Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :-■ ■ ■ Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 nirocnikov:- Jjj \1E0 GLAS ARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. 'jj The only Slovenian daily j§ »n the United State« s- Issued every day. except gj -: Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4C87 CORTLANDT. Entered as Second. Class Hatter, September 21, IMS, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress oT March 3, 187®. TELEFON PISARNE; MS7 CORTLAND^ NO. 181. — ŠTEV. 181. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 4, 1914. — TOREK, 4. AVGUSTA, 1914. VOLUME ZZn —i LETNIK ITni Nemčija v ofenzivi proti Franciji in Rusiji. 75.000 mož francoske armade v Alzaciji. Angleška vlada pričela z mobilizacijo. Vroči spopadi ob srbski meji- NEMCI SO ZASEDLI TRI MESTA NA RUSKEM POLJSKEM. ANGLIJA MOBILIZIRA, VOJNE PA ŠE NI NAPOVEDALA. PARLAMENT NAJ ODLOČUJE. PROTI FRANCOSKI MEJI PRODIRAJO TRI NEMŠKE ARMADE. NEMŠKE VOJNE LAD I JE OESTRELJAVAJO TRD-NJAVO LIBAVO. PRVI VOJNI JETNIKI. 100,000 MOŽ V LUX 3MBURGU. Avstrija in Srbija. SRBI NAMERAVAJO VDRETI V BOSNO IN POZVATI TAMOŠNJE PREBIVALCE K U3TA-JI. ČRNOGORCI OBSTRELJUJEJO RAZ GORO LOVČEN BOK O KOTORSKO. — GRŠKA BO OSTALA NEVTRALNA, ČE BO IZPOLNILA BOLGARSKA PREDPISE POGODBE, SKLENJENE V BUKAREŠTU. STALIŠČE ITALIJE. Zadnja poročila. Strašna vojna, ki ho spremenila celo Evropo v velikansko bo-jisrV, ho .je pričela. Nemške čete so včeraj prekoračile rusko mejo in zasedle več mest na Ruskem Poljskem. Nemška bojna ladija ' Augsburg' je obstreljevala rusko vojno pristanišče Lihavo. ki je začel^ na vey mestih goreti. Nemška vlada je podala včeraj izjavo, da je vdrlo 75,000 Francozov v Alzacijo. čeravno vojna *e ni napovedana. Angliji je začela s splošno mobilizacijo, ako-ravno se še ne ve. če se ho udeležila vojne. Vlada je celo zadevo I repiiHtila parlamentu. Berlin, Nemčija. 3. avgusta. — Pozno zvečer j«' bilo izdano vladno naznanilo, da so nemške čete pri Čire vdrle v francosko ozem-lje. S tem se je začela vojna, ne da bi bila formalno napovedana. Berlin, Nemčija. 3. avgusta. — Nemški poslanik v Parizu je dobil naročilo, da naj zahteva svoje listine od francoske vlade in naj takoj odpotuje nazaj na Nemško. London, Anglija. 3. avgusta. Tri nemške armade, ki sestoje iz 22 »rmadnih zborov prodirajo v treh ločenih kolonah proti Franciji. Vsega skupaj je preko en miljon mož. Iz Pariza poročajo, da so Nemci prekršili nevtralite-to Švice s tem. da so zasedli ^železnico, ki vodi do Bazcla. Paris, Francija, avgusta. — Nemški ulanci so napadli francosko trdnjavo Croix, na so bili po hudpm boju vrženi nazaj. Na obeh straneh je patllo preeej vojakov in častnikov. Berlin, Nemčiia, 3. avgusta. — Nemška armada je začela prodirati proti Rusiji. Prvi bataljon 1.V>. infanterijskega regimenta je danes prekoranl mejo in zasedel mesto Kališ na Ruskem Poljskem. Neki drugi oddelek se je baje spopadel z Rusi ipri Rensinu. Ob meji se vrie med prednjimi stražami neprenehoma spopadi. Vojno ministrstvo je dobilo danes popoldan brzojavko, da je 7.">.000 francoskih vojakov vdrlo južno od Bel ford a v Nemčijo. NemAke mejne patrulje, so jih roskuiale zapoditi nazaj, pa se jih ni posrečilo. Vrhovno poveljstvo jim je poslalo tri armadne zbore nasproti. Odločilna bitka se ho v kratkem vriila. Vest, da je dospel 8. nemški armadni zbor sestoječ iz 100,000 mož v Luxemburg in zasedel železniško progo. *e potrjuje. Stockholm, Švedsko, 3. avgusta, — Blizu Alandskega otočja se je vršila včeraj bitka med ruskim in n* mik i m brodovjem. Neka maka kriiarka je tako poškodovana. da at je morala umakniti nazaj v pristanišče. 3. av gual a. — Brni zbor. ki imeli danes zborovanje in baje zagotovili državnemu kancelar-ju. da mu ne bodo v nobenem o-ziru nasprotovali. Do danes opoldan je zapustilo nad 400,000 Nemcev Pariz. Veliko izmed njih je takih, ki so pustili vse svoje premoženje in odšli. Preko meje so se dvignili štirje nemški zrakoplovi in odpluli proti Parizu. Avstrija in Srbija. Dunaj, Avstrija, 3. avgusta. — Tukajšnje časopisje poroča, da se ob reki Drini v rac vroči boji med srbsko in avstrijsko armado. Srbi so na več mestih prodrli avstrijske mejne straže! Kakšne so izgube, se ne more dognati, ker so vse brzojavke pod strogo kontrolo. Nis, Srbija, 3. avgusta. — Avstrijci so se začeli umikati nazaj, ker so vso pozornost obrnili proti Rusiji. Iz zanesljivega vira je znano, da niso niti na enem mestu prekoračili srbske meje. izvzet je seveda Helgrad. toda mesto je premalo utrjeno, da bi se mogla ustavljati taki armadi kot je avstrijska. Srbi nameravajo vdreti v Bosno in tam provocira-ti revolucijo. Njih prvi namen je. da si osyoje Bosno in Hercegovino. London, Anglija, 3. avgusta. Neki avstrijski kapitan, ki j«* do-spel preko Benetk v Rim., je sporočil, da so ( rnogorci začeli obstreljevati Boko Kotorsko. Dose-daj niso imeli še nobenih uspe hov. Atene, Crško, 3. avgusta. — Pod predsedstvom kralja Konšta-tina se je vršila včeraj seja ministrskega sveta. Pri tej priliki se je sklenilo, da bo ostala (irska nevtralna, dokler bo izpolnjevala Bolgarska vse one predpise, katere določa pogodba, sklenjena v Bukareštu. Ce se le malo pregreši proti pogodbi, bo zgrabila Crška takoj za orožje. Dunaj, Avstrija, 3. avgusta. — Avstrijsko poslaništvo odločno zatrjuje, da niso v vojni'med Srbijo in Avstrijo začeli Avstrijci prvi sovražnosti. Avstrijski vojaki so začeli šele potem obstreljevati Belgrad, ko so napadli Srbi nekaj avstrijskih prevoznih ladij. Belgrad je precej poškodovan. Velika večina prebivalstva je zapustila mesto in se podala v sredino dežele. Italija proklamirala nevtralnost. Rim, Italija. 3. avgusta. — Ita-Ijanska vlada je danes izdala sledečo izjavo: — Italjansko inini-sterstvo je sklenilo, da l>o ostala J talija nevtralna. Državljane se poživlja, da naj strogo izpolnu-jejo vse tozadevne prednise. Ne glede na to, je vlada vseeno ooklieala pod orožje rezerviste iz j&JSKI, lUtaariške re- bodo pripravljene za slučaj mobilizacije. Pariz, Francija, 3. avgusta. — Italjanska vlada je danes formalno obvestila Francijo, da bo ostala nevtralna. Šef italjanskega generalnega štaba se je danes posvetoval z generali in admirali kaj naj stori Italija, če bi bila prisiljena za«'->. ti z vojno z eno ali drugo države. Rusija in Nemčija. Nemško vojaštvo je. zavzelo mesto (Vnstohov, v katerem .je svetovno znan samostan istega imena. V nemških rokah je tudi rusko mesto Kališ, ki ima 20,00o prebivalcev. Allensteic, Nemčija. 3. avg. — Do pozne ure zvečer so se vršili na meji raed rusko in nemško ka-valerijo spopadi. Kolikor se je zamoglo dosedaj dognati, je padlo na obeh straneh kakih 40 vojakov. Nemci so vjeli 17 Rusov. Novorosik, pristanišče ob Črnem morju. 3. avgusta. — Ruske oblasti so danes zaplenile nemški parnik "Atlas" in prepeljale vse moštvo, kot vojne jetnike na suho. London, Anglija, 3. avgusta. V Berlinu so zadržali carieo-ma-ter M arijo FeJorovno ki je bila namenjena iz Angleškega v Pe-trograd. Vlada ji je dovoli'-se lahko vrne nazaj ali se pa poda v Koda n j. dočim je na Rusko-pod nobenim pogojem ne puste. Vojno stanje. Pariz. Francija, 3. avgusta. — Po današnji kabinetni seji je proglasil predsednik Poincare nad Francijo in Alžirom, vojno stanje. Jutri se sestane parlament. — Poročila, ki naznanjajo, da je nemški poslanik že zapustil Pariz. so neresnična. Poslanik se nahaja še vedno v Parizu in nikomur znano, kdaj bo odpotoval. Po noči so krožili-nad mestom aeroplani in z žarkometi razsvetljevali okolico. Ceste so kakor izmrle. Avtomobilov vozi le malo. ker je vlada poklicala skoraj vse šoferje pod orožje. Mleko in druga živila vozijo v mesto vojaški vlaki. Jutri bo vlada določila najvišje cene za hrano in druge potrebščine. Časopisi so dobili potrebna navodila glede priobčanja \ojnih poročil. Vsi, oni mladeniči, ki so se odtegnili vojaš am dolžnostim, se lahko vrnejo nazaj. ne da hi bili kaj kaznovani. Po mestu se govori, da bodo Anic rikanci osnovali poseben oddelek, bo šel prostovoljno na vojno proti Nemčiji. Princ Roland Bonaparte, ki star že 56 let, je prosil predsednika Poincare-a. če ga hoče sprejeti v francosko armado. V Parizu so aretirali več sumljivih oseb. Velika Britanija prod odločitvijo. London, Anglija, 3. avgusta. nanje zadeve, je danes v poslanski zbornici naznanil, "da je dal Franciji zagotovilo, da bo angleška mornarica z vsemi sredstvi, katera ima na razpolago varovala francosko obal in francoske la-dije v slučaju, da bi nemška mornarica započela sovražne korake." Rekel pa je nadalje, da je dano na razpolago zbornici, da sklene, kako stališče naj zavzame Anglija v sedanjem evropskem sporu. Izjavil je nadalje, da se ni obvezala Anglija za ničesar drugega kot za diplomatično posredovanje. Naprosil je zbornico, naj pretehta krizo s stališča angleških interesov, angleške časti in obveznosti. "Kadar se bo objavilo dokumente s«* bo videlo, kako odkritosrčno smo skušali obvarovati mir", je dostavil. Na vprašanje glede obveznosti Velike Britanije je rekel Grey: "Do včeraj nismo imeli nika-kih drugih obveznosti kot diiplo-matično podporo. Za časa Algeci-ras krize se me je vprašalo, če bomo dali oboroženo pomoč. Takrat sem rekel, da ne morem ničesar obljubiti, dokler ne. bo cela javnost soglašala s korakom vlade. Ničesar nisem obljubil, a obema. francoskemu in nemškemu poslaniku sem izjavil, da bo javno mnenje v Angliji za Francijo, ako bi se slednji vsililo boj." Ta del govora je sprejela zbornica z burnim odobravanjem. Grev je tudi rekel, da bi Angleži ne mogli mirno gledati, ako bi kako tuje brodovje prišlo v angleški kanal ter pričelo bombardirati francosko obal. Rekel je, da se angleško mornarico mobilizira : Francosko brodovje se nahaja v Sredozemskem morju in severna obal Francije je popolnoma nezavarovana. Ako r.ride kako inozemsko brodovje. zapleteno v hoj s Francijo, ter bombardira nezavarovano obal, potem ne moremo mirno gledati. Včeraj zvečer sem dal francoskemu poslaniku zagotovilo. katero sem že zgoraj navedel. To zagotovilo potrebuje odo-brenja zbornice, a ni nikaka napoved vojne. Domnevam, da ne bo nemško brodovje napadlo severne obali Francije, ako se ob-vežemo, da ostanemo nevtralni. (irev je nato omenil nevtralite-to Belgije ter rekel: '"Naši interesi so danes prav tako močni kot so bili leta 1H70. Svoje obveznosti moramo vzeti za prav tako resne kot je storil takrat filadstone. Ko se je pričela mobilizacija, sem brzojavno vprašal nemško in francosko vlado, ali se bo varovalo belgijsko nevtraliteto. — Francija je odvrnila, da bo varovala nevtraliteto. ako bi je druga sila ne »prekršila. Nemški minister za zunanje zadeve je sporočil, ds ne more preje odgovoriti, dokler se ne posvetuje s cesarjem in državnim kan-celarjem. Namignil pa je, da najbrž ne ho mogoče dati odgovora, ker bi se s tem razkrilo načrte nemške vlade. Grey je nato prečital brzojavko belgijskega kralja, v kateri prosi slednji za diplomatično intervencijo, s katero naj bi se varovalo neodvisnost Belgije. Andrew Boner Law, vodja opozicije, se je gorko zavzemal za vlado, kar je izzvalo viharje odobravanja. , Rezervisti. Včeraj zvečer je odplul iz new-yorakega pristanišča uemški parnik "Kronprinz Wilhelm". Na krovu je imel veliko število avstrijskih r^ervistov. Takoj, ko je zaoustil pristaniški krmar parnik, je dal kapitan povelje po-gasniti vse luči. Dosedaj še nikdo ne ve, kje se bodo potniki izkrcali. Pred odhodom so bili * pieri ne legitimacije ni smel nikdo nai|f|_J_ L_x. krov. Na parniku je baje 11,000 11203 11066 P0H18gatl ton premoga, iz česar je razvid- no. da namerava ostati dalj časa na vodi kot ponavadi. Kapitan ima :;>ar zapečatenih listin, kate-| re mora izročiti prvi nemški boj-(ni ladji, ki io sreča na poti. Ne-J kateri pripovedujejo, da so parnik tako po odhodu zaznamovali s posebnim znamenjem, ki pomenja. da bo stopil takoj ko pride v Evropo v sanitarno službo. To je seveda le neosnovano govorjenje brez vsake podlage. Demonstracije v New Yorku. Kakih 200 Nemcev je korakalo včeraj po Broadwavu pred urad nemškega konzula na Bowling Green, pelo po poti "Die Wacbt am Rhein" ter kričalo "Hoeh Kaiser!" Ljudje so se zbrali na 14. cesti in Broad\vav-u ter korakali od tam do City Hall. Dasiravno niso imeli dovoljenja, jih je pustila policija pri miru. Prepovedala pa jim je zborovanje ob Franklin spomeniku. Od City Ilall se je pomikal sprevod pred uredništvo nekega nemškega lista in od tam pred konzulat. Na Battery Place so se jim pridružili avstrijski rezervisti. ki so oblegali avstrijski konzulat in hojaželjni mladeniči so imeli nato posvetovanje. Ljudje. ki hi radi nazaj, so povečini brez dela ter bi radi rrišli zopet domov, kljub nevarnosti, ki jim I ret i. Vsi konzulati delajo "overtime" česar gotovo niso vajeni. Razna poročila. Dunaj, Avstrija. 