Poštnina plačana v gotovini.
*.VU032
Ljubljana, 1. junija 1932
Posamezna številka 2 dinarja.
Štev. S./	Leto 7.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredništvo in upravništvo:
Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbornice) kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Kal le s podpornim društvom železniških delavcev in uslužbencev
v Mariboru?
Z 11. majem 1932 so pretekla že tri leta, odkar je bivši mariborski veliki župan z odlokom U. br. 2825-3 razpustil podporno društvo in mesto odbora imenoval poseben tričlanski komisari-jat. O delovanju komisarijata, motivih razpusta je bilo v železničarskih krogih že toliko razpravljano, da je to vprašanje že davno popolnoma razčiščeno in da je pretežna večina članstva trdno uverjena, da je edino pravilna in pravična rešitev: vzpostavitev prejšnjega stanja in odbora, ki naj na to razpiše delegatske volitve in skliče občni zbor, da bodo lahko sklepali o položaju in usodi društva oni, ki so za to edino kompetentni: to je člani!
Gotovi ljudje, ki so vsem Železničarjem po svojem delovanju dobro poznani, so inscenirali razne ovadbe in je bila tako uvedena od strani državnega tožilstva preiskava proti prejšnemu blagajniku podpornega društva Lorger Simonu. Preiskava je bila popolnoma ustavljena in s tem dano zadoščenje Lorgerju, kakor tudi stari upravi — g. Tumpej. ki pa je sedaj vodja komisarijata, pa je bil blamiran.
O raznih nepravilnostih je poročal tudi »Jugoslovanski železničar«, da bi umazal stare odbornike in dokazal upravičenost razpusta. Stari odborniki so tožili g. Severja kot odgovornega urednika »Jugoslovanskega železničarja«, ki je bil pred sodiščem obsojen na 30 dni zapora, ki se spremeni v denarno kazen 3000 Din, v plačilo denarne odškodnine Din 5000 ter vseh stroškov.
Tudi po tej razsodbi se zadeva ni ganila iz mrtve točke.
Na ponovne intervencije pri Banski upravi je tedanji ban g. Sernec z odlo-
Za svetovni mir.
Skupna razorožitvena konferenca socialistične internacionale in mednarodne strokovne zveze se je vršila dne 23. in 24. maja 1932 v Ziirichu ter se je udeležilo te konference skupno 144 delegatov iz 22 držav. Istočasno je bilo na konferenci zastopanih tudi 12 mednarodnih strokovnih tajništev. Na konferenci je bilo tako zastopanih nad 7 milijonov politično in nad 14 milijonov strokovno organiziranih delavcev!
Konferenca je soglasno odobrila sklepe, ki zahtevajo odpravo napadalnega orožja, omejitev izdatkov za oboroževanje ter uvedla mednarodne kontrole nad vsakim oboroževanjem.
Resolucija se konča s sledečo izjavo:
»Ce se izkažejo gospodarji sveta za nesposobne, da bi izdlejstvovali take politične predpogoje, pod katerimi bi se zamoglo obvladati obstoječo krizo in odvrniti katastrofo, ki grozi vsemu svetu, potem bo moral proletariat sam prevzeti nalogo, da to izvrši.
Konferenca opozarja delavski razred na resnost sedanjega položaja ter ga poziva na strogo pripravljenost.«
Japonsk; ministrski predsednik ustreljen.
Fašistična čeka na Japonskem je dne 15. maja izvršila atentat na japonskega ministrskega predsednika Cujoši Inukaj. Morilci, enajst po številu, so vdrli v hišo svoje žrtve in oddali nanjo 11 strelov. Atentat je vzbudil v deželi vzhajajočega soinca nepopisno za-prepaščenje. — Cujoši je bil militarist, vendar pa ni mogel ugoditi vsem radi-
kom 11-21.865 sklical v zadevi podpornega društva konferenco vseh obstoječih železničarskih strokovnih organizacij, na kateri so vse železničarske organizacije pod predsedstvom zastopnika banske uprave sklenile, da se izdela načrt za spremembo starih pravil ter da se razpišejo volitve — tajne in po pro-porčnem sistemu — in nato skliče občni zbor starega društva.
Samo »Zvezarji« so se izjavili proti temu predlogu.
Na štirih nadaljnih konferencah so zastopniki železničarskih organizacij soglasno sprejeli s sodelovanjem zastopnika banske uprave načrt spremembe pravil.
Dne 15. aprila 1931 je bil z odlokom banske uprave št. 5423 deloma izmenjan komiisarijat društva, ki je dobil nalog, da se čimpreje vsi člani komisarijata hkrati zglase pri g. predstojniku mestne policije v Mariboru, kjer bodo dobili nadaljna važna navodila, kako bo prevesti društvo zopet v avtonomno gospodarstvo.
Istočasno pa imenom, pretežne večine članstva pozivamo še posebno tedanje člane komisarijata gg. Koresa, Zavadlava in Artiča, da sporoče članstvu, kakšna navodila so dobili pri mestni policiji in zakaj jih niso izvedli!
Naredite konec komisarijatu, izvedite sklep, da se društvo prevede v avtonomno gospodarstvo ter neha s tem. stanjem, ko se že 3 leta ne sprejema novih članov, kar bo imelo enkrat za društvo kot tako in za članstvo dalekosežne posledice, za katere bo moral nositi polno materijelno odgovornost oni, ki jih je povzročil.
kalnim zahtevam fašističnih imperialistov.
Izid volitev v Franciji.
Pri zadnjih volitvah so zelo nazadovale desničarske stranke, stranke, ki so bile v opoziciji, pa so zelo pridobile.
Največ mandatov so pridobili radikalni socialisti (Herriot) 44, socialisti 19. Dosedanja opozicija je pridobila 74 mandatov, večina pa izgubila 71.
Grška vlada odstopila.
Pred 14 dnevi je odstopila grška vlada, ki ni videla nobenega izhoda iz težkega položaja.
Opozicija je dolžila vlado, da je zakrivila težak finančni položaj, v katerem se nahaja vlada. Delavske organizacije so proti večnim redukcijam; in neznosnemu položaju nastopile s skrajnimi sredstvi.
Splošna štednja je imela za posledico znižanje uradniških prejemkov, kar je val nezadovoljnosti še povečalo in dovedlo naposled do stavkovnega po-kreta med državnimi uradniki. Prvi so začeli stavkati uslužbenci poštne uprave, tako da je> bila Grčija tri dni brez telefonske in brzojavne zveze. Z grožnjami, da bo proglasil obsedno stanje in z obljubami, da bodo1 uradniške plače zopet povišane, čim bodo to dopuščale državne finance, se je Venizelosu končno le posrečilo pregovoriti poštne uslužbence, da so prenehali stavkati.
Med tem pa se je stavkovni pokret že razširil na ostale panoge državne uprave. Udruženje železničarjev je že pred dnevi sklenilo, proglasiti stavko. Čeravno železničarska stavka oficijel-
no ni bila proglašena, je deloma v Makedoniji in severni Traciji izbruhnila tako zvana divja stavka. Celo orijentski ekspresni vlak se je moral ustaviti na meji. Mnogo vlakov so pustili železničarji kar sredi proge. Vlada je poslala vojaštvo, da se je promet vsaj za silo obnovil. Tudi na carinarnicah je počivalo delo. Cariniki so se pridružili železničarjem, zaprli pisarne in odšli. Prav tako so davčni uradi v Atenah, Pireju in drugih večjih mestih ustavili delo. Stavkujočim so se pridružili tudi uslužbenci cestne železnice v Atenah.
Redukcija pri nemških državnih železnicah (ITF).
Za čas od 1. maja do 31. dec. 1932 je uprava nemških drž. železnic izdala odlok, da se v vseh železniških delavnicah uvede tedensko po en dan brezplačnega dopusta.
