Leto VI., štev. 164
Ljubljana, petek 17. julija 1925	Poitniaa pavsaitrana. Cena 2 Din
......- i -
c= l»haj» ob 4. ajutral. sar
Stane mesečno Din »5-—; za ino-icmstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
Stev. 16/I. — Telefon štev. 7 a. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul, št. 5/L — Telefon št. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
UpravniStvo: Ljubljana, Prešernov« ulica št. 54. — Telefon št. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljubljana št. 11.841 • Praba čislo 78.150, Wien'Nr. 105.241.
Ljubljana, 16. julija.
Ministrski predsednik Pašič je danes predal kralju demisijo vlade Narodnega bloka. Ni nam še znana formalna utemeljitev te ostavke, stvarno je ona Postala z aranžmanom med HSS in NRS neizbežna. Z odstopom Pašičevega kabineta je zaključena velepomembna doba v razvoju naših notranjih političnih prilik. Režim Narod.iega bloka bo v zgodovini Jugoslavije za vedno zabeležen kot eden najvažnejših za bodočnost naše države.
Z decembrskimi volitvami 1923 je stopil boj med unitaristično in separatistično narodno in državno idejo v svojo odločilno fazo. Med hrvatskim i.i slovenskim ljudstvom so separatistične stranke izvojevale veliko zmago, pri srbskem delu naroda se je okrepila plemensko samozavestna radikalska stranka. ki je s svojim homogenim kabinetom olajšala dobro organizirano ofenzivo hrvatskega in slovenskega separatizma. katera se je pričela s prihodom radičevcev v parlament. Takrat je bila politična organizacija jugoslove.iske de-mokraciie postavljena pred historično nalogo. Demokratska stranka, ki pri volitvah ni mogla očuvati vseh svojih pozicij, se na žalost ni v svoji celoti pokazala doraslo položaju. Njena večina pod vodstvom gosp. Davidoviča je cenila separatistično moč tako visoko, da je smatrala kompromis kot edini izhod iz težke borbe med unitaristično in separatistično idejo. Le grupa Svetozarja Pribičeviča je razumela, da ie z ustanovitvijo takozvanega opozicijskega bloka. za katerega lepa gesla so sovražniki narodnega in državnega edinstva skrili vso svojo razdiralno strast, postavljeno tudi vprašanje bodočnosti naše države pred neposredno odločitev in da tu ni mogoč noben kompromis. Zmagati mora ena ali druga ideja. Tako je prišlo do razcepa Demokratskega kluba in do prve natodne koalicijske vlade od 27. marca 1924, katero sta sestavili NRS in SDS v cilju, ustvariti »koncentracijo elementov, pripravljenih, da čuvajo in izvajajo ustavo na podlagi narodnega edinstva in popolne enakopravnosti Srbov. Hrvatov in Slovencev.®
Boj se je pričel. Separatistična opozl-eiia. podpirana od zaslepljenih komoro-misarjev iz Davidovičevih vrst. ga je doma vodila z vso brezobzirnostjo, izven mej države pa je Stjepan Radič z veleizdajniškim rovarenjem skušal mo-ralično oslabiti Jugoslavijo. Vse spomladanske mesece prošlega leta se je borba vršila v znaku stalne krize. V juliju je federalistična fronta izvojevala velik uspeh, ki ga je smatrala za definitivno zmago svoje politike. Državno krmilo je bilo izročeno njenim rokam. Dne 27. julija je nastopil Davidovičev režim, pod katerega zaščito se je oričela pravcata demontaža nacijonalne osnove naše države. 2e .ie izgledalo, da bo v najkrajšem času vprašanje Jugoslavije same postavljeno v najusodnejšo krizo.
V teh usodepolnih dneh se je krona zatekla k apelu na narod ter poverila vodstvo državnih poslov koaliciji od 27. marca, ki je 6. novembra kot vlada Narodnega bloka ponovno prevzela sedaj dvakrat težko nalogo, da obrani državo separatistične opasnosti. Dne 8. novembra .ie bila Narodna skupščina raz-puščena. Volitve 8. februarja t. 1. so pokazale, da je narod za oolitiko edinstva.
Te volitve in dogodki, ki so jim sledili. so sijajen dokaz pravilnosti in uspešnosti politike ,kj je bila inauguri-rana z režimom Narodnega bloka. Vlada koalicije samostojnih demokratov in radikalov je malone popolnoma likvidirala naše veliko notranje vprašanje. Ob nieni čvrsti in dosledni politiki se je razbila sila separatizma in splošni de-fetizem. ki ie pričel obvladovati naš narod, se je umaknil zdravemu optimističnemu nazoru na našo bodočnost. Končno je 27. marca glavni nosilec separatistične ideologije Radičeva stranka, kapituliral pred zmagovito silo državne ideje. Ta kapitulacija pomenja končni prodor federalistične fronte, ki je od takrat sem nevzdržno razoadala. Držav-nopravna gesla, ki so tako dolgo spre-čavala razvoj in konsolidacijo naše države, so potisnjena daleč nazaj in odprta je pot gospodarskim, kulturnim in socijalnim problemom od katerih pravilne in dobre rešitve edino je odvisna naša bxločnost.
Uloga samostojnih demokratov v vladi Narodnega bloka ie bila glede kon-sekventnega izva.iania unitaristične politike v mnogem oziru odločilna. Triumf narodne misli nad separatizmom in de-fetizmom je tudi triumf njihovega pro-gramatičnega in taktičnega nazirania na naš notranji problem. Po zaslugi SDS, ki je v osnovnem programu Narodnega bloka poudarila enakopravnost Srbov. Hrvatov in Slovencev zlasti v gospodarskem oziru. ie bilo končno postavljeno na dnevni red pozitivnega dela vprašanje izenačenja davkov, ki se sedaj nahaia tik pred vrati parlamenta. Sploh pomenia režim Narodnega bloka resen začetek naše gospodarske konsolidacije .ki se sicer vrši z mnogimi tež-kočami in žrtvami, a sigurno napreduje.
Demisija vlade Narodnega bloka
Ostavka je bila izročena včeraj ob 1. popoldne«
pismo ministrom.
Pašičevo
Beograd. 16. julija, p. Danes ob pol 11. uri se je pri g. Pašiču vršila konferenca radikalskih ministrov. PaŠič je poročal o svojem včerajšnjem razgovoru s kraljem, katerega je obvestil, da z ozirom pa doseženi sporazum z radičevci namerava podati ostavko sedanje vlade. Pašičevo poročilo je bilo odo breno, nakar je min. predsednik napisal ostavko, ki jo je minister Giuričič odnesel v dvor. Ostavka .ie bila izročena kralju ob 1. popoldne. Kralj je ostavko sprejel ter za 5. uro popoldne Pozval predsednika Narodne skupščine Trifkoviča.
Min. predsednik Pašič je obvestil ostale ministre o podnešeni ostavki s sledečim pismom:
Gospod minister!
Čast mi je izvestiti Vas, da sem predložil ostavko celega kabineta, da za-more Nj. Vel. kralj spričo nove parla-
mentarne situacije ukrepati v prilog rešitve ministrske krize. Izvolite sprejeti, gospod minister, tudi .ob tej priliki zatrdilo mojega osobitega spoštovanja.
16. julija 1925. v Beogradu.
Nikola Pašič.
SLUŽBENI KOMUNIKE O NOVEM POLOŽAJU.
Beograd, 16. julija, p. Predsedstvo vlade je izdalo nocoj nastopni komunike: Danes je predsednik ministrskega sveta Nikola Pašič predložil ostavko Njeg. Vel. kralju radi novo ustvarjenega političnega položaja. Ob 5. uri popoldne je bil sprejet od Nj. Vel. predsednik Narodne skupščine Marko Trifko-vič, ki je ostal pri kralju približno eno uro. Po posvetovanju s predsednikom Trifkovlčem je Nj. Vel. kralj blagovoli' poveriti sestavo novega kabineta g. Nikoli Pašiču.
Pašičev mandat za vlado RR
Ukaz bo danes podoisan in nova vlada bo še tekom dneva zaprisežena. — Narodna skupščina se sestane v pondeljek 20. trn.
Beograd, 16. julija, p. Danes ob 5. popoldne je odšel na dvor predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič ter ostal v avdijenci pri kralju do 6. Nato se je predsednik Trifkovič odpeljal k Pašiču. pri katerem je ostal nol ure. Po povratku je izjavil Marko Trifkovič novinarjem, da je Pašič predložil ostavko vlade, ki jo je kralj sprejel in poveril mandat za sestavo nove vlade zopet g. Pašiču.
Na vprašanje novinarjev kakšen mandat je dobil Pašič. je odgovoril gospod Trifkovič. da je ta mandat neomejen. Izjavil je, da je mogoče, da bo vlada najbrže jutri dopoldne sestavljena. Dejal je: «Sedaj se dela na sestavi vlade. Z ozirom na to je verjetna, da se skupščina sestane v pondeljek. O tem bo sklepala že nova vlada.®
Beograd. 16. julija, p. Po konferenci s Psšičem je predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič pozval k sebi Ljubo Davidoviča, s katerim je imel krajšo konferenco. Po tej konferenci je izjavil Ljuba Davidovič novinarjem, da mu je predsednik Trifkovič naznanil, da je Pašič dobil mandat za sestavo vlade, na podlagi novo ustvarjenega parlamentarnega položaja.
Po Davidoviču je predsednik Marko Trifkovič sprejel Pavla Radiča. kateremu je sporočil isto. Po tej konferenci je Pavle Radič izjavil novinarjem, da sestave vlade ni pričakovati niti za danes, niti za jutri, ker ie jutri petek, temveč šele v soboto. Pavle Radič je bi! danes popoldne v neprestanem stiku s predsednikom skupščine Marko Trifkovičem, predsednikom radikalnega kluba Ljubo Zivkovičem in istotako z dr. Nikičem. Pavle Radič je tudi izjavil, da ne bo nobenih nadaljnih konzultacij v svrho sestave vlade.
Beograd, 16. julija, p. Nocoj je imel vaš dopisnik priliko razgovariati se dalje časa s predsednikom Narodne skupščine Markom Trifkovičem. ki je bil tako ljubeznjiv. da mu je poda! nekatera pojasnila o političnem položaju.
Predvsem je potrdil, da je Pašič včeraj ustno napovedal kralju ostavko, podal pa jo je danes po konferenci z radikalnimi ministri.
O svoji avdijenci je g. Trifkovič povedal. da je kralju svetova! naj poveri mandat za sestavo vlade g. Pašiču. z ozirom na to, da je ustvaril nov parlamentarni položaj in na podlagi sporazuma med radikali in radičevci. ki ustvarja novo večino v Narodni skupščini z nad 200 poslanci. Kralj je sprejel njegov nasvet in poveril sestavo vlade Pašiču. Kralj .ie rekel Trifkovlču, naj se mu predloži ukaz za imenovanje nove vlade, da ga podpiše.
S tem je g. Trifkovič demantiral Ra-dičevo vest, da kralj radi petka jutri ne bo podpisal ukaza za imenovanje nove vlade. Marko Trifkovič ie nadalje izjavil, da bo najbrže do jutri poooldne lista nove vlade gotova, nakar io bo kralj takoj podpisal in bo nova vlada tudi jutri že zaprisežena.
Jutri dopoldne bo pozval Pašič k sebi predsednika radikalnega kluba in nekatere uglednejše č!ane radikalne stranke, ki jih bo konzultiral glede liste novih ministrov. Ob 11. dopoldne bo imel Pašič posvetovanje z zastopniki HSS. Z ozirom na to se bo že jutri dopoldne sestavila lista nove vlade.
Na vprašanje dopisnika, kdo bo namestnik ministrskega predsednika Pa-šiča, je izjavil Marko Trifkovič. da po ustavi in proračunu in na podlagi či-novniškega zakona namestnika predsednika vlade ni. temveč nadomestuje ministrskega predsedenika najstarejši minister, ki je v tem slučaju Marko Gjuričič. Ministrski predsednik Pašič odpotuje iz Beograda najbrže v pondeljek.
KDO BO NOVI VOJNI MINISTER?
Beograd, 16. julija, p. »Vreme« navaja kot kandidate za vojnega ministra dosedanjega ministra Dušana Trifunoviča, poveljnika kraljeve garde generala Pera Zivkoviča in poveljnika Beograda generala Žečeviča.
-35S-
Strankarski odmevi sporazuma
Razkol tudi v sami Hrvatski zajednicl. — Vretje med radikali.
Zagreb, 16. julija, n. Z velikim zanimanjem se pričakuje seja vrhovnega sveta Hrvatske zajednice, ki jo je sklical za nedeljo dr. Lorkovič. Pričakuje se, da bo ob tej priliki došlo do spopada med dvema nasprotnima skupinama. Na čelu opozicije proti dr. Lorkoviču in tovarišem stojita Ivica Kovačevič in Ivo Peršič, ki nameravata izvesti ostro akcijo proti dr. Lorkoviču in tovarišem.
Beograd, 16. julija, p. «Reč» poroča o mnogoštevilnih prestopih radikalov v SDS. V Ubu v Srbiji je prestopilo k samostojnim demokratom 500 radikalov in je tamošnja
organizacija SDS izdala tudi toliko legitimacij na novo. V Bugoini v Bosni so vsi radikali izstopili iz radikalne stranke ter so o tem obvestili tudi kompetentna radikalna foruma v Sarajevu in Beogradu.
Jugoslavija in Bolgarija
Beograd, 16. julija, r. Bolgarski poslanik Vakarevski je posetil pomočnika zunanjega ministra Jovana Markovi-ča. kateremu je sporoči!, da odgovori bolgarska vlada v nekaj dneh v zadevi aretacije jugoslovenskih državljanov v Sofiji. Iz krogov zunanjega ministrstva se poroča, da se bodo v slučaju ugotovitve umora našega državljana Redie-loviča v sofijskih zaporih poostrili odnošaji med obema državama.
Stalno naraščanje vrednosti naše valute je v tem oziru najsigurnejši dokaz. Tekom enega leta se ie dinar dvigni! za skoraj eno tretjino svoje vrednosti. Ravno tako je v kulturnem oziru režim Narodnega bloka dal vsej naši prosvetni organizaciii nove pobude in je bil z vnemo in uspehom pri delu, da tudi na tem polju zasigura narodu trdne temelje svetlejše bodočnosti. Reči smemo, da se je v prošlih mesecih mnogo delalo v vseh panogah državne uprave. Uspehi bi bili večji, ako ne bi bila fak-cijozna opozicija vedno znova z vsemi sredstvi skušala ovirati vsako pozitivno delo. Zal. da so ostali zlasti načrti, ki se tičejo ureditve naše administracije, neizpeljani in se navzlic stalnemu pritisku s strani ministrov SDS vlada še ni
mogla odločiti, da razpiše oblastne volitve ter tako omogoči ureditev samouprave.
Sredi uspešnega in koristnega dela za narod in državo se ie morala vlada Narodnega bloka umakniti da omogoči izvedbo eksperimenta z radičevci. Mi se bojimo, da se ponavlja stara historija o golobu na strehi. Danes, ko odstopa s pozorišča režim naciionalne koalicije, kateremu so samostojni demokrati s svojo doslednostjo in energib navzlic relativni maloštevilnosti svojih poslancev in ministrov dali lugoslovenskl značaj ter delavni karakter, ima vsa jugoslovenska javnost občutek nesieurnosti in nikdo ne ve. ali ni naša državna do!U tika zapustila trdnih tal. da stopi v nove zmede in nejasnosti.
Podpis firenških konvencij v soboto
Italijanska delegacija pri Mussoiiniju. — Rimski krogi so s konvencijami zelo zadovoljni.
Rim, 16. julija. 1. Sinoči je sprejel ministrski predsednik Mussolini v palači Chigi člane italijanske delegacije na firenški konferenci. Min. predsednik je izrazil svoje zadovoljstvo nad ugodnimi uspehi, ki bodo tvorili v bodoče trdno podlago za trgovske in gospodarske odnošaje med obema državama.
Mussolini se je v prvi vrsti zahvalil zastopnikom Zadra in Reke za njihovo
sodelovanje na konferenci, nakar je senator Ouartieri kot načelnik italijanske delegacije izjavil, da bodo zastopniki Reke, Zadra in »dalmatinskega ozemlja* vedno delovali v prid Italije.
Kakor se zatrjuje, bodo podpisane firenške konvencije prihodnjo soboto. Za Italijo jih podpiše min. predsednik Mussolini, za Jugoslavijo pa poslanik Antonij evič.
Novi komunistični nemiri v Bolgariji
Ponesrečen napad na orientekspres. — Spopadi z vojaštvom. ~~ Komunistična organizacija.
Sofija, 16. julija, a. Četa komunističnih upornikov se je včeraj približala železniškemu mostu pri Grahovici na progi Sofija-Plovdiv z namenom, da bi razstrelila most in strmoglavila simt>-lonski oriientni ekspresni vlak v reko. Upornike pa so zalotile redne čete, ki so jih napadle. Streljanje je trajalo okrog 15 minut in so se uporniki umaknili. Vladne čete so našle na licu mesta dva upornika umirajoča, tri pa težko ranjene.
Sofija, 16. julija, r. »Svobodna Reč® priobčuje načrt komunistične organizacije, ki je razdelila Bolgarijo v šest okrajev, in sicer: Sofija, Plovdiv, Plev-
na, Burgas in Vrača. Okraji so zopet razdeljeni v odseke z lastnimi voditelji V plovdivskem okraju je bi! voditelj Dimitrije Gačev, ki je prejel za svoje delo 100.000 levov in je pozneje prevzel sofijski okraj. Po izvedeni splošni organizaciji in oborožitvi naj bi se Istočasno napadli nasprotniki z vsemi sredstvi. Vojaško sodišče prve instance je obtožilo 16 voditeljev v smislu § 16. zakona o zaščiti države, ki določa smrtno kazen. Razsodba v tem procesu se priča-kuie v nekaj dneh.
Danes se je končal proces proti s!i-venskim zarotnikom. Državni pravd-nik je predlaga! 38 smrtnih obsodb.
Unifikacija našega šolstva
Minister prosvete je izdal naredbo o izenačenju poduka na prvih 4 razredih ljudskih, prvih dveh razredih meščanskih šol ter na učiteljiščih z veljavood šol. leta 1925 26.
Beograd, 16. julija, p. Današnje »Službe« ne Novine® objavljajo na podlagi zakon« skega pooblastila izdano naredbo prosvet« nega ministra o unifikaeij vsega pouka na šolah v Jugoslaviji. Po čl. 28. zakona o bu« džetnih dvanajstinah za mesece od aprila do julija, se predpisuje enotni učni načrt za 1., 2., 3. in 4. razred ljudskih in učni pro» gram za 1. in 2. razred meščanskih šol, ki veljata za šolsko leto 1925'26. Ta načrt pred pisuje za posamezne razrede in predmete sledeče število učnih ur na teden:
Na ljudskih šolah: verouk v I. razredu 2, v II. 2, v III. 2, v IV. 2, skupaj 8; srbohrva« ščina odn. slovenščina: 8, 8, 7, 7, skupaj 30; začetni nazorni nauk 2, 4, 0, 0, skupaj 6; zemljepisje 0, 0, 2, 2, skupaj 4: zgodovina kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev 0, 0,
2,	3, skupaj 5; računstvo z geometričnim oblikoslovjem 4, 4, 4, 4, skupaj 16; nara« voslovje 0, 0, 3, 3, skupaj 6; risanje 1, 1, 1, 1, skupaj 4: lepopisje 1, 1, 1, 1, skupaj 4; ročna dela, moška in ženska 2, 2, 2, 2, sku« paj 8; petje 2 in 2, 2 in 2, skupaj 4; telo« vadba in otroške igre 2 in 2, in 2 skupaj 4. Celotno število tedenskih ur bo torej v I. razredu 22. n. 24, III. 26, IV. 27, skupaj 99 tedenskih ur.
Na meščanskih šolah: Verouk v I. razre« du 2, v II. 2, skupaj 2; srbohrvaščian 4, t. j. 8; nemščina 3, 3, t. j. 6; zemljepisje 3, 3, t. j. 6; zgodovina 2, 2. t. j. 4; naravoslovje
3,	3, t. j. 6; računstvo 3. 3, t. j. 6, geometri«
ja m geometrično risanje 2, 2, t. j. 4; pro« storočno risanje 4, 4, t. j. 8; lepopisje 1, i, t. j. 2; petje 1, 1, t j. 2; telovadba 1, 1. t. j. 2; ročna dela, moška in ženska 2, 2, t. j. 4. Skupaj v I. razredu 31, v II. 31, sku« paj 62 tedenskih ur.
Na šolah v Sloveniji se poučuje z istim številom tedenskih ur in z istimi predmeti. Slovenščina se poučuje deljeno s srbohrva* ščino po dve tedenski uri v obeh razredih. Na meščanskih šolah se poučuje Ie po en tuj jezik.
Na učiteljiščih: Psihologija v L letniku 0, n. 4, III. 0, IV. 0, skupaj 4. logika 0, 0, 2.' 0, skupaj 2; splošna pedagogika 0. 0, 5, 0, skupaj 5; metodika 0, 0, 0, 4, skupaj 4; šol« ska dela 0, 0, 0, 10, skupaj 10; zgodovina pedagogike 0, 0, 0, 2, skupaj 2; srbohrvašči« na in slovenščina s književnostjo 5, 3, 3, 3, skupaj 14; splošna zgodovina 3, 3, 2, 0, sku* paj 8; narodna zgodovina 0, 0, 3, 2, skupaj 5; zemljepisje 3, 2, 0, 0, skupaj 5; somatolo« gija 4, 0, 0, 0, skupaj 4; fizika 0, 2, 0, 0, sku« paj 2; kemija 0, 2, 0, 0, skupaj 2; matemati« ka 3, 3, 2, 2, skupaj 10; nemščina ali fran« coščina 3, 3, 3, 3, skupaj 12; veronauk 2, 2, 2, 0, skupaj 6; prirodoslovje 0, 0, 2, 2 skupaj 4; državljanske pravice in dolžnosti 0, 0, 0, 2, skupaj 2; šolska uprava 0, 0, 0, 2, skupaj 2; risanje in modeliranje 2, 2, 2, 0, skupaj 6; petje in glasba 3. 3, 3, 0, skupaj 9; ročna dela moška 2, 2, 0, 0, skupaj 4; ženska 2, 2, 2, 0, skupaj 6.
Znatno znižanje izvoznih carin
Znižane so zlasti tarife za izvoz žanje carinskega nadavka
Beograd, 16. julija p. Današnje »Službene Novine« objavljajo, da je ministrski svet na svoji seji 11. t. m. na predlog finančnega ministra in na temelju čl. 15. zakona o splošni carinski taTifi pod C br. 34.410 sklenil, da se znižajo tarifne postavke za izvozno carino zakona o splošni carinski tarifi, k! je stopila 20. jurriia t. 1. v veljavo in sicer za naslednje predmete:
Tar. post. 1.) žita za 100 kg v dinarjih: pšenica 1, rž 0.50, turščica 0.50, oves 0.20, ječmen 0.50.
Tar. post. 2.) zreli fižol 1.
Tar. post. 3.) seno brez razlike prosto.
Tar. post. 7.) konji in kobile (za 1 komad) stari nad 3 leta 8, stari 3 leta a!i manj 4, zaklani, odrti ali neodrti 2.
Tar. post. 8.) ovce in koze, zaklane in neodrte: ovce. ovni in jagnjeta 1.50, koze kozli in kozliči 1.
Tar. post. 9.) bivoli, goveda in teleta, tudi zaklana in neodrta: po izbiri izvoznika za 100 kg 1.50, za komad 6.
Tar. post. 10.) svinje I.) žive svinje, za 70 kg težke: po izbiri izvoznika za 100 kg 8. za komad 8; II.) zaklane in neoskubljene: za 100 kg 4; III.) sveže nasoljeno meso 2.
Tar. post 13.) kože od domačih živali in divjačine, sirove. namočene oso-Ijene in v apnu ali suhe. z dlako aH brez nje: I.) od bivolov goved in telet: a) sirove, namočene, osoljene ali v aprn za 100 kg 60, b) suhe 65.
Tar. post. 13. do 23. ostaaejo nedzpreme-njene.
Tar. post. 24.) stavbni les: I.) neobdelani, je posekan! ta obžagani: kostanjevi (iz-vzemši palice srednjega premera od 4 cm ali manj) 2.50, hrastov od 20 do 30 cm srednjega premera 0.75. hrastov, orehov, javorjev, gabrov, jesenov, bukov in brest rv nad 30 cm srednjega premera 0.40, igličasti les vseh vrst nad 20 cm srednjega premera 1.25 II.) otesani ali žagani vseh dimenzij: bra-
kmetijskih produktov. — Zni-od 1100 na 1000 odstotkov.
stovi železniški pragovi 0.60, hrastove grede ta stebri 0.60.
Ta sklep stopi v veljavo z objavo V .Slržbenfh Novrnah. torej z današnjim dnem Današnje »Službene Novine* objavljajo, da znaša od danes dalje rtaplačilo na uvozno in izvozno carino 100 odstotkov, to je po tečaju 100 zlatih za 1100 papirnatih dinarjev.
Ta nadavek se plačuje za vse blago, za katero se do vštevši 15. julija ni plačala carina. Nadavek ne velja za ono carino, k? se pobira Po vrednosti blaga. Za plačevanje nadavka na luksusmo blago, kolikor se pobira po določbah zakona, ki je veljal pred 20. junijem, velja odlok C br. 42.100 od 30. avgusta 1924.
Današnje »Službene' N ovinek objavljajo popravke tiskovnih pogrešk v zakon n o splošni carinski tarifi, C br. 29.294 od leta 1925., in sicer:
Pri postavki 563., v točki II. (uvozna carina) navajajo »Službene Novine« na str. 78.. da znaša postavka maksimalne tarife 32 Dm, pravilno pa se mora glasiti 52 Dim., Pr) postavki 10., točki II. ta III. (izvozna tarifa) na str. 94., kjer je govora o zaklanih svinjah ta se carinijo po komadu, pravilno pa mora biti »za 100 kg«. Ta popravek velja tudi pri postavki 2., kjer se govori a znržanjn minimalne tarife C br. 29.294.
V odloku o tarifi na uvozno blago na str. 105. se glasi v rubriki »str. 141 in 144«-' pravftao pa se taia glasiti »str. 142«.
Poljska cona v Trstu
Varšava, 16. julija, a. Ministrstvo frgo* vine in industrije jo ukrenilo te dni kera* ke pri vladah v Rimu in Bukarešti v svrho ustanovitve svobodne cone v tržaški in ga« laški luki. Poljski trgovski krogi so mnenja, da se bo s prostima conama v Trstu in Ga« lacu odtegnila večina poljske trgovine oj Hamburga in Bremena.
Vatikanska kriza v Pragi
Odgoditev parlamenta in senata. — Zahteve narodnih socljallstov. — Novi papeškl nun-
clj?
Praga 15. julija
Danes je poročal zunanji minister dr. Be-aeš zastopnikom koaliranih vladnih strank o stališču vlade glede afere papeškega nuncija Marmaggia. Zastopniki so vzeli poročilo na znanje. Obenem je dr. Betieš sporočil tudi načelno stališče min. predsednika Švehle o nadaljnem poteku te zadeve.
Dasiravno so narodni socijalisti odobrili vladino stališče, vendar so vztrajali pri svoji zahtevi, da se mora njihovi interpelaciji priznati nujnost in da se mora razpravljati o konfliktu v plenumu zbornice. Narodni socijalisti so zahtevali nadalje, da se nuncij Marmaggi ne sme več vrniti v Prago, da se ne smejo vzpostaviti odnošaji z Vatikanom in da mora na njihovo interpelacijo odgovoriti mm. predsednik Švehla. Ker so bile nekatere njihove zahteve odklonjene, je podal železniški minister Stribrny ostavko, dočim drugi narodnosocijalni minister (za pošto) Franke tega ni mogel storiti, ker se nahaja v Parizu. Zunanji minister dr. Beneš ni podal ostavke, ker ni vezan ca strankine sklepe.
Tako se je pojavila v vladi kriza, katere posledica je takojšnja odgoditev parlamenta in senata do jeseni. Odgoditev je povzročila v parlamentarnih krogih iznenadenje, dasiravno so vedeli za vladino stališče glede notranjepolitičnih posledic nuncijevega odpotovanja. Znano ie tudi stališče vlade v zunanjepolitičnem oziru. Vlada stoji namreč na stališču, da Vatikan ni prekinil diplomatskih odnošajev s Prago, ampak da je nuncij Marmaggi odpotoval le v znak protesta. Na to vatikansko demonstracijo je odgovorila vlada z demonstrativnim odpoklicem svojega poslanika pri papežu. Koalicija je odobrila tudi to stališče vlade in je v odboru desetorice dala zunanjemu ministru dr. Benešu proste roke glede nadalj-nih ukrepov, ki so odvisni od zadržanja rimske kurije.