3. avgusta. — " Reichspost" je dobila iz Zofije brzojavko, da ni bila Srbija dovolj pripravljena Vna vojno. Takoj. ko so se sovražnosti začele, so se pokazali pri srbski armadi veliki nedostatki. V Zofiji ni nikomur nič znanega, da Črnagora obstreljevala Hoko Kotorsko. London, Anglija. 3. avgusta. Angleška mornarica bo že jutri zjutraj mobilizirana in popolnoma pripravljena na vojno. Rezerviste so poklicali nazaj, še predno je izdal kralj tozadevno proklainaeijo. Rim, Italija. 3. avgusta. — V Italiji je položaj skrajno kritičen. Angleško in francosko brodovje kaj lahko zagospoduje v Sredozemskem morju, kar bi bilo v vseh ozirih slabo /a Italijo. London, Anglija. 3. avgusta. Pred vladno palačo je priredilo danes zvečer več tisoč oseb navdušene demonstracije. Vse časopisje se zavzema za Francijo in zahteva, da naj angleška vlada pride na pomoč. Canada se pripravlja. Ottawa, Out., 3. avgusta. — Vlada je zapovedala mobilizirati kraljeve mornariške rezerve, o-snovati trideset polkov, podmini-rati (pristanišče v Halifaxu, patru-lirati ob železniških yrogah. Obrežno stražo je prevzela križar-ka "Niobe" ker je dobila vtada poročilo, da krožita ob canadski obali d Ve nemški križarki. Pristanišče (Quebec, nad katerem je bilo že včeraj proglašeno vojno stanje, je zasedlo ^jaštvo. Brez posebnega dovoljenja ne sme noben :pamik v luko. Na svetilnikih ob obrežju so pogasujene vse luči. Canade ne sme zapustiti 'noben avstrijski državljan. Naslednik Viviani-ja. Pariz, Francija, 3. avgusta. — Gaston Doumergue, bivši ministrski predsednik, je sprejel povabilo ministrskega predsednika Viviani-ja. naj stopi v njegov kabinet kot minister za zunanje zadeve. Mornariški minister Gau-thier bo odstopil iz zdravstvenih razlogov ter bo stopil na njegovo mesto Victor Augagneur. Na tisoče jih protestira. V Pilsen Parku v Chicagu, 111., se je vršilo včeraj zvečer zborovanje, katerega se je vdeležilo Amerikancem v Evropi. V Evropi zaostale Amerikance se bo na zvezne stroške prevedlo nazaj v Ameriko DOVOLJENA SREDSTVA. -o— Položaj v Mehiki. Proti glavnemu mesto. Konstitucijonalisti se približujejo glavnemu mestu od treh strani. Glavna sila. Za "reševalno" ekspedicijo je na razpolago dosti parnikov pod ameriško zastavo. Washington, D. ('.. 3. avgusta. Predsednik Wilson je naprosil danes kongres, naj takoj dovoli $2f>0,000 za prevoz Ainerikancev, ki so zaostali v Evropi ter ne u i-rejo sami n.'.zaj. Za prevoz se ne bo pod nobenim pogojem porabilo bojnih in drugih ladij mornarice. Gle-.le tega vprašanja sta se danes domenila tajnika Bryan in Daniels. Stroški bi bili namreč preveliki in raditega se bo najelo trerovske pa mike. Ameriškim konzulom v državah, ki so zapletene v hoj. se je naročilo, naj pozovejo Amerikance. naj se nikar ne oddalji jo preveč od obrežja. Kakih sto Ainerikancev se nahaja na ms kem ozemlju. Urad v državnem department!! je bil danes preplavljen z brzojavkami in denarnim' pošiljatvami za Amerikance, ki se mude v inozemstvu. V Evropi se nahaja tudi okrog .">0 kongres-nikov in to dejstvo je v prvi vrsti napotilo vlado, da je započeln z akcijo. Kongres je nato dovolil svoto katero je bil predlagal predsednik. Amerikanei. ki bodo rorišli na ta način domov, bodo morali, ako le mogoče, vrniti vladi nastale stroške z obrestmi vred. Revolta v Italiji. Vlada se boji revolucijonarnega socialističnega gibanja, ki je precej močno. A rt uro Ca roti. član italijanskega parlamenta, ki se mudi že 2 meseca v New Yorku. je izjavil, da zadržuje italijansko vlado pred vojno ediuole strah pred so-eijalisti. Kot nadaljni vzrok za nevtralnost Italije smatra Ca rot i narod-no-gospodarsko tekmovanje med Avstrijo in Italijo glede trga v Aziji ter dejstvo, da vidi prebivalstvo v Avstriji starega so vraž nika italijanske neodvisnosti. Italijanski soeijalisti bi na vse kriplje nasprotovali vojni in to dejstvo je najbrž napotilo italijansko vlado, da je rroglasilo nevtralnost Italije v sedanjem sporu med velesilami. S prolaše-njem nevtralnosti pa je tndi konec trozvezi. katero so smatrali za najboljšo garancijo v Evropi. Potres na Jamaici. Kingston, Jamaica, 3. avgusta. V mestu Kingstonu se je pojavil danes zjutraj močan potres. Povzročena škoda ni velika in tudi izgub človeških življenj ni obžalovati. proklamacijo socijalistične stranke proti vojni in govorniki so v angleškem, slovenskem, češkem, ogrskem, hrvaškem in nemškem jeziku protestirali proti vojni ter povdarjali solidarnost zatiranih vseh narodov. Cena žitu padla. Chicago, IU., 3. avgusta. — Na tukajšnjem trgu je cena žitu znatno padla. Zadnje dni je dospelo v mesto 3,345,000 busljev pšenice, dočim -se stara zaloga ceni na trideset milijonov buš- 70,000 MOŽ. | V celem šteje armada konstituci-jcnalistov 70,000 mež, ki so dobro oboroženi. j Mexico City, Mehika. 3. avgu-jsta. — Konstitueijonalisti se od I tleh strani počasi približujejo glavnemu mestu. Cleiieral Jesus Carranza je pričel v nedeljo iz j Tepe j: del Rio pohod proti jugu in general Obregon stoji s 15.000 j možmi pri Acambara ter namerava prodirati skozi Toluca. J a San Luis Potosi so odšli proti Qneretaru trije vlaki s konstitu-. cijonalisti. Pričakuje se, da bo odposlal provizorični predsednik Carbajal neoficijelnega odposlanika k Villi. da posreduje v interesu mirila Vlada upa. da bodo kmalu nastopile redne razmere, dočim je ob-! činstvo zelo pesimistično. Saltillc, Mehika. 3. avgusta. —i Na povelje generala Camw^^^x pričelo 70.000 dobro oboroženih konstitncijonalistov s pohodom proti glavnemu mestu. Povelje je bilo izdano po brzojavni konferenci, katero je imel Carranza z generalom Obregonom v Quereta-ro. Obregon je sporočil, da se je njegova divizija in ona generala Gonzales koncentrirala pri Irapu-ato ter da šteje sedaj skupna sila 60.000 mož. Obregon in Gonzalea sta pričela nato s pohodom proti Pachuca, ki je najbližje važnejšo mesto na poti proti Mexico City. Irapuato so zavzeli konstitueijonalisti po ostrem boju dne 20. julija in dne 31. julija je porazil general Blanco 2000 mož brojeČo četo federalcev, ki je stala deset milj iztočno od Irapuato. Fede-ralei so izgubili 200 mož in tudi izgube konstitncijonalistov so znatne. Trideset pristašev Iluerte je dospelo včeraj v New York s par-nikom "Buenos Aires'". Namenjeni so v Španijo ter je med njimi največ častnikov federalno armade. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-dragačijo, bodemo pravočasno poročali na tem mestu. Tvrdka Frank Sakser. POZOR POŠILJATELJEM DE-NARJA! B^ One, ki žele poslati domov denar, obveščamo, s tem, DA POD NOBENIM PO-GO JEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne dela kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI PO« SLOVAN JE. KAKOR HITRO se ttAMgfiTi IZBOLJŠAJO, BOMO OB* vestuj ROJAKE PO. tom Časopisja. , "GLAS NARODA" » (Skjtcnk Daily.) o ____J Owned and published by the Rovenic Publishing Co. va i*wrporfttioo ) HANK SAKSER, President. JANKO PLESKO, Secretary. I GUIS BENEDIK, Treasurer. of Business of the corporation and ■ddreu«« of above omcerii : •ft XJTtlandt Street, Borough of Man-bat tan, New York City, N. Y. X« rjio leto velja list za Ameriko in Kanado........................13.00 pol leta....................... 1.60 ** teto ta mesto New York........ 4.00 ** pol leta za mesto New York ... 2.00 Yvropr z* v»<; leto...........4.50 " ' " pol leU............. 2.55 r .....Četrt leta............ 1.70 A3 NAROPA" izhaja vsak dan svzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" I' Voice of the People'*) •-a mč ever? day except Sunday« tai Holidays. Subscription yearly $3.<10. M**ftiaeinent on agi w^natrt. Do-r« podpi-a in oaobnosti m ne priobčujejo. ffe.-tr u*' blagovoli pošiljati po — Money Order. Iti spremembi kraj« naročnikov preji cec( da se nam tudi prejirtf« Vraliiče naznani, da hitre?« najdemo naslovnika. Lkso som in pošiljatvam naredite ta naslov: •glas naroda*- * U Cortland t St., New York City. TelefuC 4b'97 Cortlandt. Svetovna vojna. \f i Evropa je srce sveta. Pozornost celega K"eta je obrnjena na Evropo in vsako nepriliko, ki se zgodi tam. se občuti po celem avetu. In sedaj! Zapletena je v največjo vojno, kar jo je kedaj videl svet. Nikdar si niso še stale nasproti take množice oboroženih mož, nikdar ni še bilo pripravljenih toliko topov, bojnih ladij, brzostrelnih pušk in drugega o-rožja, da širijo smrt in razdejanje, da razdprejo in zdrobe v k.ir se j<* dogotovilo in izvršilo v desetletjih mirnega in vsi rajnega dela. Z vso silo so bruhnila na dan stara nasprotstva, stare rivalitete so si* zopet pojavile in po cestah Pariza odmevajo klici: "A Berlin! A Berlin!" Vzemimo razmerje meti Fran eijo in Nemčijo. Leta 1870—1871 so premagale združene nemške države Francijo. Vsled poraza pri Sedariu. j« izgubil Napoleon 111. krono in ustanovljena je bila republika. Francija je morala od stopiti Alzacijo in Lorensko ter plačati pet milijard vojne odškodnine. Že staro sovraštvo med Francozi in Nemci je dobilo takrat nove hrane in želja po osve ti, po revanai. ni nikdar izumrla v srcu francoskega patriota. Večkrat s<* je že glasilo, da bo prišlo med obema državama do vojne in ta trenutek je napočil sedaj. Čudno pri tem je le to. da se je Francozom takorekoč potisnilo meč v roko, ker so pričele nemške čete z ofenzivo brez oficijelne napovedi vojne. Kaditega se že sedaj povsem upravičeno očita Nemcem zavratuost, ker so hoteli Francoze presenetiti. S svojega stališča imajo seveda Nemci prav. Boriti se bodo morali na tri strani ter so navezani edinole na pomoč Avstrije, ker je vrgla Italija zavezništvo čez plot in se prav nič ne toriga za svoja zaveznika. Glasi «e, da koraka proti francoski meji 1,000,000 nemških vojakov, s katerimi hoče Nemčija streti odpor Francije, nakar bo lahko posvetila večji del svojih moči Rusiji, opasnejši sovražnici. Kako se bo končala vojna med Francijo in Nemčijo, ne more nikdo vedeti. V primeri z letom 1870 je Francija sedaj boljše pripravljena ter se gre za ugled celega na-, roda. dočim se je šlo takrat le za Napoleona III. in njegovo piška-vo cesarstvo. Veliko se ugiba, kako bo izpadla vojna med Nemčijo-Avstrijo in Rusijo. Da bosta dali obe zavez-piči Rusiji dosti opravka, je razvidno na ^rvi pogled. Glede iz-vežbanosti in častniškega materi-O&la se Rusija ne more meriti obema zaveznicama. Rusiji je treba pripisati v dobro le iz vrat-ni materijal, katerega ima v svojem navadnem vojaku. Ce bo xtnagal, bo zmagal le priprosti vojak, n« pa vodstvo. Stališče Anglije je lahko um i ozira na značaj An ša Anglija vedno poslati v ogenj koga drugega, ki naj se bori za njene interese. V sedanjem slučaju se gre Angliji za nadvlado na morju in rada ali nerada bo morala prijeti za orožje. Zadnja poročila pravijo, da vlada med Nemčijo in Anglijo faktično vojno stanj«' in da so se že pričele sovražnosti. Plaz. ki se je odtrgal v Sarajevu, ko sta počila dva strela ter uničila življenje avstrijskega prestolonaslednika in njegove soproge, grmi sedaj proti dolini, razdirajoč, uničujoč. Brezumno oboroževanje, v katerem so se kosali evropski narodi, je obrodilo krvave sadove. Na stotisoče življenj bo uničenih, cvet mladine bo ostal na bojiščih, jokale bodo vdove, sirote, jokali stariši za si-nom-edineem. za prehraniteljem. ter tuge in_ bolesti ne ho ne konca ne kraja. In zakaj vse to? Dopisi. Pueblo, Colo. — Delavske razmere so še dosti dobre, toda vseeno je še veliko ljudi brez dela. Za enkrat še ne svetujem nikomur sem hoditi, ker se delo ne dobi, in je še takoalitako dovolj brezposelnih. Delavske razmere se gotovo ne bodo nikdar tako /.boljšale, da bi imeli vsi ljudje delo. Društev imamo precej, ki spadajo k različnim Jednotam in Zvezam. Najstarejše je društvo sv. Jožefa K. S. K. J., ki je imelo 24. julija svojo veselico. Ker je bil zelo lep dan, se je zabave udeležilo veliko število rojakov. Za postrežbo je bilo izvrstno preskrbljeno. Škoda, da ni bilo }Iike < 'egareta, ker bi lahko napravil izvrstno kupčijo s sladoledom. Piknik bi se imel vršiti že 19. julija, pa je bil vsled slabega vremena preložen. Čeravno mi ni natančno znano, se mi vendar zdi, da je prišla precejšnja svota denarja v blagajno. Novoustanovljeno društvo Sloga prav dobro napreduje. Staro je komaj par mesecev, pa ima vendar že lepo svoto v blagajni. Društvo plačuje proti asesmentu 75 centov na mesec $G tedenske podpo re. Razentega plača tudi za pogrebne stroške $85. Rojaki, zanimajte se malo bolj za to preko-ristno društvo in pristopajte, dokler je še čas! Nekateri so še sedaj tako malo razsodni, da pravijo: "Kaj mi hoče društvo, saj dosedaj nisem bil še nikoli bobi n.