Švica (ITF).
V Švici se tekom, zadnjega leta plače niso reducirale. Zvezni svet pa namerava sedaj izdati nov zakon, glasom katerega bi zamogel s 1. jan. 1933 znižati prejemke za 10%. Delavski zastopniki bodo v narodnem svetu skušali sprejem tega zakona preprečiti, če pa bodo preglasovani, bodo zahtevali s 30.000 delavskimi podpisi, da o tem zakonu odločuj ljudsko glasovanje!
Na Norveškem vlada ne sme znižati plač nameščencem (ITF).
Na podlagi veljavne kolektivne pogodbe se ne smejo na Norveškem do leta 1935 spremeniti plače. Meščansko časopisje vsled tega apelira na nameščence, da naj bi prostovoljno pristali na znižanje plač.
Ako ne bi obstojala gornja pogodba in močno parlamentarno delavsko zastopstvo, bi meščansko časopisje gotovo- ne bilo tako vljudno!
Težke redukcije na Poljskem (ITF).
Pri poljskih železnicah je že dalje časa vpeljan brezplačen dopust in sicer: pri postajnih in skladiščnih delavcih ter postajnemu osoblju po 4—5 dni, pri vlakospremnem in strojnem osoblju po 4—10 dni, v delavnicah in kurilnicah po 4—8 dni, največ pa pri progovnih delavcih in sicer od 10 do 15 dni mesečno. S tem izgubi osobje od 18% preko 50% svojega zaslužka.
Deficit rumunskih železnic. Koncem leta 1931 je znašal deficit rumunskih državnih železnic nekaj nad eno mi-ijardo in 800 miljonov lejev. Generalni direktor rumunskih železnic, general Jonescu ugotavlja, da je ta deficit pripisati v glavnem izdatkom za transporte, ki so se izvršili iz državnih interesov.
Sijajna zmaga dunajskega delavstva.
V nedeljo 24. aprila so se vršile na Dunaju volitve v Dunajska okrajna zastopstva ter je bilo izvoljenih: 372 socialnih demokratov, 140 krščanskih so-ciaicev, 116 fašistov in 2 komunista. Socialni demokrati so pri teh volitvah dobili mesta okrajnih predstojnikov v vseh 21. okrajih v svoje roke; doslej so jih imeli le v 16. okrajih.
Anglija črtala iz svojega proračuna obroke za vojne dolgove. V novem angleškem budžetu za leto 1932/33 ni vnesenih nobenih kreditov za vračanje vojnih dolgov ameriškim združenim državam in enako tudi med dohodki niso več vnesena vračila vojnih dolgov, ki jih dolgujejo druge države Angliji. Po izjavi angleškega finančnega ministra, ki jo je dal povodom budžetske razprave, se da sklepati, da Anglija
sploh ne misli več vračati vojnih dolgov. Če bo to stališče Anglije prodrlo, potem se je naredil velik korak naprej za uresničenje črtanja vojnih dolgov in reparacij. To stališče je zavzela socialistična internacionala takoj po svetovni vojni in če bi to stališče pred 10 leti prodrlo, bi danes svetovni gospodarski položaj bil popolnoma drugačen in se ne bi bilo treba baviti na vseh koncih in krajih z reševanjem problemov, ki jih danes postavlja svetovna gospodarska kriza.
Velika beda nemških železničarjev.
Nešteto delavcev pri državnih železnicah v Nemčiji mora delati 54 do 60 ur na teden, na drugi strani pa je v posameznih panogah vpeljan brezplačni dopust ter je tisoče delavcev prizadetih, ki zaslužijo vsled brezplačnega dopusta na teden kvečjemu po 100 dinarjev. Na eni strani nepotrebno podaljševanje delovnega časa, uvedba turnusov 24-24, 10 do 12 urna dnevna služba, na drugi strani pa brezplačni dopusti, ki vodijo v lakoto in bedo. Uprava državnih železnic pa namerava sedaj, mesto da bi skrajšala delovni čas ter uvedla osemurni delovnik, v svrho štednje do 1. oktobra 1932 reducirati še 18.000 delavcev v delavnicah in 29.000 progovnih delavcev.
Drugačno stališče Amerike. Amerika pa stališča Anglije nikakor ne more vzeti na znanje in je takoj poslala 14 evropskim državam, med njimi tudi Jugoslaviji, opomine, da morajo plačati vsled enoletnega moratorija izostalo kvoto vojnih dolgov s 4% obrestmi v 10 zaporednih letnih obrokih. Jugoslovanski zaostali obrok znaša 250.000 dolarjev.
DA SE NE POZABI!
ZVEZARJI SO IMELI V LJUBLJANI OBČNI ZBOR!
Tovariš Deržič je bil ob 25 letnici svojega idealizma polnega dela. ko se je nepretrgoma boril za življenske pravice ter je večji del te dobe posvetil delu v »Zvezi» v znak zaupanja, ki mu ga izkazuje članstvo, »z dolgotrajnim gromkim; aplavzom« imenovan za častnega člana UJNŽB.
Drugače je njihov občni zbor potekel brez večjih pretresljajev!
*
NARODNI DELAVCI ZA SVOJE PRAVICE!
Pod tem naslovom je dnevno časopisje prineslo poročilo o delegatskem zboru »Narodno strokovne zveze«. Iz tega poročila le par konstatacij:
»Na predvečer je bila skupna večerja v hotelu Bellevue! Ta večer je bil posvečen počastitvi petdesetletnice predsednika Rudolfa Juvana in izgovorjenih je bilo več napitnic. Ves večer je potekel v veselem razpoloženju...
Doslej je- NSZ imela delegatski zbor vedno združen s široko organiziranim strokovnim kongresom-, letos je zaradi gospodarskih neprilik zbor brez kongresa ...
Četudi je NSZ strokovna organizacija, je treba govoriti tudi o političnih akcijah. Upravni odbor je sklenil, da narodni delavci stopijo v novo- vsedržavno stranko...
V idejni zvezi je NSZ z Jugosloven-skimi radničkimi sindikati v Beogradu, ki so v zadnjem času izvolili za svojega duhovnega voditelja tovarnarja Vapo...
Zadnji čas se je NSZ včlanila tudi pri Narodni obrani...«
Pa recite, da ni luštno v takih organizacijah!?
Po svetu . . .
Cestni železničarji!
Gospodje — kaj pa je to?
Ni še dolgo, kar je bil pred volitvami delavskih zaupnikov sklican sestanek cestnih železničarjev pri »Franceljnu«, kjer je prisotno članstvo slišalo marsikaj lepega iz ust raznih gospodov. Trkalo se je celo ponosno na to, da tudi razni gospodje od uprave znajo ceniti »dobro delo«! In bilo je nekaj omahljivcev in onih, ki jih vsaka sapica gane, pa so dejali: Ja. tukaj bo pa dobro, saj celo ti visoki gospodje in doktorji pravijo, da je to prav. Malo jih je bilo, ki so zmajali z glavo, češ: »z gospodo ni dobro leče iz ene sklede zobati!«
Mi smo molčali in lje konstatirali smo: »Mi smo za enotnost vseh cestnih železničarjev, hočemo za pošteno delo — pošteno plačilo, odločno pa odklanjamo vsako protekcijo in vsako grožnjo!
No ni še preteklo par mesecev in že piše glasilo teh »posebno organiziranih« cestnih železničarjev tale članek:
DRAKONSKI REŽIM PRI LJUBLJANSKEM TRAMVAJU.