Socijalnodemokratska stranka je imela zvečer sejo, na kateri se je razpravljalo o odgoditvi parlamenta. Ponovil se je sklep, da mora vlada v bodoče energično preprečiti vsako vmešavanje Vatikana v notranje zadeve.
Rim, 16. julija 1. V vatikanskih krogih se govori, da bo imenovan za novega nuncija v Pragi monsignor C-iriacci.
Kriza nemškega gospodarstva je nedvomno oznanjevalka novih socijalnih bojev v Nemčiji. Podjetniki bodo skušali znišati mezde, da bi mogli s cenejšo delavno močjo dvigniti tekmovalno sposobnost svojih produktov na zunanjem trgu. Delavci se bodo tem poskusom z vso močjo upirali. Izid borbe pa ni preveč dvomljiv, saj ima danes ve-lekapital v Nemčiji večjo politično moč, kot kdaj prej v povojni dobi, ko sede pri vladnem krmilu njegovi najizrazitejši eksponenti, nacijonalci in ljudska stranka.
Francija in Španija
Gospodarska kriza v Nemčiji
Zastoj, ki že mesece traja v nemškem gospodarstvu, se vedno bolj pretvarja v ostro krizo. Ta se pojavlja pod raznimi podobami: rastočo brezposelnostjo, ustavitvijo obratov v Po-renju, posebno pri Kruppu, zastoju v oddaji premoga v Poruhrju, kjer ga je nakupičeno čez 10 milijon ton, skrčenju delovnih dni in deloma popolni ustavitvi nekaterih obratov v železni in jekleni industriji. O slabi kupčiji toži tudi strojna in tekstilna industrija. Pomanjkanje kreditov je vedno hujše, povpraševanje po denarju raste in z njim obrestna mera. Kreditov pa le ni dobiti. Cela vrsta velikih akcijskih družb ne deli več dividend.
Velika nemška industrija, ki je znala tako sijajno izrabiti zasedbo Poruhrja, ki si je dala nakazati od državne vlade ogromno vsoto 700 milijonov zlatih mark v svrho podpore in odškodnine, se torej danes bori z velikimi težavami.
Odkar so skoro vse nemške banke pod vodstvom državne banke intervenirale v korist Stinnescvega konzorcija, ki je padel v nevarno finančno krizo, se je položaj neprenehoma slabšal. Industrijske vrednote so neprestano padale. Ko se je zvedelo, da se konzorcij Otto Wolf nahaja v istih finančnih težavah kot Stinnesov in da bo najstarejša ladjedelnica Reiherstieg v Hamburgu, ki spada v Wolfov Phoe-nbc-koncern, zaprla svoja vrata, je pojav postal splošen. Stinnesovi papirji so zgubili 9 odst., Kloecknerjevi tudi 9 odst., akcije Koln-Neussen 11 odst., Siemens-Schuckert je nazadoval za 7 odst. in A. E. G. (Allgemeine Elektri-zitats-Gesellschaft) za 5 odst. Splošni tok je zgrabil tudi bančne delnice: Nemška Banka je zgubila 2 odst.. Berlinska Trgovska Družba 4 odst. itd.
Slovite industrijske firme, kot Daim-fer in jeklarne v Donnersmarku so naznanile. da ne bodo izplačevale dividend. Thyssenove tovarne so odpustile večje število delavcev. Poroča se, da stoji več menjalnic in finančnih zavodov pred polomom.
V svojem nedavnem intervjuju v »Chicago Tribune» je predsednik Državne Banke dr. Schacht obdolžil kot povzročitelje te krize zaveznike, ki drže zasedeno Poruhrje in kolnsko cono in ki se neprenehoma vtikajo v nemška vojaška vprašanja. V resnici pa so vsroki krize čisto drugi.
Predvsem je prenehala inflacija, ki Je preko vseh mer pospeševala procvit nemške izvozne trgovine. Uvedbi stalnega denarja in pomanjkanju kreditov je sledila splošna podražitev vseh nemških proizvodov. Odtod se je tudi svetovni trg vedno bolj zapiral za ogromno nemško nadprodukcijo. Trgovska bilanca je bila vedno bolj pasivna. Pod vplivom zunanjih kreditov, ki so se izplačali največ v obliki surovin, je ra-stel uvoz, dočim se izvoz ni primerno zvišal. Tekom zadnjih mesecev so inozemski krediti sicer odpadli in je tudi uvoz nazadoval. Vendar je trgovska bilanca še nadalje pasivna. Po uradnih podatkih znaša razlika od 1. septembra 1924., ko je stopil v veljavo Dawe-sov načrt, pa do konca maja okroglo 3 milijarde mark proti 2.7 milijardam tekom celeea leta 1924.
Pariz, 12. julija.
Pariško časopisje se obširno peča z dogodki v Maroku in z ravnokar zavr-šenimi francosko - španskimi pogajanji v Madridu, ki jih je vodil v imenu Francije socijaiistični radikal, pod Clemen-ceaujem radi zanemariania interesov domovine obsojeni bivši notranji minister Malvy. Malvyja je svoječasno zadela ista usoda kot današnjega finančnega ministra Caillauxa. Oba sta bila osumljena in obsojena radi nepatrijo-tizma danes pa je eden finančni diktator Francije, drugemu pa je Painleve-jeva vlada poverila tako važno nalogo, kot je sporazum s Španijo v svrho skupnega nastopa v Maroku.
Skupni in dogovorni nastop obeh glavnih dežel, ki sta zainteresirani v šerifatu, se je pokazal kot nujno potreben. Dosedanje rivalstvo in komaj prikrivana škodoželjnost bi utegnila, če bi se nadaljevala, voditi do katastrofalnih posledic nele v Maroku, ampak v celokupni severni Afriki in v vsem muslimanskem svetu.
Francozi niso nikdar prav radi gledali Špancev v enem delu Maroka. To je treba priznati. Španci so do svoje cone prišli po volii Anglije, ki se je bala. da bi se Francija utrdila v bližini Gibral-tara ter ogrožala morsko ožino in pot v Indijo. Predmet tihe, toda zato nič manj vroče tekme so dala tudi v bližini Melille odkrita ležišča železne rude in cela vrsta petrolejskih vrelcev v južnem delu rifskega ozemlja. Ta medsebojna borba zainteresiranih finančnih skupin je pripomogla voditelju rifskih Kabilov Abd el Krimu do velike množine orožja in municije, ki se je na debelo vtihotapljalo v niegove gore. Kadar so Kabili porazili Špance, se je prej dalo govoriti o veselju v Franciji kot o kakem sledu žalosti. Abd el Krim je pobral poraženim Špancem ogromne količine orožja. Trdi se celo. da so Španci pri svojem umiku nalašč pustili v svojih postojankah orožje in potrebno municijo. ki io danes Abd el Krim uporablja proti Franciji.
Vpoštevati je nadalje, da imata komunistična internacijonala in Nemčija velik interes na tem, da doživi Francija v Maroku poraz. Boljševiki. ki so se zaenkrat morali odreči socijalni revoluciji v velikih industrijskih državah, skušajo rušiti moč zapadnih sil v njihovih kolonijah in v prekmorskih deželah. Zato z vso močjo podpirajo in podpihujejo boj muslimanskega in ostalega iztočnega sveta proti Evropi. Nemčija pa želi. da se Francija čim bolj angažira in oslabi v Maroku, da bi izgubila svojo odporno silo proti vedno močnejšemu nemškemu pritisku v zunanji politiki.
Iz vseh gornjih razlogov se ni čuditi, da razpolaga Abd el Krim ne le z zadostno množino orožja, ampak tudi z obilnimi denarnimi sredstvi in številnimi svetovalci in inštruktorji. Njegova zmaga nad Španci in delni uspeh pnoti Francozom pa sta mu prinesla ogromen sloves in magičen vpliv v bujni domišljiji orijentalskih narodov. Abd el Krim predstavlja danes ne le veliko materi-jalno, ampak tudi nevarno moralno silo. To se kaže v bojih v irancoski coni, kjer je Ie malo rodov v obližju bojišč ostalo zvestih Franciji.
Boj, ki se bije med rifskimi Kabili in Francijo, je torej nadvse resen in bo odločil o nadaljni usodi ne le Maroka, temveč cele francoske severne Afrike. Madridski pogovori so bili nedvomno inspirirani od prepričanja, da se morata Francija in Španija podpirati, če hočeta reštti svojo kolonijalno posest.
Kot poročajo Časopisi bo prvi rezultat madridske konference ta. da se bodo Abd el Krimu dostavili mirovni pogoji. To se bo zgodilo v najkrajšem času. Baje bo odpotoval poseben španski delegat v Ajdir na jahti španskega finančnika Echevarriete, ki ima vsled svojih poslovnih zvez z Abd el Krimom in kot večkrat oficijozni španski mandatar prost dostop v Rifu. Dotični odposlanec bo sporočil predloge za mir v imenu obeh vlad in bo izjavil Abd el Krimu, da sta Španija in Francija sklenili trdno skupno fronto in se hočeta le skupno pogajati. Ce bo Rif odklonil mirovna pogajanja, bosta Francija in Španija nadaljevali boj z vso energijo do končne zmage in do eksemplaričnega kaznovanja Abd el Krrma.
Tako časopisna vest.. Naznanja se nadalje, da je več španskih oficirjev dospelo v francoski Maroko v svrho dogovora glede kooperacije obeh armad. V čem bo obstoiala ta kooperacija, je težko pogoditi. Tudi je dovoljen dvom, da bi se Španija hotela po krvavi lekcij podajati iz svojih skrivališč ob morski obali z nevarno avanturo v notranjost Rifa. Zato ni upati, da bi bila španska aktivna pomoč Franciji posebno izdatna. Dobro pa bo že, če bo Španija onemogočila vtihotapljanje orožja sfcozi svojo cono. Glavni vojaški napor Pa odpade vsekakor na Francijo.
Posebnosti novega madžarskega volilnega reda
Od začetka tega stoletja se je volilni sistem na Madžarskem štirikrat spremenil. Tudi bivša madžarska sovjetska vlada je izdala svojo volilno odredbo. Doslej se je volilo samo na podlagi enega zakona, vsi drugi pa so ostali na papirju. Treba je tudi omeniti, da ima politični boj za volilno reformo na Madžarskem že dvajsetletno preteklost. V teh dvajsetih letih so skrbeli vladajoči krogi, da je imelo ljudstvo čim manj demokratičnih političnih pravic. Prav do prevrata so ti krogi napenjali vse sile. da izločijo iz državljanskih pravic narodne manjšine, po prevratu so pa usmerili svoje delovanje proti vsem elementom, ki se slepo ne pokoravajo veleposestnikom, generalom, škofom, bankirjem in birokraciji. Novi volilni zakon, ki ga mora podpisati še Horthv. nakar stopi v veljavo, je samo produkt madžarske vladine reakcije.
V volilnih sistemih vseh evropskih držav, izvzemši sovjetsko Rusijo, je splošna volilna pravica glavno načelo. Na Madžarskem pa je bila in ostane volilna pravica privilegij. Po novem zakonu morajo izpolniti moški, ki hočejo imeti volilno pravico, te-le pogoje: 30 letno starost, 10 letno državljanstvo, 2 letno stalno bivanje v dotičnem okrožju in uspešno dovršeno štiriraz-redno ljudsko šolo. Za ženske je pogoj volilne pravice 30 letna starost in 6 razredov ljudske šole. če ima pa ženska 4 živeče zakonske otroke, more dobiti volilno pravico tudi s 4 razredi ljudske šole. S to določbo novega zakona je vzeta volilna pravica 800.000 osebam, ki so volile že pri zadnjih volitvah. V celoti izgubi volilno pravico 1.000.000 pismenih in polnoletnih državljanov.
Pa ne samo to. Kdor je bil obsojen radi kakršnegakoli političnega prestopka — in na teh je madžarski kazenski zakonik zelo bogat — izgubi volilno pravico. Tudi obsodba radi prestopka odvzame dotičnemu volilno pravico za pet let. Poleg tega so še obsodbe vojaških sodišč za vojaške prestopke, storjene med vojno. Vojna igra v novem volilnem zakonu sploh važno vlogo. O komu je uradno ugotovljeno, da je med vojno na ta ali oni način sim-patiziral z neprijateljem, izgubi za vse življenje volilno pravico. Madžarski zakoni so prišli na čudnih potih do zaključka, da je bila vojna končana šele I. 1922. in tako izgubi volilno pravico vsak. kdor priznava Masarykov pomen v evropski politiki. ČSR. je namreč bila in ostane za Madžare sovražna država in zato pomeni vsaka pohvalna izjava o Masaryku »simpatijo z neprijateljem*. Po novem zakonu ne morejo biti izvoljeni oni, ki so bili obsojeni radi razžaljenja časti, ki so se kakorkoli udeležili Bela-Kunove boljševiške diktature. Dalje ne morejo biti izvoljene osebe, ki bivajo nad eno leto v tujini, vendar pa lahko da ministrski svet v tem slučaju izjemoma dispenzo.
Kdor je tako srečen, da pride kljub tem drakoničnim odredbam do mandata. mora nastopiti križevo pot v verifi-kacijskem odboru. Ta odbor ima pravico razveljaviti mandat, čim se člani prepričajo, da je izvoljeni «dostopen tuiim vplivom*, da sprejme od čini-teljev izven parlamenta kaka navodila ali smernice, ali pa če je tem činiteljem podrejen. Značilno za novi volilni zakon je tudi to, da dela tako aktivnim kakor pasivnim volilnim upravičencem najrazličnejše zapreke. Občinski svet vsake občine lahko sprejme v volilni imenik kogar hoče. Ta famozni zakon dopušča celo slučaje, da akademsko naobra-žen državljan nima volilne .pravice, ker je slučajno izgubil izpričevalo šti-rirazredne ljudske šole. Doktorska diploma je namreč brez pomena.
Zelo težko je priti tudi do kandidature. Na Madžarskem sta dve vrsti kandidatur. V dveh volilnih okrajih. Bu-dimpešta-mesto in Budimpešta-okolica. morajo biti poslanci izvoljeni na podlagi volilnih list in sorazmernega zastopstva, v vseh drugih okrajih pa na podlagi poedinih kandidatur. Za kandidatne liste je treba imeti večje število zasi-guranih glasov. Vsako leto mora podpisati 5000 volilcev. kar pomeni, da se volitve v resnici ne vršijo tajno. Na ta način se hoče vlada iznebiti opozicijo-nalnih elementov. V manjših okrajih mora vsak samostojni kandidat kandidirati oficijelno. za kar je potrebno 1000 podpisov. Posebno poglavje tvorijo madžarske volilne metode.
Politične beležke
-f- Klerikalna žalost. Politika bloka narodnega sporazuma in seljaške demo kracije, ki ji je dr. Korošec posvetil vse svoje upe in želje, ni imela drugega uspeha, kakor da je Radič svoj avto-nomizem, federalizem in seljaški demo-kratizem vrgel Pašiču pred noge, kakor piše »Slovenec*. in stopil sam na izpraznjeno mesto samostojnih demokratov, da bo zdaj radikalom pomagal brez Pribičeviča izvajati program Narodnega bloka. Kajti Stjepan Radič ni samo vrgel med staro šaro hrvatske kraljevine, vlade, bana, sabora, marveč se je celo zavezal, da bodo glasovali njegovi za reakcijonarni tiskovni, sodni in druge zakone, ki so se bili zvarili v kuhinji PP režima, pravi žalostni »Slovenec*. En sam obliž ima škofov list za skeleče rane klerikalne stranke, namreč tolažbo, da ne bodo v novi vladi samostojni demokrati. Ali so demokrati v vladi ali ne, je po izvajanjih »Slovenca* končno vseeno, saj bodo morali radi-
čevci nadaljevati dosedanjo politiko Narodnega bloka. Načelno stališče SDS ni torej po »Slovencu* v nobenem pogledu omajano, klerikalna žalost pa je v polnem obsegu upravičena, ker je slovenska klerikalna stranka izgubila svojega najmočnejšega načelnega zaveznika in je danes pravzaprav poleg petih hrvatskih zajedničarjev edina stranka, ki zahteva revizijo ustave v avtonomističnem smislu. Če morejo za to izolacijo in žalost klerikalni stranki nuditi kako tolažbo samostojni demokrati, jim jo iz srca privoščimo.
-f Izmišljena vest. Razni listi so objavili včeraj vsakojako zaokrožene verzije, da sta v sredo zvečer po kraljevem povratku od Pašiča v dvor biia sprejeta dr. Žerjav in Svetozar Pribičevič, odnosno tudi dr. Grisogono v «tajni* avdijenci. Verzije so absolutno neosnovane, ker v sredo zvečer ni bil na dvoru sprejet noben minister, niti radikali niti samostojno-demokratski.
-f- Nage oblačiti, ne pa narobe! Doktorju Korošcu se vidi nemoralno za radikalno stranko, kakor se je postopalo napram radičevcem. Tako je namreč razlagal novinarjem: »Dokler so njihovi voditelji v zaporu in pod obtožbo, njihova stranka pa pod izjemnim zakonom, so jih prisilili, da se slečejo do golega, da odvržejo ne samo ekstremne točke svojega programa, temveč celokupni svoj program. Noben pošten politik ne more odobravati takega postopanja. To ni vzgoja naše politične javnosti. Ta nemorala se nam bo še bridko maščevala. Tako se vsak dan vedno bolj in bolj balkaniziramo!* — Sveto pismo resnično veleva nage oblačiti, ne pa jih slačiti do golega. Toda kaj še hoče dr. Korošec, če so radičevci odvrgli ne samo ekstremne točke in celokupni svoj luknjasti program, marveč tudi čudotvorno tamburico in bolj-ševiško furažko — zato pa zdaj oblačijo ministrski frak in državotvorno surko. A to je dr. Korošcu »balkanizi-ranje!* Dobro, da vemo in razumemo, da se je tudi dr. Korošec že petkrat »balkaniziral*, saj tolikokrat je bil minister ka-li. Pa ga vendar niso slekli do golega. Morda zato ne, ker nosi talar in avtonomistične škornje. Te pa mu v Beogradu rade volje pustijo in zato dr. Korošec pri sedanji, pa menda tudi pri vseh bodočih «balakanizacijah» nikakor ne pride v poštev.
-f- Ahilova peta sporazuma RR. «Ri-ječ* ugotavlja, da s Pavlovim protokolom sporazuma med radikali in radičev ci ni rešeno niti eno aktualno vprašanje in je celo usoda Stjepana Radiča in interniranega vodstva HRSS ostavljeno reševanju bodoče vlade. Stipa Radič pač ne mara razprave ali beleženja o nikakem kardinalnem vprašanju, pa zato naravno tudi ni bila v protokol sporazuma vnešena nikaka klavzula o končni likvidaciji hrvatskega vprašanja. Kakor Markov protokol znači tudi ta, Pavlov protokol samo aranžman skupnega vladanja, vse ostalo pa se bo rešilo »po sebi*. To opuščanje glavnih vprašanj in suspenso je stara metoda Štefana Radiča, ki nikoli ne mara stvari do jedra, marveč vedno dopušča le nekak provizorij, kar pa je »glavnega*, prepušča boljši bodočnosti. Ako se uva ži, da NRS po tej Radičevi metodi dobiva možnost svobodnega kretanja brez vsakega konkretnega angažmana, tedaj je tudi razumljiv njen nagli sklep o prekinjenju zveze s samostojnimi demokrati. To je Ahilova peta celega RR sporazuma, ker brez vsake rešitve aktualnih vprašanj otvarja novi jez med samostojnimi demokrati ter vlado, v ka tero vstopajo radičevci, hoteč zdaj tudi potom nje nadaljevati svojo staro borbo proti najbolj eksponiranim borcem za pravo, državo in ustavo! «Ri-ječ* meni. da jim bo tudi to zaman in da bo njihovega opravka prej konec kakor si mislijo sami.
+ Sporazum RR preprečil novo svetovno vojno. Tam v daleki Ameriki, v Pittsburghu. seje nedavno vršila prva glavna letna skupščina radičevskih organizacij, ki jih je med tamošnjimi izseljenci organiziral znani republikanski apostel dr. Kežman, ki pri svoji agitaciji in pobiranju dolarjev za Radičev fond ni štedil sredstev za najpodlejšo kampanjo proti naši državi. Ko na se je Radič doma v zaporu preko noči spre-vrgel iz republikanca v monarhista in centralista, je s tem najhuje zmedel dr. Kežmanove mirotvorce v Ameriki, ki so bili že vsi preverjeni, da bo Hrvatska slej ali prej samostojna republika. A preboleli so tudi tega mačka. Obdržali so sicer še staro značko HRSS, toda tolmačeč jo: Hrvatska Ra-dičeva Seljačka Stranka. In te dni so torej imeli svojo prvo »konvencijo*, o kateri zelo obširno poroča najnovejši »Dom*. Glavno besedo je seveda imel dr. Kežman. ki je v resolucijo stavil na prvo mesto nastopno velepomembno izjavo: »Delegati HRSS v Ameriki osvajamo in odobravamo mirni in nenasilni borbeni način HRSS. ker je taka borba človeka najdostojnejša ter edini način, da se izogne pokoliu med Hrvati in Srbi ter s tem pogibelji novega evropskega požara.* Sporazum RR je torej vsekakor preprečil novo evropsko klanje. Nič manj imenitna ni poslednja točka resolucije, ki glede našega državnega posojila v Ameriki takole pod-učuje radičevce: »Posebej opominjamo javnost, naj se odziva samo onim pozivom za podpisovanje posojila Jugoslaviji, ki bodo sledili Šele po hrvat-sko-srbskem sporazumu. Kajti samo privolitev zakonitih predstavnikov hrvatskega naroda in njihovo sodelovanje s srbskimi predstavniki v parlamentarni vladi SHS bo dalo jamstvo, da se posojilo vrne in da bo uporabljeno v konstruktivne svrhe.* — Sporazum je medtem dosežen: kako pa je z našim
posojilom v Ameriki, se nič gotovega ne ve.	,
+ Ostra sodba. Med radikalskiml glasili se «Balkan» najogorčneje zgraža nad prekinjenjem koalicije ter, dokazujoč s konkretnimi slučaji, kako mnogi srbski ljudje obsojajo to gesto radikalne stranke, piše: »Radikalna stranka je bila svetinja v našem narodu. Na njeno ime in prapor so se Srbi zaklinjali kakor na križ in sveto pismo. A na to svetinjo so te dni pljunili nekateri beograjski radikali, oblativši jo s sramoto. Kajti ono, kar se je zgodilo s Svetozarjem Pribičevičem v imenu radikalne stranke, je sramotno izdajstvo, ki kriči po kazni. Pravijo, da je sporazum radičevcev in radikalov koristen za državo. Tudi mi pravimo tako, toda samo v načelu. Po načinu, kakor se je izvršil, pa je sramoten. Ta sporazum je novorojenče bolehnih, v tem primeru moralno bolehnih roditeljev. Radikali so, ustvarjajoč to novorojenče, izdali Pribičeviča, a radičevci Davidoviča. Oče tega novorojenčeta je torej: izdajstvo. Radičevci ne morejo zaupati radikalom, ki so izdali Pribičeviča, radikali ne radičevcem, ki so izdali Davidoviča. Oni se bodo zato kot prevaranti kmalu razšli s krikom, pretepom ln smradom. Kdo bo tedaj pomagal radikalom?* Tako radikalsko glasilo.
Članom izvrševalnega odbora SDS
Ker je predsednik g. minister dr. Žerjav nujno zadržan v Beogradu se za soboto sklicana seja nčelstva odn. izvrševalnega odbora ne v r š L
Čas in kraj prihodnje seje bo pravočasno objavljen.
Predsedstvo SDS za ljubljansko oblast,
Po svetu
—	Boljševiška propaganda v Turčiji. Ka« kor poročajo »Times*, so turške oblasti aretiralo stavkujoče poštno uslužbence v Erzerumu, Samsunu in Adani, ker so širili komunistično gibanje med državnimi na« stavljenci. Arctiranci sc bodo morali zago» varjati radi veleizdajstva.
—	Obvezen fašistovski pozdrav. V man« tuanski pokrajini je izdan ukaz, da morajo vsi uradniki pozdravljati svoje predstojnike po starem rimskem običaju z iztegnjeno roe ko. Ta pozdrav je v vseh uradih obvezen in velja tudi za nefašistovske uradnike.
—	Odgoditev češkoslovaškega parlament la. Iz Prage poročajo, da sta parlament in senat sporazumno z vlado in z izvršnim odborom večinskih strank odgodena za ne« kaj tednov.
—	Kriza hotandske vlade. Iz Haaga poro« čajo, da je kraljica poverila voditelja proti« revolucionarne stranke in dosedanjega fi« nančnega ministra CoIyna s sestavo nove vlade.
—	Zopet sprememba v ameriški politiki napram Kitajski. Predsednik Coolidge, ki je že opustil svoj načrt glede sklicanja med narodne kitajske konference, je nenadno spremenil svoj program. Kakor poročajo iz \Vashingtona, so v zunanjem in trgovskem ministrstvu že izdelani vsi dokumenti za ameriško delegacijo na konferenci. Zunanje ministrstvo je obvestilo že vse vlade, ki so podpisale washingtonski dogovor, da sc bo morala konferenca vršiti v najkrajšem času.
t— Delavski dopusti v Franciji. Francoska vlada pripravlja zakonski predlog o obvez« nih dopustih za delavce. Vsak delavec bo imel pravico do plačanega dopusta. Dopjsti se bodo dovoljevali sporazumno med delo« dajalci in delojemalci.
—	Nemški kemiki v kitajski vojski. Bri« tanski vojni minister je v zvezi s tozadev« no interpelacijo v parlamentu potrdil, da so v kitajski vojski nameščeni nemški kemiki za izdelovanje strupenih plinov, kakor tudi ruski strokovnjaki za izdelovanje operacij« skih načrtov.
—	Matteottijev proces. Sodišče je sporo« čilo zagovornikom obtožencev v Matteotti« jevem procesu, da so jim preiskovalni za« pisniki vsled velike obsežnosti celih deset dni na razpolago. Po časopisnih vesteh se prične proces šele meseca oktobra.
—	Ruski coristični kongres. V Nizzi sta se sestala velika kneza Nikolaj in Ciril, da razjasnita pred kongresom svoje pravice na ruski prestol. Ruski rojalisti so zaman pri' govarjali knezu Cirilu, naj ne uveljavlja svojih osebnih pravic na prestol.
—	Novo nemško posojilo. Guverner an« gleške državne banke Norman in guverner njujorške Federation Reserv Bank Strong sta izjavila berlinskemu zastopniku london« ske «United Press*, da njunin berlinski obisk ni v zvezi z nobenim posojilom, toda v finančnih krogih računajo z možnostjo amcriškcKncmškcga posojila.
—	Ameriški opomin Kitajski. Državni podtajnik Kellog je poslal kitajski vladi rc« sen opomin, naj sc drži obstoječih zakonov in naj ščiti tujce, ker bi Kitajska sicer izgu« bila ameriško prijateljstvo. Ameriški opo« min je bil poslan vsled vedno večje komu« nistične agitacije na Kitajskem.
—	Državni prevrat v Ekvadorju je vodil general Francisko Gomez, čegar čete so za« sedle vsa ministrstva. Prevrat se je izvršil istočasno v vseh večjih mestih. Revolucijo« narne čete so vjele predsednika republike, ministrskega predsednika in vrhovnega po« veljnika vojske. Aretirale »o tudi večje šte« vilo uradnikov. General Gomez nameravs razpisati nove volitve.
—	Odkritje sovjetske \-ohunske orgarnza> ci/e. V Bukarešti so odkriti obsežno vohun« sko organizacijo, ki jc delovala za sovje tsko Rusijo. Do sedaj so aretirali 45 članov oi* ganizacije.
Žiri še stoje.
«2ir še stajd,« se mi je s šinskim nasmehom odrezal Zirovec. ko sem ga bil na vožnji od Loke vprašal, kako in kaj. Pa je res že prav malo sledov velike povodnji. Vsaj v bližini. Ljudje so pospravili kakor so pač mogli in znali. Kdo pa bo gledal navlako umazano! Če pa greš ob Sori, vidiš še zmerom polomljeno drevje, usipine in visoke barikade naplavin. Ta spomin bo ostal nemara še delj časa. Zdaj je nuinejšega dela dovoli, saj je še košnja zaostala. Oves in krompir, ki jih je bila preplavila voda. sta se dobro popravila. Trava, pšenica in drugo žito pa kar leži v blatu.