*' Taki šele potem vedo, kaj je društvo, ko jih zadene kaka nesreča ali pa zbole. In če tak rojak umre, morajo drugi zbirati prostovoljne darove, da ga pokopljejo. Prijatelji, pridružite se nam, delajte z nami in videli boste, kaj se da doseči z združenimi močmi! Pozdrav vsem čitate-ljem lista Glas Naroda, ki je po mojem mnenju najboljši slovenski list v Ameriki. — Poročevalec. Tacoma, Wash. — Iz tega kraja so dopisi kaj redki. Delavske razmere so zelo slabe, zaslužimo komaj toliko, da se pošteno pre-živimo. Za delo v gozdih plačajo cd $2 do $3. kdor je pa vajen dela, pa še kaj več dobi. Sedaj nas muči neznosna vročina; ker n< dobimo drugega, se' moramo zadovoljiti z dobro pitno vodo. Sem ne svetujem nikomur hoditi, ker se delo težko dobi. Pozdrav! -A. Udovic. Udovica. — Povest iz 18. stoletja. — Napisal L E. Tomič. (Nadaljevanje.) 'Pozdravite mater!" je rekel Krištof, nevedoč nič pametnejšega v isti hip. Tega ne smem!" je odgovorila Jelena hitro. "Ona ne sme izvedeti, da sem govorila z vami." Zakaj?" se je delal on neveščega in nekaj ga je zabodlo v srce. Gotovo mu je bilo žal, da se mora končati ta razgovor. Ker mama ve, da... jaz..." je pričela jecljati Jelena v največji zmedenosti, z negotovim pogledom in toliko da ni izdala svoje skrivnosti Krištofu... Ni jej bilo treba tega storiti, ker Krištof je sain pogodil, kaj je hotela Jelena povedati... "Idimo, Jelena!" je rekla sestra Judita v najskrajnejšem času, ko je bilo Jeleni že na jeziku, da mu pove, da ga ljubi___Sreča, da je prišla o pravem času, ker kmalu «e je savedla Jelena, ovali svoje- ga čina. Sam Bog jo je poslal! Kaj bi mislil o njej Krištof?... .Mislil bi, da se mu ponuja. Mladost — norost! Plemiča sta se poslovila od dam, zajahala čila konja ter od-dirjala v mesto. "Ti si govoril z Jeleno?" je vprašal Petkovič med potjo. "Da." "Kako ti kaj ugaja? Kaj ne. krasno dekle!" "Res. krasna, tega :»isein še preje opazil." "Torej, bodi pameten! Jelena je ustvvrjena, da postane tvoj>i žena..." "Bomo videli!" je odgovoril Krištof. "Danes j«- nekaj zgodilo z menoj, kar dobro čutim... Videli bomo!" XV. Slava v sv. Ksaveriju je minula. Nekaj dni po tem je vsakdo govoril samo o tem. Oni. ki niso bili v cerkvi, kadar je bil posvečen novi oltar, so šli naslednje dni v cerkev gledat, da se nagle-dajo sv. Margarite z obrazom plemenite Magdičeve vdove, pred katero je klečalo pobožno ljudstvo in molilo k Bogu. Tudi Gita je šla večkrat • po svečanosti v cerkev pomolit k Bogu pri novem oltarju ali pred sliko svoje pa-trone. Potem je postala Gita še da-režljivejša napram jezuitom. Komaj je čakala na priliko, da je mogla storiti kaj v slavo božjo. Videč to. koliko dobrote izkazuje Gita jezuitom, so tudi drugi redovniki potrkali na njena vrata. Prvi so to storili očetje pav-lini iz Remeta ter odnesli bogat dar za svojo eerkev; za njimi so prišli kapueini. frančiškani in ci-stercijanci, in noben ni odšel praznih rok iz Gitine hiše. A se ni bilo tega dovolj; Gita je pričela dajati miloščino sirotam, posebno ob nedeljah in praznikih. Tedaj je za njo hodil efeb in nosil v vrečici srebrnega drobiža, ki ga je delila ljudstvu, da jo je glasno hvalilo in povzdigovalo njeno darežljivost do neba. Patru Pereajiču ni bila po volji ta Gitina darežljivost, posebno napram drugim redovom: radi tega se je zelo jezil nad Gito ter jo nagovarjal, da naj ne postopa nepremišljeno. "Ti ljudje", je govoril G iti, "zlorabljajo samo vašo darežljivost. To so stari redo vi, ki žive že od nekdaj v izobilju, ker vsega imajo dovolj. Gotovo so nevoščljivi našemu kolegiju na sreči, ki smo jo dobili po božji previdnosti od vas. Krivico nam delajo. Mi smo se šele nastanili v tej deželi, a posebno naš kolegij v Zagrebu je zelo reven. Trebali bi Gotalove hiše kakor kosca kruha, tla bi razširili kolegij, pa nimamo niti krajcarja. Ubogi naši udje morajo prebivati po celicah, da je žalost pogledati." "Zakaj mi niste tega že preje povedali, častiti oče?" je rekla Gita. "Nisem se drznil, milostiva go-spa", je odgovoril pater, "ker sem se bal, da bi napačno razumevali moje besede... " "Jaz, ki tako spoštujem vaš red. kateremu sera tako hvaležna... Poslušajte me, častiti oče, hočem, da se kupi Gotalova liiŠa za vaš kolegij... seveda z mojim denarjem." "Vaša darežljivost nima mej", se je priklonil globoko pater. "Skoro se ne upam vsprejeti takega daru." "Vi morate!" je rekla Gita zapovedujoče, kakor da di bi jo bila razžalila skromna patrova pro-tivnost. "Ubogam v imenu našega reda..." "Toda pod enim pogojem. Nihče ne sme zvedeti, da vam darujem jaz." "Popolnoma po naukih svete cerkve", je povzel pater veselo, "naj ne ve levica, kar daje desnica." Gita ni imela toliko gotovega denarja, da kupi Gotalovo hišo, a je hitro našla temu rešitev. Cula je, _ da protonotarjev brat Nikolaj Skrlec želi kupiti njeno dan potrebovali strehe v mestu, kjer bi pozimi stanovali po običaju tedanjih bogatih plemičev. Ko so kmalu nato jezuitje kupili Gotalovo hišo. skoro za isto ceno, za katero je prodala Gita svojo hišo. so pričeli nekaj sumiti in skoro so trdili, da so dobili jezuitje denar od Gite. Bilo je tudi takih, ki so vprašali Gito samo. koliko je resnice na teh glasovih, ali ona je odločno zanikala, da bi bila'kaj dala jezuitom, da bi kupili Gotalovo hišo. Kljub temu so ljudje verjeli, da je dobil rektor denar od vdove, Ta prilika je poučila vdovo, da mora v prihodnje opreznejše postopati. Imela je dve hčeri, za kateri je morala skrbeti, to so govorili vsi. Ce bo še nadalje podpirala javno redove, jej bodo mogli očitati, da dela za propast svoje dece. za katero bi morala skrbeti v prvi vrsti. Prvič v svojem življenju je občutila Gita pomanjkanje denarja. Ker je vedno zajemala iz enega vodnjaka, se je moral tudi ta posušiti. Gita je iskala sredstvo, kako bi skoro prišla do denarja, ki ga je nujno potrebovala, da zadosti svoji nebrzdani ženski častihlepnosti. Imela je drugod posojenega denarja, ki ga je pričela sedaj tirjati. Nekateri so plačali takoj, drugi samo del. a nekateri so jej povedali, — in teh je bilo največ — da sedaj ne morejo ničesar vrniti. Slabe letine, nepretie-hano vojno stanje in kmečki upori so bili izgovori, s katerimi so dolžniki tolažili Gito, da jih naj počaka še nekaj časa. Kar je tem potom dobila denarja, ga ni dala na stran, temveč razdelila med redove, ki so jo vedno prosili za darove. Zato sojo tudi redovi spoštovali in častili. V vsaki samostanski cerkvi je imela Gita svoje najodličnejše mesto, zanjo so darovali večne maše, da jej Bog da še dolgo življenje, zabeležili so vsak njen dar v "iiber memorabilium" svojega reda in jo obsipavali z največjimi zahvalami. Gita se je počutila v tem novem vzduhu čez mero zadovoljno in srečno. Vendar je bilo. nekaj, kar je motilo njeno srečo in pokoj duše. Ne ve se, kako je zvedela, da se je Jelena razgovarjala na samem s Krištofom Domjaničera. V prvi hip jej je bilo, da zbes-iii. Hotela je iti v samostan ter poklicati Jeleno na grozen račun. Do tega ni prišlo, ker se je spomnila prve nesreče, ko je tako grdo postopala z Jeleno. Spomnila se je nečesa drugega. Napisala je kratko pismo Krištofu : "Gospod! Cula sem, da ste se na dan sv. Alojzija razgovarjali na samem iz mojo Jeleno. Sveto ste mi obljubili, da se jej ne boste bližali, pa ste v kratkem času prelomili svojo besedo. Kako se to strinja z vašo plemiško častjo? Prosim vas in opominjam, da se to ne zgodi noben krat več. — Gita Od Krištofa ni dobila nikake-ga odgovora, niti je ni osebno obiskal, da bi jej stvar razjasnil. Pričakovala je eno kakor drugo a spolnilo se ni nobeno. To jo je zelo razjezilo. Čez nekoliko dni je odšla Gita k predstojnici. "Glejte na to, častita mati je pričela Gita s skrbnim glasom nuni, "da se stvar čim preje uredi, ki se tiče Jelene. Ako se vam ne posreči, da bi jo prisilili, da postane nuna, se morda zgodi preje ono, česar se najbolj bojim." Gita je povedala predstojnici ves dogodek, pri čemer je ni pozabila opomniti, da se jej zdi čudno tesno prijateljstvo Jelene s sestro Judito. "Ker sestra Judita, tako se mi zdi", je rekla Gita z veliko nejevoljo, "najmanje misli na to, da bi pridobila deklico za naš načrt. Celo bojim se, da jo skrivaj nagovarja, naj ne gre med nune." Predstojnica je pomirila Gito in jej obljubila, da bo čez par dni zato mislila, da dela predstojiii- ta no vini vplivom, ki te je obsedel v odločilnem momentu. Predno se odločiš, se moraš popolnoma pobožnem preinišljt vanju." "Ne bom nič več premišljevala!" je odgovorila Jelena jezno. "Moraš! Ali si cula? Moraš!" je zavpila nadnjo nuna, razžaljena v svojem ugledu. "Takoj greš v svojo sobo in tam boš tri dni zaprta premišljevala o svoji odločitvi." "Kaj, vi me hočete zapreti?... Kdo pa vas je pooblastil k temu ?" "Tukaj zaukazujem jaz!" "Ne, nikdar! Grem pa svojim potom!" je rekla Jelena odločno ter skočila k vratam, ki jih je naglo odprla ter stekla po hodniku. 1 'Kaj nameravaš, noro kle?" je klicala nuna. Jelena ni odgovorila ničesar, temveč tekla na vso moč po hodniku. Predstojnica, velika m suha ženska, je stekla za Jeleno ter kričala: "Držite jo! Ne pustite je ven!" Nune so se prekasno prikazale iz svojih celic, ker je Jelena že stekla po stopnicah v pritličje na v zako- - hotliiik, ki je vodil do vežnih '/•i L'annr 1 ca samo svojo dolžnost, če jo odlikuje in ž njo lepo postopa. Predstojnica se je celo nadejala, da na ta način pridobi Jeleno, da pride sama k njej povedat svojo trdno željo, da postane nuna. Ali to s«1 ni uresničilo. Morala je slišati, kaj misli o tem Jelena. S težavo se je lotila tega predstojnica in pozvala je Jeleno predse. "Drago dete", je pričela predstojnica z ljubkim in blagim glasom, "ti že tu živiš več mesecev. Povej mi odkritosrčno, če ti ugaja tu?" "Za sedaj mi ugaja", je odgo-"Z;1I)OV(.daja predstojnica*! vorila Jelena preprosto, ne sluteč, na kaj meri predstojničiuo vprašanje. "Za sedaj! A ne bi hotela o-stati tukaj za vedno?" je rekla nuna zelo liesigurno. "Kako mislite to: za vedno?" je vprašala deklica, začudeno j>o-gledavši predstojnico. "No, da bi postala nuna, da .stopiš v naš red." "Jaz ne mislim na to___Moja želja je, da se omožim, da postanem srečna." "Ah. ne govori tako nepremišljeno, drago dete!" jo je prekinila nuna, ki je že postajala nejevoljna. "Ni vsa sreča iiu... Koliko nesrečnih zakonov vraf-je na svetu___" "A vendar hočem poskusiti!" je rekla Jelena odločno. "In če ne moreš, da bi se svobodno omožila ?" je pristavila predstojnica z ostrim glasom. "Kdo mi more zabraniti to?" se je razjezila deklica. "Ne jezi se, dete, tako je, ka-'n0{r0 ^stre. kor sem rekla", je pričela zopet predstojnica z blagim glasom. "Ti se ne smeš omožiti, ker si obljubljena vednemu devištvu." "Jaz?!" je zavpila Jelena. "Ti, da... Ko si bila težko bolna, ko je viselo tvoje življenje na sami niti, te je tvoja mati, v težki skrbi za tvoje življenje, zaobljubila za vedno devištvo." Jelena je prebledela. Prvi hip ni vedela, kaj naj sodi o tem. Zdelo se jej je, da se pogreza v zemljo. Tesno jej je bilo pri srcu. "Bog je uslišai vročo molitev tvoje matere in vsprejel njeno obljubo! Rešil te je smrti, a sedaj si ti na vrsti, da tudi ti izpolniš svoje..." "Ali mene ne veže ta obljuba!"' je zaklicala Jelena z rezkim glasom ter zamahnila z roko. Jeza in ogorčenost sta se jej izražala na objokanem obrazu. "Veže te!" je odgovorila predstojnica.s povzdignjenim glasom "Ti si dolžna izpolniti svete obljubo svoje matere!" "Ne, stokrat vam pravim, da ne izpolnim!... Ah, sedaj vem JeleUa se je ožila ter obstala. Bil je to asesor judieijarne ta-bule Anton Bedekovič. dober pri-umiriti in pokesati ter nekaj dni!jatelj