjem. Na tretjem mestu po prilivu turisti č­ nih deviz na prebivalca je Danska (1154 evrov), po odlivu je na dru- gem mestu (1365 evrov). Tudi za Dansko je značilen močan izletniš- ki turizem. Nemci so s porabo 682 evrov na prebivalca na devetem mestu. V Sloveniji je priliv turist i čnih deviz na prebivalca 573 evrov (podatek za leto 2002) in je večji od povprečja EU. Druge nove srednjeevropske članice EU imajo priliv turističnih de- viz na prebivalca mnogo nižji kot Slovenija, na drugem mestu je Es- tonija s 427 evri. Tudi po potrošnji turi st i čnih deviz je Slovenec s 322 evri prvi med vsemi novimi srednjeevrops~imi članicam i EU. Sledi mu Madžar s 179 evri. Za srednjeevropske države, tudi Slove- nijo, je značilen močan trend letnega porasta odliva turističnih de- viz - prebivalci vse bolj potujejo v tujino. Največji negativni saldo na prebivalca med prilivom in odlivom turi- stičnih deviz ima Nemčija, sledijo Velika Britanija, Nizozemska, Belgi- ja in švedska. Najbolj pozitivni.saldo na prebivalca ima Španija, sle- dita Grčija in Luksemburg. V iloveniji je saldo na prebivalca +251 evrov, kar je najugodnejše od vseh novih srednjeevropskih članic EU. V Sloveniji je malo hotelov O razmeroma slabi razvitosti slovenskega stacionarnega turizma govori podatek o razpoložljivih hotelskih kapacitetah. Za razvoj ko- mercialnega turizma je dobra opremljenost s hoteli najpomembnej- ša, saj gre za opremljenost za sprejem in bivanje gostov - za os- novno turistično infrastrukturo. V Sloveniji imamo tukaj še veliko re- zerv, -saj smo v zadnjem desetletju vlagali predvsem v dvig hotel- skih standardov in manj v širjenje kapacitet. V turizmu je v EU zaposlenih 4,4 odstotkov od vseh zaposlenih de- lavcev. Največji delež je v Španiji (7,8 %), na Portugalskem, v Av- striji je (s,7 %), sledita Francija in Italija. V Sloveniji je ta delež 4,1 odstotkov, manj kot na Madžarskem in več kot na Češkem. če upo- števamo multiplikativne učinke, je delež v turizmu zaposlenih de- lavcev od vseh zaposlenih v Sloveniji 14,3 odstotkov, kar je več od povprečja EU (12,4 %) in tudi več od češkega in madžarskega. Mednarodne institucije napovedujejo, da bo čez 10 let pomen tu- rizma v večini držav še večji kot je danes. Turizmu se predvideva višja rast kot bo povprečje za gospodarstvo, seveda če ne bo vojn, bolezni ali drugih katastrof širših razsežnosti. Med evropskimi dr- žavami bo turizem v Sloveniji doživel izreden razvoj. Predvideva se mu 1-odstotna stopnja rasti, kar je največ od vseh sedanjih in no- vih držav EU. še zlasti zaradi svojih multiplikativnih učinkov in an- gažiranosti velikega dela ostalega gospodarstva naj bi po svojem pomenu v BDP dosegel avstrijskega. Stopnja rasti zaposlovanja v turizmu naj bi bila celo več kot trikrat večja kot bo v sedanj ih EU državah. ~~ ~·- 1 Priliv turističnih deviz na prebivalca 2002 (€) 1477 ii;iiiii ili;i; B;i; : :: ! ii i turistov · 2002 · bombni napad na letaliiee Zamboanga na Filipinih · 2002 · Napad islamistov na izraelski hotel v Mombasi, Kenija ; // (f;p 4~/ / ✓ _/4/ // / /,./ .,~ ti'"/.,./,/ ✓ ,/ ✓$" ,w--· .. ~ ·•- - ·Nekaj številk o turistični ponudbi in potrošnji v Ljubljani/ Turistična dejavnost v Ljubljani postaja vse pomembnejša. Po podatkih je v Ljubljani neposredno ali posredno s turiz- mom povezanih preko 5000 gospodarskih subjektov, ki so v večji aU manjši meri odvisni od turističnega obiska. , , . , ~ _.- •·• ,,-• ~.'•-;<;j::,1,-.·•:. ·, ',•·· : r,, .,••_·•_ ,:• '• ,•:::-•-~ f i>o ocenah za lansko leto'je turistična potrošnja'na ob.m~~r j 0 ju Ljubljane znapšala blizu 44 milijonov evrov in to je tu~i :.~ ·eden izmed razlogov, da so vlaganja v turistično dejavnost · na območju Ljubljane po večletnem premoru porasla. _,,. ... ....... _ 1 __ ,_, ..... . .. , .... _,.., ... , ... ,_,,,.,_,,,, __ _ ni in pa nenazadnje - prispeva- ti k utrjevanju imidža mesta in s tem tudi države. V Zavodu za turizem Ljubljana smo temu projektu namenili veliko pozornost V postopku zbiranja ponudb smo za po- slovnega partnerja zbrali pod- jetje Hosting, d.o.o., s katerim smo sklenili pogodbo o izde- lavi strateškega projekta obli- kovanja vsebine turistične kar- tice, v nadaljevanju pa tudi za izvedbo publikacije, v kateri so predstavljeni vsi ponudniki, ki imetnikom kartice nudijo brezplačne storitve ali popuste ozi- roma druge ugodnosti. Ljubljana je pred enim letom razpolagala z nekaj več kot 2200 turističnimi ležišči, v drugi polovici letošnjega leta pa se bo pštevilo povečalo na 3000 ležišč (lani je Ljub- ljana dobila mladinski hotel, v letošnjem letu pa odpira- ta vrata kar dva - Domina Grand Media z 214 sobami in hotel Mons na Brdu 114 sob z 230 ležiščQ. Povprečna doba bivanja je lani v Ljubljani znašala malo čez 2 dni, saj je po oceni ZTL v Ljubljani prenočevalo 215.000 gostov, ki so realizirali 437.000 nočitev. S povečanjem obsega nastanitvenih zmogljivosti v le- topšnjem letu za približno 600 ležipšč in z učinkovitim trženjem turistične ponudbe Ljubljane želi Ljubljana tu- ristično potrošnjo v letošnjem letu približati 50 milijo- :-. ---· .ev~m• .... -.... -~ Turistična kartica Ljubljane - ki je prva tovrstna kartica v SWOT analiza Turistične kartice Ljubljana Sloveniji - je namenjena predvsem tujim turistom, pa tudi PREDNOSTI domačim obiskovalcem in nam, ki v Ljubljani živimo, ponu- za Zavod za turizem Ljubljana: ja pa številne ugodnosti, kot so brezplačne ali znižane Podaljšanje povprečne dobe bivanja turistov v Ljubljani vstopnine v številne muzeje in galerije, brezplačno vožnjo Povečanje povprečne potrošnje turistov v Ljubljani z avtobusi mestnega potniškega prometa, brezplačne vsto- Služi kot uveljavljeno in uspešno orodje destinacijskega pe na sejme v Ljubljani, popuste pri ogledih mesta, .naku- marketinga pih spominkov in pri prenočevanju v nekaterih hotelih v _ Povečuje zaupanje v poslanstvo ZTL in pripadnost sode- - Ljubljani, _cenejš~ pr~voze s_ taksiji in rent_ a car-ji_, popuste ·"' lujočLh partnerjev · v nekaterih