Bolj žalostno izgleda še v Novi vasi in dalje gori po Račevi. Postavim polie bivšega dolgoletnega župana Kopača, ki ie izpremenjeno v pravcato kamenito puščavo. Tu si je dovolila voda iako neokusno šalo. Odnesla je debele in dolge ploskve zemlje, kakor bi potegnil z ravnilom ,pa jih nadomestila «al pari« s težkim kamenjem. Res, kakor bi se hotela ponorčevati iz častitljivega imena starega moža, češ: ali vidiš, kakšen <.kopač» sem ti jaz?
Malo boljše je ob cesti, ki pelje na Rovte in v Logatec. Ta cesta ie zdaj za silo že sposobna za promet. Samo da je prometa že itak malo, kajti: Lira hira, dinar tira
neizprosno jo na psa, prej brez cene, zdaj ne dene
ga iz rok. kdor ga ima . ..
Najhujše se je znesla jeza vode ob jezu električne centrale. S prezirom drve valovi prek žalostnih betonskih razvalin. Gotovo je, da je bila gradnja te naprave iako površna in to še posebno spričo neprikladnosti terena. Toda po toči ne pomaga zvoniti. Pri obnovi bodo prizadeti udeleženci že bolj pazili, v kakšne roke bodo izročili delo. Obnova ie lepa beseda, toda težko vprašanie. Odkod dobiti denar? — Na drage obresti, da ti zavijejo vrat? — Kdo naj ri-skira v teh časih? — Te dni se je mudila v Beogradu deputacija zaradi brezobrestnega posojila. Finančni minister jo je lepo odpravil s stereotipnim: »Nema pare!« Tako nemara še dokro ne bodo zagorele žarnice, ki so se iih liudie ravno lepo navadili. O obljubljeni de-narni podpori še ni sluha. Pač pa je prišla stotnija vojaštva, ki bo začelo čistiti v Račevi. Pa ne vem. kako bo šlo brez orodja? Samo lopate so prinesli s sabo. In je tudi to imenitno, da bodo dobivali drva in seno iz Ljubliane. Kakor da bi tega ne bilo tu v izobilici. O sancta Oeconomia!
Od maloštevilnih mostov, ki jim je po-vodenj prizanesla, ie ostal tudi slikoviti ostrešni most pod Ledinco, podoben tistemu na Visokem, ki pa se je sesul v Soro. Ta most pod Ledinco omenjam posebno zaradi znamenja, ki je pritrjeno nanj. Ima namreč to znamenje ta-Ie klasičen napis:
V Spomin grozniga dogodeka! Jakob Tušar iz. Starevasi. rojen L 185S je tukaj padel v. voda in storil. Smert. 26. Nov. I. 1878 Čujte, in Molite! i*
Menda se je še voda ustrašila tega «grozniga» pravopisa, ki še ni tako star kakor izgleda. V kotu je namreč prav pohlevna letnica 1903 in bi zaslužil ta neznani »narodni umetnik® svojih 25 na mehko plat. Odpustil bi mu samo, če bi se izkazalo, da ie voda zaradi njegovega «dogodeka» prizanesla mostu.
Prošlo nedeljo smo imeli sokolsko veselico, združeno s telovadnim nastopom članstva in naraščaja. Vse ie bilo pridno na delu. O. to razumejo Zirovci dobro. Za narodno stvar so vrlo požrtvovalni. Dobro vedo. da so na meji in da je treba gibati. Pa si jih mogel Poslušati v njihovem tipičnem idiomu, na katerega se mora tuje uho šele pri-
vaditi, da ga razume. Navajam v fonetični obliki samo par vzgledov, ki sem jih mimogrede ujel: Primizadu! Parne-svade! Balharpategn! Kejbašhavaru! Dalhapalaš! — Vse s humorjem in s krepko zabeto, ki zbudi salve smeha, pa ne napravi zamere.
Telovadba ie bila prav čedna. Nekaj vaj na orod.iu je bilo vzornih, da bi se moge! postaviti z njimi še kak večji kraj! Veselica se je vršila v običajnem podeželskem stilu. Lakoto in žejo so dobro panali iz paviljonov. In je od vraga čudno, da ie toliko žeje ob taki priliki! Zmerom teče po grlu. pa je kar naprej suša ... Na plesišču se je potrgalo nekaj podplatov. Pa saj je v Zireh skoro v vsaki hiši čevljar, dela pa malo. Tako bo vsaj za tobak. Navdušenja je bilo dovoli in vsestransko. Dvoje godb. to ni kar tako, parmeištefecl! Kaj ušesa, samo da je bilo za podplate! Do polnoči je mrgolelo, še malo čez; potem pa vse tiho ie bilo . . . Dobili so par tiso-j čakov čistega. Za te suhe čase dober uspeh.
Koširjevega Franceta ni manikalo, to se zna. Do zadnjega je zdržal. In so ga še zarana našli pri nekem studencu. V sili hudič muhe lovi . . . Pondeljek ie bil seveda njegov. Po stari, spoštovani navadi. Dopoldne .ie obiadral France vsa znamenja po vrsti. In se je naposled zasidral pri Bahaču. Tam je zasmrčal poleg praznega fraklia »sladki sen«. V sanjah je predaval o «Aristipu in Demo-kritu«. Izpod posvaljkanega klobuka se je mehurilo čisto futuristično: «Aristip in Demokritus sta v senci ležala — kako je s teboj, kaže isti Aristip. da kamenje tukaj tolčeš? — težko živiš — o. pravi, zakaj pa? — jaz čem lepo živeti — prekinem nekaj — ako bi mi imeli 10 otrok, tisti, ki nima nobenega, tudi ne more lepo živeti — prekinem nekaj — na večne čase — ali ti ie hudo. da so te starši na svet pripravili? — ako bi me ne bili, bi ne videl tega, kar vidim — da prestopim malo naprej — ali smo resnično od opice? — vsi bomo, če še nismo.« In tako dalje.
Omenil sem že meio. Ostala bo nemara. kakor je. Ponekod tudi dokaj čudna. Tako n. pr. dobi nek mlin kar štiri mejnike, na vsak vogal enega. To se pravi, da ne bo ne v Italiji, ne v Jugoslaviji. Republika, kakor pirenejska Andora. Mlinar bo predsednik in vlada in vojska, vse obenem. Srečen človek, ki ga ne bodo trli davki na nobeno plat! Ta paradoks sta zahtevali cbe komisiji, da bodo mogli ljudje s te in one strani nemoteno do mlina, ki je edini v tisti grapi.
Poudariti moram, da so Ziri tudi drugače iako nepreden kraj. Šimi in pubi in dirkalno kolo najmodernejšega tipa niso nič neobičajnega. Športne kape se nosijo tukaj na tilnik povlečene. To je morda žirovska moda in jo beležim kot vesten kronist.
Naj bo zadosti teh novic. Povedati sem hotel predvsem, da »Zir še staje!«
Iza - Mok - Liv.
Tujski promet v Opatiji
Nedavno je pričel izhajati v Opatiji italiiansko-nemški tednik »Abbazia«, ki si je stavil kot svojo glavno nalogo, da razpravlja o vseh vprašanjih, ki se tičejo prometa tujcev v Onatiji in na istrski rivijeri. Druga številka tega tedni-nika objavlja statistiko tujcev, ki so v zadnjih letih posetili Opatijo.
Priobčuiemo to statistiko, ker priča, da postaja Opatija vedno večia atrakcija ne samo za Nemce in Madžare, ampak tudi za Čehe in Poljake in kar je najžalostnejše, ce!o za nas Jugoslo-vene. Statistika je sestavljena po podatkih opatijske zdravniške komisije in je torej njena avtentičnost izven vsakega dvoma.
V letu 1923. ie posetilo Opatijo: Italijanov 5113. Čehoslovakov 4550, Avstrijcev 4180, Madžarov 2S51. Jugoslo-venov 537. Nemcev 268. Poljakov 182,
ELITNZ KINO Matica
Telefon 124.
Predstave ob: >/25., '/28. in 9. Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. V nedeljo 19. julija nov spored.
Prvič v Ljubljani I
Prvič v Ljubljani I
Slikarjev model
Krasni ljubavni roman Iz umetniških krogov. V glavni vlogi znana krasotica Corine Grifith.
Umetnost — Razkošnost — Sijaj in ljubezen......
Ta film je imel sedaj velikanski uspeh tako v zagrebškem Kinu MusioHall
Kulturni pregled
Rijavec stalni gost zagrebške opere.
Znani operni pevec Rijavec je napravil z zagrebško gledališko upravo pogodbo, s katero se je obvezal za stalna gostovanja na zagrebškem gledališču v bodoči sezoni Priljubljeni umetnik bo vsak mesec 4 gostoval tudi v beograjskem narodnem gledališču. Na ta način bo deloma rešeno kritično vprašanie tenorjev na beograjski operi.
Balerina Miklaševskaja v Zagrebu. Zagrebško gledališče je ponovno angažiralo za bodočo sezono simpatično in spretno balerino gospo Miklaševskajo, ki je že pred leti nastopala v zagrebškem gledališču, Oa Miklaševskaja je za Časa svoje odsotnosti iz Zagreba nastopala v Parizu in Barceloni ter dosegla mnogo uspehov.
Turneja članov dramskega drnštva Iz Gorice. V soboto, dne 18. in v nedeljo 19. t. m. igrajo člani Dramskega društva v Idriji, v gledališki dvorani, najnovejšo dramo Franceta Bevka »Smrtna poteza«. Igra je dosegla dosedaj še povsod jako velik us-' 'oflila bo A. Cehova veseloigra »Snu-
baC«. Turnejo vodi in režira režiser g. C. Bratuž.
Gledališki dom v Crlkvenicl. Beograjski gledališki igralci nameravajo v Crikve-nici zgraditi svoj dom, v katerem bi se nahajala poleg 30 sob za člane tudi velika gledališka dvorana. Igralci so naprosili mestno občino, da jim brezplačno odstopi primerno zemljišče. Stavba bi se zgradila v povsem modernem slogu m bi znašali gradbeni stroški 1 in pol milijona dinarjev. V gledališki dvorani bi se vršila v letovi-ščni sezoni dramska, a tudi operna in operetna predstava.
Evgen Hubay m umrl. Iz Budimpešte poročajo, da znani violinski virtuoz in ravnatelj budimpeštanskega konservatorija Evgen Htibay ni umrl temveč živi zdrav in zadovoljen na svojem posestva v Slovaški.
Gostovanje subotfške operete v Albaniji. V Albaniji gostuje te dni grupa subo-tiške operete. To je prva jugoslovanska gledališka skupina, ki je po vojni posetila Albanijo. Po osemdnevnem eostovanhi v
Angležev 98, Američanov 58. Egipčanov 48 in raznih gostov iz drugih držav 334. Skupno je torej znašalo število letoviščarjev v tem letu 18.351. V letu 1924. je posetilo Opatijo: Avstrijcev 7111, Madžarov 6895, Italijanov 6193, Čehoslovakov 5650, Nemcev 2144, Jugoslovenov 1558, Poljakov 850, Ru-munov 420, Angležev 136, Američanov 117, Francozov 104. Švicarjev 71. Egipčanov 22 in iz ostalih držav 888 gostov. Skupno torej 32.159 gostov.
V	prvem polletju letošnjega leta pa zaznamuje Opatija nastopno bilanco: Madžarov 5578, Avstrijcev 3220. Čehoslovakov 2851, Nemcev 2485. Italijanov 1708. Jugoslovenov 1587, Poljakov 535, Rumunov 271, Angležev 148, Američanov 63, Švicarjev 40, Francozov 34, Švedov 8. Egipčanov 6 in iz ostalih držav 182 gostov. Skupno torej 18.716 gostov.
Suspenzi ia magistrata v Pančevu
Prebivalstvo mesta Pančevo se je že dalj časa pritoževalo nad uradnim poslovanjem magistrata. Ker so se pritožbe vedno bolj množile in so postajali očitki čim dalje hujši, je ministrstvo za notranje zadeve ponovno odredilo preiskave, ki pa niso imele zaželjenega uspeha.
V	sredo pa je prispela v Pančevo popolnoma nepričakovano senzacionalna odločitev notranjega ministrstva. Notranje ministrstvo je odredilo namreč takojšnjo odstavitev župana doktorja Vladimirja Margana. kakor tudi suspendiranje magistratnih svetnikov dr. Dušana Radivo.ieviča, Ivana Istre-liča, Miliutina Jovanoviča, Čeda Stani-šiča in dr. Slavimira Vuletiča. Obenem je dobilo državno pravdništvo v Pan-čevu ukaz. da uvede proti članom magistrata takoj sodno preiskavo.
Vodilni uradniki magistrata so osumljeni težkih manipulacij. Tako ie baje župan dr. Margan brez dovoljenja uporabil večje vsote občinskega denarja na škodo občine za najrazličnejše namene. Tudi posamezni člani magistrata so pri raznih poslovnih dogovorih znatno oškodovali mesto. Nekateri pa so celo obdolženi. da so pri izdajanju listin o pristojnosti v občino izsiljevali od interesentov denar.
Suspenzija župana in vseh vodilnih magistratnih uradnikov v Pančevu, ki ie prišla Čisto nepričakovano, je vzbudila med prebivalstvom ogromno senzacijo in vse z nestrpnostjo pričakuje, kak bo rezultat sodne preiskave.
Omejitve lastninskih pravic v Italiji
Zmanjšanje lastninske vrednosti Jugoslovenskih državljanov.
Trst, 15. julija. Državni pravdnik v Pulju je poslal vodstvu tamošnje preture (okrajnemu sodišču) naslednjo okrožnico:
»Tukajšnja prefektura sporoča potom prizivnega sodišča v Trstu, da je ministrstvo za notranje stvari odredilo, da se ima obustavitev izvrševanja kraljevega zakonskega odloka z dne 23. maja 1924.. št. 1122 glede obmejne lastnine izvajati tako, da ne bodo oškodovani upravičeni interesi države. Potrebno je torej, da vojaške in civilne oblasti opravljajo brez odlašanja ugotovitve in dajejo privolitve, ki jih predvideva omenjeni odlok, pri čemer pa naj se izogibljeio uradnega postopanja, kakor postopanje radi prestopkov za vzpo-stavo prejšnjega stanja, podiranje, zo-petnega zidanja in podobna dejanja, ki jih omenja navedeni odlok. V zvezi s tem naj vaše gospostvo sporoči podrejenim sodnikom in uradnikom v svrho. da se omejitve lastninske pravice, ki jih določajo členi 2, 6 in 7 omenjenega odloka, vpišejo v zemljiško knjigo.*
Ta okrožnica je jasen dokaz, da rimska vlada zopet uveljavlja svoječas-no zaradi ogorčenja, ki je nastalo med obmejnim prebivalstvom na obeh straneh meje, suspendirano izvrševanje zakonskega odloka o omejitvah lastninskih pravic v obmejnih pokrajinah. Stvar je sicer nekoliko ublažena, ker se ne zahteva za spremembo vzpostavitve statusa quo ante, vendar pa ostajajo v veljavi vse ostale določbe:
Skadru je skupina na inicijativo našega poslaništva odpotovala v Tirano. Pri prvi predstavi je bil navzoč tudi albanski ministrski predsednik Ahmed beg Zogu. vsi ministri in ves diplomatični zbor. Zanimanje za subotiško opereto je zelo veliko.
Gledališki muzej na Poljskem. Po mi-ciiativi odličnega poljskega gledališkega publicista Viktorja Bremerja se osnuje na Poljskem gledališki muzej. Poljsko časopisje podpira to idejo kot realno potrebo poljskega gledališkega življenja. Muzej bi imel po dosedanjih dispozicijah tri oddelke: zgodovinski, gledališke zbirke in gledališko knjižnico.
Poljska gledališka sezona 1924.-25. Varšavski tednik »2ycie teatru«, posvečen poljski gledališki kulturi, priobčuje daljše po-rcčilo o zadnji gledališki sezoni na Poljskem. V članku je opisano delovanje varšavskega, krakovskega, lvovsktga, lodske-ga, poznanjskega in vilnskega gledališča. »2ycie teatru« je priobčil nedavno tudi zanimivo anketo o problemu »popularnega gledališča« na Poljskem. Urednik časopisa Viktor Brumer smatra, da se bodo taka gledališča lahko kmalu ustanovila v vseh večiih mestih Pobske.
prošnje za dovolitev vsake spremembe za prodajo stavb, zemljišča, podiranja stavb, sekanja lesa itd. Za dovoljenja je vložiti prošnje na prefek-ture.
Odlok je velikanske važnosti zlasti za jugoslovenske državljane, ki imajo posestva na italijanski strani meje in ki bodo morali za vsako spremembo vlagati prošnje na prefekture v Vidmu, Trstu ali na Reki. Lastnina jugoslovenskih državljanov na italijanski strani meje izgubi tako ogromen del svoje vrednosti. Zato je nujno potrebno, da se merodajni krogi v Jugoslaviji kar naienergičneje zavzamejo pri beograjski vladi za zaščito lastninskih pravic jugoslovenskih državljanov.
Ljubljanski kongres in napredna javnost
Pojme o dostojnosti in dolžnosti publi* cistike skuša razlagati «Slovenec», ki očita, da »Jutro« ni posvetilo dovolj pozornosti ljubljanskemu kongresu za proučevanje vzhodnega bogoslužja. «Jutro» je o tem kongresu poročalo dostojno in objektivno, kolikor je smatralo za potrebno, da so po= učeni njegovi naročniki o kongresu. Ugotavljamo pa, da pripravljalni odbor za ta ken* greš ni smatral za potrebno, da bi poslal našemu listu povabilo oziroma spored kon« gresa, kar bi bila njegova dolžnost, ako je reflektiral na pozornost naprednega tiska in sicer tembolj, ker je vabil tudi zastopnike oblastev, ki gotovo ne predstavljajo samo slovenske klerikalne javnosti. Še bolj pa bi bila to njegova dolžnost, ako je reflektiral tudi na podporo celokupne javnosti. To zahtevajo pojmi o dostojnosti in dolžnosti napram publicistiki.
V ostalem je naše načelno stališče glede slovanskega bogoslužja itak splošno znano; saj od nekdaj zahtevamo, naj se uvede v naše cerkve slovansko bogoslužje, medtem ko je ravno sedanji ljubljanski škof nasto* pal proti uvedbi slovanskega bogoslužja in pred vojno celo prepovedal citati v ljubljan skih cerkvah zunanjim duhovnikom«glago« Ijašcm mašo v slovanskem jeziku.
Splošno pa je tudi znano, kako stališče zavzemata škofov list »Slovenec* in kleri« kalna stranka glede verskega zbližanja z vzhodom. Oba se borita z vsemi silami pro» ti načelom verske strpnosti, dasi more samo ta privesti do verskega zbližanja. Ni tudi pozabljeno klerikalno hujskanje nroti Sr« bom in pravoslavju, tudi niso pozabljeni ča. si, ko je slovenski klerikalizem proglašal vsakogar, ki je priporočal in gojil ožje stike s slovansko pravoslavno Rusijo, za izdajal« ca vernih avstrijskih in katoliških Sloven« cev. če se je s prizadevanjem naših kleri« kalcev vršil v Ljubljani kongres za proučevanje vzhodnih obredov, so se naši cerkve« ni krogi vsaj nekoliko oddolžili svojim prej šnjim zablodam, kar po svoji publicistični dolžnosti lojalno ugotavljamo, kakor tudi ugotavljamo to, da je bil ta kongres za pro« učevanje vzhodnega bogoslužja baš za naše klerikalce res zelo potreben: kajti doslej so itak samo zabavljali in hujskali proti stva« rem, ki jih niso poznali. V ostalem pa pri« poročamo gospodi okoli »Slovenca«, naj se puste o pojmih dostojnosti in dolžnosti publicistike drugič poučiti od veščih ljudi, da ne bodo po končanem kongresu očitali tudi zastopnikom vlade in mestne občine, da niso storili nič drugega kakor svojo dolž« nost, ako so šli prirediteljem kongresa na roko.
Razprava proti Jefremovu v Zagrebu
V nadaljevanju razprave proti laži -doktorju Jefremovu, bivšemu asistentu patološkega instituta v Zagrebu, so prišle vedno bolj zanimive stvari na dan.
Prof. dr. Salfikov je izjavil, zaslišan kot priča, da ni imel vzroka dvomiti o pristnosti Jefremovih listin. Spočetka je delal Jefremov čisto samostojno, kas neje pa ga je priče! nadzirati. Asistent dr. Stojič je izpovedal, da mu je bil obtoženec že spočetka sumljiv in da je opazil na njem čudne simptome agresivne samozavesti. Tako je pripovedoval, da govori deset jezikov, da je prepotoval ves svet, lovil leve in tigre itd. Dr. Salfikov ga je sam opozoril, naj skuša dognati, kdo je pravzaprav Jefremov, češ da ni zadostno kvalificiran za zdravnika. Najbolj zanimiva pa je bila izpoved primari.ia v bolnici usmiljenih sester, dr. Thallerja, ki je izjavil, da je pokazal Jefremov pri raztelesenju mrli-čev veliko neznanje, vsled česar je pričel takoj dvomiti, da je izvršil medicinske študije. Poleg tega je zvedel od dr. Pajasa, da Jefremov skrivoma polaga izpite, dočim se delajo domačinom v tem oziru velike težkoče. O svojih opazovanjih je sicer takoj obvestil deka nat medicinske fakultete, ki pa je odklonil vsako intervencijo. Zato je bil
Najnovejše ======—
ugotovljene toalete
vedno na razpolago. Modni atelje M. Šare, Ljubljana
Kongresni trg 4«L
Vi ocvtmie
{e ne verjamete, da eden par nogavic 2 žigom In znamkq (rdečo, modro ali zlato)
,,ključ"
traja kakor štirje pari drugih! Zato kupite eden par in pre-> pričajte se. Dobivajo se v prodajalnah.
Nlaria Korda
igra še danes 17. in soboto 18. t m. v moderni elegantni, pikantni, ljubavni tragediji
Žena za vsakega
Režiser Aleksander Korda in glavna igralka Maria Corda, znana iz filma .Tragedija na dvoru Habsburg*
LJUBLJANSKI DVOR
k
i n o
Telefon 730.
Predstave: ob delavnikih ob 4,	K8.
in 9. — Ob nedeljah ob % 11, 3, % 5., d« J* 8. in 9. uri.
priča končno primoran spraviti stvar v javnost in to tembolj, ker so imele sekcije, ki jih je izvrševal Jefremov, namen, da se ugotovi pravilnost diagnoze zdravnika. Po njegovem mnenju Jefremov nikdar ne bi smel postati asistent na patološkem institutu. S tem js bilo zasliševanje prič končano.
Državni pravdnik dr. Zubčič je poudarjal v svojem govoru težo delikta. Naravnost sreča je bila, da je prišel zlo čin Jefremova pravočasno na dan. Sramota, ki jo je doživela zagrebška univerza, njen profesorski zbor kakor tudi ruska emigracija, je velika. Zahteval je strogo in pravično kazen. Zastopnik erarja je zahteval imenom države povračilo zneska 25.000 Din, ki ga je prejel Jefremov kot plačo za več mesecev, do katere kot nekvalificiran asistent medicinske fakultete ni imel pravice.
Razsodba bo razglašena danes, 08 11. uri dopoldne. Naval na današnjo razpravo je bil še večji kot včeraj in je bilo navzočih posebno mnogo zdravni« kov.
Založba Učiteljske tiskarne
»Učiteljska tiskarna« si le po prevratu ustanovila lastno založbo, kar je bila prav dobra misel. Saj je učiteljstvo eden tistih stanov, ki s! ga brez knjige niti ne moremo misliti. Kdo pa je bil tudi pred vojno stalnejši odjemalec knjigotržcev, če ne učitelj, pa čeprav ob plači, da še hlapec ni mile slabše. 2e samo masa slovenskega učiteljstva, ki sega v par tisoč, bi mogla kriti običajno naklado naše knjige. Zakaj bi se torej tiskarna, ki nosi učiteljsko ime. ne osamosvojila tudi v založbi! No ln naposled se zanima za dobro knjigo tudi še kak drug človek. Ni vrag, da bi Imeli Slovenci denar samo za pijačo!
Tako ali podobno si )e morda mislila »U. T.«, ko Je snovala lastno založbo. Kalkulacija bogme ni bila napačna. Tudi volja Je bila dobra in poguma dovolj. Hitro je rastlo število knjig in raste še sedaj. Kmalu JIH bo sto, če jih že r.L Tudi nekaj slik Je že v založbi, med njimi »Galerija naših mož«, ki Je že precej bogata. Torel razveseljiva podjetnost v tem pičlem času.
Ampak ... da, ta vražji »ampak«, 'da bf ga nikoli ne bilo! — Gospod Bernot tarna, da ne gre. To se pravi, rre že, samo tako ne, kot bi g. Bernot rad. Tu pa je treba globlje pogledati. Tisti, ki bi knjige kupovali, nW majo denarja. Kdor pa Ima denar, mu Je knjiga navadno deveta briga. To Je grenka resnica, ki pa tare tudi druge založbe. Ampak je še druga reč. In Jo povem brez ovinkov, čeprav se bom komu hudo zameril. Po^ vem jo v prid marljivi založbi, ki JI iz srca želim najlepšega prospevanja.
Meni se vidi, da založba »U. T.« nimi pravega programa. Po moli misli bi se morala omejiti na čisto določeno vrsto literature. Poleg šolskih In znanstvenih (zlasti poljudno-znanstvenih) knjig, bi se morala v prvi vrsti vreči na našo mladinsko literaturo. Drugo beletrijo (zlasti prevode) pa naj bi prepuščala drugim založbam. Mislim, da bi se dalo to prav lepo uravnati in bi ne bilo v kvar ne enemu ne drugemu. Samo če bi bili avtorli za tak »monopol«? — Zakaj pa ne, ako bi lih vabi! lep honorar! Seveda bi bilo treba potem tudi nekaj več ri-goroznostl v izbiri, nego Jo ie opažati doslej. Mnogo sedanjih knjig »U. T.« kaže po svoji borni vsebini, še bolj pa po Jezikovnem siromaštvu, da jih avtorji menda nikomur drugemu niso mogli obesiti Zato ni čudno, da ne gredo v den?r Med temi knjigami je žal največ mladinskih, torej baš takih, na katere bi morala založba polagati največ pažnle. To kaže, da manjka založbi kritične cenzure. Značilno le, da so naše najboljše mladinske knjige (na žalost jih lahko preštejemo na prste!) izšle iz drugih založb in to tudi po prevratu . . . Pisati za mladino nI tako lahka reč, kakor Jo mnogi »pisatelji« vzamejo. Pa to le naposled njihova stvar, ki bi Jo kmalu pustili, ako bi jim slabi cenzorji ne dajali potuhe. Saj imamo vendar nekaj dobrih vzgledov, kako Je treba pisati za mladino, postavim: Milčinski... Sedaj pa vzemimo n. pr. Erjavčeve »Afriške narodne pripovedke«, ali »Kitajske narodne pripovedke«. Polovica tega blaga Je za našo deco neprebavljiva, da ne govorim še posebe o mnogih Jezikovnih površnostih'. Najboljše mladinske knjige »U. T.« so še v. zbirki slovenskih pisateljev In pesnikov. Skoda le, da je vezava tako slaba, kar je pri mladinskih knjigah neopravičljivo. Mnogo navlake le tudi v drugih leposlovnih knjigah, tako n. pr. debeli in dragi memoarjl »Ljubezen In sovraštvo«. Se tistega, kt je preživel vso vojno v jarkih, utruja In odbija ta dolzoveznost. So pa že vse kaj drugega Matičlčevi zapiski »Na krvavih poljanah« . . . Tudi med poučnimi in znanstvenimi knjigami najdemo take, ki bodo ležale In obležale v zalogi, recimo Bučarjev »Slovenski metuljar«, ali Kabajevo »Cerkniško Jezero«, ki je po vsebini in po jeziku nezadostna.
Mladi in agflni založbi »U. T.« Je treba torej bolj kritičnih oči. Non multa. sed mul-tuml In če se naposled še zasuče tako, da bodo mogli kupovati knjige tudi tisti, ki bi lih radi, potem pojde tudi tako, kakor bi t. Bernot rad.	~ ~
omace vesti
*	Pred otvoritvijo liške železnice. V sredo je prispela iz Zagreba v Split garnitura brzovlaka z direktorjem Jovanovičem in šefom prometnega oddelka Erneston Var-gazonom. ki je namestila po vsej liški progi osobje. Komisija je obenem preiskala progo in nadzirala dela na novem splitskem kolodvoru, ki bodo končane že v nekaj dneh.