Pri ljubljanski električni cestni železnici je uveden preoster režim. Vsaka malenkost se kaznuje prav občutno z denarno kaznijo, neplačanimi dopusti in tudi z odpusti. Mi naprošamo odbor ECŽ, da uvede znosnejši režim. Če res kdo kaj zakrivi, naj bo kaznovan, toda pravično in ne tako, da se mu za vselej uniči eksistenca. Večje kazni naj izreka disciplinsko sodišče ali upravni odbor. — Nedavno je bil odpuščen dober voznik z enoletno službo. Kaj naj ta mož sedaj počne, ko je ostal na cesti brez zaslužka. Včasih je treba imeti tudi srce na svojemi mestu. Zaenkrat: prosimo!
Čudimo se gospodom, da hodijo tako daleč za nami, Kar smo mi že davno konstatirali, proti čemur smo se odločno borili in zato nakopali sovraštvo, to ste Vi šele sedaj izprevideli?!
Lahko so veseli Vaši člani! Režim je po Vašem le »preoster«. OSTER pa je lahko! Kaj ne da?!
Zakaj je pragmatika tu? Zakaj so dobre zveze in visoki gospodje?! Pritisnite na nje, če imate moč nad njimi
in preprečite krivico! Vi vidite krivico, pa lepo »prosite« naj se ja to odpravi!?
Cestni železničarji! Izpreglejte! Vi ste svoje sreče kovači!
VI odločujete o svoji usodi! Zakaj tavate okoli — zaslepljeni in čakate »miloščine«, ki naj Vam pade — lazarjevo iz bogatinove mize!
Dosti je denarja za investicije, za najmodernejše vozove!
Dosti je denarja za tantijeme!
Ni pa denarja za Vas in za Vaše pravice! Zakaj ga ni?
Ker ste razdvojeni!
Ker nasedate raznim prerokom, ki Vas mamijo z lepimi besedami!
Zato je danes Vaša dolžnost:
Da izpregledate!
Da vzamete svojo usodo v svoje roke! Kujte! Kujte sebi in delavskemu razredu bodočnost!
Strnite se v enotno falango! In
»preoster režim« bo odpihnjen!
PRISTOPITE K POSMRTNINSKEMU SKLADU,
Društvo posmrtninskega sklada CEŽ je objavilo sledečo
OKROŽNICO:
Vsem uslužbencem cestne električne železnice v Ljubljani.
Kratek izvleček iz pravil društva posmrtninskega sklada:
1.	Društvo posmrtninskega sklada uslužbencev Cestne električne železnice v Ljubljani ima svoj sedež v Ljubljani. Delokrog se pa razteza na območje mestne občine in območje sreskega načelstva Ljubljana-okolica.
2.	Redni član postane lahko vsak uslužbenec CEŽ v Ljubljani in vsak njihov rodbinski član, brez razlike spola in starosti, ki prizna določbe pravil in sklepe občnih zborov in ki vplača pri vstopu v društvo določeno pristopnino.
3.	Vsak član — uslužbenec — vplača pri vstopu pristopnino Din 25,— in mesečno članarino po Din 2.—. Družinski člani pristopnine ne plačajo, marveč samo članarino po Din 2.—. Kdor pa je starejši nad 40 let, plača pri vstopu poleg pristopnine in članarine še Din 10.— za vsako leto iznad 40 let.
4.	Društvo preskrbi svojim rednim članom brezplačni pogreb v smislu sklepov občnega zbora in odbora. Posmrtnina se plačuje iz društvene bla-
gajne pogrebnemu zavodu direktno, odnosno z ozirom na okolščine tudi drugim upravičencem.
Tem potom odbor apelira na vse, ki še niso dosedaj člani tega društva, da čimpreje pristopijo, s tem društvo podkrepijo in sebi koristijo.
Podrobne informacije lahko dobite pri podpisanemu odboru, pri kateremu se vsaki dan lahko prijavite za vstop.
Ljubljana, dne 28. maja 1932. Društvo posmrtninskega sklada uslužbencev CEŽ v Ljubljani.
CESTNI ŽELEZNIČARJI — ZA KAJ STE VOLILI ZAUPNIKE?
Zadnja borba za volitve delavskih zaupnikov je bila zelo ostra! Končala ;e, kakor smo vsi predvidevali, s sijajno zmago »Uj. saveza železničarjev Jugoslavije«.
Ni pa zadosti, da so zaupniki izvoljeni, oni morajo tudi delati ne oziraje se na levo ali desno!
Že na prvi seji delavskih zaupnikov pa sta ona dva, ki sta bila izvoljena na nasprotni listi, pokazala čisto drugo lice!
»Hočeva mesto tajnika zaupnikov!«
Ko se tej njihovi želji ni ugodilo, eden od teh zaupnikov niti ni hotel prevzeti zaupniške izkaznice in je odšel!
Cestni železničarji! Ali ste zato dali svoje glasove »Narodno strokovni zvezi«, da bo dotičnik tajnik, ali zato, da bo Vaš delavski zaupnik?!
Ostalih zaupnikov ter obstrukcije ne bo motila, marveč bodo odločno nadaljevali in izvrševali svoje dolžnosti.
ŽELEZNIČAR!
Ali si že član »Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije«?
Ali se ne zavedaš, da je sloga potrebna?
Dopisi.
Ljubljana glavni kolodvor.
Skladiščni delavci sedaj res dan za dnem dobivamo le nove udarce! Na redukcije plač in vsako ukinitev napredovanja smo se že kar navadili, saj ni minilo niti pol leta od zadnje redukcije, ko nas je zadela zopet nova. Najprvo 5%, nato zopet 5%, k temu velikanski prispevki za penzijski fond. tudi po 140
dinarjev mesečno, pa naj še kdo reče, da niso prišli za nas »zlati« časi!
Na vse naše pritožbe in prošnje se odgovarja na merodajnih mestih, da je ta redukcija potrebna iz državnih interesov, da je bil budžet zmanjšan. Kdo se celo norčuje iz nas, da je padla draginja in da zato lahko izhajamo z manjšo plačo!
Vprašamo gospode na merodajnih mestih, da naj nam sporoče. kje bomo dobili hrano1, stanovanje, obleko in druge potrebščine za sebe, ženo in po več otrok, za 600 do 800 dinarjev, ki jih danes dobi po odbitkih najboljše plačani delavec!
Preskrbite nam to in potem bomo verjeli, da je prav.
Kaj naj poreče pa oni revež, ki ima na uro le Din 3, odnosno sedaj po redukciji le Din 2.70; kaj naj je, v kaj naj oblači otroke?? Gospodje — odgovorite!!
Najtežje pa je prišlo sedaj, ko se nam že drugi mesec pri teh mizernih plačah daje še po dva do pet dni brezplačnega dopusta!
Ali se Vam ne smilijo naši gladni in bosi otroci?! Ali mislite, da smo boljši stroji kot železni! Železnemu stroju morate dati hrano — kurivo, mazivo, morate ga redno popravljati — drugače se ustavi! Ali je Vam mrtvo železo res toliko več, ker noče poznati budžeta? Nas — žive stroje — pa se hoče izkoristiti do zadnje trohice.
Kličemo merodajnim: Spreglejte pravočasno! Ukinite brezplačni dopust!
Ukinite 10% redukcijo plač, ki je prizadela ravno gmotno najšibkejše in če je redukcija potrebna, razdelite jo pravično: Oni, ki ima danes Din 6000, bo še vedno lažje živel z Din 3000, kot mi z Din 600.—.
Ukinite za čas te splošne krize naknadne odtegljaje za penzijski fond!
*
Preobremenjeni postajenačelniki!
Že večkrat smo slišali pritožbe, kako je gospod postajenačelnik velik revež. ker mora biti noč in dan v službi, za vse odgovarja, na manjših postajah mora še šolati osobje in slično! Ni čuda, da so preobremenjeni, saj nekateri vrše celo še službo »bolniških kontrolorjev«.