njihove družine, posebno preživeti v pobožnem ureinišlje- njeneera očeta njenega oc-eta. "Kaj je z vami, za Boga?" je ponovil asesor, motreč preplašeno deklico, ki se je strahoma skrivala za njegova ramena. "Hitro od tukaj, hitro! Vse vam povem!" je govorila Jelena v veliki razburjenosti ter vlekla za seboj asesorja. "Hoteli so me zapreti, da bi bila nuna." "Vas? Kdo?" "Predstojnica... Ali kitiva!" "Ne bojte se, jaz sem pri vas. Odvedeni vas k vaši materi!" "Nikdar, ona je vse to zasnovala! Povsod drugam, samo k materi ne!"" je govorila Jelena proseče. "Prav, pojdete pa k meni in de-; moji soprogi. Pri meni se vam ne bo treba ničesar bati", je rekel Jp asesor s pomilovanjem, čeprav še ni vedel, za kaj gre. Asesor je odvedel Jeleno v svojo hišo, kjer mu je vse povedala. Ko je asesor izvedel vse to. je pustil deklico v oskrbi svoji soprogi ter šel takoj h kanoniku Krčeliču. (Pride še.) Neobičajen vriše nadstropju je prebudil debelo vratarico. Držeč ključ v roki. je gledala Jeleno, ki je tekla proti njej. Cula je tudi klic predstojnice, pa je mislila, da se to ne more tikati Jelene, ker še ni bila Obsojen špion. Iz Lvova poročajo: Mihael Ho-v gorenjem j tra, poštni oficiant v Podwoloc-zyski. je I. 1 ?»1:{ poskušal zapeljati več častnikov galiskib garnizij k špionaži za Rusijo. Hotra je bil v zvezi z ruskim generalnoštab-nim stotnikom Nojko. Te dni ^ra je deželno sodišče obsodilo na nuna, pa je uživala večjo svobodo | dve leti težke ječe. Jelena je medtem pritekla dol nespretne portirke, iztrgala jej j ključ iz rok. odprla vrata in v i enem skoku je bila na ulici. "Hvala Bogu!" je vskliknilaj Jelena iz dna duše. "Kaj je z vami, Jelena?" jo je vprašal znan glas človeka, ki je prišel od nasprotne strani. Bogata dedščina. Iz Aseha poročajo: Umrli privatnik Gustav G e i pel je zapustil mestu Asch šest milijonov kron in vse svoje hi.Še in raz; rostrana zemljišči!. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo. Pozor rojaki! hišo na Griču. Imela je še eno govorila z Jeleno odločilno, be- razven te, v kateri je stanovala in ki je bila last njenega moža. Odločila se je prodati hišo in s tem denarjem kupiti Gotalovo hišo. Kupčija je bila hitro gotova. Nikolaj Skrlec je imel mnogo denarja, ki mu ga je prinesla žena, hči vicebana Raucha. Kolikor je zahtevala Gita za svojo lepo hišo, toliko je odštel notar judieijarne tabulc. Ta prodaja ni bila nika-k o rana tajnost v mestu, samo čudili so se, zakaj bogata Magdiče-va vdova prodaja svojo hiso, ko sedo. XVI. Predstojnica je ves dan premišljevala, kako bi se lotila deklice, da jo pridobi za materini načrt. Zapazila je tudi že bila, da je Jelena svojih misli, in da bi bilo najboljše, če poskuša svojo srečo na lep način. Dražilo jo je, da na Jeleno ni več vplivalo njeno vedenje ž njo. Vsa odlikovanja predstojnice in vse njene dobrote je sprejemala tako, kakor da mora biti tako. Vedela je, da njena mati daja ima vetH$*r dve bferi, ki bi vsak mnogo darov samostanu, pa je t največji razburjenosti pod aa- vse... sedaj vem vse!" se je Jelena nasmejala trpko in v joku. "Kaj veš?" "Moja mati je vse to zasnovala— in tudi vem, zakaj." "Ne greši! Tvoja mati je plemenita. angelj v človeški podobi!" je hitela predstojnica vshi-čeno. "Vi ne veste nič, častita mali. prav nič!" je odvrnila Jelena, ki se ni mogla pomiriti. "Jaz vam povem: moja mati se boji, da ne bi postala jaz žena onega, ki ga sama ljubi... Zato me je zaobljubila." "Molči, nesreenica!" je zaklicala predstojniea in jo pograbila za rame. "Hudobni duh te je obsedel, da grešiš proti Bogu in svoji lastni materi!" "Resnico govorim!" se je vedno bolj razvnemala Jelena, pri čemer so jej trepetale vse mišice. "Moja mati je ljubosumna name, ker ljubim moža..." "Ki zate ne mara!" jej je pre-strigla besedo predstojnica z zlobnim nasmehom na licu. Jelena je vstrepetala na vsem telesu; naenkrat se jej je stemnilo pred očmi in toliko da ni izgubila zavesti. 'On... on!" je ječala deklica. -'On, da, Krištof, ne mara zate. Da bi te kaj ljubil, ne bi bil sveto obljubil materi, da se ti nikdar ne približa." Pa se je vendar!" je zaklicala Jelena, katero so ohrabrile zadnje predstojničine besede. Približal se mi je in govoril z menoj, ker jaz ga hočem... da, jaz ga ljubim, čeprav me on ne mara, a nuna ne postanem nikdar, prisegam pri Bogu in pri spominu svojega očeta!" Nehaj, negrečnica!" je zaklicala predstojnica jezno in jej zamašila z roko usta. Nehaj, ker to ti zapovedujem jaz! Rekla si, da ne boš nikdar nana, a jaz ne sprejemam te izjave. To si izgovorila Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno sta vi j an je poslopij, čiščenje zemlje in druge vabljive pretvez^ katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmarske naselbine v Wausaukeej Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že lepo številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Ta( svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in pri jasnem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančneje informs^ cije in mapo tamošnje slovenske farmerske naselbine predno greste kam drugam svet gledatt, ter čas in denar po brezpotrebnen* tratiti. Domača naravna ohijska vina kakor: CATAWBA, IWES, IN CONCORD prodaja Lil- JOSIP SVETE, 1780-&2 E 28th St., Lorain, Ohio Conkord, rudečo vino po____60c. galona, Catawba, belo vino po......80c. galona. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jam čim. Farmer je dandanes najbolj neodvisen človek v Ameriki. SEDAJ STE SLUGA — ZAKAJ NE SVOJ GOSPODAR? Bas Ako ste »e naveličali delati v tovarni ali rovu, ako vam je težko delo vzelo moči in ubilo podjetnost — zakaj ne izpremenite poklica? Zakaj ne postanete poljedelec, farmer? — Zakaj se ne oprimete obdelovanja zemlje, na čistem, zdravem božjem zraku. Znano je, da je danes farmer najbolj neodvisen človek v Ameriki. — Njemu nikdar ne preti brezdeldo«t — on se n« boji stavk aii težkih Časov; on dela kadar se mu zljubi delati ter lepo naprepuje in kar je glavno, on je vedno zdrav in krepak. Vedite, da ni treba posebne izkušenosti ali tehničnega znanja, da postanete uspešen farm r kot je to treba pri večini drugih poklicov in v drugih industrijah. Razventega pa ie obdelovanje zemlje bolj zdravo in manj pogubno za življenje xot vsaki drugi poklic. Ako nameravat« kupiti zemljišče, pišite nam, ker mi prodajamo farme v novi hrvaški koloniji, v kateri je že sedaj lepo število Hrvatov in drugih Slovanov. Na teh zemljiščih obrodi sad 3 do 4krat na leto. — Zemlja je zelo rodovitna ter leži svet v bližini železnice in tržišč. Nikakih močvirjev in tudi ne poplav. — Podnebje je skozi celo leto ugodno niti preteplo in niti premrzlo. Ta zemljišča prodajamo pod zelc ugodnimi pogoji: za gotov denar ali na mesečno odplačevanje Ni treba imeti mnogo denarja, da postanete farmer v tej novi koloniji. Ako mislite postati farmer, vam je to najboljša prilika. Pišite še danes in sporočiti vam hočemo vse posameznosti. Pisma naslovite na: First Louisiana Foreign Agriculture Society Room 104-5-6, 424 4tH Ave, PITTSBURGH, PA. t Črni menih. (Konec.) Prišla sta v Sebastopolj zvečer in ostala v gostilni, da bi se odpočila in zjutraj odšla v Jalto. Oba je bil pot utrudil. Barbara Nikolajevna se je napila čaja, legla k počitku in skoro zaspala. A Kovrin ni šel v posteljo. Šel doma, eno uro preti odhodom na kolodvor je bil prejel od Tanje pismo, pa se ga ni upal razpeča-titi. Sedaj je ležalo v njegovem žepu in misel nanj ga je zelo vznemirjala. Odkrito in v globini Nvoje duše je smatral svojo ženitev s Tanjo za pomoto, zadovoljen je bil, da se je končno ločil od nje, in spomin na to žensko. ki h*' je hila v zadnjem času spremenila v premikajoče se žive kosti, in v kateri je bilo, kakor se mu je zdelo, vse že umrlo, razen velikih, glohokozročih in umnih oči, — je vzbujal v njem samo pomilovanje in nevoljo zoper samega sebe. Pisava na ovitku ga je spomnila, kako je bil pred dvema letoma nepravičen in neusmiljen, kako se je maščeval nad nedolžnimi ljudmi zavoljo svoje puščobe, dolgega časa. samote in nezadovoljnosti z življenjem. Obenem mu je prišlo tudi na um. kako je nekoč trgal na drobne kosce svojo disertacija in vse sestavke, napisane med boleznijo, in jih metal skozi okno, in kosci so se, vrteč se v vetru, zanenjali med dHevje in cvetje. V vsaki vrstici je videl čudne, v ničem ne osnovane pre-1e,n'zije, lehkomiselno zaletelost, nesramnost, megalomauijo, in to j«' napravljalo nanj tak vtisek, kakor da bi čital seznamek svojih napak; ko pa je bil poslednji zvezek raztrgan in zletel skozi okno, mu je postalo nekako zoprno in hritko, šel je k ženi in jo pii.ro o* tel. Moj Bog, kako jo j«' mučili Nekoč ji j«' rekel, ho-teč ji povzročiti posebno bolest, da je njen oče v njunem romanu igral ulogo svodnika, ker ga je prosil, naj jo vzame; slučajno je Jegor Semjonovič to slišal, planil v sobo in v ohupnosti ni mogel spraviti besede iz sebe, samo te.ptal je na enem mestu in čudno jecljal, kakor da bi se mu bil izpulil jezik. A ko je Tanja zagledala očeta, je zakričala s presunljivim glasom in se ones ve ti-la. To je bilo nesramno. Vse to mu je vstajalo v spominu pri pogledu na znano pisavo. Kovrin je stopil na balkon; bilo je tiho, toplo vreme, in dišalo je po morju. V čarobnem zalivu se je zrcalila luna, in ognji so se svetlikali na gladini, ki je imelo barvo, za katero se ne da najti izraza. To je hila nežna in mehka harmonija sinjega in zelenega; na nekaterih mestih mestih je hila voda kakor modra galica, na drugih pa je bilo videti, kakor da hi se mesečina hila zgostila in napolnila zaliv. A splošno: kako soglasje barv, kako mirno, pokojno in visoko občutje! V spodnjem nadstropju pod balkonom so morala biti okna odprta, slišali so se razločno ženski glasovi, in smeh. Bržčas so imeli večerno zabavo. Kovrin se je premagal, odprl pismo in stopivši v svojo sobo čital naslednje: ''Pravkar je umrl moj oče. Zato se imam zahvaliti tebi, ktr si ga ti ubil. Naš vrt konec jemlje, ker v njem gospodarijo drugi, to se pravi, godi se isto, česar se je tako bal moj ubogi oče. Tudi zato se imam zahvaliti tebi. Sovražim te iz vse svoje duše in želim, da bi prejkoprej poginil. O, koliko trpim! Fojo dušo žge neznosna muka... Bodi proklet! Jaz sem te imela za izvenredne-ga človeka, za ženija, vzljubila sem te, a ti si se izkazal blaznega..." % Kovrin ni mogel čitati dalje, raztrgal je pismo in vrgel proč. Polotil se ga je nemir, podoben strahu. Za špansko steno je spala Barbara Nikolajevna, in bilo je čuti, kako je dihala; iz spodnjega nadstropja Zaroka o polno« —-yo; Za tuje grehe 13 zvezkov —.60 —.36 —.sa —M —.28 —.28 —.38 —.16 31.86 —M — —.16 Zl»irka znamenitih povesti mečem —.30 —.38 I— -.68 —.88 —.30 »"am —Zlate Jagode — •"'Z ognjem In _"ii> Zmaj iz Bosne —'20. zlvl;lenJeP5a Simona Gregorčiča _'1B j Življenje Je trnjeva pot _'40! Krasni roman "Prcklsta": _'10| 1- rv Prekleta, _ 16j 2. zv. Volčji ubjalec 3. zv. Na pokopallfifu ▼ FremlcourtU 4. zv. Skrivno3ti starega Mardochea 6. izt «. zv. Ugrabljeni groflfl 7. In S. zv. V kamnolomu. Cena vseh 8 zvezkov, trdno v platno vezano f.sf SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.32 2. zv. Maion kričanski deček _.21 8. zv. Marijina otroka _gf 4. zv. PraSki Judek _.jg 6. zv. Ujetnik morskega roparja _,]§ , 6. zv. Arumugan sin Indijanskega —-30: kneza —.3g —38! 7. zv. Sultanovi sužnji — '|8 —.20j 8. zv. Tri indijanske poveš« — M —.601 9. zv. Kraljičin nečak —.68 20 10. zv. ZvesU Bin —.M 11. zv. Rdeča ln bela vrtale* _.12 12. zv. Korejska brata _.82 13. zv. Boj ln zmaga —vK8 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.82 16. zv. Angelj sužnjev —.12 l«. zv. Zlatokopl _.at 17. zv Prvič med Indijanci —.12 18. sv. Preganjanje Indijanskih misijonarja V _. |2 18. sv. Mlada mornarja -.IS talija. ZBIRKA GLEDALIŠKIH. IGER. Brat sokol __ Cigani _ Dobro dojili _ Doktor Hribar _ Dve taičl _ Idealna tuJča — Medved snubač — Ne kliči vraga _ NemSkl ne znajo ^ Pot do srca _ Pri pufičavnlkn _ Prvi ples _ Pntifarka _ Raztresenca — Revček Andrejček - Rokovnjačl, narodna Igra — Starlnarlca — V medenih dneh — .32 • M .30 '.32 ■88 -.82 .10 .?0 -.32 30 -.32 .30 .48 .48 .30 .30 1 RAZGLEDNICE i Newyorike, s cvetlicami. humorlstlS-ne, božične, novoletne ln velikonočne po komad — .82 ducat po —.M Narodna noSnja ln mesta Ljubljano, ducat po —.B Humoristične razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi; 1 du^at —.30 Z slikami mesta New Torka p4 —.32 Razne svete podobe po —.82 ducat —.21 Album mesta New Tork " krasnimi s slikami, mali —.if veliki —.12 Ave Marija —12 1 zemljevidi; Avstro - Ograke, mah —.12 Avstro-Orgske. vezan —.M Kranjske dežel«, mali —.12 Združenih držav, mal —.18 veliki —.28 Evrope, rezan —JM Gorenjske s novo bohinjsko tm trM- iko železnico — Celega sveta —.32 Balkanskih držav —.12 Zemljevidi: New Tork, Colorado, DUnaiag Kansas, Montana, Oblo. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in Wert Virginia, vsak 26 c komad. Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali postnih znamkah. Poštnina je pri vseli B= JlgSSlSTiflSkl si—- Katel. iedmta a Ickcrporirac* de« 24. jioovjt 1901 v državi Middnoti« Sedeš ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A, GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar- berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Elv, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J, IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, BL NADZORNIKI: MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calamet, Mich. PETER ftPEHAR, 422 N. 4tb St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEO, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JTSTTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORE NT A, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, <».1 društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVA« II, Box 365, ou društva rit v. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli ;.itve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jeduote, vse pritožbe • a na predsednika porotnega odl ora. Na osebna ali neuradna pisma od atrani članov se nebode cirilo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". trok, kako pa med tcui njen mož popiva po gostilnah, zapravlja in Blaža. Toda zaman je bil ves trud županstva in drugih uglednih zanemarja svoje gospodarstvo in mož, ki so se zavzeli za Blaža; •svojo družino. Sočutno je poslu-1 zaman je tudi Blaž letal po raz-šal sodnik jokajočo mlado-ženico nih cesarskih in odvetniških piki mu je tožila svoje gorje iu ne- sarnah, da bi odvrnil od sebe stor-srečo; iz pnevidnosti je Špelaljeno krivico. Vsi ti koraki ubo-sodniku tudi joka je omenila, da'gemu Blažu niso nič pomagali in Zapravljivec. Luigi Calco. ki otreb »i m VSi tda [ i.) iu h-a, S zgodilo, kda njega e j.- pač tako pri« taka dva »/i : Iltribi •men •i' ni Vsa-re ga j<* pa j je pa dva [»krog popitem streznil, in so, kakor zopet prijel dela. . čudno zdelo. Ini in varčni ali tri mese-tli so semin- al. rave ga niso K rem«'iišek nra v mogl pa j' tlobro v ijači tolaž snoči govorila s sosedovim Ma-tevžem sama pred hišo in m.i pri-pnv« dovala. kako jo je ponoči s;rali, ker moža ni doma in da ji je Matevž obljubil, da bo J: riše l preganjat strahove — pa Blažu ni dišalo več kosilo. Zazeblo ga je nekaj v sreu, odložil ji— svoj lonec, podprl si glavo z roko in se globoko zamislil. Tako je sedel dolgo zamišljen. Po odhodu svojega otroka je pa pustil delo in se podal v gostilno, kjer je potem presedel več ur in vlival v se pijačo. Proti peti uri popi Idile je pa naenkrat vstal in ■e podal domov, kjer je dobil doni.- svojo ženo samo. Žena je začudeno pogledala svojega moža. ker ga ob ti nenavadni uri ni pričakovala domov. še bolj se je pa začudila, ko ji je mož velel, da naj gre žnjim v hišo. ker ima nekaj žnjo govoriti. Nič dobrega sluteča je sledila žena Blažu v hišo. Tam jo je Blaž nekaj časa srepo gledal, potem pa s trudnim glasom začel: Spela, ti veš. d*i te imam rad KrenieiiŠ« Ne t; lin da sem ti že veliko prizanesel. imel brhko ' eprav mi je jokalo srce. ko sem ila več zdra-|se prepričal, da grešiš zoper šesto božjo zapoved, vendar nisem pobil onega hudiča, ki hodi kra-doma v moj zelnik, nisem tudi položil roke na te. Potrpel sem in la več zdra-iinel čez i , a že-Liroko njen I I Ml I tla; U>aj pa njeg precej kraljev iveč ml S telil večkrat zasačil in Videl Celo. akouska žena auta. Pesti so !e od jeze ill nož ni položil a svojo ženo. i'kel nu ■sto o j» 0 V Iti dal BI a ivoj pri jno moto. vedela, zakaj ijači in da je pijančevanju bi. Vendar pa *ga razmerja s fantom, le na zunaj je I rikrivala to razmerje, »rišla ljudem v zobe. nji pohožnosti i imela še na-s sosedovim to razmerje pred tujimi Welti I a več ker je prišla moža pač boli ila pa ne stori ii sin , Skripaje z zobmi, in iskal tolažbe v pijači. Sedaj pa tako ne bo «lo več! Dokler si s svojo brez-,-ramnostjo blatila samo mene. sem molčal, sedaj pa ko pohujšuješ 7. njo še nedolžne otroke, pa moril biti konec! Enkrat za vselej ti povem, če se priklati še enkrat oni hudič pod mojo stre-k iko žal I ho, ali če sploh ž njim še kaj spre-'.Utekel v I govoriš, bo nesreča pri hiši. Do-pojni i>i-';,J"o veš. Špela, da ne govorim gorje iu jo mož preganja tudi z neutemeljeno ljubosumnostjo, kar jo kot pošteno in zvesto zakonsko ženo še najbolj boli. Prepričan o popolni resničnosti njenih pritožb je na to sodnik omenil, da bo treba moža zavoljo zapravlji-vosti dejati pod skrbstvo. Ko pa je Spela to slišala, začela je pa še bolj tuliti in sodnika prositi, da naj nikar ne nakloni te sramote nejni hiši, ker se bo mož na njene mile prošnje že «e spreobrnil in poboljšal. Ko je sodniku na njegovo željo obljubila, da se bo pri najmanjši moževi nerodnosti zopet pri njem zglasila, jo je odpustil, po njenem odhodu pa o njenih pritožbah takoj sestavil •"uradni zaznamek"', v katerem je tudi napisal, da dela mlada žena vtis popolne resnicoljubnosti in verodostojnosti. ITepričana, da je pri sodišču dobro opravila, se je zadovoljna vrnila mlada žena na svoj dom. Ravnajoča se po prisloviei, da je treba železo kovati, dokler je žareče, je še dalje ruvala .proti svojemu možu in s tem ruvanjem res dosegla, da je bila vas uverjeiia. da je Blaž Kremcnšek velik pijanec in strašen zapravljivec pred bogom in ljudmi. Skoro na to je prejel Blaž povabilo k sodišču. Ko je, j okoren temu povabilu, sta! pred resnim okrajnim sodnikom, moral jc na sevoje veliko presenečenje slišati, d sodnika h* vedeti. kdo je oni lažnik. ki tako laže in mu hoče vzeti dobro ime Nerodno postopanje Blaža Ka-menška je obudilo v sodniku prepričanje. da se Blažu ne godi krivica in je temu prepričanju dal tudi duška v "uradnem zaznamku", ki ga je napravil na koncu onega zapisnika, ki ga je sestavil z Blažem. Sodnik je. sedaj povabil na zaslišanje še Blaževo ženo in nekaj onih Marijinih devic, katere se jc navajalo v vlogi kot priče. mu niso mogli vrniti izgubljene samoupravnosti. Ko je nesrečni Blaž spoznal, da se je vse zarotilo zoper njega in da mu nihče ne more pomoči, začel je iz obupa nad silno krivico, katere žrtev je postal, zanernar jati res svoje gospodarstvo in iskati edino tolažbo v pijači. Ko ga je pa dobil pošteno v glavo, tedaj je kolovratil domov in tam so padale njegove trde pesti po njegovi zakonski polovici, ki jo je smatral za pravi vzrok svoje nesreče. Tako se je prej vačni in dobri gospodar prelevil resnično v pijanca in zapravljivea. Izpred sodišča. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. S kropom jo je poparila. Ivanka Napotnik, 18 let stara posestnikova hči iz Maribora, je bila zaposlena v restavraciji tukajšnje kazine za deklo. Nekega dne se je sprla s sodeklo Terezijo Brečko, ker j«' Napotnik spo Breekovi za pomivanje posode pripravljeno vrelo vodo porabila za snažen je tlaka. Začelo se je prerekanje, nakar je Brečko svojo nasprotnico sunila. To pa je Napotnikovo tako razjezilo, da jo je z vrelim kropom poparila ter ji prizadejala nevarne opekline, Za kazen se ji je prisodilo 1 mesec ječe. Kaj vse stori žganje! Na Bizantovem vrtu v Žlebeh so si neko popoldne z žganjepi-ijem kratili čas Andrej Plešec, posestnikov sin. Helena Train-puš in hlapec Anzelm Starman. S početka je bila trojica židane volje, kom-no so .postali gostobesedni kar je privedlo do prepira in tepeža. Najprvo je pograbil Plešec Trampuževo, jo vrgel ob tla in jo pričel daviti. Takoj ji Brumne ženice so se peljale sku- i priskoči hlapec Starman na pomoč, pograbi palico in začne u-drihati po Plešcu, da bi Trampu-ševo oprostil. Ta mu je pa palico iztrgal iz rok ter jel udrihati po Trampuševi in Starmanu in ju metati po tleh. Posledica te rabuke je bila. da je dobil hlapec prelom desne koželjniee, pa tudi Trampuževa je dobila po životu več krvnih podplutb in prask po telesu. Obdolženec, ki se zagovarja z delno pijanostjo, je bil obsojen na 3 mesece težke ječe. OJI raz« Kakoi prikril ni pa »jim mo nanja, i ezvestol uerji ala tega žeru. a, ila za j na svojo pravo pot. Tako je minilo par let. Nekoč je Blaž zopet delal več dni noč in dan v opekarni, kamor mu je prinaala kosilo njegova sedemletna hčerka Angelica, ki jo je imel Blaž najrajši. Med tem, ko je Blaž zavžival svoje kosilo, je pa skakljal otrok okrog njega in inu po svoji otroški navadi pripovedoval novice iz domače hiše. Blaž je poslušal to pripovedovanje svojega otroka. Ko je pa otrok v svoji nedolžnosti očetu začel praviti, da je mama veliko, da pa. če kaj rečem, to tudi storim. Ravnaj se po mojem svarilu, če hočeš sebi, otrokom iu meni dobro." Po teh besedah je Blaž odšel iz hiše in se podal zopet proti opekarni, ne da bi počakal odgovora svoje žene na svoje težke obtožbe in grožnje. Žena je ostala v hiši z mešani-ini čustvi. Na eni strani jt* imela zavest, da ne ravna prav. ko vara svojega dobrega moža, na drugi strani je bila zopet njena slepa in brezmejna ljubezen do so-sedovega Matevža, ki je morila v njenem srcu vsako misel na spreobrnjenje in poboljšanje. Ta slepa ljubezen do sosedovega fanta je tudi povzročila, da moževa resna svarila niso dosegla zaže-Ijenega učinka, temveč da so pri prešestnici obudila njeno trmo in željo po osveti. Sklenila je, da se bo svojemu možu za njegova svarila in grožnje pošteno maščevala in ta svoj sklep je z žensko pretkanostjo tudi izvršila. Nekoč se je prav čedno opravila in šla vprašat v okrajno mesto sodnika za svet, kako bi spravila svojega nerodnega moža na pravo pot. S solzami v očeh je pripovedovala* sodniku, kako se ona noč in dan ubija s kopo o- paj k sodišču in Spela je to prili ko srečno porabila, da je svoje tovaršice obdelala v svojem smislu. Pri sodišču jc sodnik zaslišal najprvo eno izmed vabljenih njenih prijateljic, ki je tudi sodniku s posebno zgovornostjo za trjevala, da je Blaž velik pija-nee, ki kar po cele dneve in noči zdržema popiva, dočim se mora njegova vzgledna žena, o kateri nihče ne more reči kake slabe besede, sama kot črna živina ubijati z otroci in z gospodarstvom. Na sodnikovo vprašanje, če Plaž tako zapravlja, da se je bati, da bi spravil sebe in družino na be-raško palico, je brumna Marijina devica brez premišljevanja tudi to vprašanje potrdila, kar je vestni sodnik tudi točno dal zapisati v zapisnik. Nato je sodnik zaslišal še ostale vabljene prijateljice, ki so več ali manj podobno izpovedale. kar se da sklepati vsaj iz dejstva, da se v zapisnik ni nič drugega zapisalo, kakor kratke besede: Izpove, kakor prva priča." Končno je zaslišal sodnik še Blaževo ženo, ki pri zaslišanju ni štedila s olzami in bridko iiiteča silno obtoževala svojega moža, drugič ga pa zopet skušala precej nerodno opravičevati. Ker je smatral sodnik Špeline u pravi č-be pa na kratko v tem smislu o-menil le v 'uradnem zaznamku', ki ga je napravil pod zaslišanjem. S tem je bila Blaževa usoda zapečatena. Čeprav je sicer na izjavo pozvano županstvo odpisalo sodišču, da je Blaž Kremcnšek štedljiv, priden in dober gospodar. ki se le včasih nekoliko zateče k pijači, da pa sicer vestno, skrbno in dobro gospodari in da se ne more o njem trditi, da bi zapravljal, je sodnik prepričan, da so resnične le pred njim oddane izpovedi, vendar sklenil, da se dene Blaža Kremenška za- policijo. Ta je zahtevala zglasil-nieo samomorilca in neki hotelski uslužbenec je izročil policiji zglasilnieo, ki jo je izpolnil pa^ sažir Sandor Rosenbaum, krojač iz Tvrnana. Policija je nato sporočila v časopisih, da je Sandor Rosenbaum iz Tvrnana samomorilec. Njegova žena je o tem izvedela, ker ji je neki sorodnik poslal izrezek iz časopisa. Dobila ga je 26. oktobra. Takrat ni bila doma, marveč v Dunaszerdahalv. Seveda se je grozno prestrašila. Morala je verjeti, ker je vedela, da se je njen mož 