*	Promocija. Na graški univerzi bo g. Aleksander Hrašovec, major v pok. jutri promoviran za doktorja filozofije.
*	Z zagrebške univerze. Za redne profesorje na zagrebški univerzi so imenovani: profesor tehniške visoke šole dr. Marij Kl-seljak za rednega profesorja geometrije na filozofski fakulteti; dr. Stjepan Plasaj za rednega profesorja nauka o nalezljivih boleznih na veterinarski fakulteti; Jaroslav Sakar za rednega profesorja sistematične in topografične anatomije domačih živali; dr. Ljud. Jurak za red. prof. patalogije in patološke anatomije; dr. Lovro Bosnič za rednega profesorja specijalne patologije in terapije konjev in mesojedcev ter dr. Fran Zavrnik za rednega profesorja histologije in jembriologije — vsi na veterinarski fakulteti.
*	Smrt škofa Papafave. Včeraj je umrl na Hvaru hvarski škof dr. Luka Papafava.
*	Smrt dalmatinskega ljudskega pesnika
Kapiča. V Splitu je umrl v sredo znani ljudski pesnik Juraj Kapič, ki je v narodnih pesmih opeval vse dogodke v Dalmaciji. Nekaj časa je izdajal tudi svoj list »Pučki list«, ki je bil poln verzov. Pokojnik je bil iskren pristaš jugoslovenske ideje in so dalmatinski seljaki izgubili ž njim enega svcjih najboljših prijateljev.
*	Smrtna kosa. V Mariji Snežni je preminul tamkajšnjemu natlučitelju g. Srečku Majerju edini sinček Bruno. — V Žalcu je preminul včeraj popoldne v starosti 56 let g. Fran Hodnik, veleposestnik, mesar in gostilničar ter član načelstva Savinjske posojilnice v Žalcu. Pokojnik je bil daleč naokrog znana oseba. Pogreb bo v soboto, ob 10. dopoldne. — V sanatoriju dr. Hansa v Gradcu ie dne 15. t. m. po težkem trpljenju umrla g. Cila H a r i n g. Pogreb bo danes, ob pol 6. pop. iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križa. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Sedem vagonov kovanega denarja. Včeraj je prispelo v Beograd sedem vagonov kovanih dvadmarskih novcev v skupni vrednosti 15 milijonov dinarjev, ki pri-
. dejo baje že prihodnji teden v promet.
*	Razpis zdravniške službe. Razpisana je služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Logatec, s sedežem v Planini, z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi dra-ginjskimi dokladami. Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami po čl. 12. zakona o civ. uradnikih in ostalih drž. uslužbencih naj se vlože do dne 15. avgusta pri velikem županu ljubljanske oblasti.
*	Izpremembe v državni službi. Diplomirani veterinar Josip Gosti je z odlokom ministrstva prosvete imenovan za asistenta na veterinarski fakulteti zagrebškega vseučilišča. Ivan Trstenjak, profesor na učiteljišču v Zagrebu, je trajno upokojen. Tajnik v notranjem ministrstvu Živojin Jeremič je Imenovan za komisarja v Spodiem Dravogradu.
*	Kemljsko-bakteriološki zavod v Vrnjač-fei banji. V Vrnjački banji v Srbiji je bil te dni otvor.ien kemijsko-bakteriološki zavod, ki v kopalni sezoni brezplačno daje diagnoze na podlagi preiskave krvi. Za vodjo zavoda ie imenovan šef bakteriološke postaje v Nišu dr. Drago Popovič.
*	Hrvatski turisti v Sloveniji. Hrvatsko turistično društvo »Prijatelj prirode« priredi 9., 10. in 11. avgusta v zvez! s sarajevsko podružnico izlet na Triglav, druga skupina pa izlet na Bled. Bohinjsko jezero in k izviru Savice.
*	Sprejem v naše državljanstvo. V naše državljanstvo so bili sprejeti dosedanji ruski državljani: univerzitetni profesor Aleksander Stebut v Beogradu, trgovec Andrej Jakovljev-Milevskij v Celju in poštni dnev-cičar Vladimir Sivcev v Celju.
*	Izlet Jadranske Straže. Povodom otvoritve liške železnice priredi Jadranska Straža v Beogradu izlet na luksusnem parniku »Zagreb« od 23. do 30. t. m. Iz Beograda vozi poseben brzovlak preko Zagreba na Sušak. 24. t. m. zvečer odpotujemo v Sibe-r.ik, kamor dospemo 25. zjutraj. Posetimo romantične vodopade na Krki in potem prisostvujemo otvoritvi železniške proge in otvoritvi vinske razstave. Popoldne odpotujemo v Split in prisostvujemo svečani otvoritvi železniške proge, kakor tudi vsem svečanostim Jadranske Straže na kopnem in na morju, ki se vrše 25. In 26. julija; 27. julija je razgled Splita in okolice (Solin, Kaštela, in Trogir). S Splita odpotujemo na Rab, odtod na letovišča Krk, Baško, Senj, Selce, Novi, Crikvenica, Kraljeviča, Baka-rac in Bakar. Vožnja za celo potovanje stane iz Zagreba za I. razred 700 Din za II. razred 500 Din iz Sušaka I. razred 550 D:n, II razred 400 Din. Prvorazredna hrana bo stala okrog 100 Din dnevno. Prijave in denar je takoj poslati Jadranski Straži, Beograd, Skopljanska 15.
*	Vrtnarstvo uvrščeno med rokodelsko obrt. Minister za trgovino in industrijo Grisogor.o je z naredbo št. 1S4, objavljeno v »Službenih novinah«, dne 13. julija 1925. uvrstil trgovsko vrtnarstvo ljubljanske ln mariborske oblasti med rokodelsko obrt. Ta naredba je stopila s 13. julijem t. 1. v veljavo. S tem je dolgoletna želja trgovskega vrtnarstva uresničena.
*	Izlet v Pariz. Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor dne 26. julija ob 12.15 popoldne preko Rakeka-Trsta-Milana-Ženeve. Vrnitev preko Marseillea-Nica-Gefiove in Benetk Nove prijave nečlanov se sprejemajo še do 22. t. m. Novi prijavljenci vplačajo takoj 3000 Dm za vožnjo, hrano in prenočišče, ter dopošljejo s priglasitvijo tudi potni list. Prijave sprejema »Probuda«, Gospodarski odsek, Ljubljana, Resljeva cesta 13-11. Tam se dobe tudi informacije dnevno od 8. do 15,
*	Nevarnosti nezakonite priselitve v Ameriko. Kakor poročajo ameriški slovenski listi, se je v zadnjem času vršilo živahno utihotapljanje tujcev v Zedinjene države preko Neworleansa in Charlestona. V Floridi so vladni agenti v zadnjih treh mesecih izsledili 700 tujcev, ki so se utihotapi-li v Zedinjene države. Vsi so bili izgnani Težko je popisati trpljenje in bedo, ki jih morajo pretrpeti taki izgnanci. Listi svare naše rojake, naj se nikar ne poskušajo ilegalno vtihotapiti v Ameriko.
*	Zahvala. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je darovala tukajšnji šoli 3000 Din za nabavo novega šolskega odra. Za velikodušen dar se iskreno zahvaljuje upravi-teljstvo šole v St. Vidu pri Grobelnem.
*	Stenlcol, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga: drogerija Ante Kane, sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1.
*	Zabavni večer Jadranske Straže na Bledu se vrši v soboto zvečer v kavarni Toplice. Spored je najraznovrstnejši in bo vsakega zanimal. Vstopnine ni. Vabijo se zlasti Ljubljančani, da posetijo v soboto Bled.
+ Za konservirnje lesa (pleskanje ograj Itd.) priporočamo terovo olje tvrdke Che-motechna, Ljubljana Mestni trg 10.
*	Kuga na Krfu. Naše pomorske oblasti so obveščene, na se je na grškem otoku Krfu pojavilo že več slučajev kuge. Za vse potnike, ki prihajajo s Krfa, se ie odredila karantena.
*	Strela udarila v džamijo. V nekem salu pri Bileču v Bosni je pretekli pondeljek udarila strela v veliko staro džamijo (turško molilnico) ter jo skoraj popolnoma porušila. Hodži, ki se je v kritičnem trenotku nahajal v džamiji, se ni pripetilo nič hudega čeravno je kamenje kupoma padalo v notranjost džamije.
*	Tragičen dogodek v vojašnici Iz Sinja je prošlo nedeljo vojak Osman Basarič prispel v Dubrovnik ter v vojašnici izročil vojno blago, katero je pripeljal iz Sinja. Osman se je še nekoliko časa zabaval v stražnici z vojaki, ki so se z Josom Kristom šalili, da je v Dubrovniku mnogo boljih go-slarjev kakor je on. Kristo je vzel v šali puško, jo napolnil z nabojem, o katerem je mislil, da je slep, ter pomeril na Osmana in poleg njega stoječega vojaka. Puška poči in smrtno zadet se zgrudi Osman na tla. Kristo je ostrmel. Bil je aretiran in izročen vojnemu sodišču.
*	Tragična usoda otroka. V Goraždi v Bosni je našel tamkajšnji okrožni zdravnik te dni 14 letno deklico in je ugotovil, da je postala žrtev posilstva. Deklica je po daljšem obotaljanju priznala resnico, nakar sta bila aretirana neki Jusuf Hasto in njegov prijatelj Rame Kustovič. Prvi je skušal podkupiti poveljnika žandarmeriiske straže s 15.000 Din, kar pa se mu ni posrečilo. Tragično na stvari je, da je bila deklica pred 5 leti prodana od svojega očeta Selima, ki je sedaj delavec v Sarajevu, za dve zlati liri nekemu Huseinu Čekanoviču v Carigradu, ki je deklico pred 6 meseci zopet vrnil očetu.
Iz Ljubljane
u— Preuredba ljubljanskega živilskega trga. Eden izmed ljubljanskih gerentov si je v spremstvu uradnika našega tržnega nadzorstva ogledal te dni moderno urejeni ustroj zagrebškega tržnega nadzorstva. Dobil je tamkaj važne informacije, ki brdo velike koristi pri predstoječi preuredbi ljubljanskega živilskega trga.
u— Gradbena delavnost v Ljubljani. Gradbena delavnost v Ljubljani utegne letos postati nekoliko živahnejša. Za gradbeno dovoljenje je bilo v zadnjem času vloženih pri magistratu večje število prošenj Med drugimi prosi tovarna učil, da se ji dovoli adaptacija nekaterih prostorov za stanovanja; Rudolf Treo zgradi stanovanjsko hišo in skladišče ob Poljanski cesti, stavbna družba «Hera» dve stanovanjski hiši, Marija Schvveiger hišo, istotako Albin Istinič. Ivan Kastelic preuredi gospodarsko poslopje za stanovanja, Terezija Kumar pa priredi stanovanja v podstrešju. Marija Mežnar zgradi paviljon ob Gosposvetski cesti.
u— Orjuna Sv. Peter - Vodmat poživlja vse svoje brate in sestre na redni letni občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 18. julija v Sv. Petra vojašnici, soba 48, I. ob 8. uri zvečer. Udeležba strogo obvezna. 1491 u— Novi odbor «Soče». Novo izvoljeni odbor društva «Soča» se je na prvi odbo-rovl seji konstituiral sledeče: predsednik dr. Dinko Puc, podpredsednik Ivo Sancin, tajnik dr. Ivo Lulik, tajnikov namestnik Vinko Oregorič, blagajnik Joško Sfiligoj, blagajnikov namestnik Drago Čeh, pregle-dovalca računov Josip Ivančič in France Gregorčič, namestnika pa France Batjel In Ante Čotar.
u— Najnovejše bluze, otroške in damske obleke, priporoča Krištoflč-Bučar.
u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 pretep na ulici, 1 posest pred metov sumljive provenljence, 1 telesna poškodba, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 19 prestopkov cestnega policijskega reda in 2 zaplembi vojaškega orožja. Aretacije so bile izvršene tri in sicer 1 radi pijanosti, druga rad! tatvine, v zapor pa je bil spravljen tudi Jernej Čertanc, ki je osumljen umora Jere Severjeve lansko leto na Je-žlcl.
u— Cerkvene tatvine. Župnik pri Sv. Krištofu Josip Laznik je prijavil policiji, da je bila v zadnjem času skoro redno vsaki dan izpraznjena v cerkvi lesena puščica. Obenem sta zmanjkala dne 13. julija iz cerkve dva prta vredna 300 Din.
u— Neresnost. Dne 7. julija je pisal .Slovenec*, da stoji na ljubljanskem polju znana tvornica učil, ki že dolgo ne služi svojemu namenu. Napraviti bi se dalo v njej do 20 lepih stanovanj. Preureditev bi ne bila draga. Tu naj bi posegla vmes mestna občina, kupila to poslopje in tako vsaj malo
Z včerajšnjo številko smo zaključili roman »Onstran pragozda«, ki je zlasti našim čitateljicam zelo ugajal. Na večstransko željo naših naročnikov bomo kot prihodnje daljše delo prinesli izvirno domačo povest
»Antikrist v Trsteniku"
Napisal jo je naš znani ir. priznani romanopisec in novelist dr. Ivo Šorli, ki je vzel snov iz domačega sodobnega življenja. Njegovo ime samo jamči, da bo delo tako vsebinsko kakor jezikovno ra višku. Vsaka reklama bi bila zato odveč.
Z objavo začnemo v nedeljo, 19. t. m.
Opozarjamo na io zlasti one čitatelje. ki še niso naročniki «Jutra». Ako hočeio nemoteno in v redu citati Sorlijevo povest. naj se na list nemudoma nanoče. V.T^čnina do konca julija znaša samo 7 Din,
odpomogla stanovanjski bedi. Z nakupom omenjene stavbe če se posreči b! gerentski svet stTi! lepo socilalto di^o. katero bi vsi brez izierae odobravali^. Tako pred 1 tednom Včeraj pa piše »Slovenec«, da je gerentski svet naročil uradno cenitev te tovarne v svrho event. nakupa in dostavlja: «Ker gre sednnjemu gerentstvu za novo manipulacijo, da rešijo tvornlco učil pred nretečim konkurz^m, opozarjamo na to škod Ijlvo pnčetle IJ"M?anske davkoplačevalce, ki bodo morali te napake drago plačevati. Vhgamo protest proti izvedbi tesra načrta v imenu somišljenikov SLS ..» itd itd. Ta klasičen vzor klerikalne demagogije nas odvezuje dolžnosti odgovarjati. V informacijo javnosti povemo le, da se je gerentski svet zanimal za omenjeno poslopje že pred meseci, ker se je nadejal, da bo mogoče v tovarni napraviti vsaj do jeseni večje število zasilnih stanovanj. Znano Je, da stanovanjska beda raste od dne do dne. Cela vrsta rodbin čaka s strahom na zimo. Gerentski svet je napel vse sile, da temu odpomo-re. Poleg drugih načrtov le dal študirati nrojekt. kako bi preureditev tovarne v zasilno stanovanjsko hišo mogel izvesti s kar najmanišimi stroški Če bo to mogoče in če ne bo presegalo finančnih sil rbčine. bo načrt izvedel. Če se pa »somišljenikom SLS* posreči, da preprečijo Izvedbo načrta, naj se brezstanovalci obrnejo na zimo do uredništva »Slovenca«, ki tako dosledno ovira vsako smotreno in pametno delo. Nekoliko več resnosti in doslednosti bi temu tako brihtnemu glasilu res ne škodovalo.
Novi Tarzan!
V. del Tarzana je ravnokar izšel: naroča se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trd
7a di>tne: blu»e, svileni lutnperil, rokavice Itd., svilene nogavice A Din 32'— v vseh barvah Za cosnode: velika izbira kravat, naramnic itd.
Modna trgovina za dame in gospode F. & Ki. Rozman, Ljubliana, Ždovska m.4.
Iz Maribora
a_ Mariborski planine! In planinski dan na Triglavu. Danes se odpeljejo mariborski planinci v dveh skupinah k planinskim dnevom na Triglav, In sicer prvi del dopoldne. drugI pa s popoldanskim osebnim vlakom oh 17. uri. Izletnikom se še lahko vsakdo pridruži, četudi se ni prej prijavil.
a_ Društvena kronika. Slovensko lovsko društvo in njegova glavna podružnica v Mariboru priredita v nedeljo dne 10. julija ob 14. uri na vojaškem strelišču v Mariboru strelne vaje In 9. avgusta strelne tekme. Streljali bodo na lončene golobe, na srnjaka, na 20-krožno tarčo in končno je na dnev nem redu tudi malokalibersko streljanje. — Glasbena Matica priredi z moškim zborom v nedeljo dne 19. julija zlet v Fram. Odhod eb 13 20 z vlakom z davnega kolodvora.
a— Konec karnllnlške tkalnice. V mariborski moški kaznilnici so pred dvema letoma namestili mariborski podjetniki Gradišnik, Zdenko In Sonskl moderno tkalnico z električnim pogonom, kier so delali kaznjenci. Ker pa podjetje ni Izpolnjevalo svojih obveznosti za mezde kazniencev ln za najemnino kaznilnici, je vodstvo kaznilnice podjetje nedavno odslovilo iz poslopja in pričeli so te dni demontirati stroje. Sonski in Zelenko pa si gradita novo poslopje za tkalnico na Teznu pri Mariboru. Kaznilnica pa bo imela v dotičnih prostorih zopet domačo tkalnico za kmetiško prebivalstvo kot preje, ko so ljudje prinašali v delo domačo
robo.
Iz Celja
e— Podružnica Udruženja vojnih hvall-dov v Celju poziva vse člane in članice, ki še niso izpolnili statistike in oddali slik za nove članske knjižice, da to čimpreje store, ker se bo vse, ki tega ne bi izpolnili, moralo smatrati kot nečlane. Nadalje se poziva tudi one, ki so slike že oddali, da se zglase v svrho prevzema istih.
e— Tovarna testenin »Savinja« na Ljubljanski cesti je kupil cd sedanjih lastnikov Dobovičnik - Hladin - Plahuta celjski trgovec Leon Kudiš. Novi lastnik namerava takoj zopet začeti z obratom tvornice, ki doslej že skoro šest tednov ni poslovala.
e— Radi suma posilstva svoje lastne šest let stare hčerke je bi! aretiran in izročen sodišču upokojeni uradnik M. P. iz Zavodne pri Celju. Zadeva je precej nejasna.
e— Palača Mestne hranilnice je sedaj vsa prenovljena in kaže na zunaj lice, da ne vemo, katero poslopje v Ljubljani ali v Mariboru bi jej smeli primerjati. Sedaj bi menda bil čas, da začne hranilnica s stavbo hiše za stanovanja, za katero je določila na eni zadnjih sej milijon Din. Mestna občina je pripravljena dati zastonj prostorno stavbl-šče ob lepi Razlagovi ulici pri poslopju okoliške deške šole. Če pa z nameravano grad-
njo le ne bi šlo gladko, bi pa morda bilo umestno, da bi se Stavbna in stanovanjska zadruga, ki ima že sedaj štiri lepe in neobremenjene vile, brigala za zadevo in si pridobila za svoje svrhe ta milijon kot posojilo za nizke obresti.
Iz Trbovelj
t— Društvo za varstvo otrok in mladin« sko skrb sprejme 24 gojenk v gospodinjsko šolo, ki se prične 1. septembra t. I. Refleks tantinje morajo biti stare vsaj 16 let in mo« rajo dokazati, da so dovršile 5 razredov osnovne šole. Biti morajo zdrave in se iz« kazati z ncomadeževanim vedenjem. Pro« šnje je vlagati pri omenjenem društvu do incl. 1. avgusta.
t— Nezgoda pri delu. Juro Barič, delavec pri Dukiču, si je zlomil levo nogo pod kole« nora, ker se mu je zvrnil nanjo voziček, naložen z zemljo in kamenjem, ki ga odva« žajo na dnevnem kopu. Ponesrečenca so ta« koj prenesli v bolnico, kjer sc sedaj zdravi.
t— Na železniški postaji je pri prvih ju« tranjih vlakih skoraj vedno velik naval na blagajno. En vlak odhaja proti Ljubljani, drugi pa proti Mariboru, vmes pa je prav kratek čas. Ljudje se prerivajo pri blagajni, da je veselje in končno se zgodi, da ne do« bijo vsi voznih listkov in morajo potem v vlaku plačevati globe. Naš nasvet je, da se vendar enkrat odpomore temu neredu, da se odpre še ena blagajna, ki jo večinoma ne uporabljajo in namestita nad obema tab« lici z napisom «Vlak proti Ljubljani* in «Vlak proti Mariboru». Upamo, da ne bo zastonj naš apel.
Iz Primorja
*	Slovenske ulice v Rimu. Rim se bo po. lagoma poslovenil, ali vsaj en njegov okraj Žc sedaj ima en okraj mnogo slovenskih ulic, t. j. ulic, ki so bile imenovane po na« ših krajih. Tako imamo n. pr. Kraško cesto, ulico Sv. Valentina, Krnsko ulico. Sveto« gorsko ulico, Vodiško ulico, Oslavsko ulico in morda šc kako drugo. Seveda so vsi ti napisi v italijanskem jeziku, toda slovar.« ska nevarnost je spaka, pred katero se ni« koli dovolj ne varuješ.
*	Namesto na sejem — v bolnišnico. 39« letna kmetica Frančiška Sirca, doma iz Pli« skovice na Krasu, sc jc te dni pelj.ila v družbi nekatorih oseb iz domače vasi z vo* zom na sejem v Sežano. Ko so sejmarji do« speli v bližino Dutovelj, sc je konj, ki je bil vprežen pri vozu, nenadoma »plašil, se spustil v divji tek, tako da se jc voz konč« no prevrnil, pri čemer so seveda vsi, ki so sedeli na njem, zleteli na trda tla. Sirca je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo ter se precej hudo pobila po glavi in po levi nogi. Ostale osebe so ostale nepo« škodovane.
*	Nepošten poštni uradnik. Ker je odpi« ral poštne zavoje in kradel iz njih razno« vrstne dragocene predmete, je bil aretiran poštni uradnik J. Gropuso, nameščen pri tržaškem carinskem poštnem uradu. Pri preiskavi v njegovem stanovanju so poln cijski organi našli celo zbirko raznovrstnih predmetov, svilenih šalov, finih žepnih rob« cev, kravat, svilenih ženskih nogavic, igrač in raznih drobnarij. Gropuso se je sprva zagovarjal, da so ti predmeti njegova za« sebna last, končno pa je moral priznati, da jih je deloma ukradel iz poštnih zavojev. Ker so policijski organi tekom preiskave iztaknili tudi bodalo in nabasan revolver, se bo moral Gropuso, ki jc bil odveden v zapor, zagovarjati tudi radi nedovoljene nošnje orožja.
*	V Ilirski Bistrici se je po inicijativi z Reke ustanovilo društvo vojnih pohabljen« cev. V nedeljo se je vršilo blagoslovljenje novega društvenega prapora. Za predsedni« ka društva je bil izvoljen g. Joško Škerlj, za tajnika pa g. Logar.
Če je država dolžnik...
Na davčnem uradu v Senti so se v pon« deljek 13. t. m. odigrali drastični dogodki, ki so vzbudili obilo komentarjev. Tamošnji odvetnik dr. Miloš Ludaič je imel gotove terjatve napram državni blagajni za svoje nravdne izdatke, nekako v znesku 8000 Din. Dasi vsota ni ravno velika, se je vendar odvetnik dolgo časa zaman trudil, da bi mu državna blagajnica izplačala dolžno vsoto. Ker so vsa njegova prizadevanja ostala brezuspešna, se je končno odvetnik odločil, da vloži tožbo proti državi na izplačilo dolž« ne vsote. Njegov korak je bil uspešen, kajti sodišče je priznalo njegovo zahtevo in ob« sodilo državo na izplačilo označene vsote.
Da bi naposled vendarle prišel do svoje« ga denarja, je odvetnik poiskal sodnega eksekutorja. da bi svojo terjatev zavaroval z zastavo. Sodni eksekutor je šel na delo in se je lepega dne v spremstvu dveh straž« nikov pojavil v davčnem uradu ter pozval vodjo urada, naj odpre državno blagajno, da vzame njeno vsebino v zastavo. Vodja urada se je temu pozivu odločno uprl in je pred blagajno postavil cclo dva oborožena finančna stražnika ter jima ukazal, da mo« rata dohod do blagajne v slučaju potrebe tudi s silo preprečiti.
Toda sodni eksekutor se s tem ukrepom seveda ni mogel zadovoljiti. Odšel je na mestno poglavarstvo, ki mu jc takoj dalo na razpolago osem stražnikov. Med obema oboroženima skupinama bi morda prišlo do krvoprelitja, da ni ravnatelj davčnega ura« da v zadnjem trenutku kapituliral. Sodni eksekutor jc nato izvršil svojo nalogo in državno blagajno zapečatil. Prebivalstvo Sente je sedaj zelo radovedno, če bo dr« žava izplačala odvetniku dolžno vsoto in kakšen bo sploh epilog tc nenavadne dogo» divščine.
Es-ka Jogo
Torpedo 2 B:anchi
so
le
Ul N
najboljša
nafeenefe pri
Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14
Vsi na domesini dali in oorema.
J.Gorec
Prodiranje v polarno ozemlje.
Tekom celega starega in začetkom srednjega veka ie bila celo severna Skandinavija neznana in neodkrita zemlja. Norveške naselbine so segale do planote Lofot. kjer je bila zadnia našel-bina Halgoland ali Helgoland. Žele leta 870. je odplul Other ali Ottar ob obali proti severu. Tri dni ie plul naravnost proti severu in opazoval obalo, ki je bila deloma povsem zapuščena, deloma pa naseljena s finskimi plemeni. Ko je dosegel skrajno mejo, do katere sj sploh kdaj prišli ribiči, je plul še tri dni proti severu in opazil, da se obala na-giblje k vzhodu. Četrti dan ie opazil, da se razteza obala proti jugovzhodu — severni rtič Evrope je bil tako prvič prekoračen. Cez naslednjih pet dni je dospel Ottar do Belega morja k izlivu reke Dvine, toda dalje si ni upal. ker se je bal, da ga finski Bjarmieri nappdeio. Čudno, da se tudi za to novo odkrito obalo ni nihče zmenil, dokler ni poskusil sir Hugh Willonghly I. 1553. tu najti severno pot do Kitajske.
Pa niti severni del Baltiškega moria začetkom srednjega veka še ni bil raziskan, Na zemljevidih iz 11. stoletja je Skandinavija označena še kot otok. -Učenjak Adam Bremsky (okrog 1. 1075) ie smatral Kurlandsko in Estonsko za otoke, dalje na severu mu je bila Zemlja žen — Terra feminaraum, kjer so živele po njegovem mnenju Amazonke, čijih možje so imeli pasje glave. Šele VVulfstan se je napotil iz Haethuma (bržkone današnji Stettin) proti severovzhodu in dospel do izliva Visle. ki ga ie nazval Vzhodno morje. Dalje do po-larnili krajev v srednjem veku niso prišli.
Komaj pa je Kolumb odkril Ameriko, ki so jo smatrali takrat še za del Indije, so začeli pomorščaki iskati pot do Kitajske v severozapadni smeri. L. 1496. ie odplul John Cabot iz Bristola ter dospel do severne obale Amerike, za njim sta dospela brata Cortereal mimo severne kanadske obale do Baffinovega zaliva, 1. 1504 so pristali bretonski raziskovalci na Novj Fundlandiji in v izlivu Svetega Lovrenca, Giovanni di Verra-zano je odkril s francoskimi ladjami leta 1523. izliv reke Hudsona in dosegel 50° severne širine. Leta 1525. si je Estelan Gowez ogledal obalo Kanade, leta 1535. je Cartia pristal ob skrajni meji današnjega Ouebeca in Montreala, kjer se je prvič seznanil s kanadsko zimo. L. 1576. je odplul Anglež Martin Frolisher na dveh jadrnicah, da najde pot do Kitajske. Ob obali Grenlandske ga je vodila pot skozi Hudsonovo ožino jn Frolisher je bil prepričan, da ie odkril severno pot do Kitajske in Moluk-ka. Natovoril je medene rude, ki io je smatral za zlato, ter se vrnil v Anglijo. Pozneje se je lotila angleška iavnost tega problema. Pot do Kitajske preko Arktide jo je zelo mikala. Londonski trgovci so poslali leta 1585.Johna Davisa. ki je odkril Davisovo ožino dalje od 72° severne širine. L. 1607. je poskusil Hen-ry Hudson dospeti do Kitajske naravnost čez severni tečaj. Prodrl je na sever med Grenlandsko in Novo Zemljo, leta 1610. je dosegel Hudsonov zaliv, kjer je zalotila smelega raziskoval s sinom in osmimj bolnimi spremljevalci strašna zima in snežni metež. Brez hrane in orožja so obtičali nesrečni Iludje v slabo zavarovani koči. Od te ekspe-dicije se ni nihče vrnil.
