Pregledni članek / Review article Slovenska pediatrija 2023 | 209 Izvleček Razširjen votli sistem sečil (angl. urinary tract dilatation, UTD) je ena najpogostejših najdb na ultrazvočnem pregle­ du med nosečnostjo. Čeprav so prirojene nepravilnosti sečil (angl. congenital anomalies of the kidney and urinary tact, CAKUT) pred rojstvom otroka in po njem pogosto brezsimp­ tomne, imata njihovo odkrivanje in optimalna obravnava prenatalno in po rojstvu otroka zelo velik klinični pomen, saj so med najpogostejšimi vzroki končne ledvične odpovedi pri otrocih. Različne izraze za opis UTD (hidronefroza, pielek­ tazija, kaliektazija, pelvikaliektazija, uronefroza itd.) danes opuščamo. Dosedanje različne definicije stopenj UTD pre­ natalno in postnatalno, ki med različnimi strokovnimi zdru­ ženji niso bile poenotene, so vodile v različne klinične prakse glede sledenja in obravnav ploda in otroka. To je dodatno oteževalo uporabo UTD kot napovednega dejavnika pri plo ­ du in pri novorojenčku. Najnovejša klasifikacija prenatalne in postnatalne UTD temelji na multidisciplinarnem dogovo­ ru različnih združenj in različnih specialistov, ki obravnava­ jo otroke z UTD pred rojstvom in po njem. Sistem omogoča enotno razvrstitev UTD na skupine z natančno opredeljenimi ultrazvočnimi parametri, enotno terminologijo, vrednotenje razmerja med prenatalno UTD in postnatalno UTD, končno diagnozo in napoved tveganja za klinično pomembno nep­ ravilnost sečil. Ključne besede: klasifikacija razširjenega votlega sistema sečil, prirojene nepravilnosti sečil. Abstract Urinary tract dilatation (UTD) is one of the most common findings on antenatal ultrasound. Although congenital anomalies of the kidney and urinary tract are often asymp­ tomatic, their detection and optimal follow-up prenatally and postnatally are of great clinical importance, as they are one of the most common causes of end-stage renal disease in children. Other terms used in the past to describe UTD are now abandoned. Until now, different definitions of prena­ tal and postnatal UTD grade, which were not unified among different professional associations, led to different clinical practices in the management of fetuses and children with UTD. In addition, the use of UTD as a prognostic factor took time and effort. The most recent classification of prenatal and postnatal UTD is based on a multidisciplinary consen­ sus of several associations and various specialists. It ena ­ bles uniform classification of UTD into groups with precisely defined ultrasound parameters, uniform UTD terminology, better evaluation of the relationship between prenatal and postnatal UTD, and final urological diagnosis. It enables a correlation between UTD grade and the risk of clinically sig­ nificant congenital anomalies of the kidney and urinary tract CAKUT, with possible worse outcomes. Keywords: classification of urinary tract dilatation, congen­ ital anomalies of the kidney and urinary tract. Klasifikacija razširjenega votlega sistema sečil Classification of the urinary tract dilatation Katarina Meštrović Popovič, Tanja Kersnik Levart Slovenska pediatrija 4/2023.indd 209 08/11/2023 14:24 210 | Slovenska pediatrija 2023; 30(4) Uvod Z uporabo ultrazvoka (UZ) v nosečnos­ ti lahko odkrijemo prirojene nepravil­ nosti ploda, med katerimi so prirojene nepravilnosti sečil (angl. congenital anomalies of the kidney and urinary tra­ ct, CAKUT) med najpogostejšimi (1–3). Ugotavljamo jih pri 1–2 % vseh noseč­ nosti, kar v Sloveniji s povprečno 20.000 rojstvi na leto pomeni 200–400 novo­ rojenčkov s CAKUT (4). Odkrivanje in optimalna