21. oktobra odpeljal na Dunaj ter se nastanil v Harzhauserjevem hotelu. Odpeljala se je takoj na Dunaj. V hotelu so ji seveda potrdili, da je vdova. Še le drugi dan je vzela postreščka. ki jo je peljal na policijski urad v Margaretnu. Tam so ji pokazali dve fotografije u-mrlega in pa listek, ki ga je zapustil samomorilec. S tem pa ženo ni bila rešena muk. Ni mogla povedati, je-li so fotografije in pisava njenega moža ali ne. Potem je šla žena v splošno bolnico. da vidi mrtveca. Pokazali so ji le glavo, toda žena tudi zdaj ni mogla povedati, ali je to njen nož ali ne. Obraz je bil namreč zaradi zastrupljenja popolnoma izpremenjen. Ker pa so časopisi in zglasilnica potrdili, da je mož samomorilec, tedaj se je smatrala za vdovo. Vsa žalostna in obupana se je odpeljala k svojim sorodnikom v Požun. Od tam se je nameravala takoj vrniti s sorodniki na Dunaj ter vse potrebno »kreniti za pogreb. V Požunu pa so ji povedali, da je bil njen mož 23. oktobra, torej en dan pred samomorom, popolnoma zdrav v Požunu, odkoder se je odpel j al v rvrnau. da tam nastopi neko službo. Žena je nato brzojavila ej tvrdki in je dobila kmalu od-rovor, da je Sandor Rosenbaum :drav v T.vrnau. Ker pa je s svojim soporogom vedno nemški do-»isovala, je dvomila, da je odgovor pravi, vsled česar se je odpeljala v Tvrnan. Zdaj se je od-jasnila stvar: Hotelski uslužbenec je izročil policiji napačno zglasilnieo. Gospa Rosenbaum je into zahtevala, naj ji hotelir "larzliauser povrne škodo, ki jo je imela zaradi tega. Hotelir pa tega ni hotel storiti. In vsled te-2a je tožila pred civilnim sodiš--em. Pred kratkim se je vršila razprava. Sodišče je .dovolilo obtožencu rok šestih tednov, da odgovori na obtožnico. Za med Albance bi bil dober. Anton Zorman, 22 let star iz Votlic, delavec v Trstu pravi, da je prišel na obisk svojega očeta v TTtik. Zorman ima posebno veselje do streljanja, in to ga ji napotilo. da je dne 15. junija t. 1. v Trzinu, na državni cesti, ob času. ko so se vračali tovarniški delavci in delavke iz domžalskih tovarn, z ostro nabitim revolverjem streljal proti njim. Pred trzinskim mostom je oddal en strel, po prekoračenju mostu zo-;pet 3krat. potem pa še enkrat, kakor priče potrdijo, je meril o-sumljenec nalašč tik mimo ido-eih ljudi, kar je povzročilo sfrah in gotovo veliko nevarnost za te ljudi. Že dne 11. junija t. 1. je ravno na tej cesti streljal. Dognalo se je, da je ravno takrat precej otrok po tej cesti sem in tja letalo in je bila velika nevarnost, da ni bil kateri od teh zadet. Ko so ga pa orožniki aretirali, je šel sprva mirno, naenkrat jim je pa ušel, a se je posrečilo ga ujeti. Obdolženec se ni pustil ukleniti. pričel je suvati in groziti, šele, ko je prišel drug orožnik, ga je bilo moč ukrotiti. Obdolženec bo to svojo bojevitost premišljeval 4 mesece v težki ječi in bo moral za kazen, ker je nosil brez oblastnega dovoljenje, orožje, še plačati 10 K. - Ce mož svoji ženi ne piše. Grozne muke je pretrpela neka žena iz Tvrnana na Ogrskem. i > 3QE E3 Za smeh in kratek čas. ' TUDI MAŠČEVANJE. ^TPWiijn ' wflJ y Krčmar: Le dobro zabavljajte čez vi:io! Me prav veseli! Tam zadaj sedi agent one firme, od katere sem vino naročil. PRED LOG. l'! .LJ: \ 1« r -i a I ■to: §igf ti ia st* 111 P™™«*«*® umaknil, hči posestnika, 13 dni. — Terezi- rmi jt? liaboj 1>llhml v obraz- Dobil ja Vovk, eevljarjeva vdova 63 Je težke P°»k(>dbt' na g^vi. Pri-M. — Ivan Homec, mestni ubo- peljah 80 ga v Uubljansko dežel-žec, 66 let. — Neža Ovijač, delav-lno,,bo,m*mco- ka tobačne tovarne, 66 let. — Ma-' Zaradi nevarne J* lj«b- rija Lebez. ž^na delavea, 20 let _|UaMka policija aretovala 601etne--Marija Jamnik, dninarica 77 1—hlaPea Franca «u»tarSiea. Na N. Pollak, tovarnarjeva hči — vedem se Je v pijanosti-sporekel Peter Petere«, pekovski pomoč- *S,V°J1111 gaspodarjtMn Francem liik, r,7 let. — Marija Urbanija, I °blakom' Posestnikom na Tržaiki mestna uboga, 7» let. — Josipi«*811* in ff11 "rozi1 2 Lapajnc, sin c. kr. pol. podurad-Rrai>Ijauu. Ze pred tednom je vr-iiika, 1 dan. — N. Valenta hči "'"1 svoJe,nu sohlapcu sekiro v no-poštnega — Alojzij Hrast,k°1.in u'!,'sn° l^odoxaL Od- tlijak, 21 let. — Neža Capuder,olo-čin ni čutila posebnih, toda gotovo je morala imeti notranje poškodbe, ker je v naslednji noči nenadoma umrla. Vojak utenil. Na Pobrežju so imeli pionirji svoje običajne vaje. Naenkrat se je sredi Drave v čolnu nekemu pionirju spodrsnilo, da je padel v vodo in izginil v valovili. Z vsem naporom so celo popoldne iskali pionirji truplo, a j?a niso našli. Samomor. 20letna Gusta Sne-dee je skočila iz dravskega mostu v Breznom v Dravo ter utonila v njenih valovih. Truplo nesreč nice so pri Fali potegnili iz vode. Nevarno je obolel Ivan Kunce, župnik pri Sv. Juriju ob Šeavni-ci. Stopil bo najbrž v pokoj. Radi bolezni je na začasnem dopustu Miha Kos. kaplan v Ljutomeru. Zdravi so doma na Kranjskem. Protest. Na Polensaku se jo vršil kmečki shod. na katerem se je protestiralo proti predragoceni zgradbi novega župnišča. Mlad svinjar. Iz Celja poročajo: Zaprli so 161etnega Mihaela Korenta, doma Zagradom, ker je v okolici zalezoval in onečaščal šolarice. Surcvež. Od Novo cerkve pri Vojniku poročajo: V Polžah je hlapec Tratenšek pri neki j>osest-nici zrozal kravo po trebuhu z no-iem. Živa 1 jo v strašnih bolečinah poginila. licenc van jo za ravnatelja meščanske šole v Voilsbergu mo-SixJje so prihiteli takoj na pomoč ščanski učitelj Karel Lechner iz in m pomočnjo požarne brambe iz Celja. Spodnje Idrije, ki je bila tekom! Pcaar. Iz Vojnika poročajo: četrt ure na lieu mesta, dasi jo Pri posestniku Jakobu Koštomaj posestvo oddal j1 io slabo uro od v Globočah je izbruhnil požar, ki Škoduje Idrije, se je posrečilo o- mu je uničil hišo. To s«1 je zgodi-geuj omejiti le na kozolee. Kakih lo 24. junija. Dne 13. julija so pa 10 metrov od kozolea je oddaljen zaprli Koštoinaja in njegovega hlev s slamo krit, v bližini pa hi- hlapca Franca Kormanšeka, ker fc* a se je vendar posrečilo oboje sta osumljen^, da sta hišo zažga-kljub vetru, ki je takrat la. Koštomaj je bil zelo zadolžen iiB^lM. —--z-. :---------- je 3000 Umrla je v trnovskem župnišču Marija Crbanija v 81. letu. liila je cerkvena šivilja. Nezgode. Lampist državne železnice v Spodnji Šiški jo pri prižiganju svetilk padel z lestve in si poškodoval desno roko. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. -1 Dietnemu delavcu Ivanu Koširju je padel pri delu v Lj ubija nični strugi vagon za prevažanje prsti na levo nogo in mu jo znatno poškodoval. Pripeljali so ga v dež. bolnišnico. — Anton Molile, uče-nec ljudske šole v Žužemberku, si je zlomil levo nogo v goleni. — Ignacij Gospodarič, posestnik na Prapročah pri Št. Rupertu, je šel z vozom po krmo. Na nekem o-viuku sta se mu splašila konja, nato se je zvrnil voz, na katerem je sedel Gospodarič, kateremu se je izpahnila leva roka v rami. — Janez Šonta, posestnika sin v Št. Jaužu, je nakladal seno, padel z voza t«*r si izpahnil desno roko v lehtu. Ped vlak skočil. Nadsprevodnik južno železnice Fran Ilabieht, rojen leta 1863. na Vrhniki, pristojen v Ljubljano, se je zvečer sprehajal ob železuičnem tiru pri II. prelazu na Glincah. Ko jo tje pripeljal večerni brzovlak. ki je imel pol ure zamude iu je čuvaj preč-nice zaprl, so tam čakajoči ostali zunaj preen ice. Ilabieht pa je stopil v zaprt prostor tik tira. Ko se je že brzovlak bližal, jo Ilabieht naglo vzel iz žepa uro in denarnico, vs»* to spustil v dežnik, katerega je pustil pri tiru. sam pa se pognal z glavo naprej pod vlak. l;o-ta ga jo zgrabil in vlekel s seboj kakih 20 m daleč. Pri tem ga je tako razmesaril, da je bil takoj mrtev. Policijska komisija jo odredila, da so razmesarjeno truplo prepeljali v visko mrtvašnico. Ilabieht je na trgu Tabor hišni posestnik in je zapustil vdovo in 8 otrok. Nesrečnež je bil odločno sklenil izvršiti grozno smrt in jo namenoma šel iz mesta, da bi mu tega ne preprečili, ker se v idi že iz dejstva, da je preje tam govoril z neko žensko o raznih razmerah in ko jo ta odhajala, ji je še pripomnil, češ: jutri bo pa vse dobro in kmalu nato se je res za vedno ločil. Vzrok samomoru ho bili baje slabe finaneielue razmere. Strela cmamila železniškega čuvaja. Duo 14. julija kakih 5 minut preti polnočjo je železniški čuvaj Alojzij Dime v vlakojavni-ei med Medvodami in Skofjo Loko po telefonu javil v Medvode, da vozi vlak št. 1787, kar udari strela v telefon, vrže čuvaja s silo na tla. tako da je bil četrt ure nezavesten, potem je prišel sam k zavesti; vendar je pa ves prestrašen, čuti nekaj notranjih bolečin in se trese na životu. Zdravnik ga je spoznal za 10 dni za službo ne-y:možnega. Strela je v vlakojavni-ei razbila okna. razkopala tla in pokončala telefonski aparat, tako da ne morejo javiti vlakov in so je zato moral vlak ponoči ob 2. uri ustaviti, sicer pa varno in počasi voziti. Strela je udarila 16. julija oko-lu !>. ure dopoldan v kozolec Frana Rupnika. po domaČe Lagovea, iz Krnic »t. 27. Kozolec je bil takoj ves v ognju; v njem je bilo še nekaj detelje, a pogorelo je \m razun zidovja in vozov. So-so kron; svojemu hlapcu je baje obljubil 50 kron za pomoč. ' PRIMORSKO. Umrl je v tržaški bolnišnici zemljo, ne da bi koga kaj poškodovala. HRVAŠKO. Pclicija v Zagrebu je izgnala poštni poduradnik Ivan Kamen- '2 Hr™*ske urednika lista "Naše šček iz Goriee. Jedinstvo Milana Marjanoviča. Truplo utopljenega csmcšolca.Llst Je.bli ?lasmk jugoslovanskega nacionalizma, zaplenjen ni bil Delchina. ki je utonil v Soči dne, 26. junija, so našli 14. julija pri tovarniškem jezu v Stračieah. Doktorat iz filozofije je napravil na gregorianski univerzi v Rimu Anton Slaniič, bogoslovec tržaške škofije, gojenec zavoda Germanicum. Nova poitalijančevalnica v Trstu. Te dni je bilo v Trstu otvor- nikoli. Pod Čuvajem je bil Marjanovi«' izgnan, ali Skerloc mu je dovolil povratek. sedaj pa pravi policija, da Marjanovi«* ni zadostil pogojem, nanj stavljenim ob povratku. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam iz New Yorka vso jeno novo italijansko zabavišče rojake in rojakinji« širom Ame-za šoli odrasle otroke iz Rojana, ' rike, posebno pa one. ki so me Greto in Relvederja. Poslopje, ki(spremili na kolodvor. Živeli! Na je stalo 26,000 K, jo bilo zgrajeno veselo svidenje! na stroške mestne občine. Ker so Josip Penko. v onem delu mesta, oziroma pred-!" ~ —— — mestja večinoma Slovenci, je o-!Ra(la bi izvedela za svojo prija-menjeno zabavišče namenjeno telJleo MARIJO GRUDEN, po domačo Skarjiška Micka iz St. predvsem slovenskim otrokom in s tem poitalijančevauju. S črnilom pcmazana slovenska šola. V noči od 14. na 35. julija so talijanski poba lini pomazali s črnilom slovensko šolo v Kormi-nu. Vsa prednja stran poslopja je popolnoma pobarvana s črnilom. Vsled neprestanega hujskanja gotovih korminskih Italijanov proti vsemu, kar je slovensko. vlada med našimi Brici veliko razburjenje. Srbski napad na muslimana. V gostilni Srba Ivkoviea na Reki je 20 Srbov napadlo nekega muslimanskega delavca. Peša po imenu, doma iz l-ivna. Pretepli so ga do smrti, češ, da se maščujejo za zlostavljene Srbe v Sarajevu in ostali Rosni. Razburljiv prizor v cirkusu Charles s«' je dogodil v Gorici. Krotilec Wen gor j«* bil med predstavo v veliki nevarnosti. Med boji m s tigri in kamelami je prišel pod nekega tigra. S hladnokrvnostjo in s slepimi streli, ki jih j«1 oddal na živali, se mu jo posrečilo. da se je rešil iu zopet obvladal zveri. Poskusen samomor. V Pulju jo izpila v samomorilnem namenu posestniea Eufemia Zatella raztopino hipermagana in fosforja. Sorodniki so še pravočasno opazili čin in jo dali prepeljali v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Vzrok poizkušenega samomora ni znan. — V svojem stanovanju v Trstu jo izpil v samomorilnem namenu 30letni privatni uradnik Ruggero Lukman 150 gramov ter-pentina. Poklicani zdravnik j«-nesrečnežu izpral želodec in ga dal nato odpeljati v opazovalnico. Ogenj v trgovini. V Pulju je pričelo 14. julija okoli 8. ure zvečer goreti v skladišču drogerijo Matlich. Nabralo so je mnogo občinstva. Ogenj poslopja ni poškodoval. škoda na blagu pa je o-gromna. a se še ni mogla preceniti. Kako jo nastal ogenj, so še no ve. Prijet "tat". 