Naglo so sledile nadaljne ekspedicije, vse več ali mani brez uspeha. Tako p"> znamo eksnedicijo Buttona in Ingrama (1612). Baffina in Bylota (1615), Jensa Munka (1619). ki je izgubil v strašni zimi večino svoiih tovarišev, dalje eksne-dicijo Luka Fola in Thomasa Jamesa (1631—1632). Vsi so iskali kanal ob severni obalj Kanade, ki bi jim odprl pot v Tihi ocean, toda ves trud ie bil zaman. Baffin ie dosegel I. 1616. 78° severne širine in šele v 19. stoletju so pr raziskovalci še dalje proti severu. Rekord v tem gigantskem boju z naravnimi silami je odnesel zdaj Roald Amundsen, ki sicer ni dosegel severnega tečaja, vendar oa že nieov>va železna volja in vztrajnost govorita za to, da ne bo miroval prej. predno ne zapla-pola norveška zastava tudi na severnem tečaju.
x Oproščen morilec. Delavec v neki du» najski tovarni Georg Kleibel je vzel od ži« da Hermana Richclesa obleko na obroke, ki jih pa ni redno plačeval. Zid ga je zato seveda tirjal in mu pustil zarubiti tudi oble« ko. To je Kleibla tako razburilo, da jc Ri» chelcsa umoril. V pondeljek se je moral radi tega zagovarjati pred dunajskimi po« rotniki, ki so sicer soglasno potrdili vpraša« nje umora, potrdili pa z 8 proti 4 glasovom tudi dodatno vprašanje, ali je Kleibel ravnal v duševni zmedenosti. Kleibl je bil zato oproščen. Dunajski listi, ki obširno razprav« Ijajo o tej sodbi, izražajo sumnjo, da so se pustili porotniki voditi pri svojem pravdo« reku od mržnje proti židovstvu.
x Jupitrova bolezen. Skoraj vsi veliki filmski igralci trpijo na očesni bolezni, ki jo povzročajo močni žarki svetilk v ateljeju. Dosedaj še niso našli zdravniki nobenega sredstva, ki bi preprečil to zlo. Filmska družba Goldioyu je razpisala nagrado v znesku 5000 dolarjev za onega, ki bi izna» šel očesu neškodljivo luč ali pa sredstvo proti Jupitrovi bolezni.
X Polet MoskviuPeking. Pred par tedni je odletelo iz Moskve šest aeroplanov proti Kitajski. Od teh letal je dospelo v Peking troje. Ruski poslanik Karahan je pozdravil letalcc z nagovorom, v katerem je dejal, da jc zračna zveza med Pekingom in Moskvo s tem otvorjena. Ostala tri letala so zaosta« la zaradi defektov na motorjih. Vsa proga znaSa nekaj nad 7000 kilometrov.
Kakšno bo vreme v
avgustu
Letošnje leto dela vremenskim prerokom hude preglavice. Večkrat se je že I pripetilo, da so ugibali in ugibali, pa niso uganili in javnost je bila neprijetno razočarana.
Normalno leto je v Srednji Evropi letos v primeri z ostalimi celinami iste I zeml jepisne širine dokaj hladno in vlažno. Toplo vreme traja tu in tam navadno samo par dni. Stanje vremena je odvisno od tega, da vlada nad Atlantskim oceanom večji zračni pritisk, nad Island sko in Severozapadno Evropo pa depresija. S tem smo dobili trajno strujo oceanskega zraka, kj vpliva na vreme pomirjevalno. V toplih poletjih se razvije islandska depresija močneje, seve-rozapadno-evropska pa slabo. tako. da se preselijo normalni zapadni vetrovi daleč na jug. V hladnih poletjih pa prežene zračni pritisk zapadne vetrove proti severozapadu. Ta situacija vlada letos od polovice junija v Severovzhodni Evropi. Ozemlje Baltiškega moria ie često pod vplivom nizkega zračneea Ipritiska, čigar sila je tem večja, ker prihaja v te kraje neprestano tonleiši zrak od Črnega morja In tako se je zgodilo, da ima Rusija. Finska in Skandinavija Idelj časa visoko temperaturo in suho I vreme. Zadnie dni je dosegla temperatura v teh državah 28—30° C. Tudi ob I Sredozemskem morju je s presledki raz-Imeroma lepo vreme.
Vreme koncem julija in v avgustu ie I torej odvisno od tega. kako doleo bo š trajala ta razdelitev zračnega pritiska z opetovanimi depresijami. Iz razvoja vremenskih prilik v prejšnjih letih lahko I sklepamo o bodočem vremenu v leto Išniem poletju. Vremenske opazovalnice I imajo na razpolago oodatke o toploti za 1150 let nazaj. Ti podatki veljajo za več-Ijj del Srednje Evrope. Razmeroma top-liemu maju sledi že od 1. 1800 hladnejši I junij. Ta pojav sta opazovali L 1829.. 1841., 1843.. 1854., 1862., 1872.. 1891.. 11903. in 1906. Leta 1906. je bil avgust (normalno topel, vsa druga omenjena le-l;a pa hladen in deževen. Verjetnost, da I bo avgust tudi letos hladen in deževen, I je torej večja nego nada na leno in toplo | vreme koncem letošnjega poletja.
Vremenski proroki so neusmiljeni. I Toplega in lepega vremena letos pravzaprav sploh nismo imeli in zdaj nam I obetajo tudi v avgustu hladno, oblačno K in deževno vreme. Nobene škode bi ne bilo, če bi se tudi to pot zmotili!
njem službene Nemčije o iskrenosti nemške garancijske ponudbe glede za-padnih mej, to nemških nacijonalcev niti najmanj ne ženira.
Tisočletnica zasedbe Porenja
Nemci so te dni proslavili tisočletni-Ico. odkar je Porenje pripadlo nemški I državi. Ta svečanost je vrlo simbolična in to radi tega, ker so baš kraji I okoli Rena v zgodovini bili često povod številnim bojem med Nemčijo in Francijo. Nemci silno ljubijo svojo Re-Ino, a ne samo reke, ampak tudi vse I ozemlje okoli nje in pri tem vedno na-Iglašaio: «Ni Rena nemška meja. ampak Inemška reka.» S temi besedami hoče-Iio reči, da živi ob obeh bregovih Rene [nemški narod. Na to parolo Nemcev |so odgovorili Francozi z geslom: «Rena I ie meja Francije.*
Radi teh dveh parol je v prošlosti I Prišlo do mnogih sporov med obema I narodoma. Največji francoski državni-|ki Sully, Richelieu, comte Aveux in IColbert, so v politiki napram Nemčiji h edno naglašali, da je Rena meja Fran. [eije. Tudi Napoleon se je povzpel do I državniškega izreka, da je meja na Re-|ni božanski zakon. Toda dejstvo je. da Iživi na levi strani reke okoli 6 milijo-Inov Nemcev, ki prav tako kot Franco-|zi prepričevalno zatrjujejo svojo pra-|vico do renskega teritorija.
Z velikimi svečanostmi, ki se vrše v Jproslavo te obletnice po vsej Nemčiji, [hočejo Nemci dokazati zaveznikom, da I-Vemčija nikoli ne pozabi na svoje bra-|te na levi strani Rene. Da je to v sla-Ibem soglasju z najnovejšim zatrjeva-
Moderni čudodelniki
«Lectures pour tous« pripovedujejo različne zgodbe o takozvanih modernih čudodelnikih.
V Toursu živi šarlatan, ki postavi bolnika v zarisan krog, ga pokadi in govori nad njim skrivnostne besede. Nekemu drugemu morajo prinesti bolniki steklenico vode in motvoz. Med raznimi ceremonijami si morajo potem bolniki oviti čelo z namreženim motvozom. Drugi zdravijo svoje bolnike s kopeljo in z brijeniem las.
Zdravnik Ostv pripoveduje o mladeniču, ki je pri popolnem zdravju trpel v prepričanju, da ie bolan. Nobeno zdravilo mu ni pomagalo. Obupan je šel k čudodelniku, ki zdravi z britvijo, in po petnajstem obisku je ozdravel! Znano ie, da šarlatani vplivajo na bolnike, zlasti na namišljene, s sugestivnimi sredstvi, kljub temu pa je njihovo ((Zdravljenje« prepovedano po vsem kulturnem svetu.
ičji proces v Baytonu
V sodni razpravi proti profesorju Sco-pesu je branitelj Darrow naglašal, da 14 točk obtožnice ni v skladu z obstoječimi zakoni države Te.inessee Zakon te države je v nasprotju z državno in zvezno ustavo, po kateri je vera svobodna in je zajamčena svoboda govora in tiska.
Zagovornik je nadalje protestiral, ker se je otvorila sodna razprava z molitvijo, s čemur se je skušalo vplivati na porotnike. Na klopeh porotnikov sedi namreč 12 pristašev raznih ver in sekt in tudi brezvercev. Nobeden od njih ne pozna Darwinove teorije. Darrow je potem izjavil, da skuša zakon države Tennessee zavrteti kolo zgodovine nazaj. Sveto pismo nikakor ne more služiti kot cenzura za vedo. Darrovvov zagovor obstaja v glavnem v tem. da ni nasprotja med vero in naukom o razvoju človeštva.
Med številnimi poslušalci se je pojavilo več slučajev pegavice, vsled česar se je polastila občinstva panika. Doslej so ugotovili 15 slučajev te hude bolezni.
Po ulicah se vrše neprestani spopadi med pristaši Darvvinove teorije in njenimi nasprotniki, ki so v večini. Ti nasprotniki imajo tudi več denarja na razpolago. Najeli so vse kinomatografe v mestu in odredili, da se morajo predvajati samo verski filmi. Laiški pridigar, ki pravi, da je «svetopisemski prvak«, se ponuja po ulicah, da preskrbi vsakomur božjo milost in razsvetljenost, ako mu da 40 dolarjev. Ta mož dela izvrstno kupčijo.
Sekta belih evangelistov prireja zborovanja pod milim nebom. Konkurenčna organizacija, črni evangelisti, se odlikuje na svojih zborovanjih s tem, da po vsakem govorniku zasvira godba jazz-band. Trušč, ki ga povzroča, se čuje daleč naokoli. Druga verska sekta pleše okoli drevesa, polnega lampijončkov. in prepeva divje pesmi. Obnašanje vseh | teh sekt meji na versko blaznost.
Hiše so prenapolnjene lepakov in napisi «Bog ali gorila». Vedno znova se pojavlja vprašanje: «A!j plačujemo zato davke, da bodo naši otroci izročeni hudiču?« Govorniki plešoče sekte grme neprestano isto litanijo: «Pristaši Dar-wina so vsi skupaj anarhisti, ateisti in prokleti lopovi, ki hočeio pogubiti naše otroke. V pekel ž njimi!«
Govorniki fundamentistov in modernistov nastopajo pri vsaki najmanjši priliki, kjer vidijo vsaj pet ljudi skupaj. Komaj začne govornik razvijati svoja načela, že pridrvi v njegovo bližino konkurent in začne kričati s še močnejšim glasom. Ljudje ne vedo, koga bi poslušali. V hipu so poslušalci razdvojeni v dva tabora, in pet sekund kasneje že padaio batine. Dečaki pa hodijo po ulicah z opičjimi repi. ki so si jih obesili zadaj na obleko.
Kakor vidimo, ne manjka sedaj v Day tonu zabave. Senzacija podi senzacijo. Pet minut so pristaši Darwina na krmilu, potem pa zopet njegovi nasprotniki. To se menja vsake četrt ure. Obe stranki skušata s svojim početjem vplivati na porotnike, da bi se njihov pravdorek glasil njim v prid._
Razsodba v budimpeštan skem škandalnem procesu
Kosztka obsojen na štiri leta.
V torek 14. t. m. se ie nadaljevala sodna razprava proti finančnemu nadsvet-niku dr. Štefanu Kosztky, ki je lani na iavni cesti ustrelil iz ljubosumnosti pol kovnika Valeriana.
Državni pravdnik je pobijal obtožen-čevo trditev, češ, da je streljal v hipni razburjenosti, ko je moral obtoženec vendar prehoditi dvajset minut dolgo pot. Poleg tega pa se je pred stanovanjem še sprehajal ter je streljal na popolnoma nepripravljenega nasprotnika,
Sodni dvor je bil nasprotnega mnenja ter je izrazil svoje stališče v utemeljitvi odklonitve nazirani državnega pravdni-ka .Po mnenju sodnikov je moral telefonski pogovor še boli razburiti obtoženca. kar je treba upoštevati.
Končno je bil Kosztka radi uboja, izvršenega v veliki razburjenosti, obsojen na štiri leta ječe. Proti obsodbi sta se pritožila tako državni pravdnik ka kor obsojenec. Obsojenčev zagovornik je zahteval, naj ga takoj izpuste na svobodo. Kosztka sam ie rekel: 2e z ozirom na svojega otroka je izključeno, da bi pobegnil. Predsednik pa ie odgovoril: čigav bo otrok, bo določil šele proces za ločitev. Sodišče ni privolilo v izpustitev z utemeljitvijo, češ. da še ni izključeno povišanje kazni, ker se je tu di državni pravdnik pritožil proti razsodbi.
Tajmstveni požigi
Že delj časa so v okolici Gradca požari na dnevnem redu. Skoraj ni dneva, dq ne bi poročali iz te ali one vasi nov ogenj, ki je upepelil kmetske hiše in gospodarska poslopja. Vsi znaki kažejo, da gre za sistematične požigalce. Škode je doslej že več milijonov.
Prebivalstvo je zelo zbegano in si ne ve pomagati. Povsod na vaseh so organizirali straže, ki preže noč in dan na zlikovce. Ponoči je naravnost nevarno hoditi okrog hiš. ker ljudje streljajo na vsako sumljivo postavo, ki jo vidijo. Pripetih se je že, da so zbegani ljudje v temi obstrelili domačine.
Oblastva so sicer prijela nekaj sumljivih elementov, vendar ni še med njimi pravega krivca. Zdi se Pa. da je policija z aretacijo trgovca Franca Lukasa požigalcem na sledu. Domnevajo, da gre Lukasu za gmotne interese, ki jih je zasledoval s požigom. Onožniki so prijeli tudi nekaj šolarjev, kj jih imajo na sumu. da so v zvezi s požigi. Nekateri posestniki so dobili grozilna pisma, ci so jih izročili onožnLkom. Iz primerjave pisave se je ugotovilo, da je več dečkov v zvezi s temi pismi.
Ker je v torek 14. t. m. zopet začelo goreti v Himmelreichu v bližini Gradca in je jasno, da je bil ogenj podtaknjen, se je zganilo tudi voiaštvo. ki podpira sedaj oblastva. Brigadno poveljništvo v Gradcu je dalo na razpolago oddelek čet, ki so začeli na ogroženem ozemlju, kjer se neprestano pojavljajo požari, napeliavati poljske telefonske vode. da bi lahko takoj obvestili orožnike in gasilce, ako začne zopet kje goreti. V par urah so napeljali voiaki nad 50 kilometrov telefonskih vodov in namestili 17 telefonskih postaj. Na ta način upajo, da bodo kmalu prišli zlikovcem na sled in jih prijeli.__
X Prbivalstvo Chicegc znaša po zadnjem štetju okroglo 2,"W5.000 duš in ima torej po* lovico manj ljudi kot Newyork, ki šteje 6,103.000 prebivalcev. Chicago jc torej po številu prcbivalccv peto mesto na svetu. Pred njim so !c London, Nevvvork, Pariz in Berlin.
fi< Krvno maščevanje v Nemčiji. V Stein« bergu pri Tricrju je umoril osemnajsdetni delavec Peter Tramper na javni cesti svojo teto s kolom. Truplo je nato razsekal. Svoj zločin je izvršil zato, ker je sin umorjene zabodel pred dvema letoma njegovega očc» ta. Morilca so zaprli.
X Dečja frizura pred sodiščem. Lanskega avgusta si je dalo 10 mladih bolničark v Gos lumbusu v državi Ohio ostriči lase po naj« novejši modi. Zato so bile na mestu odpu* ščene iz službe. Rekli so jim, da se ne bodo mogle vrniti v službo, dokler jim zopet ne zrastejo lasje. Medtem je začela dečja fris zura svoj pohod po vsem svetu in jc posta« la splošna moda. Lepega dne so prišle vse bolničarke v Columbusu v bolnišnico s krat« kimi lasmi. Njihovi prednici ni ostalo nič drugega, kot da ugrizne v kislo jabolko in jih obdrži v službi. S tem pa zadeva lani
odpuščenih strežnic še ni bila končana. Teh 10 bolničark je namreč vložilo težbo proti vodstvu bolnišnice zaradi odškodnine, ker so bile toliko časa brez službe po krivdi prednice. Sodnik jc ugodil tožbi in obsodil vodstvo bolnišnice, da mora izplačati vsem lani odpuščenim bolničarkam zaostalo pla« čo, torej skoraj za eno leto.
X Pohištvo zakoncev Lederer. Tc dni se je vršila v Budimpešti javna dražba pob U štva morilske dvojice Lederer. Prodan je bil tudi divan, na katerem je bil umorjen prckajcvalec Koudelka. Največ so pokupili sorodniki.
x Za pomilostitev Angersteina. Iz Lim« burga poročajo, da namerava Angcrsteinov zagovornik vložiti prošnjo za njegovo po« milostitev. Angerstcin je izjavil, da sc ne bo protivil prošnji za pomilostitev in sicer iz ozirov do svojega brata.
V
Ženski svet
Ženski pokret na Poljskem
V juniju se je vršil v Varšavi V. letni kongres poljske cNarodne ženske organizacije«, ki zavzema med vsemi ženskimi društvi najodličnejše mesto v Poljski. Kongresa se je udeležilo 176 delegatinj iz cele države. Otvorila ga je poslanica dr. Baliczka, ki je v svojem pozdravnem govoru naglašala, da sta med prisotnimi delegatinjami dve odlični članici, ki sta baš te dni dobili visoko odlikovanje «PoIonia Restituta«, in sicer ga. Demelova iz Lvova, ker je zbrala 12 vagonov srebra in 2 in pol vagona zlata za poljsko Narodno banko in ga. Wronska iz Radoma, ki se je odlikovala z dolgoletnim uspešnim prosvetnim delom.
Poročila funkcijonark so ugotovila, da je bilo društveno delovanje v preteklem poslovnem letu zelo plodovito. Ustanovljenih je bilo 18 novih podružnic, tako da ima društvo sedaj ravno 200 organizacij po vseh večjih krajih republike. Društvo je zelo intenzivno delovalo na prosvetnem polju in je priredilo 1868 javnih predavanj. Društvo posveča veliko pozornost zlasti življenju na kmetih. Ustanovilo je več čitalnic za seljake in prirejalo predavanja pred cerkvijo po službi božji. Vsako društvo ima svojo dvorano za žensko delo. knjižnico in čitalnico. Organizacija je nadalje ustanovila dve ljudski univerzi, 18 knjižnic, priredila 24 tečajev za analfabete, 12 središč za kolpor-tažo časopisov in knjig, 56 podeželskih odrov, 6 koncertov, 139 manifestacij ob raznih prilikah in 5 razstav ženskih del. Ekonomska sekcija organizacije je ustanovila 157 klubov, pri katerih so se članice pripravljale za razna praktična gospodinjska dela.
Organizacija pa je tudi socijalnim problemom posvečala obilo pozornosti. Vzdržuje bolnico za siromašne bolnike, zavetišče za porodnice, deluje v odborih proti tuberkulozi, v odborih za zaščito male dece, za zaščito obsojencev in v odboru proti trgovini z dekleti. V zadnjem času pa posveča organizacija mnogo pozornosti tudi emigrantom.
Moderna Japonka
Japonka je dražestna, majhna in ima, če spada k aristokratskemu tipu «kozu» dolgo, ozko obličje, velike oči, majhna usta, visok in ozek nos. Če pripada bolj navadnemu tipu — «satsunia«, je njen obraz širok, oči tiče globoko v čelu, nos je nizek in širok, usta mesnata, poteze na obrazu grobe. Tako lahko rečemo, da so lepe, izredno lepe in grde, naravnost nepopisno grde Japonke. Razmerje med lepoto in ostudnostjo je na Japonskem isto kakor v Evropi. Se-ve pojem lepote se v Evropi ne ujema z onim na Japonskem. Grda noga ali neokretna hoja za Japonca še ne pomeni. da je ženska grda. Debela stegna in grda ramena pa so za Japonko fatalna. Trditev, da velja ženska na Japonskem za drugovrstno bitje in da Japonec nima smisla za žensko lepoto, le napačna. Japonci pravijo: clepa ženska vzbuja strah«.
Kdor črpa informacije iz ilustrova-nih listov, bi mislil, da je ženska emancipacija na Japonskem v polnem raz-
|Adrian del .Valle:
Strah
Sedeča kakor navadno v udobni je« loilnici, sta molče tratila čas, ki je še ■ preostajal do ure, ob kateri sta običaj« In.o legla spat. Don Antonio je čital, nje« |2ova žena je šivala; oba sta pa od časa Ido časa pokimavala, ker ju je prema« lSala dremota. Tiho je vstopila Ivana, I Postavila na mizo skodelice, iz katerih |se je kadilo, in rekla:
«Gospod, prinesla sem čaja!»
cDobro, dobro! Ali si ga osladila?«
«Seveda! Ali želite še česa?«
«Ne, lahko greš spat.«
Želeča lahko noč se je Ivana oddalji« |!a; nekaj časa je bilo še slišati njene iz« Ifiubljajoče se korake po lesenih stop« |nicah, vodečih v podstrešje.
Antonio je vzel skodelico in srknil [nekoliko čaja, nato se je udobno zlek« Inil v naslanjač, si popravil naočnike in I začel zopet čitati. Nenadoma se je obr« Inil k svoji ženi in je zaklical: «Marta! I Marta!«
I Žena, ki je bila znova nekoliko za« I dremala, se je sunkoma stresla, prepla« |šeno se je vzravnala: «Oh, kako si me | prestrašil!«
«Veš, kaj sem čital?«
«Gotovo zopet kako laž!®
«Ne, ne; to je zelo važna stvar. Nam« I reč o tatovih in roDariih.»
«Za bc 2jo voljo, o tatovih!®
«Vse kaže, da se klati cela tolpa po naši okolici. Sinoči so vlomili v Migue« lovo vinarno; ukradli so ves denar, raz« ne malenkosti, pa še konja so mu od« peljali.«
«Jezus Kristus! To je strašno!«
Govorila sta še nekaj časa o tej stva« ri, dokler nista snovi popolnoma izčr« pala; potem sta zopet nekoliko zadre« mala. Pa je Marta nagloma odprla oči. Odložila je šivanje, razdehala, pomen« cala si oči in poklicala moža: «Pusti že novine!« Antonio ni odgovoril. Z bra« do, na prsi povešeno, z rokama, prekri« žanima na časopisu, je spal, kakor da je v pernicah.
Marta ga je stresla. aZbudi se člo« vek, čas je, da greva v posteljo!«
«Kaj?___A tako, malo sem zadre«
mal... Res, čas je, pa pojdiva! Ali so vrata zaklenjena? Je zapora zapahnje« na?«
«Da!»
«Dobro, vzemi torej luč!«
Marta je segla po svetilki, ali še pre« den jo je dosegla, je nekdo krepko uda ril po vratih.
Mož in žena sta se preplašena spo« gledala. Njuna hiša je stala na samoti in je bila oddaljena od glavne ceste. Poset v tej nočni uri se jima je zdel sumljiv. Zadonel je še močnejši uda« rec na vrata. Antonio je preudarjal, končno ie stopil proti vratom.
«Za Boga, ne odpiraj!« ga je ustavi« la žena.
«Saj ne odprem. Vprašati pa vendar moram, kdo tako razbija.«
Po prstih se je prikradel do vhoda; zadrževajc dih je prisluškoval. Tretji udarec na vrata ga je tako prestrašil, da je odskočil in zakričal: «Kdo je?«
Globok, nekoliko zamolkel moški glas mu je odgovoril: "Popotnik, ves zmučen in bolan, ki je zgrešil pot... Prosim vas, da mi privoščite prenoči« šče za nocojšnjo noč!«
2ena, vedno bolj preplašena, mu je pošepetala: «Ne odpiraj, prevariti na« ju hoče, tat je!»
Antonio je odgovoril glasno: «ČIo* vek, tu ni gostilna!«
«Vem, zato pa prosim prenočišča kot milost, ki sem jo pripravljen na« graditi.«
«Mesto ni več daleč, kvečjemu pol
milje.«
«Ne morem več stati na nogah.«
«Lc poizkusite!«
«Bolan sem... Mrzlica me trese. Za božje usmiljenje, odprite!«
«Zaman se trudite. V tej nočni uri nc odprem nikomur!®... Tujec se ii odstranil, bilo je slišati njegovo težko dihanje. Antoniju in Marti se od stra« hu spači obraz in nista od groze strme« čih oči odmaknila od vrat. Na ponov« ne in pretrgane udarce sta preplašeno odskočila.
«2e zopet? Kaj hočete?« je klical Antonio, trudeč se, da bi dodal svoje« mu glasu odločnosti.
«Usmilite se me, imejte sočutje z bližnjim! Dajte mi vsaj požirek vode, strašna žeja me muči.®
«Nimamo vode! .V mestu dobite vse.»
Nova tišina, včasih pretrgana s šepe« tom nerazumljivih besed, ki jih je iz. govarjal trdovratni popotnik. Nato je začel iznova klicati in prositi. Ko je vi« del, da mu na noben način ne odpro, je začel udrihati z vso silo in kričati kakor blazen: «Odprite! Odprite!«
Zakonca sta bila skoraj ob pamet od samega strahu. Postavila sta za dur« mi celo barikado miz in stolov; nato sta se oborožila, on z lovsko puško, ona s sekiro.
«Spravite se odtod, ako nočete, da vas ubijem kakor psa!® je rjovel An« tonio. Žena pa je kričala: «Poberi se, poberi se, postopač, razbojnik, tat!«
Ali neznanec je začel iznova, dasi slabotnejšim glasom moledovati: «Vo« de, samo kapljo vode!®
Naposled je prestal klicati. Ri!o je slišati, kako odhaja z opotekajočimi sc koraki...
Zakonska sta prebila zelo slabo noč. Vsak sum ju je strašil. Z izbuljenimi očmi sta gledala povsod same gro;ne prikazni in tresla sta sc kakor listje v vetru.
mahu, da so japonska mesta in vasi polne sufražetk, da je ženska izobrazba splošno razdeljena in da je borba za enakopravnost japonske ženske vprašanje včerajšnjega dne. Kdor pa poseti Japonsko kot tujec in ostane tam dalj časa. se mu zdi ta dežela kot ogromni čajni dom s plešočimi gejša-mi. Ženska vzgoja na Japonskem stremi izključno za tem, da osreči ženska v zakonu svojega moža. Ona mora biti v zakonu mila. mora prepevati in plesati ter igrati tako zvani «samiz». Kuhati mora možu čaj ter skrbeti za njegovo telesno blagostanje. Zlasti pa se mora vedno smehljati in kazati dobro voljo, čeprav ni z vsem zadovoljna. Možu ne sme nikoli ugovarjati. Najbolj izobražene Japonke so gejše, ki se po-roče navadno z mladeniči iz najboljših rodbin.