obravnava nosečnice/ploda in novorojenega otroka s CAKUT imata zelo velik klinični pomen, saj so CAKUT med najpogostejšimi vzroki (30–60 %) končne ledvične odpovedi pri otro­ cih (5). Najpogostejša najdba pri plo­ du je razširitev votlega sistema ledvic (angl. urinary tract dilatation, UTD), ki je lahko enostranska ali obojestranska, vzroki zanjo pa so lahko zelo različni. Najpogosteje gre pri UTD za prehodno fiziološko razširitev (50–70 %), sledijo pieloureterna stenoza (PUS) (10–30 %), vezikoureterni refluks (VUR) (10–40 %), ureterovezikalna obstrukcija/megaure­ ter (5–15 %), multicistično displastična ledvica (2–5 %), zaklopka zadnje sečni­ ce (1–5 %) in druge (6). V svetu obstajajo različne klinične pra­ kse glede sledenja in obravnave ploda in otroka z UTD ter tudi različne kla­ sifikacije UTD (7 – 11 ) . V se našteto še zdaleč ni optimalno, saj se o isti stva­ ri pogovarjamo v različnih jezikih, kar onemogoča enotno povezanost med stopnjo UTD in njenim kliničnim pome­ nom oz. kliničnim izidom (potreba po kirurškem zdravljenju, izid glede led­ vičnega delovanja). Slednje onemogo­ ča tudi izdelavo enotnih priporočil za obravnavo otrok z UTD glede na njeno stopnjo, ki bi temeljila na z dokazi pod­ prti medicini. Prav zaradi poenotenja klasifikaci­ je UTD je bil leta 2014 sprejet multidi ­ sciplinarni dogovor osmih stro kovnih združenj in različnih specialistov, ki obravnavajo otroke z UTD pred roj- stvom in po njem. Dogovor je predsta­ vil enotno klasifikacijo UTD, podal enotno terminologijo, dogovor o med­ sebojni komunikaciji in enotnem poro­ čanju ter predstavil priporočila za obravnavo otrok z UTD glede na njeno stopnjo (12). V preglednem prispevku predstavljamo enotno klasifikacijo UTD, kot jo predla­ ga omenjeni multidisciplinarni dogo­ vor. Opisujemo uporabnost enotne klasifikacije UTD, medtem ko algoritem obravnave otrok z UTD predstavlja­ mo v posebnem poglavju »Algoritem obravnave otroka s sumom na prirojene nepravilnosti sečil« in ga na tem mestu namenoma ne obravnavamo. Enotna klasifikacija razširitve votlega sistema ledvic, kot jo predlaga multidisciplinarni dogovor Leta 2014 je bila v publikaciji Journal of Pediatric Urology predstavljena in pre­ dlagana zadnja klasifikacija UTD (12). Gre za enotno metodo opisa UTD pri plodu in otroku, pri kateri uporabljamo enotno terminologijo ter točno dolo­ čene UZ parametre, da bi omogočili primerljivost med posameznimi prei­ skovanci in strokovnjaki, ki obravnava­ mo te otroke, ter na ta način omogočili optimalno medsebojno komunikacijo in obravnavo teh preiskovancev. Klasifikacija razširitve votlega sistema Pogoj za enotno klasifikacijo UTD je, da vsi, ki opravljajo UZ, opredelijo enake in vse naštete parametre: • anteroposteriorni (AP) premer led­ vičnega meha (v mm): izmerimo maksimalni premer znotrajledvične­ ga dela ledvičnega meha na prečnih UZ slikah; • razširitev ledvičnih čašic: opredeli­ mo, ali gre za razširitev centralnih čašic ali perifernih čašic; • debelina parenhima: opredelimo, ali je debelina parenhima normalna/ nenormalna; • videz parenhima: opredelimo, ali je videz parenhima normalen/nenor­ malen (ocenimo ehogenost, korti­ komedularno razmejitev, morebitne kortikalne ciste); • sečevod: opredelimo, ali je sečevod normalen/nenormalen (razširitev sečevoda velja za nenormalno, med­ tem ko je prehodno viden sečevod kmalu po rojstvu še normalna najd­ ba); • sečni mehur: opredelimo, ali je sečni mehur normalen/nenormalen (oceni­ mo debelino stene sečnega mehurja, morebitno prisotnost ureterokele in morebitno razširjeno zadajšnjo seč­ nico); • nepojasnjen