14. julija okoli 7. zvečer je v Trstu na Kolodvorski cesti bil jako zabaven prizor. Neki človek je tekel za drugim in kričal: "Držite tatu!" Konečno je res ujel privatni uradnik Ba-zilij Košir onega dozdevnega tatu in ga oddal policiji, ki ga je aretirala. Zanimivo pa je, da se okradeni ni zglasil in da jo hitro izginil, ko so "tatu" aretirali. KOROŠKO. Nevarne čebele. V bližini Brež redi posestnik Sebastijan Graf piščance, a tudi čebele. Te dni pa so zrojile čebele, in ker so jim bili mali piščanci na potu. so se zaletele vanje in jih pričele pikati. Vsled dobljenih pikov je poginilo 9 piščancev. Nezgoda. Iz Železne kaplje poročajo, da je prišel tamošnji mizarski pomočnik Frail Weitschko pri delu z levo roko v neki stroj, pri čemur jo zadobil smrtnone-varne poškodbe. Navihani sleparkL V Beljaku sta se pojavili dve sleparki. doma iz Kranja, po imenu Marija Kepic in Frančiška Starel, ki sta skupno izvabili v več trgovinah blago in se izdajali za preknpo-valki. Tudi sta izvabili pri več strankah pod pretvezo, da sta v denarni stiski, večje svote denarja. Na ta način sta napravili škodo za približno 300 K, nato pa izginili. O zvitih sleparkah nimajo še nobenega, sledu. Strela je udarila v staro cerkev v vasi Hirt ter ne meneč se za strelovod, je nekoliko poškodovala zid, od katerega je postrgala nekaj ometa tako, da ae opazi sedaj dragocene freske, ki so jih sedaj pričeli raziskavati. Nato je poškodovala strela par malo vredna ivginila V Jurija pri Grosupljem. Jaz Va-ščinavjeva Micka iz Ponove vasi ji imam sporočiti nekaj važnega. Cula sem, da se nahaja nekje v Mimiesoti. zato prosim eenjene rojak«*, če kdo ve, «la mi javi, ali naj s«- pa sama o-glasi svoji prijateljici. — Mary Snov. Box 221. Murray. Utah. 14-6—8) Iščem svojega očeta JERNEJA MEIIEVC. Jaz s«» nahajam sedaj v Hevdenville omožena. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi svoji hčeri, za kar bom zelo hvaležna. — Mary Frank (rojena Mehe ve K P. O. Box 62!», Greensbiirg, Pa. (3-5—8) SLOVENEC IŠČE SLUŽBO v kakem saloonu ali v trgovini z mešanim blagom, ali v lesni trgovini ; vešč je rarzun slovenskega tudi nemškega, italijanskega, hrvaškega in tudi za silo angleškega jezika. Izučen v trgovini in gostilni. Sprejme tudi službo pomočnika v kaki pisarni. Pišite na J. Laz n i k, 150 S. Church St., Carbondaie, (3-7—8) pa. NA PRODAJ. Radi bolezni se proda dobro stoječa groeerija in mesnica. Vprašajte pri : John Videnšek. 15706 W aterloo Rd.. Collimvood, (3-8—8) Cleveland, O. Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek •Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKGOAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne sraotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke'vseh rrekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski pesel spadajoča dela. NAZNANILO IN ZAHVALA. Sorodnikom. prijateljem in znancem naznanjava žalostno vest, da nam j«- neizprosna smrt pobrala i/ naše sredine našega nepozabnega brata JAKOBA KRANJCA v 30. letu svoj«* dobe. Ranjki jo bolehal le šest dni in dne 18. julija t. 1. izdihnil svojo blago dušo. Bil je član društva sv. Jožefa št. 20 J. S. K. J. v Imperial. Pa., katero mu je priredilo jako lep pogreb. za kar se omenjenemu društvu najsrčneje zahvaljujeva. Ranjki j«- bil rojen v vasi Trata, kjer zapušča svojo mater, tukaj pa eno sestro in štiri strični-ke. liodi tih; lahka tuja žemljica! Žalujoča: Marija Peternel, rojena Kranjc, sestra. Matevž Peternel, svak. Kje je moj mož GREGOR ŠIMENC1.' Doma je iz Pristave pri Mengšu na Kranjskem, star •'57 let,- srednje postave, črnih las in brk ter temne polti. Meseca februarja lanskega leta j«' odpotoval v Ameriko, baje v Baltic. Mich., in od tedaj se sploh ni več javil. Pustil me je s petletnim sinčkom brez vseh sredstev. V decembru sem dospela za njim in ker nisem imela njegovega natančnega naslova. sem morala presedeti dolgih 15 dni ra naselniškem otoku, dokler nisem bila s pripo-močjo dobrosrčnih rojakov pri-puščena v lo deželo. Nastanila sem se v New Yorku. Prosim cenjene rojake širom Amerike, ako je komu znano njegovo bivališče, da mi naznani, za kar mu hodom zelo hvaležna. Ako pa sam čita te vrstice, naj s*1 spomni, da je mož in oč«; ter naj kot tak stori svojo dolžnost. in če že več noče poznati svoje žene, katero je pripravil skoraj na beraško palico, naj se vsaj spominja svojega nedolžnega otroka. — Johanna Šimenc, 338 East 0. St., New York, N. Y. (31-7—4-8) Velika zaloga vina in žganja. MARIJA ORIILL "Oc. gallon o0c. .... $11.00 ----S12.00 ---- $16.00 Prodaja belo vino po............. črno vino po.............. Drolnik 4 gallon..* za .............. Bri njevec 1 ž steklenic za .......... ■i gallone (sodček) za____ Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 53C8 St. C.'air Ave., N. E„ Cleveland, Ohio. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je in VABILO na PLESNO IN ZABAVNO VESELICO katero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 JSKJ. v Couemaugh, Pa., v svoji dvorani na First Alley dne 8. avgusta t. 1. Tem potom vljudno vabimo vsa sosednja društva in sploh \se rojake in rojakinje if. okolice, da se veselice v kolikor mogočo velikem številu udeleŽL* in tako pripomorejo do lepšega uspel m. 1 i-sti dobiček je nam-njen v korist društvene blagajn«?, da nam bo mogoče nekoliko prenoviti dvorano. kar bo v ponos vsej tukajšnji slovenski naselbini. Torej rojaki iz Franklin. Johnstown iu Couemaugh, pokažite, da Čutite narodno! Pridite brez izjeme in bodite prepričani, da se bomo v enakih slučajih tudi mi radjvolj? odzvali. Društvene člane prosimo, da naj, kolikor je njihovi moči, a-gitirajo v korist društva t«»r sr zabave brez izj-Mue udeleže. Kdor ne more priti, naj pošlje s prihodnjim asesmentem več, k»*r določajo pravila, da mora vsak član, ki se ves^hci ne udeleži, plačati ta prispevek. Za dobro zabavo in postrežbo bo izborno preskrbljeno. Igrala bode priljubljena slovenski godba Victor Orchestra7'. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1. Dame so vstopnine proste. Pivo prosto. K obilni udeležbi vabi ODBOR. (3-5-8) KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznana kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SL1VOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila se točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina The Ohio Brandy Distilling Co7 6102-04, ST. CUIR AVE., CLEVEUND, 0. Mr. M. PAPIC, 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list 4'Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. . ( Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESSCS. "Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem naj dete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zani mive povesti Vm oaobjs BsU j« organizirano te mi* ▼ stnkovM «bU* Tragedija Franc Ferdinanda. Izšla je srazačna knjiga o umoru avstr. prestolonaslednika, kije senzacij«. sedanjega časa. 36 velikih slik krasi knjigo in sicer: Slike obeh atentatov. am rt. pogreb, demonstracije, are taci j a atentatorjev, slike iz Trsta in Ljubljane, itd. itd. itd. Zajedno je izšla knjiga o CesarjeviC Rudolfa Ki pojasnjuje resnico o njem, katera seje iele sedaj odkrila. Cena obed vem knjigam 1 dol. poSilja se tadi po povxetju. Naroča se pri: Slov. KnHgaml. 535 Washington St.. Milwaukee, Wis. IMENIK m CENIK najglavnejših zdravil svetovnoznane lekarne PARTOSv NEW YOm PARTOI.A za čiščenje krvi in želojca ter redno stolico...... PARTOWILL za želodčne bolezni .......................... PARTOHERB za bolezni na ledieah ......... .............. RHEUMA - BALSAM & POWDER za revmatizem in kosten!* PARTO-GLORY za živčne bolezni, slabost in slabo spanje .. PARTOCOUGH za kašelj, prsne in p učne bo.ezni .......... PARTOCURA zoper glavobol .............................. PARTOLIN zoper izpadanje in poraščanje la.->............ ERLAUER WATER & POWDER za očesne bolezni ........ PARTOCYL za kožno srbenje in mazulje.................... PARTOSWEAT za potenje noK............................ PARTO-BI3QCITS za sifili-j .............................. TRIPLETS No. 1. za akutno kapavico (triper).............. ' za zastarelo kapavico................... :{. za polucijo a i gubitek semenu .......... 4. za beli tok žen ......................... PARTOBRACE zoper onanijo in slabo možko naravo ...... PARTOCREAM & SOAP za one, kateri imajo mazulje po lii in one, kateri žele imeti gladko kožo.................. ELSAWATER zoper osivele lase............................ Naročila je pošiljali na: THE PARTOS PHARMACY, 160 2nd Ave., New York. $1.00 '"> za $4.0<> 1.00 ■i za 1 oo 1.00 fi za 4.00 •2.0O f» za 1.00 5 za 4.00 1.00 5 za 4.00 1 r, za 4.(M) 1.00 5 za 4.00 1.00 5 za 4.O0 1.00 5*za 4.00 1.1 M) 5 za 4.O0 4.00 2.00 2."o 2.00 2.00 1.00 5 za 4.00 1.00 5 za 4.i)0 1.00 5 za 4.00 i i i i i i i § rrfa* iVb tfflfr o^l ¥ Po znižani ceni! Amerika in Amerikanci. Spisal Rtv. «1. IW. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spsmin jako prilicna. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da.se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. 2 Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company,] 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. I * * I * » FONOGRAFA T KUPITE ZA TV0RNISK0 CENO A S75 Foncgraf z rogom za $40 A $10 Fonrgraf z rogom za $25 vitevii 12 Mjboljiili ilovent'dli ipetov z.ctooj. Prodajamo te elegantne stroje na vse strani ZJr. držav in Canade na lahke obroke po LE $2.00 NA MESEC. Vsaki stroj je jamčen za 15 let. — Jamčimo tudi vrnitev denarja, ako pn&iljatev ne u?aja. Pišite ie danes po naš veliki ilustrirani cenik za stroje in plošče, katerega vam po&ijemo ZASTONJ. Naie prodajalna ja odprta nate in ▼ nedeljo. ATLANTIC TALKINO MACHINE CO. ftfcm New Y«L m Skozi šibe. Ruski spisal Skitalec. (Nadaljevanje.) Yid»'ti je hilo, kakor da slutijo va»ki iJt*»"ki v meni sovražnika. Iz takih 4 * t u jo h v brn domovja, kakorkoli sem bi! jaz, izhajajo po njih mnenju navadno konjski tatovi ali požiralci in v vsakem slučaji sovražniki vsekega, malomal-ee premožnega kmeta. In tako sem se začel izopihati otroške družbe, njenih iger in njenega rajanju; stopajoč mimo njih, se 111 hfxiil skozi >it»e zabav-Jjie in kamenja. Okoii oeeta pa je kipelo I isaiio življenje, ki *»a je porinilo v nepričakovano družabno delovanje. Ktlletje so verovali vanj. je pokazalo, da je že kot "čarodeje", ki bolezni z molitvami, niso menili za rano- marvee so Najprej s. davno znan zdravi razn< Bolniki s« eelnike in zdravnikt prihajali vsi 1< njemu. I'o tega je bit Vešč odvetnik, ljudje so prihajali k njemu po svete v sodnijskih zadevah, po-verjali so nm razdelitve premoženja ler na tudi posečali kartako. da mu zaupajo kako ^orje in ira poprosijo sveta in tolažbe. Polovico dne so zavzemali ti posetniki. Vsakemu je I »i I na i.slngo: vr^rel je delo v stran, sedel na skohelj-nik, pri gal svojo pipo. ki s«' ni mogel nikdar ločiti od nje. poslušal je razne pritožite ter I»i I takoj Ves v ognju. To se je začelo takoj zjutraj. Odprla so se vrata fn v delavnico je vstopil izinozgan kmet. o«| bolezni bled kakor mrtvec. Stiskal je čepieo v rokah, molil dolgo in počasi, težko dihajo prod ikono, so naklonil potem konvoneional-no. kakor se spodobi, na oho strani in izpregovoril: " Pozdravljeni!" Oče j^ ustavil sp<>halnik in je odvrnil: "Le bližje! Dobrodošel! Veseli me, da si me počastil s svojim po-Hotom ! Ka.j mi poynš novega '" ''J)a, tvoje porno«"i mi je treha, (Javrila Petrovič! Mrzliea so me je lotila, kar ne morem iznebiti se •^ia^N'^ke; To l»o moja smrt! Nič mori nimam več!" Oee je sedel na skobeljnik in je zažgal pipo. Posestnika je posadil na stol. Pipiea je žarela in očetovo glavo so obdajali zelenkasti oblaki dima. "Ali te zelo daje?" je zadottel izza oblakov njegov bas. "l-i!" je odgovoril kmet. kimajo z glavo. "Ilog nas varuj! Vso moči mi je vzelo; ves d rob... " '"Ze (lolffo!'' "Da. že dve loti traja to!" "Da. zanemaril si se! — Ali si bil pri zdravniku!" "Bil. bil — toda kaj —" jo menil kmetie zaničljivo — "saj ne pomaga nič. prav »i«" no pomaga, pa konee!"' "A kako naj ti poinorem jaz? kar vem. vem vendar od zdravnikov: občeval sem ž njimi!" Kmet jo umolknil !«■»■ j.- odgovoril čez neka j časa z glasom neomajnega zaupanja: "Ti znaš boljše"' Oee pa se ji- resno razjezil. Vragi! j.