gostinskih lokalih, popuste pn nakupih v neka- Zadovoljuje kljucne cilje delovanja ZTL terih trgovinah in vrsto drugih ugodnosti. Povečanje prihodka-(izvirni prihodki iz dejavnosti pove- Cena turistične kartice je 3.000 SIT, veljavnost 3 dni oziroma zane s pospeševanjem turizma) 72 ur od trenutka nakupa, vključuje pa ponudbo preko 70 Pridobitev adreme za potrebe direktnega marketinga ponudnikov turističnih ali s turizmom povezanih storitev in proizvodov. Kupiti jo je mogoče na trinajstih prodajnih me- Za mesto Ljubljana: stih po Ljubljani (predvsem v ljubljanskih TIC-ih in hotelih). Povečan turistični obisk Zavod za turizem Ljubljana s kartico zasleduje več ciljev, ki jih je mogoče opredeliti tudi kvantitativno: po naših pred- videvanjih bo v naslednjem letu število nočitev v Ljubljani doseglo številko 500.000, turistična potrošnja pa pr~ko 50 milijonov EUR. K temu bo zanesljivo pripomogla Tu Pistična kartica Ljubljane. Povečanje turistične potrošnje Razpršitev obiskovalcev po mestu Bogatejša turistična ponudba Izboljšanje imidža mesta Konkurenčna prednost pred drugi- mi turističnimi destinacijami - mesti Edinstven proizvod Dodatna ponudba za poslovni turi- zem in preživljanje prostega časa Ljubljana ima namreč še vedno vrsto težav, ki izvirajo iz pre- majhne prepoznavnosti Slovenije kot države in turistične de- stinacije, slabe prometne povezave Slovenije z ostalo Evropo in svetom, pa tudi druge težave, ki zadevajo prestolnico - od zapletene prometne ureditve do prepočasnega oživljanja sta- rega mestnega jedra, premajhne izkoriščenosti Ljubljanice v turistične namene in neustrezne strukture nastanitvenih zmogljivosti, ki so prilagojene predvsem poslovnemu gostu in predrage za tako imenovane »običajne turiste«. 6' :~;::::.::.!:!:~,:~ ......... ,.-....... ~. G :!:.:.::~:!.:~•.~~~y:.::. . ............... , ........ _..,. , ... , __ t: •- a1-u•, ".'°•".'-' . - ., " :,;j,11 ,.. ,~ - ..... S kartico je n·arejen pomemben korak na področju ljubljan: skega turizma, Id v določeni meri rešuje tudi prej omenje- ne težave, hkrati pa je to šele začetek. Napovedi obsega prodaje so nehvaležne. Po podatkih iz drugih primerljivih evropskih mest, ki so turistično kartico že razvile, se za na- kup kartice odloči 6 odstotkov gostov, ki v mestu prenoču­ jejo. Količina, ki smo jo izdali, znaša 20.000 in bo po na- ših predvidevanjih prodana v letopšnjem in naslednjem letu, predvidoma v letu 2006 pa bomo izdali novo, pri če­ mer jo bomo vzporedno razvijali v pametno kartico. o: .w,,.......,, •.•. .-.-. ... .... ,.., _ _ _ $ V~ klM,l,,er.-1 tll.lhh1Cltou1ttt1,_,.._lh-t 1""Nto ~:~~~~•,ri,!--1111rM. •11l...im1t-,~r>1ktl11 9 ==~i:~.::::-<"' uJ-.i1to1«-o...iUlllf11"4u"'".......ini-. © ~i:.,~~~C".:c=l:r:.~~~a; .. ,,,...._ll @ 1n,_,,,1ff!C111tl-.ol ..... 11-Jrillld-,clti...., M._1',PlllM~•~-•·lt...cJri D.lh-r-,1:,in-\lM bptn""'IIUINMCtnflcl. ,_ --, __ 1' 'f'i - ,~+r •SO% e ~,= ... ,~! ... 1u ..... •u•-1u .. --u,•• --1: • -•I--, ,., ._ ... ·--·•=- •·"""''------ ® =-li:~5t:--~--:c .... ,..;.«,jlrwl ........ 8 n.tll:!IIOIMl'ka,...,._,L'IIM_IMW!ac~~ ~r:..,. .. w1111rn,M1No1..i111N.1n .. --...i.- i.,n.wt,k1t-..,,..i.cii...~tr,i..,-3•s,.,,.•ro• ..-,ll1atkM11',wKttc••· • ,by, •---U,ot••-- •· • - Ll•ou-, .~_,,,.,:,,.,_~ : ..... ~- 0 Povečana uporaba javnega prevoza zadovoljuje okolje varstvene cilje in razbremenjuje promet v mestu Spodbuja ponoven obisk Za obis- kovalce: Nudi preprost, enkraten nakup Nudi kon- '""''~" , ~· ·-~;• ·~itF-,1 _ ... ~ ~- , ~ • ! 1111i ' ~ ll' r: '-Hi .. ~. T' J U /. TIHIST!bo (UTIU UOUAIII j UUIUUIII HUOIIT (Ht LII (UTO n•11110 II WIIONO I flt r1u•1n CUJVU U111UHO kretne ugodnosti za obiskovalca oziroma lastnika kartice Ustvarja vrednost denarja, ugodnosti, raznolikosti in izbire Omogoča hiter pretok brez čakalnih vrst V pomoč je pri planiranju počitnic (budget) Nudi prijazno brez denarno poslovanje Premaguje jezikovne ovire Povečuje zadovoljstvo obiskovalcev Večje zadovoljstvo gostov Za turistične in s turizmom povezane povudnike: Povečan obisk Povečan priliv od potropšnje obiskovalcev Dodana vrednost storitev Vpliva na sekundarno potropšnjo (spominki, trgovina, bar ... ) Ne razvrednoti znamenitosti z popusti Ponuja veliko možntDsti brezplačnih ogledov Stalna izpostavljenost trgu Povečuje konkurenčno prednost ponudnikov osnovnih turističnih storitev Tržno komuniciranje in informiranje turistov v Ljubljani o njihovi ponudbi (učinkovitost tržnih komunikacij) PRILOŽNOSTI Večja prodornost in prepoznavnost turistične ponudbe mesta Ljubljana Motiviranje obiskovalcev, da se dlje časa zadržijo v me- stu Možnost pridobivanja novih gostov Svetovni trend uvedbe turističnih kartic Naraščanje povpraševanja po intenzivno aktivnem izko- riščanju prostega časa Povečanje števila obiskovalcev v kulturnih ustanovah in pri drugih ponudnikih turističnih in kulturnih storitev - Povečanje pštevila domačih obi- skovalcev in obiskovalcev iz sosed- njih držav SLABOSTI - Ustvarja podobo znižanj - Za sodelujoča podjetja zaradi po- pustov pomeni tudi zmanjšanje pri- hodka - Potrebuje dodatno promocijsko in organizacijsko infrastrukturo - Lahko pride do gneče na nekaterih top atrakcijah, ki so vključene (na primer turistični vlak ali ladjica) NEVARNOSTI Premalo vloženih sredstev za financiranje aktivnosti trž- nega komuniciranja Velik finančni izdatek glede na pričakovane rezultate, predvsem v prvih letih Premajhno število usposobljenih kadrov Premajhna inovativnost in elastičnost v ponudbi Pomanjkljivo in neagresivno trženje na področju trga prostega časa z oblikovanjem ponudb in doživljajskih aktivnosti Morebitna neusklajenost med akterji v turizmu, ki sode- lujejo v projektu Pasivnost pri prodajnem trženju Kakšne pa so kartice v evropskih mestih Sestavni del oblikovanja kon- cepta ljubljanske kartice je bila tudi analiza vsebine 36-ih evropskih mestnih turističnih kartic, na osnovi katere smo prišli do najbolj optimalne re- šitve. Na kratko povzemamo ugotovitve: Vsebina posameznih