oligohidramnij: sedmi parameter, ki ga ocenjujemo le pri antenatalni UTD. V Tabeli 1 prikazujemo opis oziroma normalne vrednosti naštetih UZ para­ metrov glede na otrokovo gestacijsko starost (12). Prenatalna klasifikacija razširitve votlega sistema Prenatalno UTD označimo z A (angl. antenataly). Razdelimo jo v UTD z nizkim tveganjem (UTD A1) in UTD s povečanim tveganjem (UTD A2–3). Glede na gestacijsko starost ploda in opis/mere posameznih obveznih UZ parametrov UTD A1 in UTD A2-3 pred ­ stavljamo v Tabeli 2 (12). Klasifikaci­ ja temelji na prisotnosti najbolj resne najdbe. Postnatalna klasifikacija razširitve votlega sistema Postnatalno UTD označimo s P (angl. postnataly). Razdelimo jo v tri skupine: 1. UTD z nizkim tveganjem (UTD P1), 2. UTD z zmernim tveganjem (UTD P2), 3. UTD z visokim tveganjem (UTD P3). Gle­ de na opis/mere posameznih opisanih obveznih UZ parametrov UTD P1, UTD P2 in UTD P3 predstavljamo v Tabeli 3 (12). Klasifikacija temelji na prisotnosti najresnejše najdbe. Slovenska pediatrija 4/2023.indd 210 08/11/2023 14:24 Slovenska pediatrija 2023 | 211 Enotna terminologija Vse doslej uporabljane pojme, ki so opi ­ sovali dilatacijo votlega sistema (npr. hidronefroza, pielektazije, kaliektazije, pelvikaliektazije, uronefroza) naj zame­ nja enoten pojem – razširitev votlega sistema (angl. urinary tract dilatation, UTD) (12). Medsebojna komunikacija Pomembna je medsebojna komuni­ kacija perinatologov, neonatologov, nefrologov, urologov in radiologov. Optimalno naj bi ustno komunikacijo nadgradili z reprezentativnim pisnim izvidom in slikovnim gradivom, ki naj bi ju perinatolog izročil bodočim staršem ali zdravniku, ki bo skrbel za otroka po rojstvu (12). Enotno poročanje Pisni izvid UZ sečil naj zajema vseh šest zgoraj naštetih UZ parametrov, pri plo­ du dodatno še sedmega, stopnjo UTD in diagnozo. Priloženo naj bo tudi najbolj reprezentativno slikovno gradivo (12). Primer: • Sečni mehur je poln, stena gladka, normalno debela, vsebina bistra. • Prevezikalno nista vidna sečevoda. • Ledvici sta na običajnem mestu. • Desna/leva ledvica vzdolžno merita 56/45 mm. • Desni pielon je razširjen/A-P premer pielona je 17,8 mm. Levo ni dilatacije votlega sistema. • Desne ledvične čašice so dilatirane (centralne in periferne). • Debelina parenhima je levo primer­ na, desno stanjšana (difuzno, meri 3–4 mm). • Parenhim izgleda levo normalen, gladkih kontur, desno nenormalen, hiperehogen. Ultrazvočna najdba GS/ob odkritju 16–27 tednov GS ≥ 28 tednov GS po rojstvu (> 48 ur) A-P PP < 4 mm < 7 mm < 10 mm razširitev čašic: – centralne ne ne ne – periferne ne ne ne debelina parenhima normalna normalna normalna videz parenhima normalen normalen normalen sečevod normalen normalen normalen sečni mehur normalen normalen normalen nepojasnjen oligohidramnij ne ne / Prenatalna prezentacija 16.–27. teden GS A-P PP 4–7 mm ≥ 28. teden GS A-P PP 7–10 mm 16.–27. teden GS A-P PP ≥ 7 mm ≥ 28. teden GS A-P PP ≥ 10 mm ↓ ↓ brez razširitve ali centralna razširitev čašic periferna razširitev čašic normalna debelina parenhima nenormalna debelina parenhima normalen videz parenhima nenormalen videz parenhima normalna sečevoda nenormalna sečevoda normalen sečni mehur nenormalen sečni mehur brez nerazložljivega oligohidramnija nerazložljiv oligohidramnij ↓ ↓ UTD A1 NIZKO TVEGANJE UTD A2–3 POVEČANO TVEGANJE TABELA 1. OPIS/NORMALNE VREDNOSTI UZ PARAMETROV GLEDE NA OTROKOVO GESTACIJSKO STAROST. TABLE 1. DESCRIPTION/NORMAL VALUES OF US PARAMETERS ACCORDING TO GESTATIONAL AGE. Legenda: GS – gestacijska starost, A-P PP – antero-posteriorni premer ledvičnega