Gg. železniški zdravniki! Kaj pravite na to! Ali je res potrebno, da se izvaja še taka kontrola?
Ok:
KARIERA MOŽINE.
Veseložalostna zgodba v sedmih dramskih scenah. Osebe;
Poduradnik Možina,
Gospod načelnik likvidature,
i	Tipkarica Rija,
Poduradnik Štefe,
Blagorodje, gospod podjetnik.
Gospod prokurist),
Mesar in velemožni politik.
Gospod predsednik senata,
'	Zagovornik gospoda	načelnika,
Nevidni govornik,
!	Natakarji, plesalke,	pogrebci, občinstvo.
Čas in kraj dogajanja: Godilo se ni nikdar ne nikjer.
I.	SCENA.
Prvega aprila ob deveti uri zjutraj v načelnikovi uradni sobi.
NAČELNIK (vstopi, si sleče civilno jopico ter obleče uniformno bluzo. Na ovratniku bluze so distinkcije šarže bivšega avstrijskega majorja. Ob spominu na sladkosti prošle noči žvižga in poskakuje): O, kakšen bonbonček! O! (Pokaže z roko, kakšne grudi ima »bonbonček«). Kakšne grudi, strela božja! (Telefon kliče; urno vzame slušalko v roke.) Halo, kdo tam? Da, da, tukaj Klopčar, Ali si ti, gospod načelnik? Servus! Kaj? (Osuplo.) Kako praviš? Jaz... da sem napredoval? Ne, res ne vem. Ne, de, ne norčujem se. Živa duša mi ni omenila niti besedice. V današnjem »Uradnem listu«, praviš? V današnjem? Zdravstvuj, najlepša hvala za obvestilo! (Odloži slušalko in si mane roke.) Vse gre kakor po loju! (Pozvoni.)
TIPKARICA (je mlado, bujno dekle; naglo vstopi in se prikloni): Klanjam se, gospod načelnik!
NAČELNIK: Ti krempeljček, ti! Že tako dolgo živiš poleg mene, pa sem te moral šele v baru odkriti!
TIPKARICA (mu žuga): Za božjo voljo, gospod načelnik! Če bi kdo slišal! Potem ...	•
NAČELNIK: Kaj bi bilo potem?
————■»11 i
TIPKARICA: Vaša milostljiva..
NAČELNIK: Moja žena?
TIPKARICA: Da, če bi zvedela!
NAČELNIK (se zasmeje): Ne bi bilo ne prvič ne pos... (Se udari po ustih.) Bedak! Vse moram izblebetati!
TIPKARICA (se smeje): Ne poslednjič!
NAČELNIK: Prisegam: poslednjič!
TIPKARICA: Še vsak moški mi je rekel: poslednjič.
NAČELNIK: Torej ni bilo včeraj prvič!?
TIPKARICA: Prisegam: prvič. (Oba se smejeta.)
NAČELNIK: Daj, stopi bliže, da te objamem!
TIPKARICA: Ne, ne, bi naju utegnil kdo zalotiti!
NAČELNIK: Samo en poljubček in tvoje napredovanje je sigurno!
TIPKARICA: Najprej napredovanje, potem poljubček! (Se smeje.)
NAČELNIK: Kmalu bi bil pozabil! Prosim te, prinesi mi »Uradni list«! Današnji!
TIPKARICA (odhiti)-. Takoj, gospod načelnik!
NAČELNIK (si češe brke pred ogledalom): Tako bo prav!
TIPKARICA (prinese »Uradni list«): Izvolite, gospod načelnik! Ampak brke proč, drugače ne bo nič s poljubčkom! (Zbeži.)
NAČELNIK (teče do vrat za njo): Le počakaj, žaba žabasta! (Sede in vzame časopis v roke.) Kje je moje ime, kje je? (Mrzlično obrača strani.) Aha, tu je načelnik ekonomata. Lej ga hudiča! Da je sam napredoval, mi ni povedal! Tukaj nekje mora biti tudi moje ime. (Bere.) Jerše... Tomšič... Mikuš ... ing. Fabiani... dr. Masle ... In jaz? Kje sem jaz? Strela, strela! Kje sem jaz? (Prične še enkrat znova; si natakne naočnike.) Kje je vendar moje ime!: (Postaja vedno bolj nervozen; prsti se mu tresejo.) Ah, tukaj ni... tukaj ni nič, tukaj so sami golobradi smrkavci! (Odloži naočnike ter zavrti kolesce na avtomatičnem telefonu.) Halo, tukaj Klopčar! Ser-vusl. gospod načelnik! Na kateri strani pa je moj avanzma? Na kateri? Na prvi? (Začudeno.) Popolnoma na vrhu, na prvi strani? Koj pod naslovom? (Si natakne naočnike, vzame časopis in bere.) »Uradni list«... Prvega aprila... Zakaj se smeješ? (Jezno zažene slušalko na mizo in se udari po čelu.) O, da more biti človek takšno govedo! Prvega aprila, prvega aprila ... zanj pa
ni prvega aprila! Zanj ne! Zanj je resnično napredovanje! (Srdito pozvoni.)
MOŽINA (je droban možic, komaj za spoznanje grbast in malce šepast. Ponižno vstopi in se že pri vratih klanja. Hodi po prstih.): Klanjam se! Gospod načelnik želijo?
NAČELNIK (gleda skozi okno proti mestu. Za Možino se niti ne zmeni. Briše naočnike. Sede in brska po aktih. Možina se vsekdar, kadar se mu zazdi, da ga namerava načelnik pogledati, globoko prikloni. Po daljšem premoru načelnik besno pogleda čez naočnike Možino.): No, kaj čakate, vol!
MOŽINA (ves vztrepeta.): Gospod načelnik želijo?
NAČELNIK: Vol, trikrat vol! To bi mi morali čitati v očeh!
MOŽINA: Naj oprostijo, gospod načelnik! Ves čas so gledali v akte!
NAČELNIK: Ne gobezdajte! Referirajte mi o zamudnikih !
MOŽINA: Danes sem prišel že ob sedmih v urad ter...
NAČELNIK: To je vaša dolžnost! Že včeraj sem vam povedal, da vam ni treba tega vsak dan posebej poudarjati.
MOŽINA: Naj oprostijo! (Vzame listič iz žepa ter čita.) Snažilka je prišla osem minut prepozno.
NAČELNIK: Ti prekleta babnica, mezda ji je vedno premajhna! Referirajte mi dalje o zamudnikih! Zdi se mi, da nekaj skrivate. Kar na dan z imeni!
MOŽINA: Gospod računski svetnik Repanšek in gospod računski pristav dr. Robič sta prišla vsak po tri minute prepozno.
NAČELNIK: Sijajno! Do treh zjutraj sedeti v baru, .potem pa... Uradniki morajo iti spat! Spat! Razumete, Možina?
MOŽINA: Razumem, gospod načelnik. Uradniki morajo iti spat! Računski pripravnik Sedej je prišel osem minut prepozno.
NAČELNIK: To je tisti golobradec, ki bezlja za Rijo Tomičevo, ali ne?
MOŽINA (zaprepadeno): Za gospodično Rijo? Ne vem. Pripetila se mu je nezgoda. Pokvarilo se mu je sredi pota kolo, pa je moral potem iti Peš-
NAČELNIK: Ne brusite si jezika zavoljo drugih! Namestil sem vas, da pazite, kdo prihaja prepozno v urad, vse drugo je moja skrb. Kdo je prišel še prepozno?
MOŽINA: Mislim, da nihče več.
GRADBENO PODJETJE ING. JOS. DEDEK
pooblaščeni gradbeni inženjer in mestni stavbenik
Ljubljana, Žibertova 7-1. nadstr.
se priporoča za vsa v stavbeno stroko spadajoča dela. Izvršitev tudi najmanjših adaptacij najsolidneje in najceneje.