kartic je različna tako po vsebini kot tudi po obsegu. Med ugodnostmi turističnih kar- tic se pri vseh analiziranih karticah pojavi brezplačen mestni prevoz, razen pri eni kartici (Split), poleg pa pše dodatni popusti pri ogledih muzejev, galerij, koripšče­ nju turističnih storitev, na- kupih, parkiranju, ogledih mest, koncertih ... število sodelujočih ponud- nikov je različno, predvsem pa je odvisno od področja, ki ga zajema kartica, v veči­ ni primerov pa je med 50 in 120 On več) ponudniki, ki ponujajo zelo različne kom- binacije ugodnosti. Turist oziroma imetnik karti- ce pa z uporabo kartice v povprečju prihrani okrog 11,69 evrov. Prihranek je pri vsaki kartici sicer odvisen od obiska posameznih zna- menitosti, večina kartic pa pogojuje prihranek z ogle- dom vsaj 3 znamenitosti in uporabo mestnega prometa vsaj 3 krat. Povprečna cena enodnevne kartice se giblje med 15 in 20 evri, dvodnevne med 22 in 38 evri, tridnevne med 24 in 33 evri in pšestdnev- ne okrog 160 evrov. 27 obravnavanih kartic nudi popuste za otroke do 15 let, od teh sta dve, ki nudi- ta do 12 leta starosti celo gratis. Cena kartice npr. za 2 odra- sli osebi in 2 otroka za 1-2 dni se giblje okrog 24 evrov. 61 odstotkov vseh kartic velja do tri dni, 11,5 odstot- kov štiri dni, po 7,7odstot- kov dva dni in en dan, 3,8 odstotkov pa do sedem dni, v obdobju trajanja (obdobje v katerem kartica poteče) eno leto in dve leti. Večina kartic, s katerimi po- potniki in turisti uveljavljajo različne popuste, je iz trše- ga papirja O{arton), nekate- re med njimi so plastificira- ne, sledijo jim tako imeno- vane »inteligent card« ali pametne kartice. 33 kartic (92 %) vsebujejo provizijo za organizatorje potovanj in distributerje. TRZNE RAZISKAVE IN ANALIZE• TUR!ZEN) • .11 . ···~- -: - - ~ ·•·- - ·-· ·-, ' .. --.- . -'f!"'"";- . - ,--~~~'--= .::i_· : ' ~;;;., -- - . .. -· -. --· ' .. ~ ·,~ , .. . _· WTTC za leto 2004 napoveduje krepko rast SURS-ov turistični barometer za februar 2004 Po začasnih statističnih podatkih SURS-a za februar 2004 smo v Sloveniji za- beležili za 3 odstotke oziroma (11-422 ve~) vseh prenočitev oziroma celo za 11 odstotkov (18.672) več tujih prenočitev. Zal pa se negativni trend števila pre- nočitev domačih turistov iz januarja nadaljuje tudi v febr~~riu.:. .. . --.-:~ -.:-: :-· ~-.--. Absolutni zmagovalci letošnjega februarja gle- de na lanski februar so glede na število ustvar- jenih prenočitev: Vpliv 29. februarja prenočitve Indeksi Pvp/noč Pvp/noč Razlika World Travel & Tourism Council Belgij.?: ···················· ········· ···· ···················•2539 (WTTC) je 10. marca na londonski bor•, AvstnJa: .:········· ·················· ························2408 Jugoslavl)a: ............. ......... ........................ 2278 1104/ll03 feb. 04 feb. 03 04-03 Skupaj 103 15983 16146 -163 Domači 97 9306 9897 -591 Tuji 111 6677 6249 428 zi lansiral svoje napovedi za turistično Velika Britanija: ....................................... 2248 industrijo oziroma za 174 držav za leto Finska: .......................... ............................ 1802 Češka rep. 101 88 90 -2 2004. Napovedi pripravlja Oxford Eco- Francija: ............. ...................... ................. 1726 nomic Forecasting, pri čemer sledi Nemčija: .... ................................................ 1682 Hrvaška 103 774 777 -3 Italija 104 962 955 6 standardom Združenih narodov za tu- Italija: ........................................................ 1140 ristične satelitske račune. Nizozemska: .......... ............................... .... 1033 Rusija 102 108 109 -1 Izmed perspektivnih trgov smo največji porast števila prenočitev v februarju v primerjavi z lan- skim februarjem zabeležil v Sloveniji na skan- dinavskem trgu, kar je verjetno posledica pre- mika svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici in smučanja v Kranjski gori na februar. Razveseljiv pa je podatek o vse večjem obisku turistov iz Beneluksa (kar 94-odstotno poveča­ nje samo v februarju) in Francije (+ 67 %) in umirjenem porastu števila prenočitev iz ključ­ nih emitivnih trgov. Osrednje sporočilo je, da je okrevanje po 11. septembru, sarsu, iraški vojni in gospodarski recesiji tu in da napovedi za leto 2004 in na- prej kažejo krepko rast. Sicer pa za leto 2004 WTTC napoveduje: Povpraševanje: Celotna turistična potrošnja, investicije, potrošnjp vlade in izvoz bi naj zrasel za 5,9 odstotkov in znašal 5,5 trilijo- nov USD. Desetletna rast (2005 do 2014) je na letni stopnji 4,5 odstotkov, ki je tudi do- bra ilustracija za okrevanje v letu 2004. Turistični izvoz: številna turistična gospo- darstva bi naj pridobila zaradi močnega fun- ta in evra v primerjavi z dolarjem. To bi naj spodbudilo skoraj 727,9 milijard USD po vsem svetu, kar je za 9,6 odstotkov več kot- leta 2003, ta stopnja pa predtsavlja 6,9 od- stotkov od celotnega svetovnega izvoza. BDP: Prispevek turizma k svetovnemu gos- podarstvu se kaže skozi direktni vpliv te in- dustrije v višini 3,8 odstotkov od celotnega BDP, skupaj z indirektnimi vplivi pa bi naj bil njegov prispevek v letu 2004 10,4 odstotkov. Zaposlovanje: Globalna turistična in potovalna industrija bi naj v letu 2004 ustvarila 3,3 mili- jonov novih delovnih mest, kar pomeni, da bi naj v letu 2064 turizem zaposloval 73,7 mili- jonov ljudi ali 2,8 ods_f,Q,!kov vseh zaposlenih. Gledano iz širše perspektive (poleg neposred- nih tudi posredne zaposlitve) pa bi naj leto _ 2004 prineslo skoraj 10 milijonov novih de- lovnih mest (9,931,000), s čemer bi naj bilo od turizma odvisnih skupno kar 214,7 milijonov zaposlenih ali 8,1 odstotkov vseh zaposlenih. Predsednik WTTC Jean-Claude Baumgarten je dejal, da je industrija pripravljena za krepko rast, s čemer bi se naj vrnila na normalne stopnje rasti, ki so veljale pred zadnjimi tremi leti, ki jih je zaznamovala gospodarska nego- tovost in posle~ ično odlašanje potovanj. WTTC je hkrati razkril svojo listo top desetih ekonomij. To leto je najhitreje rastoče turistič­ no gospodarstvo na svetu Črna gora, ki je si- cer nova na njihovem seznamu. Indija in Kitaj- ska sta na drugem in tretjem mestu in več kot odlično ilustrirata, kako pomemben je nastaja- joči srednji razred za turistično rast. WTTC top deset lestvica najhitreje rastočih tu- rističnih ekonomij - turistično povpraševanje 2005-2014 (odstotek povprečne letne rasb1 1 Črna gora ............................................ 