meha. TABELA 2. R AZDELITEV PRENATALNO UGOTOVLJENE RAZŠIRITVE VOTLEGA SISTEMA. TABLE 2. C LASSIFICATION OF THE PRENATALLY DETECTED URINARY TRACT DILATATION. Legenda: GS – gestacijska starost; A-P PP – antero-posteriorni premer ledvičnega meha; UTD – razširitev votlega sistema (angl. urinary tract dilatation). Postnatalna prezentacija > 48 ur A-P PP 10–15 mm > 48 ur A-P PP ≥ 15 mm > 48 ur A-P PP ≥ 15 mm ↓ ↓ ↓ brez razširitve ali centralna razširitev čašic periferna razširitev čašic periferna razširitev čašic normalna debelina parenhima normalna debelina parenhima nenormalna debelina parenhima normalen videz parenhima normalen videz parenhima nenormalen videz parenhima normalna sečevoda nenormalna sečevoda nenormalna sečevoda normalen sečni mehur normalen sečni mehur nenormalen sečni mehur ↓ ↓ ↓ NIZKO TVEGANJE ZMERNO TVEGANJE VISOKO TVEGANJE TABELA 3. R AZDELITEV POSTNATALNO UGOTOVLJENE RAZŠIRITVE VOTLEGA SISTEMA. TABLE 3. C LASSIFICATION OF THE POSTNATALLY DETECTED URINARY TRACT DILATATION. Legenda: A-P PP – antero-posteriorni premer ledvičnega meha, UTD – razširitev votlega sistema (angl. urinary tract dilatation). Slovenska pediatrija 4/2023.indd 211 08/11/2023 14:24 212 | Slovenska pediatrija 2023; 30(4) • Mnenje: UTD P3 – desno, pieloureterna stenoza (PUS)?, levo normalna ledvica. Uporabnost enotne klasifikacije razširitve votlega sistema Enotni klasifikacijski sistem, ki temelji na opisu šestih (postnatalno) oziroma sedmih (prenatalno) UZ parametrov, kot tak v teoriji omogoča enoten opis in gradacijo antenatalne in postnatal­ ne razširitve votlega sistema, primer­ ljivost med vsemi izvajalci UZ preiskav, ki bi jo uporabljali in ki so odgovorni za spremljanje in zdravljenje ploda in otro­ ka z ugotovljeno UTD. V praksi, 8 let od implementacije nove klasifikacije UTD (12), ugotavljamo, da ni vse tako ideal­ no, kot je bilo zamišljeno v teoriji, in da bo potrebnega še veliko truda, morda izboljšav, preden bo jezik vseh specia­ listov, ki smo vpleteni v spremljanje in zdravljenje ploda/otroka z UTD, enak. Opravljene so bile sicer že številne razi ­ skave, v katerih so ugotavljali prednos­ ti nove klasifikacije UTD pred ostalimi klasifikacijami, ki smo jih uporabljali do predstavitve nove klasifikacije leta 2014. Ob njeni uporabi pa so se poka­ zale tudi nekatere njene pomanjklji­ vosti. V nadaljevanju opisujemo tako obstoječe klasifikacije kot tudi novo klasifikacije. Avtorji so v raziskavah pri različnih sto­ pnjah UTD (13–15) opazovali povezavo med stopnjo UTD A in UTD P ter klinič­ nim izidom. Večina (88 %) UTD A2–3 se je postnatalno izkazala kot UTD P2 ali UTD P3. Večja kot je bila razširitev, v manjši meri je prišlo do spontanega zmanjša­ nja ali celo izginotja razširitve in večje je bilo tveganje okužb sečil ter potre ­ be po kirurškem zdravljenju. Poleg teh raziskav so v nekaterih drugih ugotav­ ljali t. i. zanesljivost klasifikacije UTD ter ponovljivost rezultatov pri posame­ znem in različnih izvajalcih UZ preiska­ ve (16–18). V primerjavi z večino drugih dosedanjih sistemov klasifikacije UTD (7–11) je bila nova klasifikacija UTD (12) primerljiva ali celo boljša glede zaneslji ­ vosti in ponovljivosti rezultatov tako pri istem UZ izvajalcu kot pri različnih. Kljub vsem opisanim prednostim nove klasifikacije UTD pa se žal v vsakda­ nji klinični praksi še ne uporablja tako široko, kot bi pričakovali. Najbolj se je uveljavila med pediatričnimi radiologi (59 %), medtem ko jo najmanj upora­ bljajo pediatrični urologi (19 %) (19). Slednji še vedno prisegajo na klasifika­ cijo iz leta 1993, ki jo je uvedlo Združe­ nje