Temelj obstoječega družabnega reda na Japonskem je rodbina. Težišče tega reda je žena in mati. Tako je bilo že 400 let pred Kr„ ko je prodrla na Japonsko kitajsko-konfucijska kultura. Ta ko je ostalo do 1. 1542., ko je stopil na japonska tla prvi Evropejec — Portugalec Mendec Pinto in tako je še dandanašnji navzlic vsem gejšam in sufra-žetkam. Mlada Japonka išče moža in ko se poroči, hoče imeti deco. Tudi gejše in sufražetke niso izvzete od te splošne ženske želje. Vendar pa sta tudi na Japonskem dva različna tipa žensk. En tip so ženske s poklicom. Japonka ne dela samo na polju, kjer skrbi za dobre pridelke riža in čaja, temveč hodf tudi v tovarno, šiva, prede in opravlja razna druga dela. Slednjič se udejstvu-je tudi na sceni v kino. Hčerke uglednih Japoncev ne skrbe samo za lepoto svojega telesa, ampak se uče tudi tujih jezikov, posečajo pedagoške zavode, goje razne športe itd. Tudi ženski šoferji na Japonskem niso bele vrane, V tem oziru vidimo torej med Japon-kami velik napredek. Drugače je z ev-ropeiizacijo in amerikanizacijo Japonske. Ta struja sprejema vse novotarije in hoče biti za vsako ceno moderna. Njen cilj je uničiti japonski duh. Pokret je za Japonce nevaren, ker ne more roditi z njihovega stališča nič dobrega/
»Žensk! svet«. Sedma številka prinaša' sledečo vsebino: Srečko Kosovel: Obrazi in duše XXV. Utva (Ljudmila Prunkova); Utva: Dve debeli solzi, Idila; Tolovaji, (Pesmi); — Fr. Bevk: Ubožica; Tone Gaspari: Cvetoča pisma; — A. Negri-Oradnik: Dekla Iv. Vovk: Dostojevski in njegove žene; —< M. Bartol: Jugoslovenske umetnice. — Ka-rolina Bulovčeva; (S) Naši ženski zavodi; Vida: Porcelan; dr. Fr. Debevc: Osnovni nauki o kosmetiki. Izvestja: Naše delo; — Po ženskem svetu; Materinstvo; Hijrijena; Gospodinjstvo; Kuhinja; Iz naše skrinje; Književna poročila. Priloga prinaša zopet lepe motive za rišelje, kroj in vzorci vezenin za roket. Vprašanja, odgovori in pogovori. r2er.sk; sveti izhaja že tretje leto v Trstu. Bogata in pestra vsebina lista kakor !epe in praktične priloge za ročna dela; vse to dela list tako prikupljiv. da se je tudi v Jugoslaviji povspel do tako visokega števila naročnic, kakor še doslei noben drug slovenski ženski list. Naroča se pri Upravi za Jugoslavijo v Ljubljani, Karlovska cesta 20.-I. Letna naročnina Din 64, polletno Din 32 Novim naročnicam so na. razpolago še vse letošnje številke.
Bleda svetloba vzhajajočega dne je prinesla nekaj miru njunim razdraže« nim mislim; prvi žarki solnca pa so ji« ma prepodili poslednje ostanke blazne groze in strahu. Odločila sta se, da pro vidno odpreta vrata. Ko sta jih od« prla. sta zagledala na pragu debelo listnico. Antonio jo je pobral in je po« gledal vanjo. Bili sp v njej neki pa« pirji in precej denarja.
«Čegava je neki ta listnica?« je vpra« šal ženo.
«Bržčas jo je pustil tat,® je odgovoi rila žena.
Medtem sta prijezdila mimo njuna hiše dva orožnika.
((Dobro jutro, don Antonio!® je po« zdravil orožnik. «Ali veste, kaj je nc«. vega?®
«Prav ničesar ne vem,« je odgovoril Antonio nekoliko preplašen.
«Prav blizu tukaj smo našli truplo nekega reveža, a brez najmanjšega znaka nasilja.®
«Kaj mi poveste? Pa je v resnici mr< tev?»
«Prav gotovo — ker je popolnoma, pozabil dihati... Pa z Bogom!®
«Z Bogom!®
Ko sta se orožnika oddaljila, je re« kel Antonio ženi, kazaje denarnico! «Kaj pa napraviva s temle?«
«1 kaj? Bedak!... Obdrživa jo!»
Težkoče pri carinjenju lesa pri izvozu
Po tarifi so podvržene izvozni carini samo naslednje vrste obdelanega lesa: kostanjev les, hrastovi pragi, hrastove grede in hrastovi direci. Misliti bi bilo, da ne bo pri carinjenju teh štirih vrst lesa nikakih težkoč in da bo šlo vse gladko. Toda beseda direci (direk) povzroča lesnim trgovcem, posebno pa carinskim uradnikom, mnogo sitnosti. Nihče si ni na jasnem, kaj pomeni prav za prav direk. V Sloveniji je ta beseda neznana, v Srbiji pa poznajo pod direkom različne vrste obdelanega lesa. Ta beseda je vzgled, kako nepremišljeno se izdelujejo pri nas tarife. Beseda direk je bila mogoče znana tistemu, ki je prvi napisal tarifo, a vsem drugim je ostala do danes neznana.
Tukajšnji trgovci trdijo, da les, ki ga oni izvažajo, nima z direci ničesar opraviti. Nekateri so mišljenja, da so direci debeli plohi, drugi pa, da ie to neka vrsta tramov.
Šele po inicijativi tukajšnje Trgovske In obrtniške zbornice ie dobila carinarnica poloficijelno obvestilo, kai so direci. Toda to je zopet v nasprotju s tarifo. Če so direci otesani koli do 2 in pol m dolžine, na enem koncu neobdelani, kakor jih rabijo za ograje, potem sploh ni potrebno, da so imenovani v tarifi in da se je določila posebna postavka za to vrsto lesa, ker se tak les sploh ne izvaža. Pri sestavljenju izvozne tarife treba rabiti izraze, ki jih rabi ljudstvo, ali pa take, ki se rabijo v trgovini. Radi tega izraza so bili nad. legovani jezikoslovci in tudi vsi besednjaki prezračeni, a še danes nimamo prave definicije za besedo direk. V interesu lesne trgovine bi bilo nujno potrebno, da generalna direkcija carin v Beogradu končno pojasni pomen te besede.
Poslabšanje if trgovinske bilance
Italijanska trgovinska bilanca se je v letošnjem letu zelo poslabšala, kar je razvidno iz naslednjega pregleda uvoza in izvoza v prvih štirih mesecih t. 1. v primeri z enako dobo lanskega leta (zaokroženo navzgor):
Uvoz Izvoz 1925 1924 1925 1924 v milijonih lir Januar 3828 1171 1119 843 Februar 2073 1565 1403 1100 Marc 25S7 1511 14S0 1211 April 2600 1572 1343 1198
Skupno 9088 5819 5346 4352
Kakor vidimo iz te tabele, je vse štiri mesece t. 1. uvoz močno naraščal, dočim je izvoz sicer naraščal v manjši meri do marca, aorila pa je zopet znatno padel. Uvozni višek je po gornjih številkah dosegel koncem aprila 3742 milijonov lir, kar pomeni napram enakemu času lanskega leta povečanje pasivnosti za 276 milijonov lir.
Po količini je v prvih štirih mesecih t. I. narasel napram enaki dobi lanskega leta uvoz od 5.81 milijona na 7.58 milijona ton (to je za 1.77 milijona ton), a izvoz le od 1.43 milijona na 1.48 milijona ton (to je za okrog 0.05 milijona ton). To se pravi: uvozna količina se je povečala za 30 %, izvozna pa le za 3 %.
To izredno povečanje uvoza sta zakrivili predvsem lanska slaba žetev in obotavljiva prehranjevalna politika. Zlasti pšenice se je moralo uvoziti v prvih štirih mesecih t. 1. okroglo 1.2 milijona ton napram 0.6 milijona ton v enakem času predhodnega leta. Še bolj se občuti ta uvoz pšenice po vrednosti, kajti povečal se je od 614 na 2154 milijonov lir.
Od živil beležijo nadalje močan porast meso. sladkor, turščica in oves, a nazadoval je uvoz goveje živine in svini.
Od sirovin za industrijo beležijo porast uvoza: bombaževina, iuta, železni sekancl lito železo, baker, svinec, svobodni oremog (poleg reparacijskega), les, bencin, destilaciiski ostanki, mineralna olja, sirove kože. celuloza in umetna gnojila. Nazadoval pa je uvoz naravne volne, sirovega tobaka, fosfatnih rud kakor oli za mazanje.
Od izgotovljenih fabrikatov zaznamujeta bombažna tkanina in umetna svila maihen porast uvoza.
Pri izvozu beležita napredek predvsem dva zelo važna italiianska izvozna predmeta, namreč bombažna tkanina in svilena preja. Povišek izvoza po-kazujejo nadalje naslednji proizvodi kmetijstva in kmetijske industrije: goveja živina, kokoši, sir, sveže in posušeno južno sadje (citrone. oranže in podobno). nosušene smokve, sadje, tomat-ne konzerve, olivno olje. iagnječje ter jarčje kože in travniška semena; potem naslednji industrijski proizvodi: volnena tkanina, umetna svila, svilena in pol-svilena tkanina, svileni til in k rep. esence južnega sadia. citronova kislina, vi.i-skokamenova kislina, avtomobili, usnia-te rokavice, gurrr:~"i fabrikati. klobuki in slamniki ter gumbi: od rudarskih proizvodov: cinkova ruda. marmor in ala-baster.
Nazadoval pa je izvoz grozdja, sladkorja. pšenice, riža, moke, mandeliev, orehov, vina. pogač in semenskih oljnih tropin konoplje .bombažne preje, sirovih kož, žvepla in živega srebra.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (16. juliia.) Pšenica: baška, nova, avgust-september,
10 vagonov 312.50. Turščica (vsega 14 vagonov); baška 190; baška debela 195; sremska 195. Tendenca popuščajoča.
Ljubljanski živinski sejem (15. t. m.) Do-
gon: 162 konj, 5 žrebet, 50 volov in bikov, 26 krav, 12 telet, 1 koza in 135 prascev za rejo. Cene za kg žive teže: voli I. 8, II. 7.50 III. 7, krave, debele 6, za klobase 3.50 do 5.50, biki 6.50, teleta 10—11 Din. Konji od 4000 — 12.000 Din za par; žrebeta 1300 Din komad; prasci za rejo, 6 — 9 tednov stari 100 — 150 Dfn komad. Prodanih je biio 26 konj, 8 telet, 32 volov, 4 biki, 18 krav in 67 prascev.
Dunajska borza za kmetijske produkte (15. julija.) Zaradi močno poraslih cen na ameriških terminskih borzah se zadnje dni uveljavlja razpoloženje za oddajo blaga, ker se smatra, da so poročila o suši in požarnih škodah močno pretirana. Razpoloženje na evropskih tržiščih je precej prijaznejše, ker slabo vreme ovira žetev in je še malo novega blaga na razpolago. Išče se zlasti promptno blago. Na dunajskem tržišču je kupčija zaradi manjših dovozov majhna. No tirajo za 100 kg v šilingih vključno blagov-noprometni davek brez carine: pšenica: s Potisja, nova 45.50 — 46, Manitoba III 55.50 do 56, Rosafe 52 — 53; rž- domača, nova 39.50 — 40; turščica: 32.25 — 33 25; oves: Plata 43 — 44, severnoameriški 44 — 45; moka «0»: domača 84 — 86, madžarska 83 do 81.50, ameriška S3 — 86; krušna moka: domača, I. 69 — 71.
= Znižanje carinskega nadavka. Iz Beograda poročajo: Od 16. t. m. je znižan ca-cinski nadavek od 1100 na 1000%. Pri carinjenju blaga se torei ne plača več 1 zlati dinar z 12 nego z 11 dinarji v papirju.
—	Glavna skupščina Zagrebškega zbora se je vršila v sredo zvečer v Zagrebu pod predsedovanjem aružbinega predsednika dr. Frsngeša. Med drugim se je sklenilo da bo uprava v bodoče prirejala letno najmanj dve stalni razstavi. Predsednik dr. Frangeš je stavil skupščini predlog upravnega odbora, da se podvzameto koraki za prireditev velike občne gospodarske razstave iz cele države, ki bi trajala več mesecev. Na tej razstavi naj bi se pokazalo vse. kar se v naši državi producira. Skupščina je predlog pozdravila ter prepustila upravnemu odboru, da ta načrt izvede.
= Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo se bodo nadaljevala, kakor javljajo iz Beograda, v najkrajšem času. Kot eksperta za ta pogajanja je Centrala industrijskih korporacij določila svojega tajnika dr. Cvetka Gregoriča.
= Trgovska deklasifškacija izvoznega lesa. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse izvoznike lesa v svojem področja, da je dne 15. julija t. 1. stopila v veljavo tarifna deklasifikacija za izvoz lesa cd razreda B na razred C za vse prehode preko državne meje. S to deklasi-fikacijo. ki velja do 1. septembra t. 1. se zniža tarifa za približno 30%.
—	Stanje posevkov in živine. Po objavi ministrstva za poljedelstvo in vode je bilo stanje ozimnih in jarih posevkov v drugI polovici junija v celi kraljevini povprečno zelo dobro. V posameznih oblastvih je bilo stanje celo odlično. Enako je bilo občno stanje rastlin za krmo, travnikov in pašnikov ter vinogradov, dočim je stanje sadovnjakov dobro. Stanje živine je bilo povoljno.
= Položaj na trgu jaiec. Na zunanjih tržiščih je opažati zadnje čase zopet večje količine jajec. Zlasti veliki so dovozi iz Rusije, kar je povzročilo oslabljenje cen. Tudi v naši državi je produkcija zopet nekaj večja, toda izvoz je precej maihen radi visokih cen, ki ne konvenirajo inozemstvu. Povprečno se gibljejo v naši državi nakupne cene med 0.80 — 1 Din komad. Z Nemčijo in Švico se trguje na bazi 165 švicarskih frankov za zaboj. Cene v veletrgovini na Dunaju so padle na 1400 aK za komad. Zaradi carinske vojne med Nemčijo in Poljsko se dosegajo v Nemčiji prilično dobre cene, ker mora poljsko blago plačevati 25 zlatih mark carine za zaboj. Na ta način je poljski izvoz v Nemčijo otežkočen. Zaradi tega so tudi izgledi, da se bo naš izvoz v Nemčijo povečal.
= Znižanje cen kruhu, sočlvju In zelenjavi v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo: Pekarska zadruga je na zahtevo mestnega poglavarstva znižala cene kruhu. Beli kruh se bo odslej prodajal po 6.20, polbell po 6 in črni po 5.25 Din za kg. Dalje je tržno nadzorni-štvo pozvalo k sebi zagrebške vrtnarje in jim odredilo naslednje znižane cene: fižol v stročju 4 (prej 5) Din, zelje 3 (prej 4), krompir 2.50 (prej 3) Din za kg. zelena paprika 0.50 (prej 1) Din za komad.
= Zanimanje Avstrije za našo volno. Po poročilu našega ministrstva za zunanje posle se je v Avstriji pojavilo živahno zanimanje za sirovo volno iz naše kraljevine. Zadevna natančnejša pojasnila daje naš generalni konzulat na Dunaju.
= Znižanje obrestne mere češkoslovaškega emisijskega zavoda. Po vesteh iz Prage je bančni urad finančnega ministrstva znržal bančno rato za po! odstotka na 6.5 odstotka.
= Ukinitev Izvoznih carin v Poljski. Poljska vlada je z 9. t. m. ukinila izvozno carino na oljne pogače, konje, trepetlikovtno za papirno fabrikacijo, lan&no seme fn repno seme. Izvozna carina na rž, pšenico, ječmen. oves in moko vseh vrst (z izjemo krompirjeve moke) stopi s 1. avgustom Iz veljave.
= Izgledi ameriške žetve. Po poročilu kmetijskega urada v Zedinjenih državah o stanju žetve dne 1. julija je znašal z ozimno pšenico obdelanih areal 32.8 milijona ekrov, to je za 10% manj kakor v letu 1924. Pridelek se ceni na 404 milijone buš-lov to je za 32% manj kakor v letu 1924. Z jaro pšenico se je obdelalo 21.1 milijona tkrov (za 19% več kakor v predhodnem le-
tu in za 12% več kakor v povprečjo petih predhodnih let.
= Težka kriza dunajskega obrtništva. Z
Dunaja poročajo: Gospodarski položaj večine dunajskih obrti je obupen. Pretežna večina je popolnoma brez posla. Ta kriza obrtnega stanu se izraža posebno v naraščanju bolezenskih in smrtnih primerov med obrtniškimi mojstri.
— Alpinska montanska družba brez divi. dende. Na seji upravnega sveta Alpinske montanske družbe na Dunaju je sporočil predsednik, da se zaradi občutne krize razpečevanja za prošlo poslovno leto ne bo mogla razdeliti dividenda.
= Urad za zunanjo trgovino v Italiji. Italijanski ministrski svet je odobril ustanov'-tev urada za pospeševanje zunanje trgovine. Svrha tega urada bo zbiranje in objavljanje vesti, ki bi bile v korist razvoja domače trgovine.
= Ugodno stanje sladkorne pese v Nemčiji. Po poročilu Lichtovega statističnega biroja je stanje sladkorne pese zbog prilično ugodnega vremena povoljno, mestom? celo dobro. Mrčes je razšli jen le v posameznih krajih
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 21. julija ponudbe glede dobave 1000 kub. metrov mehkega rezanega lesa. (Pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije). Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 3 avgusta pri upravi državnih monopo'ov v Beogradu gled^: dobave 500 komadov bobin svilenega papirja; 12. avgusta pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave ma terijala za razsvetljavo in sestavnil del^v svetiljk; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave orodnih strojev. Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbot niči v Ljubljani na vpogled.
JFšoiraso
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki): Vrednote: 7% posojilo 67—0, Vojna škoda 239—0, Celjska posojilnica 201—205, Ljubljanska kreditna 225— 250, Merkantilna 101—105, Praštediona 805 —810, Kreditni zavod 175—185, Strojne 104 —130 Trbovlje 340—350, Vevče 100—109, Stavbna družba 165—180 4K>% zastavni listi Kranjske dež. banke 20—0, 4 kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—0. Blago: les: trami. 3-3—9-11, izbrano blago, fco meja 0—330; deske, 20. 25 mm, monte, fco meja 0—500; bukova drva. 1 m dolžine, fco nakladalna postaja 3 vagoni (20); poljski pridelki: pšenica Hard-vvinter I!.. fco Postojna trans. 0—405, turščica slavonska fco Vinkovci 0—205; rž lombardska, fco Ljubljana 0—360, krompir, novi, fco štajerska postaja O—85.
ZAGREB. Od bančnih papirjev se je dalje iskala v večji meri Eskomptna. Jugo je danes malo slabela. Trbovlje so poskočile na 355. Vojna škoda promptna je bila sklenjena po 239—240, za ultimo t. m. po 240, in za december po 252. Za oktober se je iskalo blago po 246. — Dinar je zjutraj v Curlhu neznatno popustil. V Zagrebu se je poslovalo na bazi 9.02 napram 9.05 včeraj in so torej devize za malenkost porasle. Na vesti, da se je Italija mednarodno okrepila, ii je v Zagrebu v početku sestanka poskočil tečaj na 214, a po vesteh o ponovni mednarodni oslabitvi ie padel zopet na 212.5 po borzi se je pontijalo blago tudi po nižjem tečaju. Povpraševanje ie bilo danes malo živahnejše. Blaga je bilo prilično in tudi Narodna banka je dajala blago v posameznih čekih. Skupni promet je znašal 5.5 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2275—2305, Dunaj 797.5—809.5. Italija izplačilo 212.2—215.2, London izplačilo 276 —279, ček 276—279, Newyork ček 56.54— 57.34, Pariz 265—270, Praga 168.15—170.55, Švica 1104—1114, valute; dolar 55.77 in pol do 56.57 hi pol; efekti: bančni: Trgo 8.75—9, Eskomptna 105,5—106, Kreditna Zagreb 105—108. Hipo 56.25—57.5, Jugo 96—96. Ljubljanska kreditna 235—250. Praštediona 807.5—810. Etno 160-162.5. Slaven-ska 69—70. Srpska 130—131. industrijski: Ekspioatacija 34—39, Dubrovačka 580—590, Šečerana 510—520. Slavonija 49 -50. Trbovlje 345—360. Vevče 100—0; državni: 7% posojilo 65—0, agrarne 38.5—0, Vojna škoda 239—242.
BEOGRAD. Ponudba deviz slabša. Narodna banka je krila povpraševanje v devizah na Švico. V ostalih devizah slab promet. Vse devize so bile neznatno krepkejše. Notirale so devize: Amsterdam 2280— 2290, Berlin 1350—1365. D trna I 802.5—803.5, Bukarešta 0—27.75, London 277.40—277.63, ItaSija 212.50—213.25, Newvork 56.90— 56.95, Pariz 270—272, Praga 169—169.25, Švica 1107—1108.
CURIH. Beograd 9.05. Newyork 515.10. London 25.0375, Pariz 24.325, Milan 19.15. Praga 15.25, Budimpešta 0.007255. Bukarešta 2.50, Sofija 3.725, Dunaj 72.65, Berlin 1.226, Varšava 9S.625.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Najine 70.50, Zivnostenska 310. Assicurazion! Generali 12.3<i0, Riunione Adriatica A 3S0O. Riunione Adriatica B 3850, Cosullch 327. Dalmazia 340, Libera 510, Lloyd 5600, Oze-ania 186, Tripcovich 490, Dalmazia cement 620, Split cement 475. Krka 415; devize: Beograd 47 — 47.50, Dunaj 375 — 390. Praga 79.25 — 80.25, Pariz 126.50 — 127.25, London 130.75 — 131.25, Newyork 26.90 do 27.10, Curih 521 — 525; valute: dinar 46.75 — 47.50. 20 zlatih frankov 105 — 108, zlata lira 523.21.
DUNAJ. Beograd 12.475 — 12.485, Berlin 168.74 — 169.34, Budimnešta 99.62—100.02, Bukarešta 3.4375 — 3 4575, London 34.50 do 34.60, Milan 26.35 — 26.47. Newyork 709 35 do 711.85, Pariz 33.47 — 33.63, Praga 21.04 do 21.12. Varšava 135 65 — 13M5, Sofija 514 — 518, Curih 137.71 — 138.21, dinarji 12.42 — 12.48.
PRAGA. Beograd 59. Berlin 804 50. Rim 125.50. Budimpešta 4.6675. Pariz 159.625.
London 164.10, Newyork 33.75, Curih 656.75, Dunaj 475.75, ital. lire 126.25, avstr. šilingi 473.50.
BERLIN. Beograd 7.37, Dunaj 59.06, Milan 15.58, Praga 12.42, Newyork 4.195, Curih 81.45.
NEWYORK. (Ob 18.; po našem ob 24.) Beograd 1.76, Italija 3.72, London 4.68 in ena osminka, Švica 19.42.
LONDON. (Ob 10.30) Beograd 277, Italija 130, Newyork 4S6.12 in pol, Švica 25.04.
Razvitje naraščajskega prapora Sokola v Dol. Toplicah dne 19. julija se vrši s sledečim sporedom: Predvečer dne 18. julija bakljada in podoknica sestri kumici M. Si-tarjevi. Dne 19. julija ob pol 14. uri skušnje prostih vaj pred telovadnico. Ob pol 15. uri Ddhod Sokolstva izpred telovadnice na slavnostni prostor, ob 15. razvitje prapora in nato povorka. Po povorki javn3 telovadba, pri kateri nastopi svetovni prvak br. Leo Štukelj. Po končani telovadbi se vrši narodna veselica. Ker so železniške zveze na vse strani zelo ugodne in je naprošena za udeležence polovična vožnja, je pričakovati od strani bratskih društev, kakor tudi od naprednega občinstva velika udeležba. Udeleženci imajo lepo priliko, da si ogledajo popolnoma prenovljeno in komfortno urejeno termalno kopališče.	1478
C V
Ralph J. Hnke:
Športni katekizem
Športni učitelj g. Rt.lph Hoke, ki vodi te dni lahkcatletske treninge za ljubljanske športnike je priznan teoretičen in praktičen športni strokovnjak. Pred vojno in med vojno je deloval v Ameriki, kjer si je prU boril častno ime tudi kol tekmovat lec, zlasti v metih, nato je bil šport« ni učitelj v berlinskem «Stadionu», sedaj pa je že tri leta lahkoatletski učitelj Haška, Marathona in Policijs skega športnega kluba v Zagrebu.
Vsakdo, ki se hoče aktivno udejstvovati v športnem življenju, mora predvsem redno in solidno živeti, skrbeti za splošno telesno vzgojo in sistematično trenirati.
Za dosego velikih uspehov je počitek prav tako potreben kot delo. Tudi za športnika je spanje važen faktor. Čim dalje je delo, tem daljši mora biti tudi počitek. Normalno znaša doba počitka 9 ur in sicer je za noč« no spanje najugodnejša doba od 10. zvečer do 7. zjutraj. Spite, če le mogoče, na desni strani in opustite v trenutku, ko se vležete k počitku vse razburljive misli. Ne porab« Ijajte tudi nikakih sredstev za boljše spas nje, kajti taka sredstva vzbujajo vedno Ie reakcijo. Za časa spanja skrbite za toploto telesa; ako ne morete spati, pojdite nekaj večerov kasneje k počitku. Popoldansko spa nje je slabo, ker ovira prepotrebno nočao spanje. Skrbite, da je v sobi dober zrak. Zjutraj se lahno masirajte in izvajajte po možnosti vsaj 10 minut gibalne in dihalne vaje.
Važno vprašanje tvori tudi prehrana. Člo* veško telo rabi hrano, počitek in delo. Mi« šfce, ki se ne gibljejo, oslabe in polagoma zamrejo. Hrana dopolnjuje telesne moči, to je nadomešča energijo, ki je bila v mišičev« ju porabljena z delom. Toda tudi hrano je treba uživati oh pravem času in redno. Zaj« trkuj ob 8., obeduj ob 13. in večerjaj ob 18. Jejte zmerno in točno, potem ostane tudi te ža telesa normalna. Najboljša je mešana hrana. Nc uživajte težko prebavljivih in ne razdražliivih jedil, ampak mnogo sadja in tudi sladkarij. Opojne pijače so za športni« ke strup. Pijte le limonado, lahek čaj, čoko« lado in ne premočno kavo. Pred tekmova« njem jejte vsaj štiri ure poprej. Za popolno prebavo hrane jc treba 24 ur. Tudi kajenje je za športnike sila škodljivo. Ne kadite, ali pa reducirajte kaienje vsaj na minimum.
Za vsakega športnika je važna tudi splo= šna telesna vzgoja. Glavne lastnosti vsakes gi tekmovalca morajo biti: moč, hitrost, vztrajnost in spretnost. Uporabljati moč zrnči: premagovati ovire. Pri teku moraš težo telesa spraviti in vzdržati v gibanju, pri skoku težo telesa dvigniti in pri metu premagati težo orodja. Svojo moč vzgajati znači dati muskulaturi večje delo, kot ga ta navadno izvršuje.
Hitrost je vrsta hitro zaporedoma izvrše« nih gibov in premikov. LTmost zavisi od gonilne moči. Prirastek na moči je zato tu« di prirastek na hitrosti in na vztrajnosti.
Vztrajnost jc odvisna od moči srca in pljuč. Dosežeš jo z enakomerno, obzirno oorabo moči in hitrosti, s tem da kolikor mogoče izločiš delovanje možgan, to je, da gibe avtomatiziraš.
Spretnost je poznavanje najbolj smotre« nih gibalnih oblik, torej tehnika.
Imenovane štiri lastnosti dosežeš s sle« dečimi metodami:
Vztrajnost, torej okrepitev srca in pljuč s tekom. Enkrat tedensko tek v cozdu :n tekalne igre. Moč in hitrost s pripravljal«
nimi vajami z in brez orodj«. Kot orodij pridejo v poštev žoga za boksanje, uteži za dviganje, vihtenje kladiva, drog, konj, šv;(j ska Iestva, bradlja itd. Posebno pozornost pa posvečuj vajam brez orodja, zlasti telo, vadnim prostim vajam, telovadbi z lastnim telesom.
Za pravilno pojmovanje izvajalnih oblik pri posameznih lahkoatletskih vajah pripo ročam nastopna načela:
1.	Poznati moraš bistvo vaje in vedeti, katere in kako so na njej udeleženi posa, mezni sklepi in mišice.
2.	Pri vsaki vaji pritegni k sodelovanja celo telo.
3.	Prični vsako vajo z lahkoto, jo z ener« gijo izvajaj in s hitrostjo završi.
4.	Pred vajo ohrani prožnost telesa a duha.
5.	Pri teku nosi telo s čim največjo lat, koto.
K tej splošni telesni vzgoji spada tudi masaža, ki jo je smatrati kot del gimnasti, ke. Masaža je pripravljalna, osvežujoča in zdravstvena. Vse tri vrste so za športnika velikega pomena.	(Konec prihodnjič.)
Ljubljanska Ilirija v Novem Sadu. V soboto in nedeljo, dne 8. in 9. avgusta go. stuje naša Ilirija v Novem Sadu, kjer na« stopi prvič proti tamošnjemu klubu N. A K.
Prr.žka Slc\>ija v Zagrebu. Zagrehško časopisje poroča, da se jc praška Slavija ob vezala, da nastopi s svojim kompletnim I. moštvom dne 8. in 9. avgusta v Zagrebu. Zagrebu se bo torej nudila zopet velika atrakcija, kajti Slavija spada danes gotovo med prve zastopnike kontinentalne klase. Slavija je letos v izredni formi ter je por«! žila skoro vse svoje protivnike.