10,3 2 Indija .................................................... 8,8 3 Kitajska ............. ......... .. ........................ 8,7 4 Vietnam ........................................ ........ 8,3 5 Angola .................................................. 8,2 6 Laos ...................................................... 8,1 7 Chad ............. ....................... .. ............... 7,7 8 Guadeloupe ......................................... 7,4 9 Fiji .. ............ ........................................... 7.3 10 Uganda ............................................... 7.3 in največji poraženci: Bosna in Hercegovina: .......................... - 1312 Slovaška: ...... .................. .................. ....... - 830 Združene države Amerike: ...................... - 768 Turčija : ..................................................... - 759 Največji tržni delež ima po številu ustvarjenih prenočitev v letošnjem letu Qanuar in februar) med tujimi državami pričakovano Hrvaška (22 %), sledi Italija (18 %) in Avstrija (14 %). Visok tržni delež pa predstavljajo tudi turisti iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore ter Makedo- nije (skupaj 7 %). Zgornji skupaj skoraj tretjinski tržni delež potrjuje, da ostajajo slovenska smu- čarska središča privlačne smučarske destinacije za turiste iz republik bivše Jugoslavije. Zanimivo je bilo proučiti tudi vpliv prestopnega leta na februarsko turistično bilanco. S primer- javo povprečnega števila nočitev v Sloveniji na dan v letošnjem februarju z lanskim februarjem lahko sklepamo, da je 3 % povečanje števila ustvarjenih vseh nočitev v Sloveniji lahko po- sledica prav dodatnega dne v februarju (29. fe- bruarja). Podobne ugotovitve veljajo npr. tudi za turiste iz Češke, Hrvaške, Italije in Rusije. ~,;;' []skup1j/Tot11(4"4) + ; g - 00om 1čl/ Domullc(-2%) l: ~ LJrujl /For11g n r7%) •[:! ~ Nerrtija/Gerrmny(12%) ~ , D Avstrija I Aust1la (·1 %) b ~ ~ Ka~ja /hly(10%) ...... ~ D Hrvdka/ C101tli{5%) QJ M Mldžarska / H,ingary (0%) z: .. )(j .!t ~ V.Br~anija / G.Br~ain(\0%) g._., 1 l švic1 / Sw i1zerl1nd {20%) f 1 1Nlzoums:; 6 ~th•rlind D. • 1 2DA / USA (-U%) --~~= IAuskaf. l AussianF.(·18%) Franeija/ France(52%J L__ ________ ~~ s premem b1 l ehange (%) []1zrael/ lsru l (2% ) -20% -10% 10% 20% 30% vir/ source: SURS 50% Januarski barometer Banke Slovenije ~ Potovanja ( 12004 / l 2003) 9::::1: 1•3%) O Skup--.! Izvoz (+o&%) •• •• L=====~~===~Zdrav(lelia (-71%) - j tzobra!evanjo (-22%) Turistična podjetja (+16%) 1 1 • Izvoz potovanj: 83-442.000 evrov, kar je za 4 % več glede na januar 2003 Uvoz potovanj: 27.981.000 evrov, - A-oda)oblagavFU'(-18%) • j ¼ l!ralnlce(+5%)• ' Drugo (+13%) c=:JI sprememba / change (o/~ kar je za 3 % več glede na januar 2003 • Skupni priliv tujih potovanj v 2003 (saldo): 55.461.000 evrov Saldo potovanj: 1 januar 04/ januar 03 + 4 % -70% -60% 15.000 10,000 :i: 5.000 ~ ..,303 Q N ·50% - -•.:.~).~:-:-~:~0~~:~.t·· .... -~:~-- ~-...- Kako ·~~dovoljno je bilo turistično gospodarstvo v 2003 z delom STO ·- Več kot sto (102) predstavnikov domače strokovne javnosti s po- dročja turizma je ocenilo delo STO v lanskem letu s povprečno oceno 3,9 (od maksimalno 5). Glede na lansko skupno povpreč­ no oceno, ki je znašala 3,6, ugotavljamo, da je bilo turistično gospodarstvo v lanskem letu na splošno bolj zadovoljno z de- lom STO kot pa v letu 2002. Podrobnejše izsledke ankete lah- ko najdete na poslovnih straneh STO www.slovenia-tourism.si (pod Kaj je novega). V kratkem bo na tem naslovu na voljo tudi izsledki AnaUze zadovoljstva z delom STO v lanskem letu med tujimi organizatorji potovanj s ponudbo Slovenije. o.1a1a plač„ s lcar1lcam (-2%) O Ocena plačl s 1o1arJ (+3%) OJ ·30% -20% -1 0% vir: BS 10% Pripravlja se analiza · zdraviliških gostov Oddelek STO za tdne raziskave in analize v sodelovanju s člani­ cami Skupnosti slovenskih na- ravnih zdravilišč začenja v aprilu z izvajanjem Ankete o tujih in do- mačih turistih v slovenskih zdra- viliščih v letu 2004, s katero se bodo pridobili podrobnejši po- datki o domačih in tujih gostih in značilnostih njihovega bivanja. TURISTICNI PRODUKTI • WELLNESS • TUR!ZEM • 12 . -;;-_.~ - . -~ . . . ~ -.' ,. L--· - _ .. ,.-.. -: .. :;_,:. . , Pogled na wellness v Sloveniji skozi oči Avstrijca Po portoroški konferenci Encuentros 2004 smo se na kratko pogovarjali z dr. Kai-Torsten lllingom, ki zagovarja razvoj zdraviliške regije, ki za razliko od posameznih zdraviliških podjetij ponuja več možnosti za dvig konkurenč­ nosti destinacije. Meni, da regionalni pristop omogoča celovito ponudbo skozi partnerstvo zasebnega, javnega in civilnega sektorja. Slovenski turizem dobrega počutja se mora več povezovati, biti bolj inovativen in znati bolje iz- koristiti svoje naravne danosti, bi lahko strnili pogovor o tem, kje je wellness v Avstriji in kje v Sloveniji. UREDNISTvo@SLOVENIA-TOURISM.51 Kako bi ocenili potencial wellness in- dustrije? Zdajšnje stopnje rasti evropskega wellness trga se ne bodo več nadaljevale, ampak bodo zgolj ostale na visoki stopnji. Kje na evropskem wellness zemljevidu je Avstrija i11 kje želi biti leta 2010? Videti je, da bo Avstrija odigrala res pomem- bno vlogo, še posebej s svojo močno iniciati- vo »Avstrija, evropska destinacija dobrega po- čutja«, pri čeme r pa je tudi potrebno upošte- vati, da so bile storitve na tem področju že pred tem precej konkurenčne . V zadnjih nekaj letih je Avstrija v indu- strijo dobrega počutja veliko investira- la. Ali je pri tem svojo vlogo odigrala tudi država? Velike investicije je s