- grmel iz oblakov dima. "< Iovek bi res lahko cepil drva na vasib glavah! Koliko iet vam že pridign.iein: Ne zamarjajte bolezni. pojdite k zdravniku, ki se je učil zdravilstva in ima različne leke ter razume svoj posel!" "Ti znaš boljše!" je ponovil trmasto kmet. "Zdravnik ne pomaga nič, ti pa pomagaš. Dobra zdravila daje samo gospodi, na nas pa kriči. .. "Kako bi tudi človek ne kričal na vns. hudiči! So angelju bi prešlo potrpljenje pri vas! Hodite se zdravit, ko je že prepozno... Sedaj ti ne pomore nikak kinin več! Uklišnioo bi ti dal, za vraga..."' K m ptič so je dobrodušno smehljal ter jo poslušal ves zadovoljen jedrnato psovanje. Očeta je rad poslušal ; če ga je zmerjal zdravnik. so jo pa čutil nžaaljenoga. 'Sovražim vas, vražji kmetavzi, butci prokleti!" jo zabavljal oče prav o« I srca. "Oh, «laj. nehaj vendar psova-ti!" ga je miril kmet. ''Rajše mi že daj kakšno molitev! Tvoja molitev ni to, kar je naša. Tvoja pro-dero do Boga! O, vemo to!... Od Njega je ti dano... Pretrpel si mnogo... " Oče se je ovil popolnoma v o-•blake sinjega dima. Pipa je hro pela in žarela. "Moja molitev" — je odgovoril po kratkem premoru — "pomaga samo onemu, ki veruje. Ali Kmet jo ppogledal pobožno oče" ta in je odgovoril povsem otroško : "Verujem !*' "No, pojdiva!'' Vstal je s skobeljnika. Dira se ji' začel razblinjati. Sla sta v stanovanje. "Pojdite ven!" nam je dejal oče. Šli smo vsi v delavnico. Jaz sem se skril včasih v shrambo ali za peč in sem videl, kako je moli! oče. "Nikak čarovnik nisem! se jo obrnil oče h kmetu. — "Samo molitev proti mrzlici znam. Ka-dar bom čital pred podobo, moli tudi ti: na vas moške ne deluje tiiko, ker sto bol j okorni kot ženske. "Seveda!"' je soglašal kmet. Oče je sedel za mizo in je začel nekaj pisati na majhen kosec papirja s svojo zvito, karakteristično pisavo. Kmetič jo zdihoval. Obraz mojega očeta so jo izpre-meni!: izraz nepremagljive energijo se j,, zrcalil š;» jasnejše v nje-,r"vih strogih kardinalskih potekali. Postavil se ji' pred svete po-■ lobe, a kmet ji* pokleknil polog n.it ga na tla. "O (Jospod!" je šepetal bolnik. 'Milostni sveti Miklavž, pomagaj mi!''. . . Oče je čital polglasno, toda živo in s čustvom v. listka: "Janez bogoslovee !. .. Služabnik božji! Sin gromov!..." Obvladalo ga je mogočno čustvo: (»obledel je kakor platno, in od razburjenosti se je tresel po vsem životu, kakor da prihaja iz njega neka tajna moč: glas se je izpreminjal vsled silnega navala čustev in solz. vsaka beseda je segala kakor ogenj v dušo... Kmet je začel jokati... Tudi j;:/ si-in plakal. Ni' vem. kje je lobil ore to molitev, iu ne spominjam se je več; vetu lo. da je bila sestavljena iz visokodoncčili besi -d. polnih čmiotvorne moči in mogočnega čustva. . . Ko si- je oee zopet pomiril, je zvil papirček v cevko, ki jo je dal bolniku, rekoč: "Privezi jo na križ in nosi jo na prsih, dokler sama ne odpade. Ne od veži je in ne vrzi je proč. <1.1 s«' ti bolezen zopet no povrne!" Kmetič je vzel pobožno listtek in ga jt privezal takoj pri očetu na vrvico. PlaT-ila oče ni zahteval. Da bi bila ostala molitev brez uspeha, to se ni zgodilo nikdar. Jedva ji' odšel bolnik, ko je vstopila cela truma glasno govo-reeih kmetov. "C.avrila Petrovič !*T so vzkliknili. ko so v hitrici pomolili pred ikono: "Kaj bo iz tega? 1'ničeni smo! Bodi tako dober, pomagaj nam!" "Njive je treba zorati, košnja se bliža..." "A mi naj gremo v ječo!" "To si* na noben način ne more zgoditi !-"Ni mogoče!" "Kako Iti mogli zapreti kmeta poloti ?" Oee je sedel na skoliel jniku iii jo položil svojo zdravo nogo preko leseno, ki je bila obrnjena v kmete, kakor sovražna cev puške. Oblaki dima so se dvigali v strop so obdajali očeta s tajinstveno anreolo. Molče jo kadil in gledal kmete. Njegov obraz je dobil hu-morističen izraz. "Kaj pa še!" jo izpregovoril oee ter prekinil njih govorice. Kmetje so takoj umolknili. ''Ho nikar s«' ne zvijajte, bedaki! Govoriti' naravnost po vesti, kakor duhovniku pri izpovedi: kradi ste s«* veda ? - Kmetje so bili v zadregi, praskali so se za ušesi, in potem so so streslo njih dolge razbojniške brado od širokega smeha. "1 no, seveda... tebi, Gavrila Petrovič, že priznavamo vse, kakor popu. res je. .. " ( Potem so pripovedovali na drobno. kako se je zgodilo vse: navadno so ukradli kako malenkost kakemu oderuhu, posekali par dreves, ali pa so vdrli v kaščo... Ko je izvedel oče, da so že priznali svoj čin preiskovalnemu sodniku, je bil ves razkačen ter jo skočil besen s skobeljnika. "Hudiči!" ie grmel z žarečimi očmi. potresaje srdito z brado. 'Tep-ri! Butli! Saj vendar ni nikakih dokazov, hudirji! Kako so vendar zabiti ti kmetje! Kar videti vas ne morem! ('emu ste neki priznali ! Kh ! Zapro vas za vse poletje, potem pa greste lahko beračit po svetu! Fej!" ''Tat je" so bili vsi preplašeni. Oče je kadil mračno svojo pipo. ki je hropela in žarela. Oblaki so se zgostili, Mehoma mu je šinila v glavo negračakovana ii ■ i i i f p^fyy mmmmmmwmmmmm r^ t j* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. 1 ooua. —- - - — a — GLAVNI ODBOR: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortland St.. New Tork. N T. Podpredsednik; Paul Scfcnellc-r. Calumet, Mich. Tajnik: Kranlc Kerže. 2711 H. Millard Ave.. Chicago. HL HlhfHjnlk: Geo L.. Bromlch. Ely, Mina. DIREKTORIJ: DlrektorlJ obstoji Is Jednega saatopnlka od Teth Slovenakih podporni t <ven»kln listov in od vaeh samostojnih društev. Za anarnke, knjižice In vse dm go se obrnite na tajnika: Frank Kerls, | »711 S. Millard Ave.. Chicago. Ml. Tudi vse denarne poiiljatve pošiljajte na ta Narod ki ne skrbi sa svoje reve. nima pootora med clvilixovanlml narodi. noTtk ki ne podpira narodnih xavodov, ni vreden sin svojega naroda. 6pcmriln1ajte.se ob vseh prilikah Slovenskega Zaveti*ča. "K", je vzkliknil, "veste, kaj naredite: tajite pred sodiščem, pa je! (i lede preiskovalnega sodnika pa recite: tako je kričal na lias in nas začel tako strašiti, da smo bili vsi preplašeni: tako-smo potrdili, kar ji* ukazal... Saj jo gotovo hudoben pes?" "Da. pes!" so odgovorili kmet-| je vzradoščeni. "Tako vpitje, daj je ves hripav." "No. torej!... Delajte so ne-j umno!... Predstavljajte kazan-j s!> sirote!. .. fn začel jih jo natančneje poučevati. Pridobil si je deloma iz knjig, večinoma pa iz življenja m i logo znanja različnih strok; zdravil ni samo z molitvami, ampak je zapisaval tudi recepte, poznal o sodnijske zakone, in je sestavljal kmetom prošnjo, ki sem jih moral pisati jaz "na čisto". Tudi za to ni zahteval plačila, toda "ozdravljeni" bolniki iu "o-[ rani" tatovi niso pozabili ssvoje-ga rešitelja, in po dolgem času. povsem nepričakovano so so pojavili pri očetu z vročo moke, z vozom drv. ali pa sso poslali mlt-ka in jajce. Okrajni mirovni sodnik, star irospod in zagrizen pristaš tlačan-stva. je sovražil mojega očeta iz v ega srca. Maščeval se ji' nad kmeti, ki so dosegli, da so je odpravila tlaka, na ta način, da jih je spravil v zapor, kadar je le m ogel. Kaznoval jih jo vodno z najvišjo dopustno kaznijo: toda po zaslugi mojega očeta je bilo polovica teh rešitev pri "sodilij-skili sestankih" zopet razveljavljenih. in sodnik je obsedel. Kmetje so so mu posmehovali. hromega mizarja pa so poveličevali. Zlagali so pesmi na oba in so jib prepevali. Neopazno je po- stal oče popularen, ljubljenec svojega naroda. Slavila ga jo pesem, a sodnika je zasmehovala. Smešila jo tudi bogatine onega kraja, duhovno in posvetno gosposko, a dvigala osebo mojega očeta višje in višje, idealizirala ga je ter ga ovila s sijajem slavo. Javljal se j«' v pesmi kakor naroden junak in pri-prošnjik svojega naroda. Izvira teh pesmi jo bilo iskati pri kovaču Nazarju; udarci njegovega kladiva so prihajali do naše koče. Ko se je zmračilo in so umolknili zvoki delavnika, so prenehali tudi kovačevi udarci. V takih polotož-nih. pol vesel i h večerih je sedel o-če s svojo harfo na prag in je igral tiho. zase kaj nežnega, mračnega. Tužno in tiho so zveneli tanki zvoki v turobnem večernimi zraku, in v tem času jo prihajal včasih Nazar. Mladi petindvajsetletni kovač je bil jako simpatične zunanjosti. Bil je velik, si-rokoplečast, postaven ter je gledal smelo kakor sokol s svojimi modrimi očmi. Lase in brke je :mel goste, kodraste ter svetle kakor lan. Bil je izredno živahnega tem peramenta, govoril je hitro ter ji mahal pri tem z rokami, kar se pravzaprav ni ujemalo z njegovo atletsko osebo. Njegova govorica je bila povsem nenadna: govoril jo v rimah, puščicah, prislovieah in pregovorih. Ko je prišel, je podal očetu svojo veliko očrnelo roko ter je sprejel stisk prav tako veliko, ži-laste roke. ki i kazala sledove laka in smole. I:i začel se je živahen in bistroumen razgovor, prepleten z rimami. fPride s?1. Cenjenim rojakem priporočan svoja NAJLAVNA VIKA ti najboljšega grozdja. Lansko rudeče vino po 404 gal., staro rudeče vino po 454 galona, lansko belo vino po 451 gal. in najboljše staro belo vino po 50f gal. 100 proof moč&m tropinjeve« 4y2 gal one $12, 10 g&lom pa $25 Vino poiiljam po 28 in M gal V mara » ia distillerija feliso 90 staje. Pošljite vsa pisma na: StepheB Ja^kse. Fi.vr Rt.. Helena. H* 1 RED STAR LINE Plovitba med New Yorkom in Antwerpnom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. ZXELLAND 11.304 tona FINLAND 12,760 ton. KROONLAND 12,760 ton. VADERLAND 12,017 toil. L.APLAND IS,69* ton. Kratka In adobns pot za potnika v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvat-•ko in Galicijo, kajti med Antwerpoin in imenovanimi deielami je dvojna dl-j rektziA železniška sveža. Posebno se še skrol sa udobnost potnikov med k rov j a. -Tretji »sred obatop Oil malib kabin trn 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za mdtllne informacije, eene in voine I Jtke obrniti se je nai Za vsebino oglasov ni odgovor- -•r. n» riTodništvo nT^ravniStvo. Kadar potujete ▼ stari kraj ali kadar p te na poti skozi New York, pridite k svojemu rojakn v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. T. Oner Cedar St. Tu boste v vsakem času, podnevi in ponori, najboljše in najcenejše postreženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje. OmI (tri |e4Qa) 25 ccatav. Spavaafc 25 ceatav. Z velespoštovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. D NAJBOLJŠA SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E. POZOR, SLOVENSKI FARMERJI! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH H KRANJSKIH KOS B V zalogi j;.h imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljsegh jekla v znani tovarni na Štajer- :-: skem. Iste se pritrdijo na kosilče z rinkcami. :-: bS Cena 1 kose je 1.10. Kdor naroči 6 kos, jiti dobi po $1.00. V zalojp imamo tudi □ 0 klepalno orodje iz finegra jekla; B B cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Dalje imaBo^tmdipine jeklene srpe po 50c. Raročiln je priložiti denar ali Postal Money Order. 82 Cortlandt St^ New York, N. Y. tlAKMUNiM bo'llsl kakorSnekoll vrste Izdelujem ln r>opravljam po najnižji!« cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorfino kdo zahteva brez na daljnih vprašanj. JOHN WFNZfci- 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. RED STAR LIINE No. 9 Broadway New^York. 94 State Street Bo (ton. Mau. 1319 Walnut St. Philadelphia. Pa. 61» Second Ave. Seattle. Wash. No. 14 No. Dearborn St. Chicago. III. 1306 "F" St., N. W. Washington, D. C 210 St. Charles St. New Orleans. La. 11 & Locust St. St. Louia, Mo. 233 Main St. Winnipeg. Mim. 319 Geary St. Ban Franciiko. CaL 121 So. 3rd St. Mineapoll^ Minn. 21 Hospital St Montreal, Canada. Izšla, je lična knjiga: "VOJSKA KA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige im je sedaj eenj. rojakom aa razpolago. Knjiga "Vojska na Balkana" sestoji iz.13 posameznih seiitkov, obsegaj očih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki Sešitkom je prideljem iudi večji slovenski lemljeiid balkanskih držav. Posamezne zvezke ie dobiti p* 15c. vseh 13 seiitkov sknpaf pa itane i poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York CSty. Podpl j» iznajditelj naiu..>«>• * 9-m m-» m m t2'i,M LJUBLJANE ________ REKE •*.'. ZAGREBA _____..... KARLOVCA ....... 1 . . M . ...«.m M * . . . M > • » •> W.'nw« "B' • »vTS .- $26.18 •3>» » en $25.09 ■ . . « M-^cuigniR« .iMumbni $2l).08 ................... Phelps Bros & Co •v OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Frana Joseph I. in Martha Washington znaša $4.00 več.. n. razred od Marthe Washington in Kaiser Frani Joeeph I« od $65.00 do $70.00. Vsi drugi pamiki od $50.00 do $60.09. reots, 2 Washington Street, New York, iN. Y.