za fetalno urologijo (angl. Society for Fetal Urology, SFU) (9), in to kljub dokazani boljši zanesljivosti in pono­ vljivosti nove klasifikacije UTD (16–18). Podobno je presenetljiv tudi podatek Susona in sodelavcev (20), ki so pri pregledu strokovne literature o obrav­ navi otrok z UTD v letih 2017–2019 ugo ­ tovili, da je le 6 % raziskav uporabilo novo klasifikacijo UTD (12), medtem ko je bila klasifikacija SFU (9) uporablje­ na pri 37 % raziskav in klasifikacija, ki sloni na anteroposteriornem premeru ledvičnega meha (8), pri 33 % raziskav. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da pri 20 % raziskav raziskovalci niso upora­ bili nobenega klasifikacijskega siste­ ma UTD. Znano je, da je za implementacijo vsa­ ke novosti potrebnega veliko truda, potrpljenja, edukacije in energije. Ena­ ko velja tudi za novo klasifikacijo UTD, za katero nekateri menijo, da je preveč zapletena. Da bi bila edukacija o novi klasifikaciji UTD bolj enostavna in s tem njena implementacija bolj učinko­ vita, so Maizels in sodelavci (21) izde­ lali računalniško aplikacijo, ki služi kot učno orodje za lažje učenje klasifikaci­ je UTD. Prepričani smo, da je prednosti nove klasifikacije UTD precej več kot pomanj­ kljivosti in da bo sčasoma zaživela šir­ še. Vsi, ki obravnavamo otroke z UTD, se trudimo za njeno redno uporabo. Zaključek Enotni sistem klasifikacije UTD omogo­ ča usklajenost med različnimi zdravni­ ki, ki obravnavamo otroke z UTD, torej standardno terminologijo za diagnozo in enotno klasifikacijo UTD s šestimi natančno definiranimi ultrazvočnimi parametri (pri plodu še s sedmim). Dosedanje izkušnje z uporabo tega sistema so v skladu s stopnjo klinične pomembnosti izida, kot izhaja iz UTD klasifikacije. Dosledna uporaba poenotenega siste­ ma klasifikacije UTD na ravni prenatal­ ne in postnatalne obravnave omogoča boljše vrednotenje razmerja med pre­ natalno UTD in postnatalno UTD ter končno urološko diagnozo, kar je bilo doslej ob uporabi različnih klasifikacij­ skih sistemov UTD zelo oteženo. Le popolna, dosledna in široka raba novega klasifikacijskega sistema UTD bo omogočila primerjavo, korelacije in tudi napoved izida bolezni glede na stopnjo UTD ter potrditev ali dopolni­ tev trenutnega algoritma obravnave otrok z UTD, ki je še vedno precej ohla­ pen in prepuščen klinični presoji ustre­ znega specialista. Literatura 1. Melo BF, Aguiar MB, Bouzada MC, Aguiae RL, Perei - ra AK, Paixao GM, et al. Early risk factors for neonatal mortality in CAKUT: analysis of 524 affected newborns. Pediatr Nephrol 2012; 27: 965–72. 2. Mizuno R. Increase in male fetal deaths in Japan and congenital anomalies of the kidney and urinary tract. Reprod Toxicol 2010; 30: 405–8. 3. Queisser-Luft A, Stolz G, Wiesel A, Schlaefer K, Spranger J. Malformations in newborn: results based on 30,940 infants and fetuses from the Mainz congen- ital birth defect monitoring system (1990–1998). Arch Gynecol Obstet 2002; 266: 163–7. 4. Dosegljivo na: http://www.stat.si/StatWeb/Field/ Index/17/95 5. Harambat J, van Stralen KJ, Kim JJ, Tizard EJ. Epi - demiology of chronic kidney disease in children. Pedi - atr Nephrol 2012; 27: 363–73. 6. Nguyen HT, Herndon CD, Cooper C, Gatti J, Kirsch A, Kokorowski P, et al. The Society for Fetal Urology consensus statement on the evaluation and manage- ment of antenatal hydronephrosis. J Pediatr Urol 2010; 6: 212e31. 7. Ellenbogen PH, Scheible FW, Talner LB, Leopold GR. Sensitivity of gray scale ultrasound in detecting urinary tract obstruction. Am J Roentgenol 1978; 130: 731e3. 