svojimi programi in fi- na nčnimi stimulacijami res podprla vlada. V prihodnosti tovrstnih ve likih investicij ne bo več. Lahko rečem, da je trg zadovoljen . Eden izmed ciljev v Avstriji je razvoj raz- ličnih wellenss klastrov. Kaj to pomeni? Osnovna ideja je dobiti ideje in inspiracijo iz komplementarnih področij in industrij, kot so farmacevtska in kozmetična industrija, univer- ze in drugi. V osnovi gre za sodelovanje in do- seganje sinergičnih uči nkov. Vsi moramo pris- pevati k institucionalizirani komunikaciji in od tega tudi nekaj imeti. Kako je s standardi v Avstriji na tem področju? Na splošno je mogoče reči, da so standardi vi- soki. Oblikuje in nadzira jih Avstrijsko združe- nje zdravilišč (Austrian Spa Association), da- nes pa Besi Wellness Ltd (nekdanja Austrian Wellbeing Destination) . Kje vidite potencial Slovenije? Slovenija je pred kratkim dobila novo oziroma pivo razvojno strategijo wellness produkta, kar je seveda pomembno izhodišče. Sicer pa me- nim, da slovenska zdravilišča in ponudniki do- brega počutja ne izkoriščajo dovo lj svojih na- ravnih danosti, ki jih imajo, in se predvsem koncentrirajo na aktivnosti pod streho, manjka tudi kreativnosti v oblikovanju programov. Ob- staja veliko možnosti za razvoj in nadgrajevanje njihovih konkurenčnih značilnosti (vpelje.vanje in uporaba posebnih naravnih zelišč, tretmajev ipd). Avstrija je na primer zelo dobro izkoristila in razvi la svoje ti pične produkte in storitve, kot so zdravilna ze lišča, tradicionalne kopeli, tradi- cionalne kmečke savne iz 16. stoletja in podob- no. Mislim, da so Avstrijci precej inovativni na tem področju, k čemur zagotovo prispeva dol- ga t uristična trad icija. So pa Avstrijci tudi precej odprti za alternativnem oblike wellnessa, kot je na primer ezoterika in komplementarni medi- cinski sistemi (TCM, Ayuiveda in podobno). Od tu tudi ustanovitev Fakultete za management zdravja (na kateri je dr. llling tudi predsednik za raziskovanje in svetovanje). ., ~- ~·-. . "'! : -.~--1~,,_.:.,,~ -:;✓-~:UOlJ'-YOIIJU ;:,mu ILluščili nekaj zani- mivih podatkov in številk iz analize well- ness trga (vir je Strategija razvoja well- ness produ!li- kovalca doživetja. Med možne tematike sta vključila zgodovino, religijo, modo, politiko, psihologi- jo, filozofijo, fizični svet, popularno kulturo in lepe umetnosti. Razvila sta pet načel v razvoju teme za doživetje: 1. Princip, ki spreminja gostov občutek za realnost, 2. Največji dobiček prinašajo teme, ki popolnoma spremenijo posameznikov občutek za realnost, 3. Posebnost tem je doživetje prostora, časa in materije, 4. Močne teme ustvarjajo več prostorov v enem prostoru, 5. Tema doživetja mora biti skladna s podjetjem, institucijo, ki postavlja doživetje. Poudarjata, da je potrebna izvirnost, da je doživetje že slabo opravljena storitev in da je potreb- no najprej prilagoditi dobrine in proizvode, če želimo vstopiti v ekonomijo doživetij. V drugem poglavju, ki sta mu dala enoten naslov Poživljajoče doživetje, predstavljata piramid- ni model zadovoljstva, žrtvovanja in presenečenja gosta, ki oblikuje nepozabno doživetje, hkra- ti pa prestavita delo kot gledališče, kjer zaposleni v stikih s strankami in gosti postanejo gle- dališki igralci. Avtorja predstavita delovno mesto kot gledališki oder in ga poimenujeta pred- stavitveni model, kjer vsak od igralcev igra svojo vlogo, preko odgovornosti, predstavitev in organizacije dela. Zanimivi sta dve trditvi, ki sta postavljeni v ospredje, in sicer: 1. Uspeh doživetja (predstavitve) temelji na izboru pravih ljudi, ki pravilno odigrajo svoje vloge ter 2. Ljudje prevzemajo različne vloge, vendar odigrajo kara~rje, ki morajo biti združljivi s celot- nim ansamblom. V tem delu tudi razvijeta piramidni model rasti ekonomske vrednosti preko odrs.kega doživetja. Preko izvlečkov proizvodov in dobrin ter njihovega prilagajanja storitvam ter odrskim doživetjem predstavita avtorja preobrazbo strankinega razmišljanja, ki je pomembna za uspeh doživetja. V zadnjem delu drugega poglavja avtorja navajata pomembnost modrosti pri iskanju vloge podjet- ja v svetu prireditev in ekonomije doživetij. Hkrati trdita, da brez modrosti ljudje težko dosežejo želene cilje. Predstavljata tudi piramidni model ekonomske vrednosti in vredne inteligence s tem, da vsaki ekonomski vrednosti dodelita primerno oznako inteligenčne vrednosti, ki so značilne za posamezno ekonomsko vrednost: proizvodi • hrup • dobrine • podatki • storitve • informacije • doživetja · znanje • preobrazba · modrost. Če povzamemo, lahko rečemo, da sta s knjigo avt?rja ujela bistvo trenutnega povpraševanja in pričakovanj potrošnikov in postopno predstavila p,,sanje, ki lahko pomaga vsaki organizaciji ali instituciji pri oblikovanju in prodaji nepozabnih doživetij. Kontaktna oseba za knjižnično izposojo: Lidija Seljak, TURISTICA Portorož (tel.: 05 617 70 18, e-pošta: lidija.seljak@turistica.edu) ;:.-:: Izobraževanje v sklopu programa med belgijsko vlado Slovenijo - vabljeni tudi partnerji STO V letošnjem letu bodo na Slovenski turistični organizaciji potekala izobra- ževanja v sklopu programa med belgijsko vlado in kandidatko za EU, to- rej Slovenijo, izvajalo pa jih bo belgijsko podjetje Opima Facto. Prvo izo- braževanje je potekalo od 23. do 26. februarja 2004 za predstavnike STO, na njem pa smo prevetrili vsebine Strategije trženja slovenskega turizma 2003-2006 in primerjali vsebine s t.i. »Strategic Plan far Tourism and re- creation far the Green Belt around Brussels 2003-2007«, poleg tega pa smo pridobili nova znanja na področju brendinga. Izobraževanja bodo v letošnjem letu kar številna, namenjena pa bodo tudi ključnim partnerjem STO. Pokrite bodo naslednje teme: 1. Event management (20. do 22. april) 2. Presentation skills (1. do 3. junij) 3. Project management (13. do 15. julij) 4. Market communication and promotional tools (7. do 9. september) 5. Market segmentation and Market Definition (16. do 18. november) Več informacij v zvezi s