Gradjar.skl na Reki. V nedeljo igra za. grebški Gradjanski na Reki in sicer z Olira. pijo, ki jc zadnjič gostovala v Ljubljani Prihodnjo nedeljo igra Gradjanski v Trstu in nato v Sarajevu.
Vojvodinski lahkoafletični podsavez pri redi v soboto in v nedeljo, dne 18. in 19 t. m. v Velikem Bečkereku moška in ženska lahkoatletična tekmovanja za prvenstvo Vojvodine.
Gdteborg : Budimpešta 2 .• 2. Po veli. kem porazu, ki ga je madžarska nogometna reprezentanca doživela od Švedov v razmer, ju 6 : 2, se je sedaj vršila še tekma repre. zentanc Goteborga in Budimpešte. Tudi pri tej tekmi so se Madžari prav slabo obnesli, kajti igra je ostala neodločena z 2 : 2. Re« zultat vsekakor ni laskav za Madžare.
Plavalna tekma skozi Pariz. V nedeljo se je vršila na Seini tradicijonalna tekma skozi Pariz. Proga je bila dolga 11.6 km. Zmagal je lanski zmagovalec, Italijan Baci< galupo pred mnogoštevilnimi inozemskimi plavači v času 2:38:30. Izvrstno je odrezala Francozinja Gardelle, ki se je v najmočneji ši moški konkurenci plasirala kot šesta.
Juniorske vokalne tekme S. K. Ilirije
Na sinočnji seji medklubskega odbora so bili izžrebani protivniki I. kola, ki se o&> igra v nedeljo 19. t. m. na igrišču Ilirije, ka« kor sledi:
I. Ob 8 30: Olimp : Slovenija, II. ob 10.: Ilirija : Jad-an, III. ob 14.: Panonija : Reka, IV. ob 15.30: Maribor : Krakovo, V. oh 17.30: Hermes : Mars.
Službujoči odborniki: dopoldne gg. Bu« Ijevič in Boštjančič, popoldne gg. Perko, Novak. Bergant. — Vsak klub mora posta, viti 1 stranskega sodnika, z moštvom imata dostop na igrišče po dva rezervna igrača. — Kapetan moštva mora oddati sodniku popis moštva, vsak igrač mora imeti s seboj legitimacijo o starosti (dopuščen je k tek« movanju rojstni letnik 1907 ali več). — lz> žrebalo se je nadalje II. kolo; protivnika sta si tu zmagovalca iz tekem ITI. in V. ter zmagovalca iz tekem II. in I. Zmagovalec i/ tekme IV. ostane v 2. kolu prost.
Predsednik M. O
Službene objave LHP. (Iz seje unrav. odb. dne 15. VIL 1925.) Citajo se: za S. K Mura: Didis Gvorv. Gabi Kardoš, Elizabe« ta HoveT, Marika Pinter, Olga Cvetko, G:ni Nemeš, Elizabeta Osterer, Ana Cvetko, Pi< roška Kardoš, Elizabeta Jonaš, Marija Poj. bič, Irma Bač. Elizabeta Faschinger. Helena Patrrič. Katarina Kardoš; za S. K. Ilirija: Man' Schweiger, Erber Lvdv, Sonia .Termo!. Milena Privšek; za T. K^ D. Atena: Miro. slava Doberlet. — Tajnica.
Ljubljanski plivački podsa\'ez. V soho< to, 18. t. m. ob 20.30 seja upravnega odHo. ra v damski sobi kavarne Emona. Tajnik L A. S. K. Primorje (hazenska sekcija). V petek 17. t. m. od 18. — 18.30 na igrišču Primorja obvezen sestanek vseh hazenašic v svrho dogovora o razvrstitvi treningov. Tstotam se sprejemajo nove članice za ha« zeno kakor tudi za damsko lahkoatfetsko sekcijo. Pismene prijave se sprejemajo 'i klubov naslov, kavarna Zvezda. — Načel, niča.
S. K. Ilirije juniorji in mladinska skup'.' na ima trening v petek, 17. t m. ob 18. uri Juniorji igrajo trening s Hermesom. Načel, nik nogom. sekcije.
Izdajatelj in lastnik: Konzorcij cJutra* Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk ^Narodne tiskarne* v Ljubljani
Vremensko poročilo
L;ubljana, 16. juliia 1925.	Liubljana, 306 m nad morjeffl.
Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
Liubliana , . .	7.	7626	152	jug. zap.	več. obl.	
Ljubljana . . .	14.	761-3	24 1	sev. vzh.	pol. obl.	
Ljubljana . . .	21.	761-7	18-0	brezv.	obl.	
Zagieb ....	7.	7677	20-0	sever	več. jas.	
Beograd . . .	7.	759-4	210	jug. zap.	pol. obl.	
Dunaj ....	7.	762-5	16-0			
Praga ....	7.			brezv.	več. obl.	1-0 j
Inomost ...	7.					
Solnce vzhaja ob 4'27. zahaja ob 19-44, luna vzhaja ob 117, zahaja ob 15-56. Barometer nestanovit, temperatura višja.
Dunajska vremenska napoved za petek: Menja ie oblačno, lakolne nevihte-oolagoma nekoliko toplejše.
Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani
I^ ustanovitev učiteljskega pevskega zbora
Moderne zborovske skladbe zahtevajo |:;asbeno naobraženih pevcev, ki se lahko Te glede na tehnične in harmonične tež-; umotvorov poglobe v njihovo vsebi-I Najinteligentnejše in najboljše pevce J;:oramo iskati med učiteljstvom. Zbor uči-|.:;ev v Julijski Krajini se je v nekaj letih tjpolnoma uveljavil ne le pri rojakih, tem-tudi pri Italijanih. Dejstvo, da je na-|o slovenska pesem vse priznanje pri na-I. narodnih nasprotnikih, je izredno velik fepeh ne glede na to, da nudi pesem po-|;;,]č tudi našim zatiranim bratom. Kaj prepire dobro organizirani učiteljski zbor, :;ča tudi zbor moravskih učiteljev. Delo-K-nje tega zbora je bilo tako uspešno, da 1- vplivalo odločilno na produktivno, češko febeno umetnost. Dal je skladateljem nrno (jo perspektiv in nastale so mogočne široko->reme zborovske skladbe z instrumen-s':30 peljanimi glasovi, ki so v čast vsemu [češkemu narodu. Ta zboT je bil tudi eden Jpvnih činiteljev, ki je pomagal dvigniti |-.;!ed češkega naroda na podij svetovne alture.
Pri nas čaka nešteto krasnih skladb mo-|c;rne koncepcije na izvajanje. Pretežke so I« naše zbore, ne bi bile pa pretežke za I nor glasbeno naobraženih pevcev. Zato l;e dolžnost našega učiteljstva, da tu zasta-]•,-; moči in pomaga moderni slovenski pesmi \i- noge.
Učiteljstvo je dosedaj mnogo storilo za taospeh glasbene umetnosti. Iz njegovih f.TSt je izšla cela vrsta glasbenikov, dandanes je veliko zborov v rokah učiteljev. [Tudi med produktivnimi glasbeniki zavzelo učitelji prva mesta. Koliko več pa bi |:::te!jstvo še lahko storilo med narodom, io bi imelo priliko, uriti se v skupnem vskem zboru. Ostalo bi v stalnem stiku s glasbenim svetom, zasledovalo bi razvoj tssbe in pridobilo mnogo glasbenega znaki mu ga ni mogla nuditi šola v krat-teii času študija. Edina ovira je. oddaljenost pevcev od skupnega centra. V tem ozi-Ira naj nam bodo zopet vzor tovarišice in (tovariši na Goriškem, ki so pod neprimer-p težjimi razmerami ustanovili svoj pur in vztrajajo na začrtani poti, kljub pvečjemu političnemu terorju, ter gmot-žrtvam.
Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani si je k:avi!o nalogo, da organizira pod svojim priljem zbor učiteljev in vabi vse, ki imajo foljo, k sodelovanju. V prvi vrsti reflekti-amo na one, ki morejo v tehničnem oziru k:mi svoj glas naštudrratl in imajo primeren pevski organ. Prijave z navedbo glasu in tatančnega naslova sprejema do 15. avgusta društveni tajnik A. Grobming, Cojzova Icesta št. 9. Podrobna navodila pošljemo frsem priglašenim pevcem in pevkam med p. ia .25 avgustom. Društvo In zbor imata ired očmi samo kulturne glasbene cilje, zalo izključujeta vsako politiko. Računano pa ozirom na kulturno zgodovino našega
učiteljstva, kl je stalo na vseh" poljih vodno v prvih vrstah, da bo tudi sedaj zastavilo vse moči v povzdigo slovenske pevske umetnosti.
V Ljubljani, sredi julija 1925.
Za društvo učiteljev glasbe:
Marko Bajuk,	A. Grobmtag
predsednik.	tajnik,
Ameriška glasba
Amerika je vso svojo kulturo, glasbeno in drugačno, črpala iz evropskih virov in ni še razvila na glasbenem polju nič take tipičnosti kot ie italijanska, francoska, nemška ali ruska glasba. Vendarle so poskusi i v tej smeri jako nadebudni. To velja zla-| stj glede Združenih držav. Nekateri odloč-1 no ameriški glasbeni ideali in nekateri ameriški tipi narodne glasbe imajo tendenco, da postanejo tradicionalni in radi čim širše delavnosti na tem polju in rastočega zanimanja s strani občinstva polagajo temelje, na katerih se gradi reprezentativna stavba narodne glasbene umetnosti.
Ameriška glasba je bila v počektu povsem evropska. Himne puritanskih kolonistov, angleški posvetni napevi in zgodnje »ballad-operas« (igre s petjem), ki so jih angleški kolonisti skupaj s tolikimi potezami socialnega intelektualnega življenja prinesli s seboj iz domovine, je bilo vse, kar .is zadostovalo glasbenim potrebam, cerkvenim in posvetnim. Muzikalne zabave in »ballad-operas« se pojavljajo v kolonijalnih mestih že 1. 1731. Po državljanski vojni pa nastopi doba intenzivnega muzikalnega delovanja, tekom katere dozori umetniški razvoj stoletij v par desetletjih. Glasbene šole in konservatoriji se ustanavljajo povsod v vedno rastočem številu; glasba začne postajat; del rednega šolskega pouka. Ameriški dijaki gredo v inozemstvo, zanimanje širšega občinstva za boljšo cerkveno in posvetno glasbo raste rapidno.
Theodore Thomas s svojim orkestrom popularizira orkestralni koncert in simfonično glasbo velikih mojstov; njegovemu zgledu sledijo drugi ob vedno rastočem zanimanju občinstva. Boston Symphony Or-chestra si steče zasluženo svetovno slavo in služi za vzor drugim simfoničnim orkestrom. Opera, najprej v Academy of Muslc m od 1. 1883 v Metropolitan Opera House, postane brlljantna stalna poteza newyor-škega glasbenega življenja. Profesljonalnl ansambli komorne glasbe, zlasti Kneislov kvartet, čigar član je bil Hrvat prof. Louis Svečenski, postavijo temelje za današnji razširjeni kult komorne glasbe na vzhodu in na zapadu. Ustanovijo se koralne organizacije in pevska društva. Pojavljajo se ameriški pevci, pianisti in violinisti.
Istočasno s tem stalnim naraščanjem rn-terpretativnega glasbenega delovanja gre napredek ameriških skladateljev. Pojavijo se Arthur Foote, G. W. Chadwick, H. W. Parker (Oratorij »Hora Novissima«), E. S. Ke!!ey (New England Symphony), Henry Hadley (opera »Cleopatra«) in drugi. Bolj serijozno izvirno ameriško opero predstavljata ravnokar umrli Victor Herbert, Wal-
ter Damrosch in drugi. V cerkven! glasbi se odlikuje Ethelbert Nevin.
Najbolj odličen izmed vseh ameriških skladateljev je še vedr.o Edward Mac-Do-well, ki je tako tragično končal svoje dni v umobolnici L 1908. Njegove simfonične kompozicije, klavirni komadi in popevke so mu stekle slavo najbolj navdahnjenega in originalnega ameriškega skladatelja. Mac Dowellove simfonične pesmi za orkester: »Hamlet«, »Ophelia«, Launcelot & Elaine« Itd., njegove orkestralne suite, zlasti prekrasna »Indian Suite«, njegovi piano-kon-certi in sonate, neštevilne manjše kompozicije za klavir, zlasti izborne poetične mi-nijature v zbirkah AVoodland Sketches*, »Sea Pieces« in »New England Idyls«, kakor tudi mnoge popevke so spisane v tako individualnem stilu, kakršnega morda ni dosegel Se noben Amerikanec. Njegova najpopularnejša pesem je »To a VVild Rose« (Divji roži).
Vzlic precejšnjemu ameriškemu značaju v korrpozicijah teh skladateljev, zlasti Still-man-KeI!eya in Mac Dovvella. vendar ne moremo o njih glasbi reči, da je posebno ameriška, ločena od evropske glasbene umetnosti. Pač pa je ameriška glasba koz-mcpolitskega značaja.
Da najdemo nekaj značilno ameriškega v glasbi, sc moramo ozreti na dandanašnjo popularno glasbo. Ta je črpala iz dveh virov: iz narodne glasbe črncev in Idnjan-cev. Vpliv indijanske narodne glasbe na ameriške izvirne kompozicije je bil brez-dvomno velik. V orkestralnem delu »Indl-an Suite« je Edvvard Mac Dovvell tematič-no rabil poljudne melodije severo-ameriških Indijancev; mnogo drugih skladateljev je ta primitivni glasbeni materijal prilagodilo svojifn umotvorom.
Še večjo vlogo v razvoju umetne glasbe iz narodnih virov igrajo zamorski motivi. Razne zbirke afrikansko-ameriških narodnih popevk so postale bogat vir za inspiracijo mnogih skladateljev, od kar je An-tonin Dvorak spisa! svojo nesmrtno New \Vorld Symphony. H T. Burleigh prednja-či na tem polju z velikim številom izbornih originalnih pesmi in drugih kompozicij, ki umetniško obdelujejo takozvane spiritualne napeve črncev v južnih plantažah. »Negro spiritual« predstavlja čudno, ali ganljivo kombinacijo med duhom globoko muzikalnega plemena in nabožnimi himnami. Poleg zamorskega »spiritual« — na nižji mu-zikalni stopnji — stoji takozvani pseudo-negro ballad song, dozdevno zamorska pesem s tipično afro-ameriško ritmiko in infekcijami. Skrajno ritmično konsekvenco prvotne afrikanske sugestije predstavlja vokalni in instrumentalni »rag-time« in »Jazz«.
»Jazz« je posebno ameriška popularna glasba današnjega dne. Kar se tiče njegove glasbene vrednosti, so ljudje različnega mišljenja. Ni dvoma, da je v jazzu nekaj, kar zrcali duh današnjega Amerikanca -energičnega, nemirnega, polnega veselja za ropot in prirojene ljubezni za živahen ritem, naivnega, srečnega in dobrodušnega.
V zadnjem času se opaža, da jazz stremi po novem razvoju v simfonični orkestralni
barvenostl. Sedaj imamo že takozvani klasični jazz. Nekateri trdijo, da je prav odločen prispevek k bodoči rasti ameriške glasbe. Nekdo je že govoril o možnosti jazz opere.
Med sodobnimi ameriškimi skladatelji ima-tno važno skupino mlajših talentov, ki na več ali manj individualen način odsevajo vpliv raznih modernističnih miselnih struj, ki so se od konca 19. stoletja naprej razvile v Evropi. Imamo iih pa tudi nekaj, ki skušajo hoditi svoja lastna muzikalna pota.
Zanimanje za glasbo se je v zadnjih letih tako rapidno razširilo, intenzivno in ekstenzivno, da bi stari svet to ravno tako težko pojmil, kot razvoj ameriškega velemesta tekom ene generacije. Delovanje takih mogočnih organizacij, kot so Music Toachers National Association. Women's National Federation of Music Clubs, International Composers* Guild, Society for Publication of American Music itd., kaže na rastočo važnost, ki jo glasba zavzema v narodnem življenju. Mestni srednješolski in vseučiliški orkestri, instrumentalni !n vokalni koncerti, muzikalni pageants, letne glasbene konvencije, nastopi virtuozov so postali nekaj navadnega v vsakdanjem ameriškem soci.ialnem življenju. Glasba je tudi učni predmet v ljudskih šolah. Klavir je postal takorekoč bistven del pohištva vsake hiše, ne le v mestih, ampak tudi na farmah.
DOB. Odbor sokolskega odseka Dcb se najtopleje zahvaljuje vsem bratskim društvom Št. Vid - Jež'ca, Domžale, Mengeš, Moravče, Komenda, Radomlje itd., posebno pa orkestralnemu odseku in tamburaškemu zboru, kakor tudi Žirovnikovemu pevskemu društvu Št. Vid za njihovo sodelovanje in trud, da je prireditev dne 5. julija tako iz-borno uspela.
RAKA. Po 15-Ietnem neumornem delovanju nas je zapustil šolski upravitelj g. Janko Golob. S svojo pridnostjo in zmožnostjo je izpremenil našo šolo v eno najboljših v okraju. Krasna zbirka učil, bogata šolarska in učiteljska knjižnica in lepi uspehi pri mla dini odlikujejo našo šolo. Pa tudi izven šole je bil g. Golob izredno delaven. Ustanovil je Sokola, vodil Ciril Metodovo podružnico, ustanovil čebelarsko in sadjarsko podružnico, gasilno društvo, krajevno organizacijo demokratske stranke, bil tainik in blagajnik kmetijske podružnice in zadnje čase še predsednik okrajnega učiteljskega društva. Delal je nesebično in bil vsem vzgled vztraj nosti in požrtvovalnosti. Imel je vedno pred očmi izobrazbo, napredek in lepšo bodočnost naroda in domovine. Mladina je izgubila z njim najboljšega učitelja, učitelji pa najboljšega tovariša. Šolska mladina se je poslovila od g. upravitelja na Vidovdan. Neka deklica mu je imenom mladine izročila krasen šopek, učiteljstvo mu je poklonilo spominski list, delo tovariša Krakarja. Poslovil se je od njega tov. Fatur kot zastop-
nik občinskega odbora pa ga je pozdravil župan g. Janez Grm. Pri odhodu z Rake so ga spremljali izpred šole do železniške postaje bratje Sokoli na konjih. Težko ga bomo pogrešali in želimo mu, da ostane srečen tudi v novem kraju!
SRO.HLJE PRI BREŽICAH. Dne 9. julija smo položili k zadnjemu počitku posestniške ga sina in ekonoma iz Gornje Pohar.ce, Mar tina Sottlerja. Turobno so pritrkavali zvch novi pri Sv. Martinu in Sv. Janezu. Pokojnik je bil jeklenega, toda mirnega in plemenitega značaja ter obdarjen z veliko naravno inteligenco. Po odličnem absolviranju kmetijske šole v Št. Jurju, se je posvetil z veliko ljubeznijo gospodarstvu in kot idealen mladenič videl v udejstvovanju na do^ mači grudi edino sredstvo za dosego visokega cilja: biti dober napreden gospodar, čegar življenje in sreča naj ima svoj začetek in konec v poštenem kmetskem delu. Ni mu bilo usojeno, da bi preživel 25. leto. Bolehal je dalje časa in ga jc smrt rešila sedaj trpljenja.
SV. JANEZ OB BOHINJSKEM JEZERU. V nedeljo dne 19. julija gostujejo naši priznani in splošno priljubljeni diletanti-umet-niki, člani šentjakobskega gledališkega odra v Ljubljani, v novo postavljenem gledališkem paviljonu hotela Sv. Janez ob Boh. jezeru z izborno francosko veseloigro «Ma-škerada*. Gostovanje teh naših marljivih' kulturnih delavcev bo privabilo v prekrasni Bohinj gotovo veliko število gostov in izletnikov od blizu in daleč. Posebno pa se veselijo tega dne odlični in mili nam gostje iz Zagreba, Beograda, Bitolja in drugih mest širne naše domovine, ki so prišli na oddihi med bratski jim slovenski narod, da spoznajo in uživajo ined nami krasoto in divnost naše rodne zemlje. Želimo le, da nam ostane vreme vsaj toliko naklonjeno, kakor nanl to obeta v zadnjih dneh.
ŠOŠTANJ. Učiteljski maturanti iz leta 1S80. in 1881., ki so obiskovali mariborsko učiteljišče, so slavili 44 oziroma 45-letnico mature v Šoštanju. Zbrali so se dne 3. julija pri tovarišu jubilantu, ravnatelju Trobeju, ki je vse prijateljski pogostil. V hotelu Kunst se Je vršil nato sestanek, kjer so si tovariši obudili spomine na minule čase. Pri hodnjega dne so se zbrali po kratkih izletih' k skupnemu obedu. Reditelja Porekar in Šmid sta izvedla načrt v splošno zadovoljstvo. Zbrani so se spomnili tudi vseh že umrlih profesorjev, kakor tudi vseh odsotnih tovarišev, želeč si, da bi po letih' težkega dela in trpljenja mirno uživali sadove svojega dela in se veselili doseglih uspehov v že urejenem pokoju. Prihodnje leto se bo vršil sestanek v Ljutomeru in bo združen z izleti v Prekmurje in Medjimurje.
HUM PRI ORMOŽU. Tukajšnja šola ie priredila koncem šolskega leta vidovdansko proslavo. Učenci so se zbrali dopoldne v okrašenem šolskem poslopju, na katerem je plapolala državna zastava. Po slavnostnem govoru nadučitelja so sledile deklamacije in petje ter igra «Za domovino*, ki je uspela prav dobro. Pred odhodom na telovadi-šče so zapeli učenci državno himno in vzklikali kralju in njegovi obitelji.
Vulkanizira
>e vTste g ti m i j a parna alkanizacija P Škafar v tjibljani, Rimska cesta 11.
270
2dot3e)
Fakturist
bosoben in zanesljiv, sam-p s primemo teoretično r':razbo in večletno trg.
z znanjem Slovenije in nemščine, steno-l^fije in strojepisja, 56 za takojšnji nastop, fonndbe z zahtevkom plače Jtf prosti kurjavi, razsvet-in stanovanju na na-i ^: Združene papirnice, d. P. Vevče — pošta Devica P»rija v Polju. 16336
Skladiščnik
3o5eu kalkulacije, se ^ejae. Mlajši vpokojenci ~ajo prednost. — Ponudbe y-'i šifro .Zanesljiv 8087. " opravo »Jutra*. 16418
Železninar
B-ber detajlist. vojaščine če mogoče ne nad jO let star, se išče za ta-|oj. event. pozneje. Naslov • upravi »Jutra*. 16550
Šofer
■Men in popolnoma zane-Jiv. (e takoi sprejme. — FOnc^be na poštni predal 44, Celje. ' 16553
, Vajenec
Pitenih staršev, se Išče F manufakturno in kon-[ttcijsko trgovino. Naslov f »pravi «Jntra». 165S7
Prodajalec
stroke, se sprejme. Wnost imajo oni, ki so ooini samostojno voditi ["Drino. — Ponudbe pod F-ro .K> na npr. «Jutra».
ponudbi je navesti vse pseone podatke, predvsem r^etlanje slnžbe in če ta-P-!'« položiti kavcijo.
16578
Kuharica
m a samostojno kuhati p je vešča na gostilni, se V"ejmf> takoj v kopališče parjeških toplic. Ponudbe uhtevkom plače, naved-1 dosedanjega službovanja tedaj se lahko nastopi, Poslati na o skrbništvo.
165*8
Vajenec
poštenih staršev, se sprejme v špecerijsko trgovino zunaj mesta, brez oskrbe. Ponudbe na upravo .Jutra, pod »Vajenec 2». 1G538
Tapetniški vajenec
se sprejme proti plačila. — Franc Slavič v Ljubljani, Zabjak 14.	16618
Učenca
pridnega, močnega, sprejme s popolno oskrbo v hiši Ivan Pretner. klobučar v Braslovčah, Sav. dolina.
16632
Logar
energičen in sposoben, ki ima dobra spričevala, se sprejme. — Reflektiram na neoženjene. Ponudbe na trgovino I. Femer, Zagreb, Trg I, It. 11.	16541
(iSčeio)
Prodajalka
mešane stroke, inteligentna, zmožna vodstva trgovine, želi p r e m e n i t i 6lužbo. Ponudbe pod šifro »Absolutno zanesljiva* na reklamno pisarno Florenini v Trbovljah.	10530
Do 20.000 Din
posodim onemu, kateri mi preskrbi v Sloveniji ali na Hrvatskem dobro službe trgovskega pomočnika ali skladiščnika. Ponudbe je poslati pod .Specerist 101» na upravo .Jutra., 16133
Šivilja
izvežbana v vseh vrstah šivanja, išče mesta v večji trgovini — tudi na deželi. Sprejme tndi delo po hiSah. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Spretna 8162».
16542
Kontoristinja
samostojna — vešča vseh kontomih del, slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter stenografije. Seli službe. Ponudbe na upravo <Jutra> pod značko »Samostojna 8176».	15579
Absolvent
veSC in marljiv, zmožen
knjigovodstva, stenografije, korespondence, strojepisja in pisarniških del ter slovenskega in srbohrv. jezika, se išče. Naalov pove upr. »Jutra.,
Šivilja
išče mesta pri krojaču aH šivilji. Ponudbe pod šifro »Šivilja* ca upr. »Jutra* v Celju.	16548
Lesni strokovnjak
išče službe kot skladiščnik ali kako drugo primerno mesto v tej stroki. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod »P. 8173».	16573
Mesto blagajnlčarke
ali pomočnice v špecerijski ali manufakturni trgovini, iščem. Ponudbe na upravo «Jutra« pod šifro »Blagaj-ničarka».	16607
Vrtnar
z večletno prakso v cvetličarstvu in zelenjavi, zmožen tudi voditi gospodarstvo, išče službo. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru.	16638
Prodajalka
izurjena v mešani trgovini,
fioštena, z dobrim spričeva-om, želi mesto takoj. — Cenjene ponudbe na npr. »Jutra* pod »Takoj 8200».
166S6
L'»J

Malinovec
pristen in naraven, z najboljšim sladkorjem vknhan v steklenicah in sodčkih
na drobno in veliko
nndi lekarna
dr. G. Piccoli
v Ljubljani.	223
Moško kolo
in šivalni stroj, ugodno proda Hren v Stepanji vasi (LJubljana).	16004
1 Berliet Limousina
22 PS. krasno tapecirana, z obročjem 880/120, se po najugodnejši ceni proda. — Strozilna, lesna in kemična industrija, d. d., Polzela pri Celju.	16478
Avto
prve italijan. znamke, šest-
sedežen, elektrika, skoraj nove gume in rezerva, zajamčeno v najboljšem stanju, naprodaj. — Ponudbe pod »Posebna znamka* na ooravo cJatra>, U169
Foto-amaterji! Stativi:
leseni, tridelni po 119 Din kovin., okr.. 4delni 146 Din kovin., okr., 5delni 198 Din kovin., plošč., 4delni 212 Din kovin., okr., Bdelni 220 Din Vse samo prvovrstni izdelek!
Foto-materijal
Janko Pogačnik,
Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) nI. 4.
16105
Čevljarski stroj
znamke »Singer*, za gornja dela, se proda. — Pojasnila daje Martin Gorjane. čevljarski mojster, Ljubljana. Krojaška ulica 4. i6589
Dražba
pohištva in obleke, se vrši dno 20. julija ob 9. uri v Prešernovi ulici št. 51.TTI.
16340
Traverze
vseh dolžin in velikosti, so ugodno naprodaj. — Vpraša se pri Stavbni družbi, d. d., Ljubljana, Levstikova ul. št. 19.	16561
Damsko kolo
firme «Puch», dobro ohranjeno, prodam. Naslov v upravi »Jutra».	16563
Več gnoja se proda
pri konjskem mesarju na Rimski cesti št. 19. 16574
Lep voz
po nizki ceni proda Jakob Kralj ▼ Železnikih. 16517
Foto potrebščine
proda za 300 Din Rožanec, Giince n (XI) štev. 12IX.