8. Grignon A, Filion R, Filiatrault D, Robitaille P, Hom- sy Y, Boutin H, et al. Urinary tract dilatation in utero: classification and clinical applications. Radiology 1986; 160: 645e7. 9. Fernbach SK, Maizels M, Conway JJ. Ultrasound grading of hydronephrosis: introduction to the system used by the Society for Fetal Urology. Pediatr Radiol 1993; 23: 478e80. Slovenska pediatrija 4/2023.indd 212 08/11/2023 14:24 Slovenska pediatrija 2023 | 213 10. Riccabona M, Avni FE, Blickman JG, Dacher JN, Darge K, Lobo ML, et al. Imaging recommendations in paediatric uroradiology: minutes of the ESPR work- group session on urinary tract infection, fetal hydrone - phrosis, urinary tract ultrasonography and voiding cys- tourethrography, Barcelona, Spain, June 2007. Pediatr Radiol 2008; 38: 138e45. 11. Onen A. An alternative grading system to refine the criteria for severity of hydronephrosis and optimal treatment guidelines in neonates with primary UPJ- type hydronephrosis. J Pediatr Urol 2007; 3: 200e5. 12. Nguyen HT, Banson CB, Bromley B, Compbell JB, Chow J, Coleman B, at al. Multidisciplinary consensus on the classification of prenatal and postnatal urinary tract dilatation (UTD classification system). J of Pediatr Urol 2014; 10: 982–99. 13. Bratina P, Kersnik Levart T. Clinical outcome is associated with the urinary tract dilatation classifica- tion system grade. Croat Med J 2020; 61:246–51. 14. Zhang H, Zhang L, Guo N. Validation of “uri- nary tract dilation” classification system: correlation between fetal hydronephrosis and postnatal urological abnormalities. Medicine 2020; 99: e18707. 15. Kaspar CDW, Lo M, Bunchman TE, Xiao N. The antenatal urinary tract dilation classification system accurately predicts severity of kidney and urinary tract abnormalities. J Pediatr Urol 2017; 13: 485.e1–e7. 16. Chow JS, Koning JL, Back SJ, Nguyen HT, Phelps A, Darge K. Classification of pediatric urinary tract dilation: the new language. Pediatr Radiol 2017; 47: 1109–15. 17. Nguyen HT, Phelps A, Coley B, Darge K, Rhee A, Chow J.S. 2021 update on the urinary tract dilation (UTD) classification system: clarifications, review of the literature, and practical suggestions. Pediatr Radiol 2022; 52: 740–51. 18. Paldugu S, Vasudeva A, Poojari VG, Machado NM, Roopa PS, Hegde N, et al. Associations, follow up data, and postnatal outcome of antenatally diagnosed uri- nary tract dilatation - five- year single tertiary center experience from South India. J Pediatr Urol 2023; 19: 89.e1–89.e8. 19. Gray MC, Zillioux JM, Varda B, Herndon ADA, Kurtz MP, Chow JS, et al. Assessment of urinary tract dilation grading amongst pediatric urologists. J Pediatr Urol 2020; 16: 457.e1–e6. 20. Suson KD, Preece J. Do current scientific reports of hydronephrosis make the grade? J Pediatr Urol 2020; 16: 597.e1–e6. 21. Maizels M, Braga L, Gong EM, Liu D, Meade P, Nel - son LaTD, et al. “1 voice”: learn urinary tract dilation (UTD) classification to assess fetal & newborn urologi - cal ultrasound findings. J Pediatr Urol 2017; 13: 559–62. prim. dr. Katarina Meštrović Popovič, dr. med. (kontaktna oseba / contact person) Otroški oddelek, Splošna bolnišnica Celje, Celje, Slovenija katarina.mestrovic.popovic@probo.si prof. dr. Tanja Kersnik Levart, dr. med. Klinični oddelek za nefrologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija prispelo / received: 29. 9. 2023 sprejeto / accepted: 16. 10. 2023 Meštrović Popovič K, Kersnik Levart T. Klasifikaci- ja razširjenega votlega sistema sečil. Slov Pedia- tr 2023; 30(4): 209-213. https://doi.org/10.38031/ slovpediatr-2023-4-09. Slovenska pediatrija 4/2023.indd 213 08/11/2023 14:24