prijavo na delavnice na • karmen.novarlic@slovenia-tourism.si WTO konferenca o novih bendih v hotelski Industriji - Salnt Petersburg, 25. do 28. april 2004 Kratka poslovna sporočila STO STO je uvedla pošiljanje kratkih sporočil (newslettrov) · v prvi fazi za strokov- no domačo javnost, v kratkem pa tudi za novinarje (v obl iki mesečnih novic). S temi vsebinami bo STO redno obveščala svoje partnerje o aktualnih stati· st ičnih podatkih in raziskavah ter analizah s področja turizma, o razvojnih in trženjskih dokumentih, o sejemskih in borznih nastopih, o aktivnostih pospe- ševanja prodaje in odnosov z javnostmi, o pripravi in izidu promocijsko infor- mativnih materialov, o razpisih in zakonodaji s področja turizma in o številnih drugih aktualnih aktivnostih in trženjskih priložnostih. Za redno prejemanje se prijavite na poslovnih straneh www.slovenia-tourism.si. Na www.slovenia-tourism.si (poslovne strani STO) najdete celoten priročnik za uporabo celostne podobe Slovenija poživlja. Vrsta prireditev v podporio vstopu Slovenije v EU V okviru kampanje »Slovenija poživlja« STO pripravlja vrsto predstavitev Slovenije, veza- nih na vstop v EU. Tako stare kot nove članice želijo to zgodovinsko prelomnico zazna- movati z vrsto prireditev, na katerih bodo imele osrednjo vlogo predstavitve novih članov. Slovenija se bo predstavljala kot vesel in dinamičen člen evropske skupnosti, ki poživlja in osvežuje. Za ta namen smo na STO v sodelovanju z Uradom vlade za informiranje pri- pravili tipske stojnice z enotno predstavitvijo Slovenije, sam nastop pa bo nadgrajen z animacijskimi liki magičnega gledališča Serpentes ter različnimi glasbenimi skupinami. Skupno bo tako STO v času od 30. aprila do 2. maja sodelovala na več kot tridesetih do- godkih po celi Evropi od Lizbone do Dublina. Predstavitve se bodo nadaljevale še Vmaju, juniju in juliju. V nadaljevanju povzemamo večje prireditve, kjer bo sodelovala Slovenija. 24. april 27. april - 2. maj 2. - 8. maj 1. maj 1.- 3. maj 30. april - 2. maj 30. april - 1. maj 30. april - 1. maj 30. april 2. - 12. maj 30. april - 2. maj 9. maj 9. maj 15. maj - 16. maj London Lisbona Malta La Velleta Dublin Limmerick Bruselj Budimpešta Bratislava Praga Dunaj Grčija Helsinki Stockholm Moskva ~ ;.-,.i.;~ .. ~ .. ~.~- --:-, __ :_ .. ,' Praznovanje širitve EU na FCO (MZZ) Predstavitev novih članic European Village - City Gate Square in Republic - Street - predstavitev starih in novih članic Vstop novih članic v EU - prireditev na osrednjem trgu Obširnejša predstavitev Slovenije v Limmericku Obeleženje vstopa v NATO Day of Accession ob Donavi Praznovanje vstopa v EU Hlavno namestje Dan Evrope - predstavitev na bregu Donave Welcome Europe Heldenplatz Obeležitev vstopa v EU na ladji Dan Evrope v park Esplanadi Praznovanje širitve EU v Kraljevem parku v Stockholmu Dan Evrope, Vasilijevski spusk, Rdeči trg Več informacij na • jana.apih@slovenia-tourism.si Sedmi slovenski turistični forum 20 in 21. maja v Ljubljani Sedmi slovenski turistični forum bo letos potekal 20. in 21. maja v Ljubljani, predvsem v luči destinacijskega menedžmenta. Objavljamo podrobnejši program. Četrtek, 20. maj 2004 08.00 - 09.30 Registracija udeležencev 09.30 - 09.45 Otvoritev foruma 09-45 - 10.15 Turistična politika za leto 2004 z usmeritvami za leto 2005 10.15 - 11.15 Predstavitev rezultatov slovenskega turizma leta 2003 in analiza realizacije postavljenih ciljev STO in usmeritve za leto 2005 in razprava 11-45 - 12.15 Pomen tržne znamke za turizem (Sue \Varren, Locum Destination Consulting, Velika Britanija) ...,_ 12.15 - 12-45 Pomen razvoja destinacijskega menedžmenta kot osnove za povečanje specializacije in prodaje turističnih storitev (uspešni modeli v Avstriji, _ Švici in na Bavarskem) (mag. Werner Taurer, Kohl & Partner Tourismusberatungs GmbH Villach) 12-45 - 13.15 Razlogi, zakaj ni dovolj biti le turistična destinacija (dr. Christoph Engel, Slidtirol Marketing Gesellschaft - Alto Adige Marketing) 15.00 - 15.30 Vloga države za dvig prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije (predstavnik Vlade RS) 15.30 - 16.30 Predstavitev akcije tržnega komuniciranja »Slovenija poživlja« (STO in lmago) 17.00 - 17.30 Predstavitev uspešnih primerov trženja destinacije 17-30 - 18.00 A: Povezovanje podjetij kot osnova z4 razvoj destinacijskega menedžmenta - »Panonske Terme« (Dušan Bencik, Terme 3000) B: Trženje produkta s pomočjo destinacijskega menedžmenta (predstavitev inozemskega smučarskega centra) C: Razvoj destinacije ob uspešnem produktu (predstavitev inozemskega zdraviliškega centra) D: Povezovanje majhnih turističnih ponudnikov, kot pogoj za uspešno trženje destinacije - »Smaragdna pot - graditev zaokrožene turistične desti- nacije na območju goriške statistične regije« Oanko Humar, LTO Sotočje) 19.30 Skupna svečana večerja in podelitev nagrade za najboljšo turistično idejo Petek, 21. maj 2004 09.00 - 09.30 Dvig kakovosti turističnih storitev kot pogoj za dvig konkurenčne prednosti Slovenije kot turistične destinacije (mag. Janez Sirše, Nacionalno turistično združenje) 09.30 - 10.00 Predstavitev zmagovalne turistične ideje 10.00 - 11.00 Predstavitev aktualnih turističnih tem in novih turističnih proizvodov v Sloveniji (vezano na destinacijski menedžment) 11-30 - 13.00 Okrogla miza - Pomen pospeševanja prodaje Slovenije na perspektivnih trgih - avio destinacije 13-00 - 13.15 Zaključek foruma Opomba: predavanja bodo prevajana. Kotizacija: 25.000 SIT + DDV Več informacij na • karmen.novarlic@slovenia-tourism.si STO POROCA IN NAPOVEDUJE • TUR!ZEM • 15 Kaj je novega na www.slovenia-tourism.si Pod večpredstavnost so na voljo 30 panoramske slike. Poleg turističnih strani, poslovnih strani in novinarskega središča so zdaj na voljo še »photo library« strani s 1000 fotografijami, namenjene pa so predvsem organizator- jem potovanj in ostalim poslovnim partnerjem, ki si bodo želeli pridobiti visokoreso- lucijske fotografije direktno s spleta. Obiskovalec portala