Primerna nagrada!
V	ljubljanski direkciji se je v eni izmed dispozicijskih postaj, čim so se uvedli brezplačni dopusti, uvedla v skladišču nova praksa, samo da delo ne zaostaja.
Ni zadosti, da bi peljal po eno do dve reči, marveč se pripete celo slučaji, ko se naloži delavcu na rudel 400 do celo 600 kilogramov, ki naj jih ta revež tira, zato da bo šel potem lažje na brezplačni dopust.
Opozarjamo na ta postopek ne samo direkcijo, marveč tudi g. šefzdrav-nika. da bi izdal direkciji primerna navodila, kakšno delo je zdravju škodljivo, da ne bodo trpeli že itak izgarani ljudje, ki če dobe kilo, dobe mesto nezgode odgovor, da so pač bili disponi-rani za kilo.
Svetovali bi onim, ki nalože delavcu po kg 400 in več na rudel, da sami vozijo tako težo en dopoldan.
Prihodnjič bomo prišli, ne oziraje se na levo ali desno, z imeni na dan, ker srednjeveški časi so že minili.
Opazovalec.
Brezno-Ribnica.
Podružnica Brezno-Ribnica je prijavila sreskemu načelstvu železničarski sestanek, na katerem bi obravnavala položaj železničarjev in zadnje redukcije.
Sestanek je bil od g. sreskega načelnika prepovedan z odlokom štev. 6706-1 od 11. maja 1932, ki se glasi :
»Vašo prijavo ne morem vzeti na znanje, ker je vprašanje o položaju delavstva itak že načeto pri savezu v Ljubljani in bi obravnavanje te zadeve povzročilo samo razburjanje med članstvom.«
Zalog.
V	našem strokovnem listu smo čitali, da nam je vlogo za namestitev zdravnika za okoliš Dev. M. v Polju vkljub odobritvi obl. uprav, odbora bol. fonda, centr. uprav, odbor v Beogradu odbil s pripombo, da imamo dobre prometne zveze 'z Ljubljano. Kakšne so te zveze, nam je članom bol. fonda že znano. Če zahtevaš zdravnika za nujno pomoč danes, pride jutri ali pojutrišnem ali v mnogih slučajih pa sploh ne pride. Tega gotovo centr. upr. odbor ne ve, ker bi sicer kot najvišji forum bolniškega fonda te zahteve ne odbil.
Če bi imel na tem bol. fond kake izdatke, bi tudi mi lažje trpeli to anuli-ranje naše zahteve. Kako izgleda to, ko imamo tu dva zdravnika v našem kraju, mimo katerih se moramo voziti v Ljubljano?!
Vprašamo samo, ali gremo' z duhom časa naprej, ali naj si v bol. fond napravimo kitajski zid? Oblasni upr, odbor pozna lokalne razmere svojega delokroga, zato je uvidel potrebo in odobril to zahtevo. Kakšen smisel ima potem anuliranje s strani cent. upr. odb., ko ni tu nobenih finančnih izdatkov. To ni v znamenju štednje. Ali je tu kakšen finančni efekt?
Vzemimo primer, katerih se je mnogo dogodilo, da je ta ali oni član v nujnem slučaju zahteval zdravnika. Odgovor je bil, da je prezaposlen in da ne more p-riti in če hoče drugega zdravnika, naj dobi od bol. fonda potrdilo, da bo plačal obisk bol. fond odnosno član sam.
Naši borni prejemki ne zadoščajo niti za prehrano in obleko, kje1 so pa postavke za zdravnika — tega železničarji delavci in nastavljene! nižjih kategorij ne zmoremo.
Ker plačujemo svoj prispevek v bolniški fond redno, zahtevamo, dia se nas tudi v potrebi, kar nam lahko ta ustanova brez kakih novih stroškov nudi, upošteva.
Borili se bomo še naprej za to našo zahtevo, preko katere ne more iti nobeden človek, ki ima količkaj naprednega duha v sebi. Žalostno je le to, da se mora za take inicijative delavstvo še boriti proti inteligenci, ki bi morala imeti več vpogleda v razvoj in imeti pred seboj inicijativno delo za povzdigo članstva.
ZALOG.
Sodrug, ako si želiš razvedrila v naravi, udeleži se izleta, ki ga priredi tukajšnja podružnica.
Letos se vrši izlet v nedeljo dne
5.	junija v Čateške toplice — postaja Brežice. Odhod iz Zaloga z vlakom ob pol 6. uri (SVo) zjutraj.
Ker se želimo seznaniti z našimi so-drugi tudi iz drugih postaj, vabimo vse člane obstoječih podružnic, da se nam po možnosti priključijo.
Profesionisti progovnih sekcij.
Iz naših vrst se pač redkokdaj sliši pritožba! Ni pač čudno, saj toliko naših kolegov še tava v zvezarskih
vrstah, da se nas ostale vedno smatra za rovarje in nezadovoljneže, če se oglasimo za naše pravice. Naši kolegi so nam pred dvema mesecema prinesli iz zvezarskih vrst veselo vest, da bomo dobili končno izplačane diference, za kar ni nobene ovire več in denar, da je na razpolago, kakor jih je obvestil centralni zvezarski odbor iz Beograda. Vsi smo bili veseli, da končno po osmih letih dobimo krvavo zaslužene groše! A prišla je okrožnica — da se nam reducirajo naše plače za 10%.
Še se nismo dobro iztreznili od tega presenečenja, ko je prišel nov odlok o brezplačnih dopustih.
Nismo se upali dosti kritizirati, da ne bi Peter povedal Pavlu, ta pa ban-majstru, da smo nezadovoljni, ker bi potem pač lahko dobili en dan več brezplačnega dopusta — že smo bili presenečeni z novo dobroto!
Baje ni zadosti dela za profesioniste, zato delaj takrat na progi in plača se
Postavitev komisarja pri Ljubljanski kreditni banki. Kakor svoječasno Prva hrvaška štedionica, je morala sedaj tudi Ljubljanska kreditna banka zaprositi na podlagi zakona o razdolžitvi kmeta za uvedbo moratorija za stare vloge. Vlada je s posebno zakonsko uredbo tej prošnji ugodila in postavila kot svojega komisarja gosp. senatorja dr. Novaka.
Poslanec g. župnik Barle je pred par dnevi, potem ko je obdržal v svojem okrožju nekaj sestankov, odložil svoj poslanski mandat brez navedbe razloga!
Odstavitev beograjskega občinskega odbora. Dosedanji občinski odbor Beograda je bil s kraljevim ukazom odstavljen ter imenovan za novega župana Milan Petrovič.
ti zniža za nadaljnih 10% za dotični čas!
Vprašamo sekcijo, kje predvideva to delavski pravilnik ?!
Apeliramo na direkcijo, da -plača profesioniste kot profesioniste, saj moramo tudi mi ves čas plačevati prispevek za pokojninski fond kot profesionisti.	P. F.
AKCIJA BEOGRAJSKIH STANOVANJSKIH NAJEMNIKOV.
Kakor v vseh dregih večjih mestih je bila tudi v Beogradu pokrenjena akcija za znižanje najemnin za stanovanja in lokale, pozivi oblasti in stanovskih organizacij pa so po večini ostali brezuspešni. Le redki posestniki so znižali najemnine v svojih hišah za 10 do 12 odstotkov. Za 1. maj je bilo 8000 sodnih odpovedi. Trgovci sredi mesta se pritožujejo, da zaradi visokih najemnin ne morejo več konkurirati ter se bodo morali preseliti na periferijo ali pa trgovine zapreti. Razne stanovske organizacije so sedaj pokrenile skupno akcijo ter sklicujejo za 8. maj v Beogradu velik protestni shod, na katerega bodo povabljeni tudi zastopniki najemnikov iz notranjosti države.