16614
Kopalna banja
clnasta, 9 kurilnico, se poceni proda. Naslov pove uprava »Jntra».	16637
Kufxim
Suhe deske
brezove, lipove in jelševe,
v debelini 30 mm. kakor tudi okrogel les od 25 cm naprej, se kupi v vsaki množini. — Ponudbe Iranko vagon nakladalne postaje na: Poštni predal it. 152, UabUana.	10839
SIM
liptavski v lesenih zahoj-čkih po 5, 10, 15 in 20 ksr, dnevno svež, 1 kp 15 Din in trapistovski v zavojčkih po 1 kg, polnoma?ten, 1 k«r 28 Din, maslo (paketi po V4, % in 4 kg) dnevno sveže, 1 kg po 40 Din. razpošilja po povzotju mlekarna in sirarna I. Herman, Kon-čanica v Slavoniji. 16451
AIDO
sivo, lepo semensko blago ln
inkarnat deteljo
nudi najceneje Sever & Ko Ljubljana.	16175
15 hI belega vina
in 35 hI rdečega, prav dobrega, is Krškega, prodam po dogovoru. Naslov pove uprava »Jutra*. 16605

Vila ali hiša
z vrtom, v Ljubljani ali na periferiji mesta, se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo <Jutra» pod značko »Dober kupec».	16530
Restavracijo
staro in dobro znano, s korporacijsko pravico do drv iz Bistrice, v srediSču letovišča in zdravilišča v Kamniku, prodam radi izselitve. Enonadstropna hiša z vhodi iz dveh ulic, je močno zidana, obsega malo prodajalno in 10 sob. dve kuhinji, dobro vinsko klet, majhen hlev, tlakovano dvorišče in ima vodovod in električno razsvetljavo. K hiši spada tudi nad 5 oralov zemlje (travnik, zeljnik in gozdiček). Ponudbe na upTavo »Jutra* pod značko »Stara restavracija*. 16512
Hiša
sa periferiji, enonadstrop-na, e 4 stanovanji in vrtom, s e ugodno proda. Stanovanje kupcu na razpo-
prav;
1654
Iaro. Naslov pove uprava »Jstra*.
Veliko njivo
2 orala zemlje is majhno stavbno parcelo na ljubljanske periferiji, proda Stefanovld, Zarnikova ul. St. 9/IL	16617
V cerkvah so rana opravi/a, so spovedi in obhajita. AF še poprej, ko dan se svila, že mtrsikod se *Jutro* čila:
Cerkovniki in frančiškani, pobožne ženske in kaplani — vsi ti skrivaj, na fešče, zase, bero le «Jutrove» oglase.
Mt<»M<»»<»M>l)m4m>Mt>l>»»«»M
Hiša-vila *
osemstanovanjska. v bližini Ljubljane, 6e ceno proda ali zamenia. Naslov pove uprava »jutra*. 16490
Nova hiša
s prostim stanovanjem, v bližini mesta Ljubljane, se takoj proda. Nasiov pove uprava »Jutra*. 16543
Prazno sobo
priprosto in snažno, iščem za starejšo mirno ženo. — Ponudbe na upravo .Jutra*
pod »Snažno in stalno*.
16539
1—2 sobi
prazni ali opremljeni, v sredini mesta, s popolnoma separiranim vhodom in s souporabo kopalnice, išče ta takoj samec — gospod visokega položaja. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Takoj 8471».	16565
Dve lepi sobi
Dve prazni sobi
v centra mesta, oddam sair.cn ali solidnemu za- ena vporabna za kuhinjo konskemu paru brez otrok. ' in več opremljenih sob, se Naslov povo uprava »Jutra* odda v Sp. Šiški, Franko-164S2 passka cesta 12 — blizn ! kolodvora.	16555
25.000 Din posodim
onemu, kateri mi preskrbi stanovanje 1—2 sob. kuhinje in pritiklin. Najemnino plačam za celo naprej. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Din 25.000*.
16414
Stanovanje
odstopim proti odškodnini. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Drevored 8179*. j 16583 !
Elegantno sobo
s posebnim vhodom, išče dama. Ponudb« pod značko »Soba 100* na upr. »Jutra* 16003
Malo prazno sobo
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v bližini glavne poŠte, iščem za takoj. Ponudbe na upravo .Jutra* pod šifro »Privatna uradnica*.	16590
Dijakinji
se sprejmeta ca stanovanje in hrano k boljši rodbini. Stanovanje je v sredini mesta — soba z balkonom in posebnim vhodom. Klavir na razpolago. Naslov v upravi »Jutra*. Ogleda se lahko vsak dan med 2.-3. nro popoldne.	16002
Opremljena soba
čista in zračna, t centra mesta, s posebnim vhodom, so odda mirnemu ln solidnemu gospodu. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Soliden 8167». 16558
Sobo
s posebnim vhodom, išče za 1. avgust soliden in miren gospod. — Ponudbe pod »Mir* na upr. »Jutra*.
16609
Soba
s posebnim vhodom, se takoj odda boljšemu gos;iodu na Bleiweisovi cesti 5,111.
I£fi38
Opremljena soba
6e takoj odda v Streliški ulici 10lL	16562
Delavnica ali klet
se odda ca Celovški cesti št. 41.	15928
Delavnica
za kamnoseško, ozir. betonsko obrt, s stanovanjem — se odda poleg ljubljanskega pokopališča. — Tran Z o r m a n, Ljubljana. Sv. Florijana ulica £3. 16172
Gostilno
na račun ali v najem, oddam z novembrom t. 1. Ljubljani na Miklošičevi c. št. 4. Ponudbe na lastnika: Alojzij Pogačnik, istotam.
16327
je nova telefonska številka inseratnega oddelka „Jutra". Radi oglasov kličite samo to številko, na številko 36 se kliče le uprava „Jutra", ne pa inseratni oddelek.
Lep trgovski lokal
i š č e v sredini mesta, na prometnem kraju, najstarejša cvetličarna Franc Herz-manskv, Prešernova ul. 5.
10593
Hlev
9 pritiklinami, iSČo zasebnik za ekvipažo. Ponudbe na npr. «Jctra> pod Šifro <V mestu..
t>
■'/V V . . -V ..

Viktor Rubrika
Dvignite p i «Jutra».
s m o t upravi 16580
Ljubljena pužika!
K Tvojemu godu iskrene častitke od vedno Tvojega Bubita.	16633
Samostojen krojač
ločen. 37 let star, z lastno hišo ■ pohištvom in vrtom, s« ieli seznaniti z gospodično ali vdovo, staro od 25 do 40 let. z gotovino 30—«0.000 Din, v swho skupnega življenja. One i 1 otrokom niso izključene. Resne dopise sa upravo »Jutra* pod »Srečolov*.
16635
Nudim takoj 40.000
dinarjev, pozneje še dvakrat več brezobrestno onemu, ki mi preskrbi slnžbo v kaki trgovini v Ljubljani Naslov: Stefanovič, Zarni-kova 9/TI.	16615
Spec. trgovina
na aajprometnejll točki ▼ mestu, sprejme družabnika s sodelovanjem in primernim kapitalom. — Ponudb« pod »Specerija* na npravo »Jutra*.	U081
Šofer
«imee. izkušen, pošten, z najboljšimi spričevali, ki bi hotel pri rednem avtomo-bilm-ra podjetju kot družabnik osebno sodelovati ter položiti v ta namen nekaj tisoč dinarjev kavcije, so sprejme. Ponudb« na upr. «Jutra» pod značko <U?od-nost 8174».	10575
15.000 Din posojila
igčem proti dobri paranciji za mesece. Ponudbe pod •Takoj 6172» na upravo « Jutra ».	16571
Z Vašim kapitalom
dobite stalno dobro pisarniško mesto v podjetju in polovičen skupiček brez-koakurenčnepa predmeta v
inozemski državi, če posodite za izdelovanje mno-žinskih predmetov v Jupo-slaviji 50.000—100.000 Din. Ponudbe na upravo * Jutra» pod šifro «Veliki dohodki* 16444
E3SS9
Lovsko psico
lepo kratkodlako jerebičaN
ko, 9 mesecev staro, prodam za 1700 Din. Opleda so na Karlovski cesti 18, pritličje.	16409
Kranjske klobase
najboljše, se dobe t restavraciji na kolodvoru Grosuplje.	825
Za IS Din dnevno
priporoča buffet univerze •Dvorec*, okusen obed in večerjo.	15775
Perilo za dojenčka
Gospa, ki jc prosila potom inserata perilo za dojenčka naj se zglasi v cpr. Jutra.
L. Nškuš "
LJUBLJANA, Mestni trg 15
izcislovatelj dežnikov
Ka drobno 1	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih pililo
Stari dežniki se nanovo preobiečejo.
Izšel je v knjigi
Taksni in pristojbiuski pravilnik.
Kdor plačuje takse In pristojbine, potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga inpojasnuje. Knjiga, ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43-50 in se naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ul. 54.
E. W. Hornung:
Morilčev dvojnik
Bilo je med vožnjo v škotskem polnočnem ekspresu, ki se ni ustavil vso dolgo pot od Londona do Crev/eja, ko sem prvič s strahom ugotovil, da sem na las sličen Rowlandu Chandleriu. Groza, ki mi je takrat zaplala do žilah, mi je ostavila še dosti globlji do jem kater tragični doživljaj, ki je sledil rnoii ugotovitvi, najbrž zato, ker sem bil toli hladnokrven, da sem se poglobi! v vse možne posledice, ki utegnejo zame nastati vsled te fatalne sličnosti.
Priznati moram, da mi je v prvem trenutku postalo precej mučno pri srcu. Mladi Chandler je bil zločinec nizkih instiktov. ali groza, ki je prijela Lon-dončane vselej, kadar so čuli njegovo ime, je izvirala predvsem odtod, ker se je znal Chandler po vsakem zločinu na uprav nečuven način odtegniti rokam pravice.
Večernj listi so triumfirali; najnovejša afera jim je prišla vrlo dobrodošlo za napolnitev njihovih senzacij željnih stolpcev. Ime mladega morilca je v velikih. debelih črkah odsevalo skoraj z vsake strani, cel.; stolpci so bili posvečeni natančnemu popisu, poizvedovanjem. izjavam prič in neporniljivemu begu tajinstvenega zločinca.
Veliki obetajoči naslovi so vzbudili mojo pozornost; jel sem se poglabljati v čitanje. ko nakrat ves presenečen opazim svojo sliko v sred; na prvi strani. Takoj sem seveda hitel pogledati po imenu, ki je bilo natisnjeno pod sliko. Srce mi je tolklo: mar sem čez noč postal slaven? Ah ne, še daleč ne; ri bilo moje ime. bilo je ime Ro\vlanda Chan-dlerja! Pogledal sem fotografijo natančneje; bile so na las moje poteze, tako točne, kakor da vidim svojo sliko v zrcalu.
Ko me je prvo nresenečenie minilo, sem skoraj instinktivno dvignil list. da zakrijem svoj obraz pred tujimi pogledi, zakaj nisem bi! sam v kupeiu. Nato sem se zamisli! v svoi položaj. Moja sličnost s Chandlerjem je bila na dlani, neovr-gljiva in jasna za vsakogar, ki ima oči. da gleda in opazuje. Mar se nisem o tem že sam prepričal prejšnji večer? Spomnil sem se malih, nepomembnih incidentov, ki jim takrat nisem posvetil n^bs-ne pažnje. Zdaj razumem, zakaj me je koči.iaž, ki me ie vozil na kolodvor, toliko časa in tako pozorno motril: zdaj vem. zakaj ie postal na koncu ulice in poklical najbližjega policemana. ki pa
me je hvala bogu poznal že dolgo časa. In potem tisti debeli človek z okroglim, melonastim klobukom in suknenim površnikom na Eustonskem kolodvoru. Sledil mi je. zdaj se spominjam, od trenutka, ko sem stopil z voza. pa do blagajne: celo v vrsto se je postavil, listka Pa nj vzel. kar se mi je takrat zdelo zeta čudno, danes pa nič več: bil je detektiv s Scotland Yarda, ki je pa po mojem glasu spoznal, da n-'sem tisti, ki sa išče; zakaj kljub veliki sličnosti v obrazih je morala biti med menoj in Rowlan-dom Chandlerjem vendarle precejšnja razlika v vnaniem nastopu.
Toda. če me ie detektiv na prvi pogled prepoznal, kdo mj jamči, da me ne bi navadni zetr.lian smatral za morilca, koiegi slika ie bila toli jasno odtisnjena v listu? Potnik, ki je bil z menoj v kupeiu. je prav tako čita! list kakor jaz. Bila sva sama. In vlak se je imel ustaviti šele čez neskončne tri ure! Ozrl sem se izpod lista na noge svojega sopotnika in videl da je obut v velike čevlje: po vsem. kar sem mogel presoditi, je bil mož močne postave. Kaj bi se zsro-dilo z menoj, če bi opazil mojo sličnost in mi skočil za vrat. meneč, da ima pred seboj toli iskanega nevarnega zločinca? Seveda toliko časa bi že imel. da bi potegnil zasilno zavoro, in kadar bi se vlak ustavi!, bi se legitimiral: toda več kot gotovo ie bilo. da bi se moral izpostaviti radovednim pogledom vsega rot-ništva in vso nadaljno vožnjo do Cre-weja bi mora! prebiti v zaprtem kupeiu.
Ob teh mislih mi je postalo p*i srcu čudno težko, kakor da sem res jaz morilec. Pač se mi je nudil izhod iz te vražje situacije: da vržem usodni časopis skozi okno. Ze sem pripravljal, da izvršim v naglici storjeni sklep, ko s strahom pomislim, da bi si s tem svojega mučnega položaja prav nič ne olajšal, marveč ce!o poslabšal. Kajti moj sopotnik je imel v rokah taisti list in Še več; razgrnjenega ie imel prav tako kot jaz, tako da mu je bila pred očmi baš moia slika in morilčevo ime pod njo.
Skušal sem priklicati v spomin vse, kar sem si zapomnil na svojem sopotniku. Vstopil je bil v kupe za menoj; name je napravil vtis starejšega človeka. ki pa je bil kljub temu še zelo pri moči. Imel je dolgo brado, ki mu je segala globoko dolj do prsi kakor misijonarjem. Takoj ob vstopu je pokazal svojo silno moč. ko je zavihtel rad seboj veliki svoj vezeni, ki je moral biti dokaj težak. Ljudje, ki so prebili večji del življenja v kolonijah, v splošnem niso
preveč skrupuloznl, in čeprav se jim obraz predčasno postara, niso zato nič manj krepki in jaki. Moj misijonar — vsaj jaz sem ga imel za misijonarja —. ni bil izjema v pravilu, in jaz sem bil uveTjen, da je bi! zame vrlo opasen nasprotnik.
Do tod sem dospe! v svojem premišljevanju, ko se sopotnik obrne k meni in povezne časopis na kolena: — Strašno, mar ne?
Prvo. kar mi je nadlo v možgane je bilo. da mu sp'oh ne odgovorim; takoj nato se mi ie zazdelo bolie. če mu rečem. da ne vem. kaj misli; storil pa nisem ne pn-ega ne drugega. Smešna misel. da bi naj nedo'ž.11 trpel za zločine drugega! Stokrat bolje ie zgrabili bika za rogove in odgovarjati brez strahu. Odmakni! sem časopis in pogleda! govorniku v obraz:
—	Sirašno. res. sem odvrnil.
—	Dajmo se malo o stvari pomenit«, hočete? ie povzel smeje; ali v njegovih očeh ie žarel čuden soi. in zdelo se n:i je. kakor da mi hoče videti v globino dvše.
—	- Premišljeval sem o umoru v Wa'-ham Creenu. sem odgovoril kratko in malce osorno. kot da mi pogovor -ii ba? preveč liub.
—	Tudi jaz. Priiazen dečko ta Chan dler!
—	Prijazen, da. sem ponovil z bledim glasom.
—	Alj najbolj se čudim njegovi mladosti. je nadaljeval misijonar in uprl svo-ie kovinske oči srepo v me. Prvič je čudno, da je tako mlad in že oženjen, drugič pa ..
—	Ljudje te vrste se .navadno zgodaj poroče. sem ga prekinil, in samozavest je začela rasti v meni. ko sem pomisl'1. da sem jaz star osemindvajset let (čeprav izgledam mlaiši). morilec pa iedva dvaindvajset.
—	Ah. res? odvrne moj častiti sopotnik in nalahno nanrši obrvi. Naj pa ljudje vaše vrste, nadaljuje z ljubeznivim nasmeškom in pokaže svoje lepe bele zobe. Mar vi še niste poročeni, a?
Izkazalo se je. da sem pomče.i in da sem to pot prvič ostavi! ženo in otroka, ker sem se namenil obiskati starega svojega tovariša iz šolskih let, bivaio-čega na Škotskem. Priznal sem torej, da sem poročen, kakor je res...
—	Le da sem jaz star blizu trideset, sem še pristavi!.
—Nihče bi vam jih ne prisodil, je odvrni! sopotnik ter upiral svoj neusmilje-
ni poeled v moje oči. In kje je ona, vaša žena?
—	V Londonu sem jo pustil.
—	2ivo? .ie vprašal brutalno.
Postalo mi je jasno, da je opazil mojo
sličnost z morilcem že spočetka pogovora.
—	Ob desetih je bila še živa, sem ga zavrnil.
—	In kje ste jo pustili? Menda vendar ne v bližini \Valham Greena?
Njegov jovijalni obraz se je pri teh besedah odurno spačil. Vendar sem se premagal. Pomidil sem na njegove velike močne roke.
—	Nikakor ne ... v Chelseji sem io ostavil. sem odgovoril mirno, hoteč se za vsako ceno izogniti prepiru.
—	Hm. hm. kraja nista baš daleč narazen. meni vsiliivi potnik in prvič povesi za hip oči. Zdi se mi. da sva oba čitala poročilo o umoru v istem časopisu?
—	Menda.
—	Ta-!e Chandler, simpatičen dečko, se vam ne zdi?
—	Težko ie presoiati fizijognomijo po portretu, ki ga kak list več ali manj verno repnoducira. mu odvrnem, hoteč instinktivno pustiti ga v mnenju, da sem jaz morilec, obenem pa mu predočiti, da se kliub temu utegne nahajati v zmoti.
Moia pripomba ga je očividno razvnela: niegov obraz se je zopet spačil v sardonskem usmevu.
—Imate prav. mi prizna in dvigie list. Potemtakem je težko reči. če ste morilec na primer vi. ali pa če . . . — Odprtih ust obstane sredi stavka.
—	Ali pa če je kaj drugega, dokonča stavek s pomembno gesto.
—	Zdi se mi, da o tem ne more biti dvoma, odgovorim.
Njegove oči se takoj obrnejo k meni.
—	Ne varajte se! Dečko je zvit!
—	Priznam, vam. mu odvrnem, da mu ne bo manikalo duha. Svoj nizkotni zločin je izvršil s spretnostjo, ki bi bila vredna boljšega posla.
—	Torej ste uverjeni. da je on morilec, me vpraša stisnjenih zob, in njegov glas ^ostane malone preteč.
—	Mar ni jasna njegova krivda?
—	Vsekakor drži. da ga ni nihče vide!, in aa Angleškem velja vsakdo toliko časa za nedolžnega, dokler mu zločin ni dokazan. Nikar tega ne pozabite, in tudi jaz se bom potrudil, da ne pozabim — pristavi, in zdelo se mi je. kot da s silo zadržuje razburjenje, ki mu sili na dan. — Torej, zaključi, priznali mi bo-
ste. da sem bil vrlo ljubezniv napram vam?
—	Kaj naj pomenijo te besede?
—	Kaj pomenijo? Da bi vsakdo na mojem mestu že zdavno potegnil zasilno zavoro in ustavil vlak. In vi dobro veste zakaj...
—	Ker je moj obraz sličen potezam ničvrednega Chandlerja?
Iz oči mu šine blisk. Nato prikima znak pritrditve.
—	On je ušel, kakor veste. Ta trenev tek je najbrž na poti proti Škotski; in kupeju. kjer sva midva, se nahaja nek-do. ki mu je čudovito podoben!
Spogledava se ostro v oči.
—	Vi gotovo mislite, da sem vas ime za morilca? nadaljuje moj tajinstvenj sopotnik.
—	Prepričan sem o tem. Opazil sem že takoj spočetka. In če se smem zanesti na časopis, moram priznati, da je sličnost uprav frapantna.
—	Tako, mislite? Dobro, dokazati vam hočem, da je možna še večja sličnost.
Pri teh besedah dvigne časopis, in zazdelo se mi je. kot da znova lista v njem, toda opazil sem. da so bile njegove žareče oči iznad lista uprte v mene. Ne kaj časa mu papir frfota v roki. nato pa pade predme na tla. in bilo mi je. kakor da je iz tal vzrastlo zrcalo. Nasproti mene je sede! dvojnik, moj drugi jaz. So potnik — na kolenih mu ie ležala velika ponarejena brada in poniklian revolver — mi je bil podoben na las. le njegove oči so se razlikovale od mojih.
—	Vidite, v kakšni fatalni zmotj ste bili. izpregovori nato moj dvojnik s temnim nasmeškom. Niti trenutek nisem mislil na to, da bi bili vi Rowland Chandler. iz enostavnega vzroka, ker sen Rowland Chandler — jaz!
Nisem mogel več dvomiti. Za trenutek sem pomislil, da bi utegnil biti mo sopotnik preoblečen detektiv, ki so m ga naprtili na vrat. Sai je vendar neverjetno. da bi se zločinec, ki ga zasleduii policija, prostovoljno pridružil svojemu dvojniku! In da bi se mi povrhu še toli prostodušno razkril? Kljub vsem tem pomislekom sem svojo domnevo kot nesmiselno hitro pregnal. Kaj mi je preostalo drugega? Verjeti sem moral be. sedam svojega strašnega sopotnika; čudno se mi je le zdelo, da mi ga niso njegove mladostno-razigrane brutalne oč izdale na prvi mah.
(Konec sledi.
Koliko stara hoče biti zen a
odloči ona sama s tem, da svoj obraz neguje aii zanemarja. Žena ostane vedno mlada, ako rab! Feilerjevo Elza obrazno pomado. l;i stori kožo v najkrajšem časa be!o, mehko, nežno in čisto 7,3 racionalno nejo las naj se uporablja E!za-poma.1a za lase Enako moški, ki nočejo biti plešasti! Za Za poizkus 2 lončka za 36 dinarjev, ako se pešlie denar vnaorej. ali pa 46 dinarjev po povzetiu od LEKARNARJA EUGEN V. FELLER v STUB1CI DONJI. Elzatrg 213 (Hrvatska).
svetovno znana krema
za čevlie.
Univ. docent in primarij
Ivan Natk
naznania, da izvršuje presvetiiavo, slikanje in zdravljenie z Roentgerovimi žarki (Heliopan aparat) ob običajnih ordinacijsk'h urah.
Maribor, Sioi/snska ul. št. 4-
Telefon 357.
;C3BCDEC2SCDECr)GCDaCD?iCDeC3SCD
Firma S. P0HLI6. (tes. m. b. H., fun j
proda ali da licenca
svojega jugoslovanskega patenta št. 404
i nffl'zi mmi\t imURp m vozila lmm viseče Mm ■Pil soi sil oiii krivin.
Informacije daje : 23?. Jaaho 0iip, advoka^ u Beogradu,
Kolarčeva ulica 7. OiOSOlOSCiOSOSaJOlO
Ia DALMATINSKI PORTLAND
a S		
i CEiflE		HT i
jff ^	i	||!**f
GENERALNO ZASTOPSTVO
111- 6REG0V1C & C O,,
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA UL. 7
I TELETOM 858. - POŠTNI PREDAL 167. |
uk9¥9 eglje
S'.iho. vilano naloženo in
avo
suha, trgovska dolžina se kupuje celo leto franco vagon Postumia. Ponudbe z navedbo plačilnih in dobavnih pobojev na' se naslove na tvrdko MAKU C AKTON, Aidussina.
Pergamentpapir
za vkuhavanje sadja, najboljša svetovna češka znamka P. P. P. kakor tudi papir za zavijanje mastnega blaga. Samo na debelo pri glavnem zastopstvu Jadran veletrgovina s papirjem, Zagreb, Pribz 31, Telefon 8-59. Zahteva te ponudbo in vzorce 1

VEZAVO KNJIG ZAPISNIKOV
in vsa druga knjigoveška dela
izvršuje lično, trpežno in po konkurenčnih cenah
KNJIGOVEZNICA
DELNIŠKE TISKARNE
D. D. V LJUBLJANI
Miklošičeva cesta štev. 16
Eidni neslišni pisalni stroj
L. C. Smith & Bros, Mod. s.
52-t v
tEJfll»AflA LJUBLJANA,
■ rannnunj Jelenburgova ulica Jt S I.
Telefon St 380
Telefon St i«0.
Najcenejše in najbolj trpežno
00T perilo
dobite v trgovini Pečnik,
LJUBLJANA, Kopitarjeva ulica št. 4
(poleg Jugoslovanske tiskarne)

PRODA se ugodn?
PARNI KOTEL (Helssdasnplkessel
10 m2, 0. 5. atm., skoro nov, popolnon kompleten.
Prepozna kurilna rešetka
(Treppenrostvorfeuerung) za žagovlno ii slabejše kurivo, skoro nova.
2 elektromotorja za vrtilni tok,
220 volt in sicer za 18 in 20 K. S. Ponudbe pod .štev. 797' na Aloma Companv Ljubljana, Kongresni trg 3. ^898)
2HHHSHKHHHHSHE5

wwwwww
Naš nadvse ljubljeni in dobri soprog, oče, tast, stari oče, brat, svak, gospod
ran
veleposestnik, mesar in gostilničar, .član načelstva Savinjske posojilnice v Žalcu
nas je danes ob 13. uri v 56. letu starosti, po dolgem trpljenju previden s svetotajstvi, boguvdano zapustil.
V soboto, 18 t. m. ob 10. uri dopoldne se prene;e blagopokojni iz hiše žalosti v farno cerkev, kjer se bo brala sv. maša zadušnica, odkoder ga spremimo na pokopališče Sv. Kancijana k večnemu počitku. Žalec, dne 16. julija 1925.
Marija Hodnikova roj. Škof, soproga. — Jela Sribarjeva, Jana, Zinka, Minka, hčere. — Fran, stud. tech ; Pepi, Emil, Janez, sinovi. — Marija Plevnlkova, sestra. — Janez, Matevž, brata. — Vojko Šrlbar, zet — Tatjana, Tugomer, vnuka, in ostalo sorodstvo.
> ( Elektrotehnične tvornice
: Š^ODOVSH ZAVODOV v Plini ;
Zastopstvo m Jugoslavijo: . Ljubljana, Selenburgova ul. -št 7, hiša Jadranske banke.
Dobavljalo:	1
nafsolfdnefSe In nalceneiše elektro-mo-	1
torje, turboseneratorle In vse ostale	1
električne stroje.	<
Grade:	<
električne centrale, električne železnice, cukrame, pivovarne, rudniške naprave itd.
Obratalte te * vseh primerih na pisarna v ljubljeni. Poset Inženirja Je brezplačno na razpolago.
* * ^ A .A A_«_A_A_A y\_<\_A " /\ A » "i.il"^.,*
Kniigovodkinio
(oz»r. knjigovodjo) bilance zmožno, dobro strojepisko, z znanjem QQQBE!EE nemščine in italijanščine se sprejme takoj v indus'rijsko pod:et;e	—
blizu Ljubliane. — Reflektantke, kateie zamore'o tako; nastopiti in gornjim zahtevam povsem odgovarjajo naj pošljejo ponudbe s sliko in ffJutrov» roman zaht-vkl phče na: ,,Zanesljiva 674" na upravništvo .Jutra*.
lepe debelosti, 2 url od Mozirja
naprodaj.
Resne ponudbe pod „ Veleposestvo pri Mozirju"
na upravništvo .Jutra*.
Mestni pogrebni tavod t Ljubljani.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena
CIL^
po dolgem, zelo mukepolnem trpljenju v sredo, dne 15. julija 1925. ob '/s 1. uri ponoči v sana-toriju dr. Hansa v Gradcu mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb naše ljubljenke se vrši v petek, dne 17. jul ia ob 7* 6. uri popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 17. julija 1925.
Globoko žalujoča rodbina Haring.
mera
Katrrep* skounskoi o*^ vsebina, prepleten« • f*3 ta»tiftniml t*j»let!j*ji o<l u četka fin kcii.-r ki pri na
navrtušpnpmo čitatHj'
i trter^autnim raz motri
vanjam v»ak hip pre^n* čfiija. k. mtJ že fl*-<1i r»x očaranje io kun$temarija i zopet prefenfč^nj« tako <1 čitatelji oei»trpno pf«p* kovali vsako na!alj"vas.'' romana, j« iziel in f* do hir» pri opravi <Jatra» Ljubljani
Vsi ki so ga čita!! in oni ki niso imeli te prilike, naj si £3 takoj n a r o č e za domače knjižnice. *o!j zabavati Vas ne nore nobena knjisa!
Vezana ttane . . 55 Dn
Broširana pa . . 45 Da