bo na »photo library« lah- ko dostopa! preko vhodne (intro) strani, kjer je »members. only« zamenjan s »photo library«. Zainteresirano podjetje se bo moralo registrirati, STO-jev PR oddelek pa mu bo poslal geslo, s katerim bo imel dostop do teh fotografij . Akcija »Slovenija poživlja« je v obliki pasic že vključena v posamezne vsebinske pro- duktne sklope, nova » poživljajoča « intro stran bo objavljena v drugi polovici aprila s flesh animacijami. Več informacij na • sandra.jerebi_c~ slovenia-tourism.si Nekaj utrinkov iz 1TB Berlin Slovenski nastop na letošnji 1TB je bil dober: stojnica v ce- lostni podobi Slovenija poživ- lja, dobro obiskana novinar- ska konferenca ter koncert in slovenski sprejem v berlinski filharmoniji, ki je potekal v skupni organizaciji STO in slovenskega veleposlaništva v Berlinu. Sodelovali smo tudi na posebni predstavitvi za mlade, na predstavitvi nove wellness skupnosti sloven- skih, avstrijskih in madžarskih wellness centrov in nenazad- nje - na stojnici sprejeli dele- gacijo poslancev nemškega parlamenta (Bundestag), ki so člani parlamentarnega odbora za turizem. OR) Slovenija v avstrijskem parlamentu 17. marca je v avstrijskem parlamentu potekala predstavitev Slovenije, ki jo je slovensko turistično predstavništvo na Dunaju organiziralo skupaj z avstrij- sko-slovensko družbo in slovenskim veleposlaništvom na Dunaju. Iz Sloveni- je je sodelovalo 8 podjetij (f erme 3000, Terme Maribor, Terme Čatež, Krka Zdravilišča, Istrabenz/Hoteli Morje, Sava/GH Toplice Bled, Zavod za turizem Ljubljana, Radenska). Prireditev so pozdravili najvišji avstrijski politiki, pred- sednik parlamenta Kohl, gospodarski minister Bartenstein, iz Slovenije pa je zbrane nagovoril minister za evropske zadeve, Janez Potočnik. Spodaj od leve proti desni: avstrijski evropski poslanec Caspar Einem, av- strijski gospodarski minister Martin Bartenstein, slovenski minister za evropske zadeve Janez Potočnik in generalni direktor STO Bojan Meden Od leve proti desni: slovenski generalni konzul iz Celovca Jure Zmavc, direktor predstavništva STO na Dunaju Jan Cigle- nečki in generalni direktor STO Bojan Me- den. V ozadju Slovenija poživlja ;111, ZADNJA STRAN • TUR!ZEM • 16 -✓• '~ Slovenijo ledc:n·.k· , odn1k po ~ultu r nih tlogodkth Slovenija poživlja s prireditvami STO je izdala nov prospekt prireditev v Sloveniji v letu 2004, prvič v takšni obliki. Predstavljene so vse najpo- membnejše prireditve, tako z opisom kot tudi s pri- vlačnimi fotografijami. Prireditve so v osnovi razdelje- ne po letnih časih, posebno mesto pa pripada 1000 letnici Bleda. Nova blagovna znamka Life Class Holdinška družba istrabenz, d.d. in Hoteli Palace sta na spletnih straneh skupine Istrabenz predstavila ,c;._e- lostno grafično podobo blagovne znamke hotelov Life- Class. LifeClass je ime blagovne znamke nastajajoče mednarodne verige hotelov. Prvi, ki si bo ponosno na- del celostno podobo te blagovne znamke po otvoritvi leta 2005, bo Grand hotel Palace. Deloskop - tedenski vodnik po kulturnih dogodkih Kulturne prireditve so končno dobile svoj podroben in priročen tedenski vodnik. V obliki Deloskopa ga je s koncem februarja začela izdajati časopisna hiša Delo. Prve tri številke so bile brezplačne, sicer pa je redna cena izvoda 300 SIT. Vsekakor je kultura in prireditve pomemben segment turističn·e podobe, a vseeno je na mestu razmišljanje, da bi ta vodnik (brez katerega se nič ne zgodi, kot se pozicionira) vključeval tudi informacije o turističnih dogodkih in prireditvah. Celotna slovenska kolesarska ponudba na ogled v prestolnici Slovenski turistični infonnacijski center STIC v Ljubljani je bil zadnji teden marca prizorišče prvih tematskih dni »Kolesar- jenje v Sloveniji«, v okviru katerih so lokalna turistična ob- močja iz cele Slovenije prvič skupaj predstavila kolesarsko ponudbo na svojih območjih (12 turističnih območij vseh slovenskih regiD. Gre za zanimivo promocijsko priložnost, zato še enkrat opozarjamo, da program dogodkov in pred- stavitev v STIC-u dobite pri petra.garin@ljubljana-tourism.si. Sadar Vuga arhitekti dobili idejno zasnovo ureditve starega Hotela Palace Istrabenz Hoteli Portorož d.o.o.,-,ki, vodi investicijski projekt obnove starega Hotela Palace v Portorožu; je decembra 2003 razpisal vabilo za sodelovanje na natečaju za idejno zasr-io- vo ureditve starega Hotela Palace. Na natečaj so bili vablje- ni prof. Boris Podrecca, Cox Architects and Planners, Heinz Flattinger, dipl.ing.arc., Sadar Vuga arhitekti, Spazio futuro group, Omnia arching, Ljubljana in arhitekturni biro Ravnikar Potokar, odzvali pa so se štirje. Tako je bila izmed štirih natečajnih del razpisana prva nagrada podeljena natečajne­ mu delu, ki ga je izdelal Sadar Vuga arhitekti. Predstavljeno natečajno delo v najvel ji meri upošteva koncept programske pestrosti hotela, kar paJie osnova za marketinško pozicioni- ranje hotela in njegovo• uspešno trženje. Trenutno investitor vodi pogajanja za sklenitev pogodbe o izvedbi projektiranja celotne obnove starega Hotela Palace, celotna projektna do- kumentacija pa bi morala biti izdelana najkasneje do sredi- ne junija, kar bi naj omogočilo pričetek rušitveno - gradbe- nih del v mesecu septembru ali oktobru 2004. Ugodno po Carnioli Zavod za pospeševanje turizma Blegoš, L TO Kokra in Kam- nik so se združili in skupaj pripravili knjižico Ugodno po Carnioli, v kateri so zbrali turistično ponudbo na Škofjeloš- kem, Kranjskem in Kamniškem območju ter jo nadgradili s kartico ugodnosti, ki imetniku omogoča neomejeno koriš- čenje ugodnosti tri leta - vse do 31. decembra 2006. Knji- žica obsega 40 strani, na katerih je na kratko predstavlje- no zaokroženo turistično območje Carniole-dežele dožive- tij - s predlogi izletov ter predstavitvijo 57 ponudnikov, ki nudijo storitve s popusti. .