Odstavljena sta bila tudi oba dosedanja zastopnika delavstva, sodruga Ilič in Bogdan Krekič.
Uradno poročilo »Avale« o oficirski aferi v Mariboru. AA. V informacijo javnosti je ministrstvo za vojsko in mornarico v zvezi z neresničnimi vestmi v inozemskem tisku izdalo to-le obvestilo:
Pred kakimi dvajsetimi dnevi so v mariborski garniziji odkrili, da so poročnik Milojkovič, podporočnik Ata-naskovič in podporočnik Miladinovič v službi komunistične propagande iz inozemstva.	r
Podporočniku Miladinoviču se je posrečilo pobegniti v inozemstvo, še preden je bil aretiran, poročnik Milojkovič pa se je ubil.
S podporočnikom Atanaskovičem je
Domače vesti.
NAČELNIK: Mislite? (Predirljivo.) Vedeti morate, nič misliti! Nekaj mi prikrivate! Zvedel bom in potem gorje vam! Kdo še?
MOŽINA^ (preplašeno): Moj prijatelj je ... Podurad-nik Štefe... prišel je komaj za eno pičlo minuto prepozno.
NAČELNIK: Pičlo minuto? Minuta je minuta in sploh ne more biti pičla! Jaz vam bom že pomagal! Tomičeva naj napravi akt: Sedej in Štefe plačata vsak po dvajsetak kazni!
MOŽINA (žalostno): Če bi smel prositi, da bi za danes oprostili Štefetu ...
NAČELNIK (zelo ostro): Tiho! Red mora biti, ali ste razumeli?
MOŽINA (preplašeno): Razumel, gospod načelnik! Red mora biti!
NAČELNIK (zelo ljubeznivo): Tako, zdaj sva uradni posel obavila. Sedite, Možina! Vidim), da ste razsoden možakar!
MOŽINA (začudeno): Kako so rekli? Da sem razsoden, da naj sedem?
NAČELNIK: No da, zakaj pa ne?
MOŽINA: Da sem razsoden, da naj sedem? (Kar samo se mu smeje.)
NAČELNIK Uč dvigne ter ga potreplja po ramenu): Možina, več let sem vas skušal in opazoval. In danes moram priznati), da ste moja najtrdnejša opora, moj najboljši zanesljiv — uradnik.
Možina (se skoraj zvrne vznak): U... n.	u...
ura • •. urad ... (Lovi sapo.) ... uradnik .... jaz uradnik (se zasmeje do solz)-
NAČELNIK (se smehlja): No, da, Možina. Saj sem bil nekdaj tudi jaz samo poduradnik. Vsak marljiv, zanesljiv in zvest, zapomnite si: zvest poduradnik skoraj mora postati uradnik.
MOŽINA (ves blažen): Ura... ura ... uradnik... jaz uradnik! (Se blaženo smeje.)
NAČELNIK: Ali niste čitali v »Uradnem listu«? Načelnik ekonomata, ki je nekdaj bil poduradnik, kakor ste danes vi, se je vrinil v status prvi, ki ga je ljubi gospod bog ustvaril skoraj izključno za uradnike z diplomo o tako zvani fakultetski izobrazbi.
MOŽINA (ki je medtem nerodno sedel): čital sem, gospod načelnik!
NAČELNIK: če je uslužbenec zanesljiv in zvest, če vestno in brezhibno izpolni vsako zaupano mu nalogo, mora napredovati.
MOŽINA: Mora napredovati...
NAČELNIK: Kmalu bi bil pozabil Možina. Preskrbel sem vam majhno nagrado za čezurno delo. (Vzame iz predala pet bankovcev ter mu jih izroči.)
MOŽINA (s solzami v očeh): Najiskrenejša hvala, gospod načelnik. Saj sem vedel, da mora naposled priti čas, ko bodo spoznali, kdo se mora nagraditi, da mora naposled priti čas, ko bodo obilno poplačali vestnost, vdanost in zvestobo, čeprav se vsi iz vestnih — u... u ... ura... uslužbencev norčujejo. Tisočkrat hvala, gospod načelnik!
NAČELNIK: No, no, ljubi moj Možina...
MOŽINA (ves blažen sam zase): Ljubi moj Možina!
NAČELNIK: ... Saj ne tajim, da skrbim za vas, a naposled je to le moja dolžnost. Saj ste res skrajno zvest — uradnik!
MOŽINA (blaženo): Uradnik...
NAČELNIK (se smehlja): Uradnik, uradnik! Samo če boste posel, ki vam1 ga bom danes zaupal, izvršili tako vestno in brezhibno, kakor ste opravili vsa doslej zaupana vam dela. V tem primeru boste nedvomno napredovali. Ne smete pa pozabiti, da je vse to strogo zaupno. Strogo zaupno! Saj vam mora biti dobro znano, da se strogo zaupni posli zaupajo samo najzvestejšim uradnikom, da so, zatorej, takšni posli najčastnejši posli.
MOŽINA: Razumem, gospod načelnik!
NAČELNIK: Poslušajte me tedaj! Šli boste k tvrdki »Završnik in Borštnik« ter jim sporočili, da jim bomo izplačali račun za... čakajte../Brste po aktih)... čakajte ... torej: za 1,367.000 ...
MOŽINA (si hoče zapisati številko): 1,367.000...
NAČELNIK: Ni treba nič pisati. Predali jim boste tole pismo. Čakajte! (Piše in glasno govori.) »Završnik in Borštnik, tu. — Račun za 1,367.000 št. Z. B.12927-25 smo danes likvidirali. To vsoto izvolite dvigniti pri osrednji blagajni likvidature. — Klopčar.« (Ko napiše, vloži dopis v modro kuverto.) Vzemite tole pismo! (Mu da pismo.) Ko bo prokurist dopis prečital, ga zaprosite, naj na obvestilu potrdi, da je bil o izplačilu obveščen. Dopis in potrdilo naj vami vrne!
MOŽINA: Kakor po navadi. Stranka prejme obvestilo, ga podpiše in vrne.
NAČELNIK: Da, do tu gre kakor po navadi, od tu dalje pa malo drugače. Ko vam bo vrnil obve-sV\\o... (Umolkne, napiše dvoje, troje besedi na bel listič in kuvertira dopis.) ... tedaj mu izro-
čite tole... sivo pismo, ki bo vloženo v tejle aktovki! (Pismo vloži v aktovko in mu da aktovko.)'
MOŽINA (Oči se mu zasvetijo): Iz te aktovke, da...
NAČELNIK: Zapomnite si: Najprej vam mora vrniti obvestilo), šele potem mu smete dati drugo pismo. Hkrati mu recite, da ne veste, kako bo z izplačilom, da ima likvidatura malo likvidnega denarja, da bo težko šlo ... Ste razumeli?
MOŽINA:Vse sem razumel, gospod načelnik.
NAČELNIK: To še ni vse. Potem mu recite, da prosite nujnega odgovora. Preden bo prokurist mogel napisati odgovori, bo minilo nekaj časa. Ta čas lahko koristno uporabite za oddajo priporočene pošte. Gospodična naj vam takoj pripravi pošto. Ko boste oddali pošto, se vrnite k Borštniku ter prevzemite odgovor! Zdaj sem vam naročil vse! Da ne smete o tem strogo zaupnem službenem poslu ziniti nikomur niti besedice, tega mi menda ni treba posebej poudarjati. Narodni pregovor pravi: »Molčati je zlato!« Za uradnike pa še celo: »Molčati je zlata zvezda na zlatem ovratniku!«
MOŽINA (sam zase): ... na zlatem ovratniku... (Glasneje.) Vse sem razumel, gospod načelnik, vse bom izvršil natančno po naročilu.