-•~~. Bi radi popili kavico, postreženo v slogu 19. stoletja - mogoče bo v doživljajskem muzeju V portoroškem Avditoriju so predstavili projekt doživljajskega muzeja turizma, ki bi pomenil tako za Portorož kot za Slovenijo novo turistično privlačnost. Avtorja projek- ta in ustanovitelja zavoda Turistum sta dol- goletna zbiratelja starih predmetov, pove- zanih s turizmom in hotelirstvom, Tomi Brezovec, predavatelj na Turistici, ter foto- graf in publicist Slobodan Simič Sime. V doživljajskem muzeju turizma si bo mogo- če ogledati, kakšne kovčke so imeli naši turistični predniki, kako so se zabavali, se vozili s hidroplani ipd. Poleg razstavljenih predmetov pa bo mogoče obiskati tudi re- stavracijo, kjer bodo obiskovalcem postregli v slogu 19. stoletja, se s pomočjo tridimen- zionalne digitalne tehnologije popeljati po obali iz starih časov, splezati na Triglav ... Zamisel je bila z navdušenjem sprejeta tako s strani turističnega gospodarstva kot s stra- ni lokalnih skupnosti. Lokacija še ni dokončno izbrana, depo bodočega muzeja pa že vse- buje okoli 15 tisoč eksponatov. Turistične organizacije, ki imajo kakršnakoli gradiva, ve- zana na razvoj turizma in hotelirstva (od prospektov in plakatov do opreme hotelov in re- stavracij), se lahko obrnejo na avtorje (tomi.brezovec@guest.arnes.si). Janez Fajfar v družbi kraljice Margarete in admirala Nelsona , Pretirana hvala in priznanja ga spravljajo v zadrego, pa vendar ne more ostati spregleda- no, da je direktor Vile Bled Janez Fajfar januarja letos kot prvi Slovenec prejel častno priz- nanje londonskega župana in naziv »Citizen of London«, v jubilejnem letu (1000 let Ble- da) pa bo prejel tudi občinsko priznanje za svoj prispevek v blejskem turizmu. Naziv svo- boden londonski meščan bi nekoč pomenil, da je oproščen plačila davkov, danes pa bi lahko po londonskih ulicah mirno peljal ovce na trg. S častnim nazivom Citizen of London mu župan osrednjega dela Londona Robert Gerard F'v,ch sporoča, da je pristal v družbi odličnih, skupaj z dansko kraljico Margareto in admiralom Nelsonom. Hotel Mons se temeljito pripravlja na otvoritev - tudi piarovsko Vodstvo Hotela Mons je marca prvič uradno v javnosti predstavilo projekt novega Hotela Mons, prvega "design hotela" v Sloveniji. Hotel s štirimi zvezdicami nastaja ob zahodni ljub- ljanski obvoznici (izvoz Brdo) in bo svoja vrata odprl sicer »šele« v prvih dneh letošnjega septembra (vrednost investicije je ocenjena na 15 milijonov evrov, poslovni hotel pa bo ponujal 114 udobnih in moderno opremljenih sob in tri apartmaje). O ekipi smo pisali že pred časom (prosta mesta razpisujejo tudi na spletu), na www.hotel-mons.com pa je že kar nekaj časa mogoče izvede- ti praktično vse (kar pa ni ravno mogoče reči o Domina Grand ~-=--=-===~~ :f :::-..:.:::=-.:::::=--====--=- Medi a Hotelu, ki bi naj sicer vrata odprl že februarja 2004) . Kdo Kam kje • Na 10. seji skupščine delničarjev družbe Hoteli Mo~e. d.d. so lastniki potrdili predlog o preoblikovanju družbe v holdinško družbo in povečanju kapitala na primarnem trgu. Finna družbe HOTELI MORJE, delniška družba, PORTOROŽ se spremeni in na novo glasi HOTELI MORJE, holdinška družba, d.d. Turistični holding Skupine Istrabenz bo vodila štiričlanska uprava. Predseduje ji mag. Niko Trošt, sicer član uprave holdinške družbe Istrabenz, njeni člani pa so mag. Edvard Lesnik, Tomo Čeh in Matevž Marc. Glavne dejavnosti Holdinške družbe Hoteli Morje bodo sicer holdinško obvladovanje odvisnih turističnih družb, izvaja- nje ključnih strateških poslovnih funkcij in razvoj, vendar prehaja v krog pooblastil nove uprave tudi operativno poslovanje Hotelov Morje, d.d., ki so doslej združevali hotela Slo- venijo in Riviero, kongresni center in Wai Thai wellness center. Dosedanji direktor družbe, Marino Antolovič je že pred nekaj meseci prevzel vodenje novo ustanovljene družbe Istra- benz Hoteli, d.o.o., katere glavna naloga je vodenje projekta obnove starega Hotela Pala- ce v Portorožu in priprave na njegovo uspešno poslovanje. Poleg kapitalskega preobliko- vanja je pomembna tudi organizacijska zasnova novega turističnega holdinga, kjer se bodo izvajale najpomembnejše poslovne funkcije za vse odvisne družbe (in projekte) in sicer marketing in prodaja, razvojna funkcija, strateška nabava, upravljanje s kadri in izobraže- vanje, poslovne finance, računovodstvo, kontroling, menedžerski infonnacijski sistem, upravljanje projektov, investicije ter upravljanje blagovnih znamk in standardov. • V januarju in februarju je uredništvo TUR!ZMA sklicalo Uredniški odbor in Uredniški svet Kdo so člani, lahko preberete spodaj v kolofonu. . -~ ....... ·...: :- "" -~~!'!!1111""',..·~Ni--, ... -.,.;: TURIZEM · lnformJtivno glasilo Slovenske TuristilnC' OrgJni1acije ·- lzda,Ja s10Venska turistii~/organizacija, WTC. Dunajska 156, 1000 Ljubliana • Tei: ot/589-18'41. E-mail: info~ slovenia-tourism.si - Glavna in odgovorna urednica: MiS.1 Nov;ik - Oblikovanje in priprava za ~sle lmprimo d.o.o. - Tisk: ČukogrJf, Postojna. • Ministrstvo 1a kulturo RS je izdalo odlotbo, da se glJsilo TUR!ZEM vpiše v evidenco javnih glasi l pod zaporedno številko 1382 - Glasilo je brezplaCno. • Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia-tourism.si Clani Uredniškega sveta: Ministrstvo ,a gospodarstvo (mag. Darja Radie), Urad vlade za informiranje {Nada Serajnik). Gospodarska 1bornica Slovenije (mag. Cveto Stantič), Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije lHe!ena Schlamberger), Univerza v Ljubljani · Ekonomska faku lteta {dr. Tania Mihalič), Visoka šola za turizem Turistika (mag. Aleksandra Brezo\lec). Višja šola za turizem Bled Uana $pec). Višja šol.1 za gostinstvo in turizem Maribor (mag. Helena Cviktl, strokovn jak s področja tri- nega komuniciranj,, (dr. Zlatko J,1ntič). predstavnika turističnega gospodarstva Uanez Pergar in Zdravko Potivalšek), predstavnika Slovenske turistične organi,acije (Bo jan Meden. MBA in mag. Maja Pak). • Člani Uredniškega odbora (notranje članstvo v se- stavi STO): Boj.1n Meden, mag. Maia PJk, l1tok Altbauer, Jernej Za jec, MJjda Dolenc, Tinkara PJvlovtiC, Janez Repanšek, Jan Ciglenečki in Boris Bajielj.