NAČELNIK: Zdaj pojdite, Možina, a nikomur ne pravite, da ste prejeli nagrado za čezurno delo! (Mu nudi roko. Možina nekaj časa osuplo gleda; skoraj ne more verjeti, da načelnik njemu nudi roko, potem mu pa vendarle plašno ponudi svojo roko. Obraz se mu kar sam od sebe smeje.)
MOŽINA: Razumem, gospod načelnik! (Udari s petami skupaj, se globoko prikloni in odide.)
NAČELNIK (si v umivalniku umiva roke): Da mora imeti človek opravka s takšnimi kreteni! Moram, drugače... drugače ne bo nič! Gospod tovariš Krulc so čez mero tankovestni. Vedno razpiše drugo, včasih celo tretjo licitacijo. Za to mu gre, da zve, za kakšno ceno nudijo posamezni dobavitelji blago. Tedaj se začenja barantanje. Gospod tovariš gredo k »svojemu« dobavitelju ter se zmenijo za provizijo. Takole približno: Daj mi en procent provizije, pa ti povem najnižjo oferirano ceno. Jaz pa! Kakšen bedak sem! On napreduje, jaz se ubijam... Za red in disciplino skrbim! Vso to uradniško drhal držim čvrsto na uzdi! Tepec, stokrat tepec!
(Zastor.)
Strokovni vestnik.
bilo aretiranih še sedem mlajših oficirjev v činu poročnika in podlporočnika in pa major Vojislav Djokič, in sicer zato, ker obstoja sum, da so za to stvar vedeli, niso pa tega prijavili svojim nadrejenim starejšinam in se je zato zdelo, da nekako solidarizirajo z delom navedenih oficirjev.
Preiskava, ki jo vodijo preiskovalne oblasti, bo dognala, kakšna je krivda obtoženih.
Imenovanje ravnateljstva v Središnjem uradu za zavarovanje delavcev.
Minister socialne politike je imenoval po ukinitvi komisarijata ravnateljstvo in nadzorstvo za Središnji urad.
Proti temu imenoivanju so svobodne delavske organizacije protestirale in izjavile, da smatrajo to imenovanje le za začasno in da naj se čimpreje razpišejo volitve, za kar danes ne obstojajo nikake oivire.
ALBERT THOMAS.
V soboto, dne 7. maja, zvečer je preminul v Parizu najpomembnejši deiavee za izvedbo mednarodnega delavskega varstva in socialne zakonodaje, direktor mednarodnega urada dela, Albert Thomas. Prišel je iz Ženeve, da v nedeljo glasuje pri ožjih volitvah v francosko zbornico. Že v restavrantu na železniški postaji mu je postalo slabo. Odpeljali so ga v bolnico; toda nekaj minut pozneje je umrl za srčno kapjo.
Z Albertom Thomasom je preminul mož, ki si je postavil v mednarodnem uradu dela neminljiv spomenik. Albert Thomas je z drugimi sodrugi zahteval v verzaljski mirovni pogodbi XIII. del, ki govori o delavskem zakonodajstvu. Enako je njegova velika zasluga, da so v smislu statuta mednarodnega urada dela svobodne delavske strokovne organizacije mednarodno priznane ter uživajo enakopravnost, v kolikor ne kršijo deželnih zakonodaj.
Albert Thomas je pa tudi organiziral mednarodni urad dela. V mednarodnem uradu sedi sicer polovica delegatov držav, ena četrtina delegatov delavcev in ena četrtina delegatov delojemalcev. Kljub temu so mednarodne konference dela, katerih duša je bil Albert Thomas, vedno razpravljale važna vprašanja, važne probleme in z velikim uspehom, ker je Albert Thomas poznal razmere in znal pritegniti k sodelovanju tudi najreakcionarnejše države. Ogromno je število konvencij o socialnem zavarovanju. o delavski zaščiti, o delovnem času, o rudarskem in prometnem delavstvu, o zaščiti mater in dece, o odpravi suženjstva v kolonijah itd. Z intenzivno politiko v tem smislu je Albert Thomas kot direktor mednarodnega urada dela praktično sodeloval pri sporazumevanju narodov in po intencijah demokracije tudi za svetovni mir.
Za mednarodni urad dela in za delavsko gibanje pomeni smrt Alberta Thomasa neizmerno izgubo. Thomas je bil socialist. Bavil se je predvsem z delavskim strokovnim gibanjem. Thomas je pa bil tudi diplomat, ki ni mnogo gledal na zunanje forme, pač pa je vedno hotel žeti le uspehe za delavstvo in nameščenstvo.
Silno važen problem za rešitev gospodarske krize je obravnavala zadnja konferenca mednarodnega urada dela: obnovitev gospodarstva in odprava nezaposlenosti. Smrt pa je pretrgala nit življenja Thomasu, da ni zamogel svojih načrtov izvršiti.
Vabilo
na redni občni zbor
Splošne delavske gospodarske zadruge »ŽELEZNIČARSKI DOM« z. z o. z. v Ljubljani,
ki se vrši
dne 19. junija ob 8. uri zjutraj v Ljubljani na Novem trgu št. 2.
DNEVNI RED:
L Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev letne bilance za 1.1931.
3.	Slučajnosti.
Načelstvo.
DELAVCI, KI STE BOLNI — POZOR!
Še vedno se dogaja, da nekatere službene edinice delavcem od hranarine odtegujejo velike prispevke za penzij-ski fond ne samo za tekoči mesec, marveč tudi za nazaj. Opozarjamo še enkrat vse delavstvo, da se od hranarine ne sme odtegniti najmanjših zneskov, marveč da morate dobiti celo hranarino izplačano!!
Ker pa bi železniška uprava prihodnji mesec, ko bi bili zdravi, Vam odtegnila poleg rednega prispevka za naprej, še določeni obrok za nazaj in redni prispevek za pretekli mesec, ki ga niste plačali, svetujemo dotičnim, ki so cel mesec bolni in dobe le hranarino, da sami plačajo od hranarine prispevek za tekoči mesec: to je delavci Din 40.—, profesionisti pa Din 70.—.
Ker hočejo nekateri načelniki drugi mesec po ozdravljenju odtegniti kar po dva naknadna prispevka poleg tekočega, sporočamo, da je to nepravilno in da se sme naenkrat odtegniti le po en naknadni prispevek.
Kjer bi načelnik od hranarine proti Vaši volji hotel odtegniti prispevek za penzijski fond, se sklicujte na odlok Centralne uprave hum. fondov številka 2380-1931.
OD HRANARINE SE NE SME ODTEGOVATI ZNESKOV ZA NABAVLJAL-NO ZADRUGO!
Tudi dolga za živila za Nabavljalno zadrugo'se delavcem ne sme odtegniti od hranarine. Ker delavec v bolezni rabi več denarja za priboljške in zdravljenje, dobi pa 30% do 35% manj prejemkov, je jasno, da ne dobi nič na roko za stanovanje, obleko, šolanje otrok, ako se mu odtegne dolg za Nab. zadrugo. V takem slučaju naj delavci enako izjavijo izplačilnemu organu, da se jim naj izplača cela hranarina, na upravni odbor Nabavljalne zadruge pa naj narede vlogo; da se jim dolg za čas bolezni odtegne v daljših mesečnih obrokih.
OBUSTAVITEV IZDAJANJA UPUT-NIC ZA PROST PREVOZ PREMOGA IN DRV.
Gospod minister saobraćaja je z odlokom G. D. br. 39024-32 od 30. aprila 1932 odredil, da se začasno in do na-daljne odredbe ustavi izdajanje voznih ugodnosti iz § 15 pravilnika o voznih ugodnostih — to je nakaznic za prost prevoz premoga in drv vsem uslužbencem drž. prometnih naprav.
DR. RUPNIK POSTAVLJEN ZA ŽEL.
ZDRAVNKA V RAJONU ŠIŠKA.
Centralna uprava je potrdila sklep ljubljanskega upravnega odbora, s katerim je bil postavljen za zdravnika v Šiški g. dr. Rupnik. Začel je ordinirati na domu v Šiški s L aprilom 1932. S tem bo zelo ustreženo železničarjem, ki v tem rajonu stanujejo.
DELAVCEM — BIVŠIM JUŽNO-ŽELEZNIČ AR JEM!
Da se zadeva odtegovanja naknadnih prispevkov za penzijski fond za čas bivše južne železnice definitivno razčisti, je s. Jernejčič podvzel korake upravnim in sodnijskim potom z zahtevo, da se ima delavcem — bivšim juž-no-železničarjetn čas do podržavljenja južne železnice všteti za penzijo brez doplačil. Zdravnik pa lahko pošlje bolnika na pregled k specialistu odnosno k šefzdravniku le, ako je v dvomu radi značaja bolezni, načina zdravljenja ali ako obstoja sum, da je simulant.
Da se poseben vpliv delodajalca v bolniškem fondu, v kolikor se tiče načina zdravljenja, izloči, (ker ima žel. uprava v fondu le iste pravice kot železničarji) pozivamo vse, ki so bolni in se jih sili v službo na podlagi gotovih naredb, ali pošilja na nadpreglede, dasi je bolezen jasna, da to takoj s točnimi podatki javijo na centralo.
Enako apeliramo tudi na gg. železniške zdravnike, da bi redno sporočili-ako bi se tozadevno izvajal kak pritisk nanje.
Gre se za zaščito bolnih, gre se za avtonomijo bolniškega fonda!
ŽELEZNIČARJI, KI STE IZSTOPILI
IZ NABAVLJALNE ZADRUGE.
Na vprašanje, ki smo jih dobili, ali Vam sme Nabavljalna zadruga, ako izstopite iz nje, povodom plače odtegniti ves dolg za živila in blago sporočamo, da Vam ona brez Vašega pismenega privoljenja ne sme odtegniti niti pare. Vi javite ob izstopu Nabavljalni zadrugi, v kakih obrokih naj se Vam dolg odtegne in obvestite o tem onega organa, ki Vam izplačuje plačo ter Vam bo v odtegnitev vstavil le obrok. Najbolje pa je, da si ne pustite nič odtegniti in plačate obroke v gotovini v Nabavljalni zadrugi odnosno jih pošljete po čekih.
IZPLAČILO DELAVSKE DIFERENCE!
Po vesteh iz Beograda je Glavna kontrola že aprila 1932 odobrila platne spiske za izplačilo diferenc iz I. 1923 za prevedbo na urne plače in sicer za čas od 25. oktobra 1923 dalje.
Ker je svoječasno odobreni naknadni kredit za izplačilo diference zapadel, mora sedaj Generalna direkcija angažirati nov kredit, vsled česar se izplačilo diference zavlačuje.
G. MINISTER SAOBRAĆAJA ODKLONIL IZPLAČILO DRAGINJSKIH DOKLAD NOVOUPOKOJENIM DELAVCEM.
Te dni smo prejeli odlok g. ministra saobraćaja, s katerim on odklanja pri-poznanje draginjskih in rodbinskih doklad po L januarju 1931 upokojenim delavcem. Proti temu odloku smo vložili pritožbo na državni svet, ki bo izrekel odločilno besedo!
Utemeljitev Ministra saobraćaja priobčimo v prihodnjem »Železničarju«.
BOLNI ŽELEZNIČARJE POZOR!
Čujemo, da posamezni železniški zdravniki pošiljajo v službo bolne železničarje s pripombo, da glasom neke »naredbe« bol. fonda ne sme biti za to in to bolezen dalje bolan kot toliko in toliko dni.
Izjavljamo, da upravni odbor bolniškega fonda o takem ukrepu ni nikdar sklepal, ter da ima vsak zdravnik pravico, da obdrži brez vsakih nadpregle-dov bolnikov v bolniškem staležu do definitivne ozdravitve in da ga ni treba avtomatično pošiljati k šef-zdravniku. Ako hoče direkcija, da se koga pregleda po šef-zdravniku, ga mora ona sama pozvati na pregled.
Sodrug!
Ali si že poravnal članarino za tekoči mesec?
KULTURA.
Poverjeniki Cankarjeve družbe! Nabirajte člane za Cankarjevo družbo. Naj se vkljub krizi pokaže volja delavstva za prospeh svoje književne družbe. Če članu ni mogoče takoj plačati 20 Din, naj plačuje na obroke, vsak teden 5 Din ali celo 2.50 Din. V štirih ozir. v osmih tednih je članarina 20 Din nevede plačana. 4 knjige, ki izidejo v jeseni, bodo zanimive in lepe!
Na delo, poverjeniki in sodrugi, za našo književno družbo, za Cankarjevo družbo!
OBČNI ZBOR
»Splošne gospodarske poslovalnice«
r. z. z o. z. se vrši z običajnim, po zadružnih pravilih predvidenim dnevnim redom, v nedeljo dne 12. junija 1932 ob 10. uri dopoldne v zadružnih prostorih v Delavski zbornici.
Pozivamo vse izvoljene delegate kakor tudi službe proste člane, da se občnega zbora sigurno in točno udeleže.
Načelstvo Spl. gosp. poslovalnice
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Delavsko mladinsko prosvetno akademijo priredi »Svoboda« v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice v soboto,
4.	junija 1932 ob 17. uri. Na sporedu je godba, deklamacijski nastopi otrok, petje, kratek igrokaz, šaljivi nastopi otrok, otroški »jazz« itd. Bo lep, zabaven popoldan. Stariši, pripeljite svoje otroke, da se razvedre in nasmejejo. Vstopnice so: sedeži po 3 Din, stojišča po 2 Din. Družinski sedeži v predprodaji po 2 Din. Dobe se v Strokovni komisiji, Delavska zbornica, I. vhod, I. nadstropje.
Delavski oder »Svobode« ponovj v
pondeljek, 6. t. m. ob 20. uri v opernem gledališču igro »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Že premijera, ki je bila 23. maja t. 1., je pokazala vso krasoto te krasne in pomembne Cankarjeve povesti. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Cene so od 4 do 20 Din. Vstopnice rezervirajte v pisarni »Ujedini, saveza žel. Jug.«.
Zahtevajte povsod le kekse in biskvite
najboljše kakovosti iz tovarne
B. PflüER
LJUBLJANA ZG. ŠIŠKA
Sv. Petra c. 48 Celovška c. 108
Pozor, železničarji!
Kakor v vsaki boljši manufakturni trgovini tako
dobite pri nas največjo izbiro blaga
kot: Covercoate,
Kamgarne,
ŠevjOte, modne in športne,
Strick kamgarne,
Trico kamgarne itd.
Vso damsko manufakturo v vseh vrstah, barvah in kvalitetah.
Poleg civilnega blaga imamo stalno v zalogi še vse dosedanje najboljše in izbrane kvalitete železničarskega sukna.
Ogled zaloge je brezobvezen nakupa!
Prodaja tudi na obroke.
Kreditne nakaznice izdajajo vse podružnice U. S. Ž. J.
Mi
r. z. z o. z.
Ljubljana, ikloleva cesta \]
Kljub splošnemu dviganju cen: Pri takojšnjem plačilu. 10% popust!
Tiska:
»Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) - Odgovorni urednik: Jurij Stanko, Ljubljana -
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij