-snosiSf^ primorski uTr'p | ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper | DROGA Živilska industrija d.d.. Industrijska cesta 21; 6310 Izola AVGUST 2001 leto 7 številka 90 cena 150 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ — —................... -—■ Usihajta 15. v M;]EBIE€U = {C Banka Koper UJEL SE JE V PLESU MEDUZE Kriminalisti so izsledili in aretirali še enega lucijskega podjetnika.^^^2^ KOLIKO GOSPODARSKIH MMRTVECEV” NA SLOVENSKI OBALI? Miss Primorske je iz Lucije Urška Sabec najlepša V petek, 3. avgusta je bil v portoroškem Avditoriju izbor za na jlepšo Primorko. Za lento miss Primorske se je potegovalo štirinajst deklet med sedemnajstim in štiriindvajsetim letom. Žirija je največ točk dodelila 19-letni gimnazijki Urški Šabec iz Lucije. VRTCI: STARSI SE VEDNO NEZADOVOLJNI S CENAMI CVET IZOLSKEGA GOSPODARSTVA Županja Breda Pečan se je pred nedavnim v Simonovem zalivu sestala z gospodarstveniki izolske občine. Ocenili so, da se Izola v zadnjih letih pospešeno razvija, zlasti tudi na področju turizma. S prihodom Droge Portorož in načrtovano izgradnjo Aqualanda pa ho Izola še bolj privlačna, tudi za nove investitorje. LOKALNI MEDIJI O SVOJEM POLOŽAJU 5. SREČANJE LOKALNIH ČASOPISOV SLOVENIJE BO V SLOVENSKI BISTRICI V PETEK, 7. SEPTEMBRA 2001. ORGANIZATOR JE ČASOPIS BISTRIŠKA PANORAMA 4* Intereuropa presegla cilje V prvem polletju 2001 je Koncern Intereuropa ust\aril 17,8 milijarde tolarjev bruto donosa i/ poslovanja, k čemur so z dobrim poslovanjem prispevale vse povezane družbe v Sloveniji in na Hrvaškem. Dobiček iz poslovanja je bil sišji za 26 % od načrtovanega in za 52 odstotkov od lanskoletnega ter znaša 1.384 milijarde SIT. V ospredju ostaja krepitev Koncerna Intereuropa, ki si želi priboriti položaj srednje velikega ponudnika logističnih storites' v Evropi. Gostfšče^JL Park Trattoria - Gastliaus - Inn Senčita pot 2, 6320 Portorož Tel,: 00386 05 674 09 50, 674 09 51 * Odlične izbrane jedi; ribe, dobra kapljica * Nudimo tudi abonentska kosila GRILL Dobrodošli v našem novem goslišču, v neposredni bližini Avditorija! ŽIVLJENJSKI KROG zavarovalnica triglav P -03 Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500 ^ K v l« \ % \ S V^' 677^^1, IZŠLA JE 4. ŠTEVILKA KNJIGE ISTRAN 2001 Odgovorni urednik Darij Gregorič O bogati vsebini knjige boste lahko prebrali v nasledniji številki časopisa. !T^£I NTER UDOVIČ PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV IN KATALIZATORJEV ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA AVTOKLEPARSTVO - LIČARSTVO ODKUP IN PRODAJA POŠKODOVANIH VOZIL, PRODAJA IN MONTAŽA VETROBRANSKIH STEKEL Parecag 173a, 6333 Sečovlje tel, 05/672-02-00, fax: 672-02-01 Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 Prvi digitalni laboratorij na Obali - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir & Sečovlje Polepšali prehod na bodoči schengenski meji Mednarodni mejni prehod Sečovlje lahko sedaj, tako po urejenosti kot po odnosu tamkajšnjih delavcev do potnikov, primerjamo z ostalimi boljšimi v Sloveniji in na Hrvaškem. Že kmalu bistvene spremembe. Obisk predstavnikov Občine Piran in turizma na mejnem prehodu Sečovlje Na mednarodnem mejnem prehodu v Sečovljah je bila v četrtek, 26. julija krajša slovesnost, na kateri sta Silvo Černač, komandir policijske postaje na mejnem prehodu in vodja carinske izpostave Vlado Milunovič, prisotnim, med katerimi so bili piranska županja Vojka Štular, direktor Policijske uprave Koper Emil Čebokli, predsednica Sveta KS Sečovlje Mirela Flego in direktor Turističnega združenja Portorož Ivan Silič, pokazala kako so policisti in cariniki uredili za zelo prometni in izrazito turističen mejni prehod. Zunanjost so olepšali z obilico cvetja, uredili zelenice ob vhodu pa so postavili ribiški čoln iz katerega rastejo cvetlice in simbolizira slovensko pristanišče rož. Za ureditev ali bolje rečeno okrasitev mejnega prehoda so porabili okrog 700 tisoč SIT. Denar so prispevali Občina Piran, Krajevna skupnost Sečovlje, Turistično združenje Portorož, med sponzorji pa sta tudi vrtnariji Cvet iz Sečovelj in Kocjančič s Škofij. Vlado Milunovič in Silvan Černač sta se vsem, ki so prispevali sredstva zahvalila za pomoč, goste pa povabila v sosednjo hišo na promocijsko pokušnjo odličnega pršuta Kras Sežana. Sečoveljski mejni prehod in mejni prehod Dragonja bosta že v bližnji prihodnosti doživela bistvene spremembe, saj bo med republiko Hrvaško in republiko Slovenijo morda že leta 2004 potekala (stroga) schengenska meja. Tako imenovane »dvoživke«, Slovenci onkraj Dragonje in Hrvati na tej strani, ki jih zadeva maloobmejni sporazum, si bodo kot kaže prislužili svoj »koridor«. Za varovanje celotne meje z Republiko Hrvaško se pripravlja blizu 3000 policistov. No, v Istri, v Sečovljah, na Dragonji in še kje, torej na zunanji meji UE - med prepadom omikane Evrope in Balkanom -jih ne bo toliko, kakšnih tisoč pa že. Mejni prehod je il v času našega obiska zelo oblegan in kazalo je kot, da vsi turisti hočejo na Hrvaško. In res samo v Istri bodo zabeležili preeej več nočitev kot lani, v Dalmaciji pa kar 12% več. Odličen promocijski izdelek Kras Sežana. Prva ga je poskusila županja Vojka Štular. Prejeli smo Turistična porota bralcev Dela Na lestvici desetih najboljših turističnih osebnostmi tudi Irena Kandare in Marko Lenček Na lestvico med desetimi ocenjevanimi turističnimi kraji se je doslej Strunjan uvrstil na četrto mesto, Portorož pa na šesto. Med desetimi izbranimi turističnimi objekti so Hoteli Bernardin četrti, med turističnimi prireditvami je Koprska noč na petem mestu, na lestvico desetih najboljših med turističnimi osebnostmi pa sta se uvrstila tudi Irena Kandare (Hoteli Morje) in Marko Lenček (Hoteli Palače). Poletna akcija Turistične porote bralcev dela, ki so jo letos še nekoliko razširili in oblikovali tri nove lestvice - turističnih objektov, prireditev in osebnosti, postaja vse bolj priljubljena in pritegne k sodelovanju in ocenjevanju vedno več bralcev Dela. V četrtem tednu akcije (ki še traja), v začetku avgusta, je na naslov časnika Delo prispelo 9.109 izpolnjenih kupončkov. Do takrat so se v kategoriji turistični kraji uvrstili: Strunjan na 4. mesto s 268 glasovi, Portorož na 6. mesto z 239 glasovi, Pivka Jama na 7. mesto s 199 glasovi ter Bovec na 10. mesto s 115 glasovi. Na prvem mestu visoko vodi turistični kraj Rogla - Terme Zreče. Med desetimi že izbranimi turističnimi objekti poteka nadaljnji izbor. V četrtem tednu akcije Dela so se na četrto mesto uvrstili Hoteli Bernardin, na sedmo mesto Postojnska jama in na deveto, predzadnje na lestvici Soline Sečovlje. Prvi na lestvici je bil na dan 1. avgusta Arboretum Volčji Potok. Na desetih lestvici turističnih prireditev se je do 1. avgusta na drugo mesto (za prvo uvrščenim Borovim gostuevanjem Prekmurje) uvrstila prireditev Čipkarski festival - Idrija, na petem mestu je pristala prireditev Koprska noč, na predzadnjem, devetem mestu Praznik češenj -Goriška Brda. Na lestvici desetih najboljših turističnih osebnosti seje do 1. avgusta na 4. mesto uvrstila Irena Kandare, animatorka v Hotelih Morje. Na sedmo mesto so bralci Dela uvrstili Marka Lenčka, vodjo prodaje v Hotelih Palače Portorož. Na prvem mestu, na lestvici, ki se bo verjetno še spreminjala, je Aleš Kristančič, vinar iz Goriških Brd. Franc Krajnc Radio Tartini Pihan© C 05 6730 081 Cd 05 6730 085 radio-tartini@siol.comy Javno vprašanje tožilki Slovenije Po podatkih komisije za ugotavljanje vojnih zločinov so italijanski okupatorji na tleh nekdanje Jugoslavije zagrešili med drugo svetovno vojno številne zločine proti človeštvu, za katere bi moralo pred sodiščem odgovarjati okoli 820 pripadnikov italijanske soldateske. Nekaj več kot osmina teh zločinov je bila storjena v Sloveniji. Zanje ni pred sodiščem nihče odgovarjal. Lani je piranski odvetnik Dušan Puh po dolgoletnih zbiranji pripravil obsežno dokumentirano gradivo o teh zločinih. Na tej osnovi naj bi državno tožilstvo uvedlo preiskavo in preučilo možnost, da vojni zločinci končno le pridejo na sodišče, saj tovrstna kazniva dejanja nikoli ne zastarajo. V slovenski javnosti je dobila ta poteza široko podporo. Še posebej so jo podprle številne organizacije zveze borcev. Do danes pa ni bilo nobenega javnega sporočila, kaj je z njim generalni javni naredilo Javno tožilstvo Slovenije. Republiška generalna javna tožilka je nedavno v sporočilu javnosti navedla, da je tožilstvo večji del zadev, ki jih je dobilo v obravnavo, že rešilo. Prav nič pa ni povedala, kako je s pobudo, da se naj začne preiskava o odgovornosti italijanskih vojnih zločincev na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno. Na pobudo državljanov in še posebej krajevnih borčevskih organizacij se obračamo na generalno javno tožilko Slovenije z javnim vprašanjem, kaj je z aktualno pobudo in ali se je začel postopek za sodno ugotavljanje odgovornosti za vojne zločine, kijih je med drugo svetovno vojno zagrešila italijanska okupatorska vojska na naših tleh. Občinski odbor Združenja Borcev in udeležencev NOB Občine Piran Predsednik: Kiccardo Giacuzzo Apel za ohranitev Glasbene matice Trst Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Obalna sindikalna organizacija - KS 90, Koper in Sindikat delavcev v vzgoji in izobraževanju Slovenije pri KS 90 Slovenije izrekajo polno podporo zaposlenim v Glasbeni matici Trst v prizadevanju za razrešitev težke finančne situacije ter ohranitev ustanove, ki predstavlja enega od stebrov ohranjanja slovenske identitete na Tržaškem. Pričakujemo, da bo čimprej izvršeno izvajanje 15. člena zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki določa, da bi že 3 mesece po njegovi uveljavitvi morala biti ustanovljena avtonomna sekcija za glasbeno šolstvo s slovenskim jezikom pri Konservatoriju »Giuseppe Tartini«, do česar pa še ni prišlo. Apeliramo na odgovorne dejavnike v Sloveniji, da s svojim vplivom skušajo pomagati k takojšnji rešitvi tega življensko pomembnega problema za to ustanovo ter vse Slovence v Tržaški pokrajini. Predsednik KS 90 Slovenije: Boris Mazalin Predsednik OSO-KS 90 Koper: Marij Čeme Predsednica VIZS-KS 90: Biserka Kavšek ---N 59. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM 25. AVGUST-2. SEPTEMBER 2001 GORNJA RADGONA J Prejeli smo Svetnik Malečkar pisal koprskemu Županu Parkiranje ob bazenu v N/ Zusterni »V imenu prizadetih občanov javno naprošam koprskega župana gospoda Dina Pucerja, da bi takoj poskrbel za varno parkiranje uporabnikov bazena v Žusterni. Po tem, ko smo izgubili javno parkirišče pred hotelom, nas redarji vljudno opozarjajo, da smejo tam ostati le vozila uporabnikov lokalov. bazena vrniti do Kopra in z nasprotnega voznega pasu zaviti ostro v desno ter voziti po kolesarski stezi, da bi dosegli »nikogaršnje« nasutje vzhodno od kopališča. Če zanemarimo, da ta »manever« povzroča zastoje na cesti, bi omenili le, najbrž protizakonito, vožnjo po površini, ki je namenjena avtomobilskemu prometu in s tem ogrožanje uporabnikov. Ker domnevam, da je v okviru načrtov za ta objekt predvideno parkirišče, nas zanima, zakaj ni bilo urejeno sočasno, saj se z neurejene površine izcedne vode spirajo v morje. Verjetno je takojšnja ureditev izvoza na zasilno parkirišče, z ustreznimi označbami, zanemarljiv strošek za drugo najbogatejšo občino med Vidmom in Vladivostokom, kot ste govorili pred volitvami. Vem, daje za to potreben »kup papirja«. Prepričan sem, da bodo vsi »zamižali na eno oko«, kar že ob obstoječem stanju delajo. Prosil bi tudi, da redarji ne bi oglobili lastnikov parkirnih vozil, ki ne ovirajo ostalih. Upam, da ne bo potrebno ponovno izvesti »pritiska naroda«, kot ste povedali v radijskem intervjuju, da smo si zagotovili brezplačno kopanje vsaj tu, po dveh »intervencijah« Zelenih Kopra v občinskem svetu. Sosednja »revnejša« občina zagotovi to »storitev« vsem, brez zbiranja podpisov. Težko razumemo, da se koprska občina lahko odpove državnemu denarju v višini tretjine letnega proračuna, ne more pa se nekaj sto tisočakom nadomestila za stavbno zemljišče in odvoz smeti, da bi bilo tako tudi mestno kopališče zastonj.« FRANC MALEČKAR, Premančan Prejeli smo STANOVALCI NA NA ULICI VENA PILONA, KRALJEVI in CESTI NA MARKOVEC Koper Zahtevajo postavitev protihrupne zaščite Zupanu in clanicam/om Občinskega sveta Koper Spodaj podpisani odrasli občani vas prosimo, da poskrbite za čimprejšnjo ureditev protihrupne zaščite na križiščih med ulicami V. Pilona s Kraljevo in C. na Markovec, se posebej glede na postavitev semaforjev, ki upočasnjujejo promet na strmih cestah in s tem večajo strupene izpuste in hrup. Podpisi Peticijo so pripravili Zeleni Kopra - Franci Malečkar Komu občinsko priznanje? Najbolj vestnemu občinskemu redarju, ki uspe za vetrobranska stekla v Portorožu in Piranu zatakniti največ prijaznih opozorilnih lističev Jezni voznik - podjetnik (na fotografiji), ki ga vsak dan čaka listek na vetrobranskem steklu svojega parkiranega avtomobila v Portorožu, sicer s »prisrčnim« obvestilom Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo Občine Piran, v katerem voznike obveščajo, daje treba plačati parkirnino, sicer je predvidena denarna kazen v višini 20.000 SIT..., predlaga, da bi letošnjo najvišjo občinsko priznanje podelili najbolj vestnemu občinskemu redarju, ki uspe dnevno na parkirane avtomobile na portoroški široki cesti zatakniti za vetrobranska stekla največ lističev na katerih piše: »Izrekamo Vam dobrodošlico v Občini Piran, še posebej pa nas veseli, da ste obiskali naše turistično mesto Portorož. Obenem Vas v izogib morebitnim nevšečnostim želimo obvestiti, daje v Portorožu za parkiranje potrebno plačati parkirnino. Parkirnino plačate pri parkirni uri, ki deluje 24 ur na dan. Potrdilo o plačilu zataknite na notranjo stran vetrobranskega stekla. Za neplačevanje parkirnine je predvidena denarna kazen v višini 20.000 SIT. Želimo vam prijetno bivanje v naši občini in v mestu Portorož ter Vas lepo pozdravljamo.« Tako prijaznega obvestila turistom niso sposobni napisati nikjer drugje na svetu, ali celo izdajati komunalne prospekte dobrodošlice v kombinaciji z grožnjami o plačilu kazni, pravijo vozniki. »Ne, parkirnine , ki znaša na uro kar 150 SIT ne nameravam plačati!, je dejal jezni voznik, ki ima pod Metropolom parkirano vozilo, ker mora včasih delati na plaži. Tudi na drugih avtomobilih so bili zataknjeni lističi, kar daje slutiti, da turisti nc vedo ali pa ne spoštujejo portoroškega prometnega režima! Gost iz Italije je imel manj sreče. Njegovo vozilo tik ob plaži so priklenili na lisice. Lahko si mislimo kako je reagiral. Avtomat za plačilo parkirnine v neposredni bližini pa je bil pokvarjen. Ti turisti so res čudni. Ne vedo, da jih v Portorožu lahko zgrabijo tudi lisice. Občina Piran in z njo njeni najnovejši turistični managerji sc bodo morali globoko zamisliti nad svojim početjem v sektorju mirujočega prometa. Lisice za dobrodošlico. Le koga ovira la avtomobil? - IZDELAVA DIGITALNIH FOTOGRAFIJ • direktno iz diapozitiva c % • digitalnih fotoaparatov: compact flash, PC card Pričakujemo • CD - romov vas v novi trgovini v • korektura starih fotografij - izboljšanje kontrasta, ostrine, intenzivnosti barv TPC II i k • fotografiranje svečanosti in porok f ’ . . N Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski utp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TeL/Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična Št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT lagi rt sodi časopis med proizvode, za katere s Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. tdi časopis med proizvode, za katere se obračunov dodano vrednost (DDV) po stopnji S %. 89/98) davek Častitljivi jubilej Ane Sega 19. julija 2001 je svoj 90. rojstni dan praznovala Ana Šega iz Pirana. Ob tem častitljivem jubileju ji je svoje iskrene čestitke in najboljše želje izrekla tudi županja Občine Piran Vojka Štular, ki je gospo Šega s šopkom cvetja obdarila na njenem domu. Le malo Pirančanov ne pozna nekdanje učiteljice Ane Šega, ki se je po dolgoletnem službovanju na Dolenjskem zaradi bolezni preselila na toplo in zdravju prijazno Primorsko. Tu si je svoj ugled kmalu utrdila z izjemno marljivostjo in strokovnim delom na zavodu za slušno prizadete v Portorožu ter s poučevanjem na Debelem rtiču in v Luciji. Svoj novi dom si je uredila v Piranu, kjer je dočakala upokojitev in tu danes med svojimi sorodniki in v družbi dobrih knjig in križank aktivno uživa v radostih, ki jih ponuja tretje življcnsko obdobje. Njeno srce pa je še vedno vezano na rojstno Dolenjsko, Velike Lašče, kjer je preživela svoje otroštvo v najbolj grobih časih tega stoletja. Po končanem učiteljišču je poučevala v 15 različnih šolah po vsej tedanji državi, v rodne Lašče pa seje vrnila leta 1947. Tudi v domačem kraju je Ana Šega odločno poprijela za delo in poleg poučevanja vodila Ljudsko knjižnico, bila pa je tudi poverjenica Slovenske matice in Prešernove družbe, ki je za njeno tridesetletno požrtvovalno pomoč pri posredovanju slovenske knjige širokemu krogu ljudi izrekla posebno priznanje in zahvalo za njeno vestno delo, s katerim je pomembno prispevala k razvijanju in utrjevanju bralnih navad in kulturne ravni številnih bralcev. Nihče od njenih številnih učencev ne bo nikoli pozabil naporov, kijih je Ana Šega vlagala tudi v zunajšolsko delo. Med leti 1957 in 1962 je vodila likovni tehnični pouk, pri katerem so izdelali znamenito sončno peč, ki je bila na ogled tudi prebivalcem naše nekdanje skupne prestolnice. Čeprav niti blagodejni Piran ne more ukrotiti zahrbtne bolezni, pa je gospa Ana Šega tudi pri 90. letih ohranila tisto čarobno toplino, s katero je dolga leta prenašala znanje na svoje hvaležne učence. V njenem gostoljubnem domu je vse v znamenju nalezljivega veselja in sreče, zato je obisk Ane Sega dragoceno darilo predvsem za obiskovalca. Vsi, ki jo poznamo, ji zato ob njenem rojstnem dnevu želimo še veliko srečnih nasmehov, dobrih knjig in prijaznega zdravja. Kdaj začetek prenove (kulturnega spomenika) Palače hotela? Ministrica za kulturo Andreja Rihter je v Piranu predstavila aktivnosti revitalizacije kulturnih objektov in statusnega preoblikovanja javnih kulturnih zavodov na Slovenski obali. Županja Občine Piran Vojka Štular pa je med drugim napovedala tudi prenovo starega Palače hotela, s katero bi pričeli v letih 2003/2004. »Pripravljenost vseh treh občin na Slovenski obali in tudi države je, da dokončno uredimo status javnih kulturnih zavodov in seveda na tak način, da vsaka občina kot soustanoviteljica oziroma pogodbena stranka ugotovi svoj interes, ki ga bo pri tem imela in tudi zastopala v zavodih in jih tudi finančno podprla«, je na novinarski konferenci 24. julija v piranski občinski palači dejala Andreja Rihter. Kje naj bo sedež Obalnih galerij? Župan Mestne občina Koper Dino Pucer je dejal, da so na srečanju z ministrico v Kopru poudarili problem galerij in predlog Obalnih galerij iz Pirana, da bi želeli imeti svoje prostore v palači Armcrija, kjer bi imeli tudi svojo stalno zbirko in razstave. Pogovarjali so se tudi o iskanju skupnih rešitev - skupnega programa med Primorskim poletnim festivalom in Gledališčem. »Ministrstvo smo informirali tudi, da bomo v Mestni občini Koper v prihodnjem letu 2002 poskušali združiti vse nosilce različnih prireditev«. Poudaril je tudi, da bi kazalo usklajevati prireditve na celotnem obalnem prostoru, da se ne pojavljajo na primer dve isti prireditvi za isto publiko. V jesenskih mesecih nameravajo razrešiti še nekaj finančnih problemov okrog financiranja prenove Pretorske palače, je dejal Dino Pucer. Dva »kulturna« problema v Izoli Breda Pečan, županja Občine Izola je izpostavila dva problema. Eden teh je dokončanje prenove in sanacije palače Manzioli. Arhitekti iz Italije namreč ne izpolnjujejo obveznosti (material in oprema), ki so bile dogovorjene z državnim protokolom. Ni še znano ali bo sanacija dokončana do konca leta. Pa tudi to ne kakšna bo namembnost prostorov, ki so precej večji kot jih ta trenutek potrebuje italijanska samoupravna skupnost. Ministrstvo za kulturo RS je za letos zagotovilo nekaj čez 50 milijonov tolarjev. Drugi problem, ki ga je navedla je denacionalizacijski postopek Besenghijeve palače v Izoli. V upravnem postopku, ki traja že nekaj časa naj bi ugotovili upravičenost in upravičenca (Cerkev ali Občina Izola) glede zahtevka do denacionalizacije. Občina Izola naj bi po besedah županje v palačo Besenghi degli Ughi vložila že toliko finančnih sredstev, ki zdaleč presegajo vrednost objekta takrat, ko je bil nacionaliziran. Ministrstvo za kulturo ne namerava vlagati sredstev v kulturne objekte v Izoli; v kulturni dom, matično knjižnico. Izola tudi ni v programu »kulturnega tolarja«. Glede usode hotela Palače bo pomembna odločitev sodišča Šele, če bo sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje o stečaju družbe Imperial Palače d.o.o. bo znana nadaljnja usoda hotela Palače v Portorožu, ki je bil razglašen za kulturni spomenik in je že nekaj let v lasti Občine Piran. Po pravnomočni sodbi, če bo do nje prišlo, namreč izgubi pravno veljavo zloglasna dolgoročna pogodba o najemu zgradbe za 99 let. Občina že išče strateške partnerje. Pri množici nalog kulturne dejavnosti v Občini Piran je županja Vojka Štular na srečanju z ministrico Andrejo Rihter omenila prenovo starega Palače hotela v Portorožu. »V jesenskih mesecih pričakujemo odločitev sodišča na II. stopnji v Kopru, v upanju seveda, da bo tako kot je bilo prvostopenjsko, ki bo omogočilo prehod k načrtovanju prenove. Zato je Občina Piran že pripravila predlog končnih rešitev kaj s starim hotelom Palače. Na osnovi tega smo se z ministrstvom za kulturo in ministrstvom za gospodarstvo začeli pogovarjati za iskanje ene izmed najbolj ugodnih rešitev na osnovi elaborata, ki bo do takrat že pripravljen. V letošnjem leto bi torej dorekli kako in kaj, v letu 2002 bi pripravili ustrezne dokumente in v letu 2003/2004 začeli s prenovo starega hotela Palače, v kolikor se bomo odločili za skupno financiranje - država, občina in zasebne inštitucije«. Ministrica za kulturo Rihterjeva ni mogla povedati koliko bi bil vreden prispevek ministrstva pri prenovi hotela Palače. Morda samo za restavratorska dela. Gre pa za pravi paradoks. Gospodarstvo (pri tem je najbolj glasen Danilo Daneu) vseskozi trdi, da se prenova ne izplača, da bo cena na enoto (sobo) previsoka... Občina, ki za te namene nima prebite pare, pa bi se v to inversticijsko avanturo spustila? Muzej v skladišču soli, Avditorij prerasel občinske okvire Druga naloga, ki je v občini Piran zelo izpostavljena in pomembna so skladišča soli in poslovna zgradba Droge v Portorožu. Občina Piran je že v mesecu febraarju letos Drogi posredovala dopis, s katerim je izrazila svojo pravico nad temi objekti in da naj se vrnejo Občini Piran. V skladišču soli bi, kot je dejala Štularjeva, Ministrstvo za kulturo uredilo razstavne prostore za pomorski muzej Sergej Mašera in morda še kaj drugega. Do jeseni naj bi bile pripravljene prioritete, da bi lahko v okviru »kulturnega tolarja«, tja do leta 2002/2003, določene programe tudi uresničili. Vojka Štular je govorila tudi o Avditoriju Portorož. Taje prerasel občinske okvire. Z Ministrstvom za kulturo RS in dvema obalnima občinama, Koper in Izola, naj bi se dogovorili kako bi izkoristili in uporabili to, kar Avditorij lahko ponudi. Omenila je tudi potrebo po sanaciji strehe piranskega arhiva. A.K.V. to C?toajLt33 Namesto gredic plevel V Luciji počasi oživlja tudi novi del Trgovsko poslovnega centra (TPC), tega pa, sodeč po fotografiji, ne bi mogli trditi za njegovo okolico, za katero očitno nihče ne skrbi in kot, da bi bila brez gospodarja. Prostor (na fotografiji) pred Blue barom. Banko in Hartisom ter tehnično trgovino M-Dcgro je nekoč služil za parkirišče. Investitorji so ga uredili, nasuli zemljo, resda nerodno postavili obrobni zid in svetilke, a vseeno je v začetku kazalo, da bodo tukaj, če že ne tržnica in stojnice, nastale lepe gredice. Žal je, po znani slovenski praksi, veliki okrogli plato postal »nikogaršnja zemlja«, plevel pa v sramoto predvsem tistim lokalom, ki naj neposredno mejijo. Slišali smo, da naj bi TPC, v katerem je množica različnih najemnikov in lastnikov, namesto enega (enotnega), imel kar dva skrbnika - za stari in novi del posebej. Če bo res tako bo plevel uspeval še kar nekaj časa. Nič kaj boljša slika ni na še vedno nesojeni piranski osrednji avtobusni postaji na drugi strani TPC. Pred nedavnim je tam poleg vseh vrst smeti, ki jih odmetavajo mimoidoči, kar nekaj časa ležala polna vreča gnilih odpadkov. Nihče se ni zganil, da bi to počistil. Če hoče TPC privabiti veliko kupcev mora biti lep in prijazen od znotraj in od zunaj. Vroče - hladno o izolski marini Županja (začasno) rešila problem Ker je z upravljalcem namenskega turističnega pristanišča v Izoli (marine) družbo Porting d.o.o. 1. avgusta potekla pogodba je županja Breda Pečan, v izogib še večjim nevšečnostim, sprejela SKLEP o sprejemu začasnih nujnih ukrepov za zagotovitev varnosti v namenskem turističnem pristanišču v Izoli. Sklep je objavljen v občinskih uradnih objavah v lokalnem časopisu Mandrač. Županja ugotavlja: »Ker sc občinski svet Občine Izola ni uspel sestati na dvakrat sklicani izredni seji v dneh 19. in 30. julija 2001 ter odločiti o potrditvi koncesijske pogodbe, je s 1. avgustom 2001začelo veljati določilo 30. člena Odloka o namenskem turističnem pristanišču, ki določa, daje potrebno začeti s postopkom za izbor koncesionarja v enem letu od pravnomočnosti odločbe o podelitvi koncesije, če v tem roku koncesijska pogodba ni sklenjena. S tem je nastalo stanje, v katerem zaradi tega, ker odlok ne določa upravljalca namenskega turističnega pristanišča, ki bi začasno, do izbora koncesionarja na osnovi javnega razpisa, zagotavljal nemoteno in varno delovanje namenskega turističnega pristanišča. Zato je bilo potrebno do sprejema ustrezne odločitve na občinskem svetu o začasnem upravljalcu odločiti, kot je določeno v izreku sklepa. Sklep med drugim družbi Porting d.o.o. Tomaževičeva št. 10 Izola nalaga, da zagotovi varno plovbo ter varnost ljudi in premoženja na plovilih, uporabo marine v skladu z njeno namembnostjo, vzdrževanje reda v marini, odprtost marine in drugo. Začasni nujni ukrepi, določeni s sklepom županje, veljajo do odločitve na občinskem svetu Občine Izola oziroma najdlje do 31. 10. 2001.« Kaže, da v Izoli ne bo prišlo do piranskega sindroma, da bi javno dobro, občinsko ali celo državno premoženje, podelili ali dali v zakup za 99 let. O tem kdo naj bil izbran za koncesionarja izolskega turističnega pristanišča, kdo kaj izgubi in pridobi se bodo izolski lovci na politične točke spet bolj glasno pogovarjali jeseni. Gre predvsem za poštenost, prva koncesijska dajatev pa je že tako ali tako zdavnaj zapravljene. Prvi olimpijski bazen v Slovenski Istri V Žusterni pri Kopru so v četrtek, 2. avgusta 2001 pozno popoldne svečano predali namenu sodoben in lep olimpijski bazen v lasti Mestne občine Koper. Slavnostni govornik je bil Borut Pahor, predsednik Državnega zbora, ki je tudi odprl eno »najbolj vročih« državnih prvenstev Slovenije v plavanju. Uspešno plavanje Anje Čarman. seveda tudi bazen, na katerega so tako težko čakali. »Sedaj, ko je objekt usposobljen za tekmovanje kar ne moremo verjeti, da so se naše želje uresničile. Vse, ki odločate o naložbah v bazen prosim, da daste še piko na i - in omogočite ogrevanje vode ter postavitev balona nad bazenom, da bi tekmovanja lahko bila tudi pozimi«, je dejala Alenka Šarkanj. Pozdravila je plavalce iz jugoslovanskih in slovenskih klubov ter vse vabljene goste ter ljubitelje plavanja. Zahvalila se je tudi vsem sponzorjem, športnim delavcem in staršem mladih športnikov v Kopru. Plavalni klub Koper pa že napoveduje Plavalni mini maraton, ki bo v soboto, 8. septembra 2001 s Želimo si... bazen, so pred desetimi leti izrazili veliko željo športniki-plavalci na Koprskem - in to se ji je uresničilo v četrtek, 2. avgusta 2001, ko so v Žusterni svečano odprli nov lep 50 metrov dolg in 25 metrov širok bazen s sladko vodo, ki ga bodo poleg običajnih kopalcev in turistov s pridom koristila razna športna plavalna društva. Prisotne goste in predstavnike Olimpijskega komiteja ter druge visoke goste med katerimi je bila tudi ministrica dr. Lucija Čok, je najprej pozdravil župan Mestne občine Koper Dino Pucer, ki je predal »zlati« ključ predsednici Plavalnega kluba Koper Alenki Šarkanj. Ta klub bo namreč tudi upravljal z bazenom. Čez dobre pol ure je predsednik DZ Borut Pahor odprl državno prvenstvo v plavanju, ki sta mu sledila še dva pomembna športna dogodka; začetek odprtega absolutnega in mladinskega državnega prvenstva in mladinskega državnega prvenstva v plavanju ter vaterpolo tekma med VK Koper in VK Rovinj. Srečni smo, da vas lahko pozdravimo na državnem tekmovanju po 26 letih v Sloveniji, v Kopru. 186 udeležencev - najboljših slovenskih plavalcev in plavalk reprezentance Jugoslavije na tekmovanju je v štirih dneh preizkušalo svoje sposobnosti in Na otvoritev, predvsem pa na ogled tekmovanja, je prišlo kar nekaj znanih ljudi. Župan Dino Pucer je predstavnikoma športnih klubov preda! zlati ključ bazena. startom ob 9,45 na glavnem pomolu v Kopru s ciljem na kopališču v Žusterni. Slavnostni govornik Borut Pahorje čestital koprskim plavalnim delavcem, da jim je končno po mnogih letih boja uspelo pridobiti ta lep tekmovalni objekt in tudi uradno odprl prvenstvo. Upa, da bo tudi na Primorskem v naslednjih letih zrasla generacija plavalcev, ki bo dosegala vrhunske uvrstitve. Premiera v tekmovanju plavanja seje začela z državnim rekordom, ki gaje dosegla moška štafeta Ilirije na 4 X 100 m prosto (3:30,66). Mlada kranjska plavalka Anja Čarman pa je dosegla tudi šest mladinskih in en absolutni državni rekord. Bazen v Žusterni je po nekaj zapletih dobil začasno enoletno obratovalno dovoljenje, naložba pa je vredna okrog 380 milijonov SIT. Nekaj problemov bo verjetno tudi s parkiranjem. Kako bo ta bazen deloval konkurenčno na komercialni bazen Term Čatež v neposredni bližini čez cesto, še nihče ne ve povedati. 5. SKOJ v Portorožu Letošnja peta, že mala jubilejna, slovenska konferenca o odnosih z javnostmi (SKOJ) bo v Grand hotelu Emona od 25. do 27. oktobra. Prvi dan konference bo obarvan mednarodno. Za skupno temo so izbrali krizno in konfliktno komuniciranje, v katero bo udeležence vpeljal švedski profesor in svetovalce za strateško in krizno komuniciranje, Berti Flodin. Prvi konferenčni dan bodo zaključili tudi s skupščino članov Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Volili bodo novo vodstvo, odločali o reorganizaciji in novi viziji strokovnega združevanja in delovanja v prihodnje. Drugi dan bo predaval prvi komunikator med slovenskimi managerji, prvi dobitnik Primusa 2000, Anton Krajnc. Nadaljeval bo Robert Pedler, predavatelj na Templetonu (College of Oxford University) in direktor Evropskega centra za javne odnose v Bruslju s temo: Kako vplivati na odločanje v Evropski uniji. Tretji dan je na vrsti celodnevni konferenčni seminar »Digitalni pr@internet.« Vodja organizacijskega odbora je Lili Ivanek Pečar, poslovna sekretarka Droga Portorož d.d. V 1. konferenčnem obvestilu so objavili tudi natečaj za izbiro najboljšega programa odnosov z javnostmi PRIZMA. Prijave je treba poslati na naslov Slovensko društvo za odnose z javnostmi, Levstikova 22, Ljubljana do 1. oktobra 2001. Portorož Turizem na vrhuncu -organiziranost še nedorečena Vse dokler določeno območje ne dobi statusa zaokroženega turističnega območje, Lokalna turistična organizacija (LTO) oziroma njen ustanovitelj, ne sme pobirati članarine. Ker so se v piranski občini odločili nekoliko drugače - samo za kozmetične popravke in so LTO ustanovili kot gospodarsko interesno združenje (g.i.z.), so se vrstila vprašanja in ugovori kako naj stvar deluje in kdo naj prevladuje. Po kakšnem programu posluje Lokalna turistična organizacija Portorož, g.Lz Občine Piran. Kdo je ta program sprejel in zakaj še ni bil posredovan v potrditev Občinskemu svetu? Zakaj se Občinskemu svetu ne poroča o problematiki in poslovanju LTO? Ta vprašanja je naslovil na Občinski svet Piran občinski svetnik Rafael Dodič - in dobil tudi Odgovor, ki sta ga podpisala Pero Zovko, direktor Občinske uprave in Ljubo Bertok, predstojnik Urada za gospodarstvo in turizem. Pišeta, da LTO - Turistična organizacija Portorož, gospodarsko interesno združenje Piran posluje na podlagi letnega programa (finančnega načrta), ki ga v skladu s 25. in 26. členom Pogodbe o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja, sprejme skupščina LTO, ob predhodnem soglasju Občine Piran, ki jo zastopa Županja. Za leto 2001 je skupščina LTO na seji dne 3. 4. 2001 sprejela program dela za leto2001 ob predhodnem soglasju Občine Piran, ki gaje s sklepom z dne 7. 2. 2001 izdala Županja Občine Piran na podlagi določila 10. člena Odloka o proračunu Občine Piran za leto 2001, po katerem se sredstva za te namene razpolagajo na podlagi programov, kijih potrdi Županja ter izhajajoč iz dejstva, da so v občinskem proračunu opredeljena sredstva v postavki »sofinanciranje programa LTO« v vrednosti 65.700.000 SIT. V ustanovitvenih aktih LTO ni opredeljeno, da program dela Lokalne turistične organizacije potrdi Občinski svet. Res pa je, da se v primeru odločitve pristojnega občinskega organa lahko seznani s poslovanjem in problematiko LTO. V zvezi s »problematiko LTO« naj navedemo , da - po sicer začetnih problemih glede delovanja organov LTO (predvsem glede sestave nadzornega sveta), organi LTO sedaj delujejo. Tako se je nadzorni svet sestal na 3 sejah, kot tudi skupščina LTO, začel pa je delovati tudi programski svet LTO. Kdaj vpis v sodni register, status turistične občine in pobiranje članarine? Edini problem je trenutno (na dan 14. 6. 2001 op.p.) ta, da registrsko sodišče v Kopru še ni vpisalo sprememb obstoječe družbe v sodni register, kljub pozivu za hitrejše reševanje vpisa sprejetih sprememb. Ob tem naj samo navedemo, da so v državi, po razpoložljivih podatki, do omenjenega datuma 14. 6. 2001 bile že vpisane v sodni register štiri LTO v obliki g.i.z. Pričakovati je, da se bodo cilji Zakona o pospeševanju turizma o tesnejšem sodelovanju Slovenske turistične organizacije (STO) in LTO, v sklopu katerega se povezujejo zainteresirani turistični subjekti, začeli uresničevati, sta med drugim zapisala Ljubo Bertok in Pero Zovko. Turistično združenje Portorož je bilo ustanovljeno 15. 7. 1997 z notarskim zapisom v pravni obliki gospodarskega interesnega združenja. Občinski svet Piran je na svojih sejah 17. 6. 1999 in 30. 9. 1999 sprejel odlok o ustanovitvi LTO in odlok o spremembi odloka o ustanovitvi LTO ter sprejel soglasje k Pogodbi o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja in soglasje k predlogu sprememb. Takrat so odgovorni dejali, daje taka oblika združenja v skladu z Zakonom o pospeševanju turizma in da bo Občina Piran pridobila status turističnega območja. Direktor Združenja Ivan Silič je pripravil obširni program dela in aktivnosti LTO, za kar so v letu 2000 porabili skupaj 75,3 milijona SIT, v letu 2001 pa naj bi imeli na voljo iz vseh virov (TT, koncesijska sredstva igralništva, članarina...) 95 milijonov SIT. Na 3. redni seji skupščine LTO, ki je bila 3. 4. 2001 v Avditoriju, je podal poročilo o izvajanju poslovnega načrta in programa dela združenja za leto 2000, kar je bilo tudi sprejeto. Nedvomno, da LTO mora delovati transparentno in da mora biti jasno opredeljeno, kdo lahko nadzira njeno delovanje in porabo sredstev. Očitno pa v piranski občini niso razčistili s tem kdo je v primeru LTO prvi med enakimi. Odprto pismo OMEJI - Vlada Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek - Državnemu zboru RS predsednik DZ Borut Pahor Spoštovani! Prosimo vas, da slovensko javnost obvestite o nekaterih dejstvih in tudi o zgodovinskih napakah, ki so bile storjene v zvezi z mejo v Slovenski Istri. Predvsem pa, da omogočite transparentno razpravo. Za razumevanje vprašanj glede meje RS Slovenije v Istri seje treba vrniti kar nekoliko v preteklost, ko je teritorialno razdelitev določala takratna politično-upravna sodna oblast. Že pisni viri v drugi polovici 13. stoletja navajajo, daje pod Piran spadal večji del Savudrijskega Krasa. V 19. stoletju je občina Piran sodila v istrsko okrožje in upravno območje Primorja. Že stara Avstrija je od leta 1814 dalje s predpisi urejala teritorialno razdelitev. Znana je združitev nekdanje beneške in avstrijske Istre. Znano je tudi, daje piranski upravni in sodni okraj leta 1854 obsegal več občin, med njimi tudi Kaštel in Korte nad Izolo. Piran je takrat obsegal dve katastrski občini: Piran in Savudrijo. V popisu prebivalstva leta 1900, ki ga je izvedla stara Avstrija, je bilo nesporno ugotovljeno, da na bližnjih območjih Savudrija, Kaštel, Umag itd., ni bilo Hrvatov, ampak so tam pretežno živeli Slovenci in Italijani. Hrvati so nam posredno priznavali suverenost nad severnim delom Savudrijskega polotoka in vse do razpada nekdanje skupne domovine Jugoslavije ni nihče postavljal vprašanja razmejitve Piranskega zaliva in kopnega ob Dragonji. Od znamenite opredelitve Slovenije o priznanju mej po stanju na dan 25. 6. 1991 je preteklo že 10 let. Ustavni zakon je obšel ves svet. V njem je povsem jasno in nedvoumno zapisano, da smatramo za meje tiste, ki veljajo do tretjih držav bivše Jugoslavije, znotraj Jugoslavije pa mejo med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo takšno kot je, torej nekdanjo administrativno mejo med republikama v Istri. Ustavni zakon je začel veljati 25. 6. 1991. Kdor predlaga drugače, mora prošnjo nasloviti na Državni zbor. V zvezi z mejo v Istri je bilo storjenih nekaj napak - Demos je takoj po osamosvojitvi zamudil priložnost za dokončno rešitev mejnih vprašanj z Republiko Hrvaško v Istri in na morju v Piranskem zalivu. Izgleda, da se je leta 1992, ko so Hrvati postavljali obmejne zabojnike, ustrašil. Pogajanja so potekala zelo dolgo, verjamemo, da so bila naporna, žal brezplodna. - za prvo večjo napako lahko štejemo razcepitev prastare mediteranske komune Piran, ki jo je storila vojaška uprava JLA. - za drugo napako oziroma zmotno odločitev lahko štejemo dogovor med Bakaričem in Kardeljem takoj po priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO), ko je bilo Komuni Piran oziroma Sloveniji odvzeto ozemlje od Kaštela do Savudrije. Bivši piranski župan Davorin Ferligoj je večkrat protestiral, vendar ni pomagalo. - kamnita plošča, ki je vzidana v avli piranskega občinskega poslopja na Tartinijevem tgru 2, je tudi eden izmed zgodovinskih dokazov o lastništvu dela Savudrije, saj na njej piše, da se sedanji in prihodnji prebivalci s hvaležnostjo spopminjajo Antonia Caccie, švicarskega državljana, ki je piranski občini 18. marca 1893 daroval svoja posestva in graščino v Savudriji. Šlo naj bi za 28 hektarov ozemlja (ne za celo Savudrijo!). Tudi to zgodovinsko dokazuje, da je bil Piranski zaliv nekoč nedeljiva celota. Občina Piran se ni potrudila, da bi te dokaze tudi pravno zavarovala. Iskal jih je (zasebno) akademski kipar Janez Lenassi, član Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri. Kljub pobudam svetnika Joška Jorasa, občinski svet Občine Piran, mejne občine s Hrvaško, ni hotel razpravljati o tej problematiki. Da, pač: bolj kot člani OS je o tem na eni izmed sej razpravljal bivši diplomat za mejo Peter Toš. - slovenski partizani so bili med vojno preveč vprežen! v boje za zahodne in severne meje, da bi lahko dosegli kaj več kot priložnostne razgovore s Hrvati. - takoj po osvoboditvi so oblikovali administrativno mejo med Slovenijo in Hrvaško od Snežnika do Gradine. Južna meja pri reki Mirni pa je bila začasna meja Svobodnega tržaškega ozemlja. - obisk bivšega obrambnega ministra Williama Perryja, ki je bil sicer svetovalne narave, ni prinesel nič konkretnega, morda malo več razočaranja. - za eno izmed zadnjih kardinalnih napak lahko štejemo priznavanje republiške meje s Hrvaško v Istri z nejasnim stanjem, kje ta sploh poteka. Pogajanja so pokazala, da smo Slovenci potegnili krajši konec - in klonili. - ob hitenju v EU smo pristali na kompromise in pozabili na »obvezujočo« slovensko deklaracijo o celovitosti Piranskega zaliva. - predvolilne izjave takrat še kandidata za poslanca (in potihoma zunanjega ministra) dr. Dimitrija Rupla v intervjuju za Primorski utrip, češ zaselki Bužini, Škrile in Mlini so nesporno na slovenskem ozemlju, so očitno pozabljene. - prebivalci v teh naseljih (z izjemo Joška Jorasa, ki si je nakopal celo zaporno kazen, ker je obešal slovensko zastavo) se niso aktivno vključili v razprave o njihovem bodočem obmejnem statusu niti jih k temu ni nihče poklical. Od vas vljudno zahtevamo! * Ne govorite o uspehu Slovenije glede sporazuma o meji s Hrvaško v Istri in na morju, ker to preprosto ni res. Slovenija ni dobila zaselkov, izgubila je del Piranskega zaliva, do odprtega morja pa lahko plujejo njene večje ladje po nikogaršnjem koridorju (dimniku) enosmerno, ki si ga nihče ne sme lastiti. ^Omogočite Slovencem, zlasti onim v delu Istre, v zaselkih onkraj Dragonje, naj se na podlagi plebiscita izrečejo, kje bi hoteli živeti - v Sloveniji ali na Hrvaškem. *V Državnem zboru zahtevamo transparentno razpravo o pogajalskih veščinah, sposobnostih in odgovornosti naših vladnih predstavnikov. Za Civilno iniciativo za pravično mejo: Oskar Zidarič Roger Gogala: »Grenka Pirova zmaga« Upokojeni novinar Roger Gogala, kije o meji v Istri že pred petimi leti napisal knjigo z naslovom Boj za južno mejo, je že takrat dodobra obdelal celotno problematiko, nekatera stanja podkrepil z dokumenti - in opozarjal. Od razglasitve samostojnosti Republike Slovenije dalje je bil prisoten »boj za južno mejo«, za prost izhod na odprto morje, kakor tudi boj za nekatera obmejna sporna območja. Boj ni bil krvavi, s sabljo, ampak besedni, znanstveni, diplomatski... Naša vlada je s parlamentom vred sodelovala s Hrvati ponižno, takorekoč v rokavicah, kar še posebej velja za vlado Lojzeta Peterleta, je med drugim zapisal v svoji knjigi. Po razglasitvi sporazuma se je v medijske hiše usulo mnogo pisem in protestov. Roger Gogala je med drugim tudi v Delu zapisal, daje pri grenki Pirovi zmagi, ki nam jo je zagotovil predsednik vlade, treba vedeti naslednje: Resje, da Javno vprašanje gostinsko - turističnim delavcem Portoroža Ste pripravljeni oživiti Portoroško noč? Sc spomnite najdaljše portoroške noči, reke zadovoljnih turistov in domačinov, velikega ognjemeta, najdaljše rolade, največjega cocktaila, stojnic s katerih je dišalo po čevapčičih? Kar nekaj let je že od tega, ko smo vsi z nestrpnostjo pričakovali zaključno prireditev sredi avgusta, ki je naznanila, da se bliža konec glavne turistične sezone. »Ne, takšne portoroške noči ne potrebujemo, je dejal mlado pečeni direktor, ki mu je turizem sicer kar nekaj let nudil kruh. Saj res, zakaj bi se trudili in postavljali stojnice ob cesti , na plaži, če lahko turisti jedo in pijejo kolikor jih je volja kar v restavracijah ali portoroških pizzerijah. Zakaj bi privabljali »klošarje«, ki bi popivali, posedali po parkih in pomendrali že tako suho travico... Beseda je dala besedo in portoroška noč je izginila s seznama velikih turističnih prireditev, ki bi ponesla v vesoljno Slovenijo in mali svet sporočilo, da se v Portorožu nekaj dogaja. Pa so se svoje noči spomnili Koprčani, ki jo varno organizirajo kar nekaj let zapored. Tudi Izolani poznajo tradicijo - imajo svoj tradicionalni ribiški praznik. Tradicija Portoroža pa bo verjetno le opozarjanje turistov in pobiranje parkirnine. Javno pozivamo gostinsko - turistične delavce v Portorožu oziroma Turistično združenje Portorož in njihovega predstavnika Ivana Siliča naj povedo, ali so pripravljeni oživiti Portoroško noč? ___ Portorožan se po predlogu o mejnem sporazumu med našo in hrvaško republiko pojavi v morju mednarodni koridor, res pa je tudi to, da nihče ne omenja režima plovbe, o katerem so se lani dogovorili v Anconi. Po tem koridorju (z juga proti severu) bodo namreč lahko plule različne ladje k nam, v naše skromno teritorialno moije, iz njega pa se (večje op.p.) po isti poti ne bodo smele vračati. Vračanje ladij iz koprskega pristanišča proti jugu je predvideno po italijanskih mednarodnih vodah! Kaj pa če si nekoč Italijani premislijo in nam zaprejo pot? Drugače povedano, dobili smo nekaj, kar ni posebno na trdnih tleh, in naše morje ni prav nič večje, ampak celo manjše. Vsaka mednarodna arbitraža bi nam prisodila boljšo rešitev, je prepričan Gogala. Slovenija bo manjša kot je bila na tisti slavnostni dan 25. 6. 1991. Po čigavi zaslugi? Marko Jakomin: »Pogodba o skupni državni meji je v nasprotju z osamosvojitvenimi akti« Marko Jakomin iz Sečovelj pod naslovom dolgega zapisa »Terno slovenske diplomacije« med drugim piše: «Nujen je torej sklep, da je Pogodba o skupni državni meji, kot sta jo pripravila predsednika vlad, v nasprotju z osamosvojitvenimi akti Republike Slovenije, s preambulo pogodbe ter celo z univerzalnimi človekovimi pravicami in svoboščinami, če upoštevamo, da se slovenske državljane, živeče v zaselkih, s predmetno pogodbo proti njihovi volji izroča tuji državi. Ciničnost obeh pogodbenic je goteskna. S prodanim posestvom enega suverena drugemu, sledijo tudi podložniki. Nihče jih nič ne vpraša. Kdor otresa jezik, jih dobi po glavi. Tako kot Joško Joras, ki so mu Hrvatje naložili 17 dni zapora, ker sije drznil na svoji hiši v Sečovljah št. 1 izobesiti slovensko zastavo. Takrat je Franco Juri v zaskrbljenosti zaradi možnosti slabšanja dvostranskih odnosov zastavil akademsko vprašanje: »Ali se splača zaradi nekaj kvadratnih metrov neopredeljene meje vztrajati v pat poziciji?«. Bog si ga vedi. Po stališču predsednika slovenske vlade očitno ne! Zato bo nekaj kvadratnih metrov, natančneje 113 hektarov površin, skupaj s prebivalstvom prešlo na Hrvaško. Minister Rupel pa nič. Pa nam je v Piranu še pred volitvami trdno zagotavljal, da je njegovo osebno stališče in stališče LDS nepreklicno: »Vasi ob Dragonji v k.o. Sečovlje so slovenske« (objava v Primorskem utripu). Tožba v upravnem sporu Joška Jorasa ni mogoče izročiti tuji državi? Joško Joras, oziroma njegov odvetnik Danijel Starman naj bi v teh dneh na Upravno sodišče RS - Zunanji oddelek v Novi Gorici, poslal tožbo v upravnem sporu s predlogom za izdajo začasne odredbe: »Predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Janezu Drnovšku se do pravnomočne odločitve v tem sporu zaradi posega v ustavne pravice tožnika (tožnikov) prepoveduje podpis Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o skupni državni meji.« V tožbi se omenja 47. člen ustave, v katerem je zapisano, da državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti tuji državi. Nadalje, da je s pogodbo med RS in RH o skupni državni meji predvideno, da pogodba temelji na spoštovanju načel mednarodnega prava, predvsem nedotakljivosti mednarodnih meja in varstvu temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Gre tudi za območje RS z naselji Škodelin, Bužini in Mlini v skupni površini 113 hektarov zemljišč na južnem bregu Dragonje, ki naj bi postali hrvaški. Na tem ozemlju enotne in nedeljive slovenske države ima tožnik Joško Joras (tožniki) svoj dom. Kar pomeni, da Republika Hrvaška uveljavlja ozemeljsko zahtevo do Republike Slovenije, piše v obširni tožbi na štirih straneh. Dolga veriga likvidnostnih težav Koliko »gospodarskih mrtvecev« je na Slovenski obali? V prvi polovici letošnjega leta je koprska podružnica Agencije za plačilni promet obvestila registrsko sodišče v Kopru, da kar za 98 gospodarskih družb obstajajo razlogi za izbris iz sodnega registra po uradni dolžnosti, ker te družbe več kot 12 mesecev neprekinjeno niso opravljale izplačil prek žiro računa, torej niso imele nobenega prometa. Junija 2001 je imelo na obalno-kraškem območju blokirane žiro račune 365 pravih oseb. Piran na drugem mestu. V Koprski podružnici Agencije za plačilni promet ugotavljajo, da seje zakonska osnova za vodenje dospelih in neporavnanih obveznosti plačilno nesposobnih imetnikov računov pri Agenciji v zadnjem obdobju večkrat spreminjala, kar je bistveno vplivalo na število pravnih oseb z blokiranim žiro računom in na velikost evidentiranih neporavnanih obveznosti. V septembru 2000 se je namreč začel prenos računov pravnih oseb v banke, zato se je tudi obveznost evidentiranja in poročanja o neporavnanih obveznostih pravnih oseb iz Agencije prenesla tudi v banke. Tako imamo v državi že nekaj časa nekakšno čudno stanje, saj Agencija razpolaga le s podatki o likvidnostnih težavah tistih pravnih oseb na obalno-kraškem območju (sedem občin), za katere še vodi žiro račune. Podatke skrbno obdeluje, a kaj ko ne zajemajo več vseh pravnih oseb, zato se je težko dokopati do statističnih primerjav. Iz preglednice, ki nam jo je posredovala Agencija za plačilni promet je razvidno, daje v juniju 2001 imelo nad pet dni blokiran žiro račun 365 pravnih oseb, ki niso bile ob zapadlosti sposobne plačati blizu 2 milijardi SIT. Pri teh podjetjih so bili zaposleni 404 delavci. Pri Agenciji ugotavljajo, da se v letu 2001 iz meseca v mesec, z izjemo januarja, veča tako število pravnih oseb kot tudi znesek manjkajočih sredstev za poravnavo zapadlih obveznosti, ki se še evidentirajo pri Agenciji. Največ plačilno nesposobnih v Kopru. Piran na drugem mestu. Največ pravnih oseb na območju podružnice Agencije za plačilni promet Koper je bilo blokiranih v mesecu maju, ko je 368 pravnim osebam primanjkovalo skupno 1,610 milijarde tolarjev za pokritje pri Agenciji evidentiranih zapadlih obveznosti. Naj višji znesek blokacij v tem letu je bil zabeležen v mesecu juniju in sicer 1,911 milijarde SIT. To seveda sproža verigo medsebojnega neplačevanja in pahne v likvidnostne težave tudi sicer dobre plačnike. Svoje je prinesel tudi DDV, ki gaje treba poravnati, tudi če vam dolžnik ne poravna računa. Od omenjenega števila 365 pravnih oseb je največ (298 ali 82 %) tistih, ki sodijo v prvo kategorijo z zneskom blokacij do 5 milijonov SIT. Med pravnimi osebami (podjetji) sta tudi dve veliki, ki jima je v mesecu juniju primanjkovalo 465,7 milijona SIT za kritje zapadlih obveznosti. Med pravnimi osebami z blokiranim žiro računom je veliko takih, ki imajo žiro račun blokiran neprekinjeno že več let, kar lahko predstavlja nevarnost likvidnostnih težav tudi za ostale pravne osebe. Nadalje podatek pove, da v mesecu juniju od skupno 365 blokiranih pravnih oseb kar 334 ali 92 % ni imelo zaposlenih delavcev oziroma v tem mesecu ni izplačalo plač. Tudi v večini ostalih pravnih oseb z dolgotrajnejšimi blokacijami ni zaposlenih delavcev. Večina pravnih oseb (162) z blokiranimi žiro računi je s področja G-trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe. Kar 45 je nepremičninskih podjetij! Največ blokacij pravnih oseb (192) je bilo v Kopru. Tamkajšnja podjetja (pravne osebe) so bila blokirana za povprečni znesek 1,35 milijarde SIT. Sledita Piran s 65 pravnimi osebami v povprečnem znesku 232,2 milijona sit blokacije in Izola s 53 podjetji s povprečnim zneskom blokacije 151 milijonov SIT. FK Izola Tujci se učijo slovensko Srečanje nekdanjih zaposlenih v bivši bolnišnici Piran Delovne vezi so se res pretrgale, toda ostale so nam tiste prijetne, medčloveške, ki smo jih skupaj tkali kar nekaj let, sta v vabilu na srečanje, ki bo v četrtek, 20. septembra ob 16.00 uri v hotelu Marko v Portorožu, zapisali članici iniciativnega odbora Rozi Šnuderl in Danica Kekič. Vse, ki so nekoč delali v stari bolnišnici v Piranu, tik nad mestom, naprošata naj svojo odločitev sporočijo na tel. 05/ 673 24 51 gospe Silvi Keše. Cena zakuske na srečanju je 2.500,00 SIT na osebo. V stari bolnišnici, ki je doslej že spremenila lastništvo in je še vedno predmet sodnega spora med Splošno bolnišnico Izola in Občino Piran, ki je zgradbo prodala, si je dolga leta služilo kruh 200 zaposlenih. Več o stari bolnišnici v naslednji številki. Turistična sezona Tudi na Bernardino kaže dobro Julija 2001 so v Hotelih Bernardin našteli nekaj čez 40.000 prenočitev, kar je 8 odstotkov nad letošnjim načrtom in 12 odstotkov nad doseženim v lanskem juliju. Prihodek so povečali za 14 odstotkov nad lanskim in 11 odstotkov nad letošnjim načrtovanim. Podobne rezultate, če ne še nekoliko boljše, dosegajo tudi v mesecu avgustu. AVTOMOBILI Predstavitev: AUDI RS4 Najhitrejša kombinacija Na videz otročje lahko vprašanje o najhitrejšem avtomobilu je lahko tudi sila zapleteno. Težko se je odločiti, katera meritev je najbolj merodajna. Alije to najvišja hitrost, ali so to pospeški od 0 do lOOkm/h, morda vožnja skozi ostre ovinke na zaviti gorski cesti? Glede na štirikolesni pogon je zanimiv tudi podatek o hitrostih na spolzki podlagi. Če zahtevamo poleg hitrosti še prostornost, družinsko uporabnost in zanesljiv prenos moči na cesto je Audi RS4 zagotovo najhitrejša kombinacija. S svojim prihodom na trg je postal želja marsikaterega mladega moškega, bodisi po letih bodisi po duši. Nekaterim srečnežem pa ta tehnični biser omogoča vožnjo tik za petami tudi Porschejem, pa čeprav na družinskem izletu. Za kršenje cestno prometnih predpisov je povsem dovolj zmogljiv že A4 avant, opremljen z motorjem 1,9 TDI. Toda pri RS4 niso pomembne samo njegove zmogljivosti, pomembni sta tudi posebnost in redkost tega avtomobila. Gre za pravo mešanico diskretnosti, vsakdanje uporabnosti, ekskluzivnosti in brutalne športnosti, ki privihra na dan samo s pritiskom na stopalko za plin. Diskreten je zato, ker se nevoščljivcem niti sanjalo ne bo za kakšno cestno zver gre. Vsakdanje uporaben je zaradi zasnove karoserije: s takim avtomobilom se štiričlanska družina zlahka odpravi na smučanje, še vedno pa spada v srednji avtomobilski razred (cenovno je bistveno više) in se tako solidno znajde tudi v mestni gneči. Kamorkoli se v tem avtomobilu obrnemo diši po ekskluzivnosti. To velja tako za samo izdelavo avtomobila kot tudi za njegove zmogljivosti. Pod motornim pokrovom je 2,7 litrski V6 motor, ki mu pri dihanju pomagata dva turbinska polnilnika (biturbo), rezultat tega pa je 380 KM in 440 Nm navora med 2500 in 6000 vrtljaji v minuti. Ta avtomobil silovito pospešuje vse od trenutka ko se premakne iz mirovanja pa do elektronsko omejene hitrosti, ki znaša 250 km/h. Brez omenjene elektronske omejitve, bi na merilniku hitrosti, v 6. prestavi pri 7000 vrt./min, namerili nekaj čez 290 km/h. S pospeški bi bil zadovoljen še tako razvajen lastnik kateregakoli športnega avtomobila: od 0 do 100 km/ h RS4 potrebuje 4,9, v 17,9 sekunde pa doseže 200 km/h. Zmogljivosti so res vrhunske, vprašanje pa je koliko lastnikov bo vso to moč zares izkoristilo do konca. Marsikateri petičnež si pač misli, da gaje preprosto treba imeti. Nič manj vrhunska ni notranjost. Ta sicer izvira iz že tako dovršene notranosti običajnih A4, razlika pa je v kopici detajlov, ki so značilni samo za RS4. Začnimo pri merilnikiu hitrosti: skala samega merilnika sega do oznake 310 km/h, armaturna plošča pa je diskretno obložena s karbonskimi vložki. Odličnost prav tako ni tuja usnjenim Reccarovim sedežem, ki so izdelani posebej za RS4, poleg tega pa so izdatno električno nastavljivi (tudi dolžina sedalnega dela). Ena večjih pomanjkljivosti tega nemškega cestnega izstrelka je premajhna posoda za gorivo. Kljub 62 litrom, se boste, ob ostrejši vožnji, morali ustavljati na bencinskih črpalkah vsakih 250 kilometrov. Tukaj pa se pojavi vprašanje ali je sploh problem v volumnu rezervoarja ali je morda problematična sama poraba goriva, ki bo le stežka padla pod 18 litrov na 100 prevoženih kilometrov, kaj hitro pa lahko zgodi, da boste za vožnjo od Obale do Ljubljane potrebovali okoli 25 litrov goriva. Skratka; zgodba o Audiju RS4 je ena lepših za avtomobilske navdušence, žal pa ima že spet žalosten zaključek, ki govori o cenah in nas na samem koncu zopet postavi na realna tla. Osnovni model Audija A4 avant z 1,6 litrskim motorjem in 101 KM stane dobrih 4,7 miljona tolarjev, za RS4 pa je potrebno odšteti 16,3 miljena. Še vedno trdim, da je to hudičevo dober avto, ki je obenem tudi najhitrejša kombinacija. Na vprašanje, ali je vreden svojega denarja pa si boste morali odgovoriti sami. Primerjava pospeškov od 0 do lOOkm/h ZNAMKA AVTOMOBILA MOČ tKW/KM) PROSTORNINA MOTORJA (ccmt POSPEŠEK (sekunde) Audi RS4 280/380 2671 4x9 Aston Martin DB7 vantage 309/420 5935 5,0 BMW Z8 294/400 4941 4,7 Ferarri 360 Modena 294/400 3586 i/5 Jaguar XKR 267/363 3996 5,4 Porsche Carerra 4 221/300 3387 5,2 Chrvsler Vlper GTS 282/384 7990 1 4,6 Chevrolet Corvette 253/344 5665 5,2 Štirinajstdnevnega 8. Poletnega tečaja slovenskega jezika v organizaciji Znanstveno - raziskovalnega središča iz Kopra in v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Modra se je v Izoli udeležilo 45 kandidatov iz 14 držav. Zbrane mlade udeležence tečaja iz Avstralije, Avstrije, Belgije, BiH, Francije, Gane, Hrvaške, Irske, Italije, Japonske, Jugoslavije, Makedonije, Nemčije in ZDA, so na otvoritveni slovesnosti v izolski palači Besenghi degli Ughi udeležence pozdravile izolska županja Breda Pečan, Magdalena Tovornik, državna sekretarka v Ministrstvu za zunanje zadeve RS - Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vesna Gomezel Mikolič, vodja Poletnih tečajev in drugi. V kulturnem programu se je s pesmimi in tipično glasbo predstavila glasbena skupina Vruja -Luciano Kleva. Letošnji Poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali nosi naslov »Halo, tukaj slovenski Mediteran!«. Znanstveno - raziskovalno središče RS v Kopru si že od ustanovitve leta 1995 prizadeva poleg svoje osnovne -raziskovalne dejavnosti - delovati tudi na izobraževalnem področju in poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. Udeleženci poleg osnov slovenskega jezika v štirinajstih dneh, kolikor traja tečaj, spoznajo tudi tukajšnje območje, ljudi, način življenja in kulturo. Tako postajajo Poletni tečaji slovenskega jezika mesto kulturnih izmenjav ter poglabljanja in širjenja jezikovnih znanj, pomenijo pa tudi priložnost za oblikovanje pristnih medčloveških stikov. Znanstveno raziskovalni center je tudi tokrat pripravil pester program. Letos so se odločili za vodilno temo: Govori, narečja, jeziki. Udeleženci tečaja bodo spoznavali tudi istrsko in prekmursko narečje. Lektorate vodijo Vesna Gomezel Mikolič, Gita Vuga, Mojca Butinar, Barbara Baloh in Karin Marc. Delavnice in odprte večere vodijo Mojca Lepej, Dolores Šturman, Nataša Matijevič in Damjana Fink. Za prevajanje skrbita Mojca Butinar in Elizabeta Šušmelj. cv PRimORK* TRSTEU 67 KANAL Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaškem. Izbrana glasba za vse okuse, zanimive oddaje v živo. UKW frekvence 90,6 In 1 00,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95 trtni informator Primorik. M vri SttK $ FUKOeiO* ttW AMERIŠKA IGRALKA (DEREJO ŠALM NAZIV ZA HERCEGCWA JAPONSKA ŽGANA fVJAČA ižnžA VGRŠN MTOLOGU, SMAEDONE STARA MAMA PO PRMORSKO RIMSKA BOGINJA JEZE INDIJANSKO IRANSKI LJUDSTVO V ' VERSKI J. AMERIK' ! POGLAVAR UDOBEN STOL Z NASLONJALOM PREJŠNJE ME ZA ETIOPIJO J ANGLEŠKI DHG. INVI0UNIST POLKI PODOBEN PlfS 0KRAJŠ.ZA METER VOKALN NŠTR SKLADBA IME (TALIJ. IGR. ANT0NELU KULT, RASTLJNA (CVETAČA) TINKA MURADOH POSODAZA REZANO CVETJE SLHARMONKArt (LOJZE) OTOKVOTOČJU RuKu DELAVSKA ORGANIZACIJA GORSKI REŠEVAL ČOLN GRKČV JERUZALEMU FRANCOSKA FAŠ.0RGAN1Z. VALŽIRU DRUtASm MNAJAP0N. S KAMENČKI JtiŽNO SADJE ME PISATELJICE PEROCI ARABSKI ŽREBEC DRAGI KAMEN GUM ftAŠC MESTO NA JVTURČUE GESLO KRIŽANKE KEMČNI SIMBOL ZA m DANSKI OTOK WVNC LJUDSTVO V ITALU RODEZIJSKI POLITIK (SMITH D.) MEDN. OZNAKA ZA SEVER DELRADUS. IN TVTEltIKE STARO ČISTINO SREDSTVO ZDRAVILNA RASTLINA OZNAKAZA V0LTAMPER POPOLN NERED ZMEŠNJAVA OZNAKAZA RADIUS REKAV SLOVENIJI CMNEK, ZAVOJ (STAR) TONE ANDERLIČ PRVA ČRKA ABECEDE MORSKI RAK BREZ KLEŠČ TOMO NNČ KEMČ.SM0OL ZARUBOJ STAREJŠE ICSTO NA KITAJ (CMANl §> GLAVNO MESTO ITAUJE MESTO V EPRU ANTON JANEŽIČ DEL USTNE NDONEZUSKI SAHST mm JUŽNOUI JUNAK (SIMONI OSEMNAJSTA ČRKA ABECEDE V FIZIK] ZNAK ZAELEKUPOR MESTO V HRVAŠKEM PRIMORJU ME AMERIŠKE IGRALKE BirTH CEUCAK0STN. MOZGA NORV.SLMIČAR m K) (E SMUČARSKE SKAKALNICE PHSKMŠtE VAIŽRUI KEMČNSMOL ZA SREBRO poutičho »TOČŠČt NAJMOČNEJŠA IGRALNA KARTA BUŠKA SI ENA NO ANDRIC REDKOST DELČUNEŠK TELESA GEOMETRIJSKO TELO GESLO KRIŽANKE N0V0IARSTV0 SPREMEMBA i POUSKA IEALSKA DRUŽBA MESTOVMAKED. PRI SKOPJU PODOBA GOL TELESA KRATICA ZA ALT REKAVNEMČJ DESPRT.DONAIE IME ITALIJAN. PEVKE PAV0NE OTTOHNO RESPKJH TRIPRSTI BRAZ lEMVEC KRAJ PRI UUBLIAM SRBSKA IGRALKA (EVA) OSREDKI SUN ČA$OPI$ONEW IMUMBJM DWG(LOOCMCO| DEL STATEV FIOOHJME NAPOSniCM KEMIČNI SMBa ZA JOD KITAJSKI VODIT. (CETUNGI RIMSKA ŠTEVILKA PET GRŠKO PRIST. PRI ATENAH ČEŠKI SUKAR UAROSIAV) FTVNCOSN PISATELJ UEAN) ITAL TENORIST (1DCIAN0) DRŽA/AV KJflBSKEM MORJU DOLŽNSKA MERA MESTO 06 DONAVI V V0JV0DIM JUG. IEALSKA DRUŽBA SMJ$IWM IMCIMMUB DVANAJSTA ČRKA ABECEDE AVTO OZNAKA ZA ŠVEDSKO VRSTA F0S1NE SMOLE STARO BF. KfttfV BOŽANSTVO MOČrnjEZ« ! POPUST PRI NAKUPU BLAGA ETIOPSKI KNEZ AMER PISATELJ (EDGAR AUAN) NADOMESTEK ZA KOKAM PRIŽMCA (STARNSK0I AVTO OZN. ZA NOVO MESTO SVETA GORA NAHAUO0M AVTO OZNAKA BENETK PRVINA IME BOSANSKO-HERCEGOVSK POUDKA DUGONJKA lAIN«RmX fTALARHTEKT (ANDREA) VRSTA LEŽEČIH TlSKAflSK ČRK MUSKA Čl. TISOČ ENAKOSTV PRAVICAH POMLADNI MESEC MRAVU PODOB. ŽUŽELKA KUN PODOBNA ŽIVAL HRVAŠKI KNEZ PRUETJE. ODVZEM SVOBODE OMČNSMBOl ZAVOD« NEMŠKI FIZIK (MAJO ME PEVCA PISTEN1AKA SINATRAMA PAVAN V ŠPANU! GRŠNOTOKV JONSKEM MORJU ČLAN AKADEMUE MOČVIRNATI TRAVNIK OBVODI ČETRTI RIMSKI KRALJ ENAJSTAČRKA ABECEDE GALERIJA V LJUBLJANI JEZIK ČRNCEV BANTU AVTO OZNAKA ŠPANUE OZNAKA ZATONO laeStJoisi ALOJZ KOCJANČIČ MEM1ŽRAU TEBOEflHO LCVR0 TOMAN RIMSKA ŠT PETDESET VRSTA BAKROVE RUJE ZDRAVILNA VEŠČUA ZNAČINAVAS NA KAVKAZU 'EOŠČKSKA MERA VRSTA TKANNE PflffADNNKAT VEREVGRČU COUN JACKSON STARA JAPON PRESTOLUCA LASTNOST POSEBNOST GESLO KRIŽANKE VRSTA GRAFIČN DELA, 0SMERKA SUSŽMKV rm M uNS H OBČINAH REKAV ITALU SOVRAŠTVO ODPOR vtmlu GHAL B£G(WČ IMF PEVCA JUNKARJA VRSTA METULJA SLCAENSM SKLADAT (UROŠ) KRATICA ZA ADRIA AiRWAYS VERDIJEVA OPERA AVTO OZNAKA ITALIJE ARABSKI VOJSK UBNSIADI RAŠKI GENERAL (ABOALKARMi LATINSKA KRAT. ZA (TEM NEMŠKI FlOZOF (THE000RW) VREDNOSTNI ENPA MOŠTVO ATA, OČE (UUBKOV.) TOKUSKO LETALIŠČE RUSKI FILOZOF (MARKB.) VRSTA HOLANO JADRNICE TONE PARTLJIČ AVTO OZNAKA ZA POLJSKO KEMtČMSMBOL ZA NOBELU REALNO BITJE, STVAR SMRDLJIVA. BREZBARVNA TEKOČINA KEMčnsm ZAKALOJ KEMČNSUa ZAtlEHO OZNAKA ZA TOČKO DVCMJVK. DVOMLJIV ČLOVEK GOZDNA SLOVENSKA PEVKA (ANDREJA) IN NOBJ ‘KRONIKA BNEVA IN NOŠI ‘KRONIKA DNEVA IN NOGI Ujel se je v plesu Meduze Policisti so v soboto, 4. avgusta pozno ponoči po nalogu Okrožnega sodišča iz Maribora v gostinskem lokalu Meduza v Portorožu izsledili in aretirali podjetnika Staneta C., ki je kar nekaj časa deloval v Luciji. To je že drugi podjetnik iz Lucije, ki se je znašel v priporu. Samostojni podjetnik Stane C. je imel v Trgovsko poslovnem centru v Luciji zelo prodorno firmo Reklam biro. Ukvarjal se je z reklamnimi storitvami, izdelavo nalepk in napisov, nekaj časa pa je prodajal tudi mobilne telefone. V svoji poslovni vnemi je znal odlično komunicirati s strankami. Deloval je tako zelo prepričljivo, da je celo sam sebi verjel, da bo uresničil neresnične obljube. Lokalni časopis Primorski utrip mu je dal celo vzdevek »angelski podjetnik«. Stane C. je v Luciji, kaže pa, da tudi drugje, najemal poslovne prostore in menda kar vsem po vrsti »pozabil« plačati najemnino. Občan z Liminjanskc ceste mu je celo dal v najem trisobno stanovanje. Seveda tudi njemu ni plačal vsega tako kot bi moral. Najemnik je menjal ključavnico, lastnik pa tako ali tako ne sme vdreti v lastno stanovanjc, ki gaje dal v najem - tudi če mu najemnik nič ne plačuje! Nekaj najemodajalcev se je potem oglasilo v bližnji redakciji Primorskega utripa in povedalo svojo zgodbo. Le redki so se ohrabrili in šli na policijo. Svojo zgodbo je povedala tudi nekoč njegova prijateljica Andreja Dolanc. »Zaupala« mu je 700.000,00 SIT, ki jih je zbrala od članskih prispevkov za plesno šolo. Ko je od njega zahtevala, da ji denar vrne ji je preprosto rekel: »Toži me!« Potem sta sc razšla, a očitno je še nekaj časa je posloval na njen račun . Sedaj jo namreč toži Mobitel. Njen bivši prijatelj naj bi spretno izkoriščal njeno telefonsko številko. Dolančeva je imela nekaj stroškov za plačilo sodne takse, vprašanje pa je, če bo ta denar kdaj sploh še videla. »Stanc se ni niti potrudil, da bi prišel na obravnavo«. Nanj pa sedaj ne misli le ona, menda še kar nekaj podjetij in zasebnikov, ki ne morejo verjeti v svojo lastno naivnost. Med upniki sta celo davčna uprava in banka. Sledile so kazenske prijave in mlademu podjetniku je v Luciji postalo prevroče, zato sc je za nekaj časa preselil v Koper, menda na Markovec, od tam pa očitno v Maribor, odkoder je prispel sodni nalog za aretacijo. Policisti so ga izsledili na terasi novega gostinskega lokala Meduza v Portorožu in predali mariborskim pravosodnim organom. To je poleg Marinka Babiča že drugi podjetnik iz Lucije, ki se je znašel v priporu. Pravkar pa sc kriminalisti zanimajo za neko podjetnico, prav tako iz Lucije, ki se tudi ukvarja z nepremičninami. LUCMA: STI1PM STA SE DOMAČINKI Ob 05.45 sta se v Gold Baru v TPC Lucija, zaradi ljubosumja stepli domačinki. Hujših posledic pretep ni imel predlagani pa bosta sodniku za prekrške. '»IKDIPIRSKI INDMANEC«« PROSJAČIL Nedolžne tabletke jemljejo Življenja Policija meni, da so potrebni poostreni ukrepi Mlademu Italijanu, 21- letnemu M. .M. je zaradi prevelike doze tablet ecstasy, ki jih je zaužil v diskoteki Gavioli v Izoli postalo slabo. Prepeljali so ga v izolsko bolnišnico, kjer mu niso mogli več pomagati. Zgodbe, ki smo jih že velikokrat slišali. Mladi v zadušljivih diskotekah plešejo do onemoglosti, nekateri pri tudi segajo po mamilih, do tragedije pa je potem le še korak. Policija predlaga poostrene standarde za organiziranje javnih prireditev. Uprava kriminalistične policije v Kopru izvaja kriminalistično preiskavo zoper zaenkrat še neznanega storilca, ki je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Neznanec je v noči iz 4. na 5. avgust200! v diskoteki Ambasada Gavioli v Izoli prodal državljanu Italije M.M. neugotovljeno količino tablet mamila ecstasy. Zaenkrat še neugotovljeno količino teh tabletk naj M.M tudi zaužil. Po zaužitju mu je postalo slabo in je izgubil zavest, zaradi česar so ga odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer je 5. 8. 2001 ob 18.30 uri umrl, po vsej verjetnosti za posledicami akutne zastrupitve z mamili, je na novinarski konferenci povedal Srečko Smodiš, načelnik urada kriminalistične policije v Kopru. Ker je tragedij zaradi prevelikih količin zaužite droge vse preveč je Slovenska policija skupaj z Vladnim uradom za droge predlagala oziroma priporočila Upravnim enotam, ki izdajajo dovoljenja za obratovanje diskotek ali za razne večje prireditve, da naj uvedejo posebne - strožje standarde. Vsem udeležencem na podobnih prireditvah je treba zagotoviti brezplačno hladno pitno vodo. Znano je namreč, da mladi zaradi pregretosti organizma in uživanja tabletk ecstasy doživljajo vročinske šoke. Če je ples v zaprtem prostoru, je treba zagotoviti večji hlajen prostor, v katerem se lahko plesalci ohladijo. Zagotovljen mora biti tudi poseben manjši hladen prostor, v katerem sc lahko nudi prva pomoč. Na voljo morajo biti dovolj veliki sanitarni prostori. V neposredni bližini mora biti parkirano reševalno vozilo s prisotnim zdravnikom in opremo za reanimacijo. S turistično sezono prihajajo tudi mamila V zadnjem času, predvsem s pričetkom turistične sezone, delavci Uprave kriminalistične policije PU Koper dobivajo več obvestil o zgostitvi števila izvršenih kaznivih dejanj in prekrškov zlorabe prepovedanih drog, povezanih z delovanjem diskoteke Ambasada Gavioli v Izoli. Zato je Uprava kriminalistične policije Koper v sodelovanju s policisti Policijske postaje Izola 4. avgusta 2001 med 23.30 in 05.00 uro v bližini diskoteke Ambasada Gavioli izvajala poostren nadzor v smislu odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter v zadnjem času naraščajočih premoženjskih kaznivih dejanj, predvsem vlomnih tatvin v osebna vozila obiskovalcev diskoteke. V nadzoruje sodelovalo večje število kriminalistov UKP PU Koper. V policijski akciji je bilo ugotovljenih 9 kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Zoper 9 kršiteljev so bili podani predlogi za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. V vseh primerih tovrstnih kršitev je šlo za posest manjših količin prepovedanih drog, zlasti za kanabis - marihuano, hašiš, tablete ecstasy, amfetamin in kokain. Hkrati je bilo v okviru nadzora ugotovljeno kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po čl. 196/1 kZ, ko je 21-letni D.K. prodal manjšo količino mamila kokain drugi osebi. Zoper imenovanega je bila podana kazenska ovadba. Dne 5. 8. 2001 približno ob 3.00 uri zjutraj je prišlo do storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, katerega osumljenec je 33-letni A.M. iz Izole. Navedeni je s svojim dejanjem preprečil izvedbo uradne naloge kriminalistoma, ki sta v tem času izvajala identifikacijski postopek. Zoper osumljenca so bila uporabljena prisilna sredstva, priveden pa je bil tudi v prostore PU, kjer so ga za nekaj časa pridržali. Istega dne je bil skupaj s kazensko ovadbo predan v nadaljnji postopek preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Kopru, ki je zoper njega odredil pripor. Uprava kriminalistične policije Koper izvaja tudi preiskavo v zvezi z nesrečno smrtjo mladega italijanskega državljana, ki je zaužil dve tabletki ecstasy in pozneje v izolski bolnišnici umrl. . posredovati v trgovini »Noč in dan« na Ferrarski cesti, kjer je zaposlene in stranke nadlegoval znani koprski posebnež R.V., ki je oblečen v raztrgana in umazana ženska oblačila ter z belo barvo po »indijansko« naličenim obrazom pijan prosjačil za denar. Opozorila niso kaj prida zalegla, za nameček pa je še poskusil udariti policisti, zato so ga do iztreznitve pridržali na policijski postaji. IP©RT©[R©iAN(KA PRIJAVILA UMOR Na Senčni poti v Portorožu neznanca očitno motijo mačke in psi saj je v zadnjih nekaj dneh zastrupil štiri živali . Zadnji primer nam je prijavila Portorožanka, ki soji na veterinarski postaji potrdili, da je bil njen pes zastrupljen z strupom za podgane. Originalne zastrupljene vabe za podgane je neznanec pobral na tržnici v Kaštelu in jih nastavil v urbanem naselju Portoroža. Primer preiskujejo piranski policisti. ISTEMU DEKLETU Nekaj minut po 18. uri smo bili obveščeni, da po Olmu teka moški, ki je ves krvav. Policisti so odhiteli na kraj in ugotovili, daje v enem od tamkajšnjih stanovanj prišlo do prepira med 44 letnim P.D. drž. Italije in 28 letnim Š.S. iz okolice Kopra. Prepiru je botrovala ljubosumnost saj sta oba zahajala k istemu dekletu 32.letni Ukrajinki. Italijan se je Koprčana lotil kar z elektro šokerjem nato pa je pograbil kos stekla od razbite klubske mizice in ga zabodel. Poškodovani je iskal pomoč v zdravstvenem domu v Olmu nato pa je bil prepeljan v izolsko bolnišnico kjer je ostal na zdravljenju. Italijana so policisti pridržali in bo s kazensko ovadbo predan preiskovalnemu sodniku, Ukrajinka pa bo predlagana sodniku za prekrške saj je v Sloveniji bivala nezakonito. Kriminaliteta 1-6 2001 Prevladujejo priložnostne tatvine Kriminalisti in policisti Policijske uprave Koper so v prvih šestih mesecih 2001 napisali kazenske ovadbe za 2.156 kaznivih dejanj, kar je 19 % več kot v enakem času leta 2000. Pristojnim državnim tožilstvom so ovadili 702 osebi, od tega 86 mladoletnikov. Med storilci kaznivih dejanj je bilo poleg 543 državljanov Slovenije tudi 39 državljanov Hrvaške, 31 državljanov Romunije, 23 državljanov Bosne in Hercegovine ter 16 državljanov Italije. Skupna materialna škoda, povzročena s kaznivimi dejanji seje v primerjavi z enakim časom leta 2000 povečala za 130 odstotkov in je znašala 1,169 milijarde SIT. Gre za splošno kriminaliteto, gospodarsko kriminaliteto in organizirano kriminaliteto ter posebne oblike kriminalitete, so povedali na novinarski konferenci 10. 8. 2001 v Kopru, ki jo je sklical načelnik OKC, višji svetovalec Ivan Maraš. Iz podatkov je razvidno, daje nekoliko (za 14 %) padla gospodarska kriminaliteta, medtem ko je najbolj v porastu splošna kriminaliteta. Največ, kar 71 % od vse kaznivih dejanj so kazniva dejanja zoper premoženje. Med temi prevladujejo tatvine (669), velike tatvine (483) in poškodovanje tuje stvari (194). Pri večini tatvin gre za povzročene manjše materialne škode, med dejanji pa prevladujejo priložnostne tatvine na javnih krajih, v pisarnah in tatvine iz odklenjenih motornih vozil. K uspešni izvršitvi teh dejanj žal prepogosto z malomarnim varovanjem lastnega premoženja prispevajo oškodovanci sami. Cilj tatvin so najpogosteje denar, mobilni telefonski aparati in različni osebni dokumenti. In kdo so storilci teh dejanj? Pretežno so to osebe, ki so odvisne od prepovedanih drog in skušajo priti na tak način do finančnih ali materialnih sredstev za nakup prepovedane droge. Med velikimi tatvinami se je povečalo število vlomov v stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hišice in tudi gostinske lokale, manj pa je vlomov v trgovine in osebne avtomobile. Kaznivih dejanj z elementi organiziranega delovanja in posebne oblike kriminalitete so obravnavali skupaj 341 ali za odstotek več kot v prvem polletju 2000. Med temi je bilo 57 kaznivih dejanj povezanih z mamili, kar je za dobrih 30 % manj. Med zasežena mamila sodijo amfetamini, benzodiazepin, Ecstasy, heroin, kanabis rastlina (bilka), kanabis rastlina (marihuana), kokain, metadon - hepaton, smola kanabisa (hašiš). 881 kršitev javnega reda in miru V šestih mesecih letošnjega leta so obravnavali 881 kršitev javnega reda in miru, kar je 11,6 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2000. Kršitev z elementi nasilja je bilo 122 oziroma za 30 odstotkov več. Pretepov in žaljivega vedenja je bilo 122 ali 29,8% več. Očitno pa ljudje nimajo več toliko energije za prepir in vpitje drug na drugega. Teh primerov je bilo 385 ali za 20,3 % manj. Za 11 % je bilo manj prijavljenega motenega nočnega miru, povečalo pa seje število prijav točenja alkoholnih pijač mladoletnikom v gostinskih lokalih. Policisti so obravnavali dve množični kršitvi javnega reda in miru in sicer na nogometni tekmi med NK Koper in NK Olimpija in v diskoteki Tivoli v Portorožu. V obeh primerih so bile posledice hujše telesne poškodbe. V šestih mesecih so bili obveščeni in obravnavali 64 požarov in o drugih nezgodah. Varnost cestnega prometa V prvem polletju 2001 se je na območju PU Koper zgodilo 1.195 prometnih nesreč oziroma 6,3 % manj kot v enakem času 2000. V 10 nesrečah je umrlo 13 oseb, 48 jih je bilo hudo in 205 lahko telesno poškodovanih. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so premiki z vozilom (285), nepravilna stran oziroma smer vožnje (242), neprilagojena hitrost (214), neustrezna varnostna razdalja (195) in neupoštevanje pravil o prednosti (133). Me vsemi prometnimi nesrečami so prometni policisti obravnavali 121 primerov, ko so povzročitelji prometnih nesreč kraj zapustili, ne da bi drugim udeležencem nudili pomoč ali potrebne podatke. Večino (98) povzročiteljev prometnih nesreč so odkrili. Pri 90 povzročiteljih prometnih nesreč ( 7,2 odstotka vseh povzročiteljev) je bilo ugotovljeno, da so vozili pod vplivom alkohola. Pri kontroli in nadzoru cestnega prometa so policisti zaradi različnih kršitev cestno prometnih kršitev izrekli 21.614 ukrepov, kar je 10 % mani kot v enakem obdobju leta 2000. Zaradi suma vožnje pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo je bilo odrejenih 151 strokovnih pregledov, med katerimi je bilo 38 pozitivnih, kar 97 voznikov pa je tak pregled odklonilo. Promet potnikov čez državno mejo in ilegalne migracije V šestih mesecih leta 2001 je državno mejo na mejnih prehodih na območju PU Koper prestopilo 23.927.864 potnikov. Število potnikov na mednarodnem mejnem prehodu na letališču Sečovlje je bilo v prvem polletju 2001 5.692 ali 4,6 % več kot v prvem polletju 2000. V pristaniščih 64.187 ali 10,4% manj. Na mejnih prehodih na območju PU Koper so vstop v Slovenijo zavrnili 5.591 osebam, kar je za 13 % več kot v prvem polletju 2000. V šestih mesecih 2001 so zaradi ilegalnega prehoda državne meje obravnavali 1.670 oseb oziroma za 4 % več. Iterventna dejavnost: Operativno komunikacijski center (OKC) PU Koper je v šestih mesecih leta 2001 na interventno številko 113 sprejel skupaj 5.802 interventna klica in 21.785 informativnih klicev. Skupaj je bilo evidentiranih 5.968 interventnih dogodkov. Policija se, če se le more, takoj odzove in ukrepa. Ponoči so morali koprski policisti Franc Krajnc Koristna ponudba na Metropolovi plaži Sola jadranja Športno društvo Galeb Piran letos prvič organizira na plaži družbe Metropol Group šolo jadranja, plavanja in drugih veščin na morju Na fotografiji Primorskega utripa: Mladi jadralci na Metropolovi plaži med pripravo jadrnice Če smo še pred leti videvali osrednjo portoroško plažo, ki jo je nekoč ločevala pregrada med dvema upravljavcema, brez pestre ponudbe, je letos vendarle že nekoliko bolje. Športno društvo Galeb Piran v okviru katerega delujejo sekcija za jadranje, sekcija za kajak, kanu in sekcija za plavanje je na plaži pod Metropolom namestilo nekaj različnih plovil - Optimist, Evropa, Laser, Finn, 470, 420 in Tempus, kjer člani kluba (teh je trenutno 58 - od tega 28 otrok do 14. leta starosti in 20 otrok od 15 do 20 leta starosti) pod strokovnim vodstvom profesorja telesne vzgoje Srctana Stanišiča in učiteljice telesne vzgoje Olge Avbelj Stanišič spoznavajo veščine priprave jader in plovil, postavljanja v morje in jadranja. Mesečna članarina znaša 8.200 SIT. Za ta znesek lahko člani koristijo storitve na plaži, v bazenu Hotelov Bernardin in v Fitncss cenrtu v obrtni coni v Luciji. V centru imajo organiziranih več športnih programov; trim kabinet (fitness), namizni tenis, aerobika badmington, namizni tenis in Prof. telesne vzgoje Sretan Stanišič in učiteljica telesne vzgoje Olga Avbelj Stanišič. drugo. Učiteljica Olga skrbi večinoma za otroke do 12. leta starost, jih uči plavanja in prireja tudi kakšne igrice. Prof. Sretan stanišič nam je dejal, da značilnost šol jadranja predvsem v časovno kratkem terminu delovanja. »Naš namen pa je nuditi tovrstne storitve skozi vse leto, poleg tega pa tudi servis za oskrbovanje in popravilo plovil za naš klub in druge uporabnike, ki ga vodi Sergij Kirin s.p., Trabakula - navtični servis. Športno društvo Piran ima trenutno usposobljenih 18 plovil. Na plaži jih ob lepem vremenu lahko najdete skorajda ves dan, v jeseni pa bo umik prirejen od 15. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 11. in 16. uro. Storitve učenja jadranja in plavanja nudijo tako svojim članom kot tudi drugim - turistom, ki se želijo podati na morje z jadrnico. V tem primeru gre z jadralcem na morje tudi inštruktor jadranja. Ura vožnje z inštruktorjem stane 3.000,00 SIT. Društvo vinogradnikov in kletarjev Slovenske Istre Druženje in predavanje o izvoru, razprostranjenosti in lastnostih malvazij mediteranskega bazena. V okviru letošnje prireditve Malvazija - žlahtni okus Mediterana je Društvo vinogradnikov in kletarjev Slovenske Istre 13. avgusta v Pretorski palači na Titovem trgu v Kopru preredilo strokovno in družabno srečanje. Najprej je predaval Sergij Cesar o izvoru, razprostranjenosti in lastnostih malvazij iz mediteranskega bazena. Bila je tudi pokušina istrskih malvazij in potem še družabno srečanje. V torek 14. avgusta popoldne pa so skupaj ocenili kako je dozoreval zadnji in kako se spreminjajo tudi nekateri starejši letniki malvazije. Mini Izola še do 31. avgusta Na plaži v Simonovem zalivu, v kotičku Mini Izola tudi letos lepo skrbijo za razvedrilo otrok. Lani se je tamkaj prijetno zabavalo okrog 2500 otrok. Podobno število obiskov naj bi bilo tudi letošnjo sezono, saj se jih dnevno v prijaznem kotičku oglasi okrog 50 otrok, ki jih običajno spremljajo starši. Nekaj lesenih hišic, igrala, stolči in široka nizka mizica okrog katere se dnevno zbirajo otroci na kreativnih delavnicah. To je le bežna prispodoba Mini Izole na plaži Simonovega zaliva, ki že postaja tradicionalna oblika dela in skrbi za otroke. Igrice v vodi, tombola, igre brez meja, barvanje teles maškarada ter kreativne delavnice in druge družabne igre so sestavni del poslanstva Mini Izole. Za to, da se otroci tam počutijo lepo in sproščeno skrbi kar šest animatork. Prva med njimi je Zala Jevnikar, študentka mikrobiologije iz Ankarana. Otroci se lahko pridejo igrat v kotiček Mini Izole vsak dan od 10. do 18. ure in kot nam je dejala Zala Jevnikar, vse do 31. avgusta. Animatorke ne prevzemajo odgovornosti varušk, zato je pomembno, da na svoje otroke popazijo tudi starši. Otroško kreativno delavnico si je ogledala tudi izolska županja Breda Pečan Koper- olimpijsko središče Večnamenska dvorana, športni center na Bonifiki, nov olimpijski bazen, povečane turistične zmogljivosti, poleg tega pa še ugodne klimatske razmere, so dejstva, zaradi katerih bi Koper prav lahko postal prvi nacionalni olimpijski center v Sloveniji. Nastanek centra podpirajo tudi predstavniki slovenskega Olimpijskega komiteja, ki so se danes (30. julija) v Kopru srečali s predstavniki Mestne občine Koper in Športne zveze. Prizadevanja za olimpijski center, ki naj bi zaživel v Kopru, so sicer stara že tri leta, Takrat se je skupščina olimpijskega komiteja seznanila s ponudbo o nastanku centra, vendar takrat v Kopru še niso imeli pravih objektov. Zdaj objekti so. Zato naj bi občina imenovala projektno skupino, ki bi pripravila elaborat celotne ponudbe, na podlagi katere bi Olimpijski komite Kopru podelil status nacionalnega olimpijskega centra. Kot je rekel generalni sekretar Tone Jagodic, bodo v olimpijskem komiteju pomagali pri promoviranju centra pri nacionalnih športnih zvezah. Na srečanju so govorili tudi o oblikovanju zavoda za šport ter o denarju fundacije za šport. MB PIRANSKI ČETVEREC SEDMI NA SVETU V letošnjo slovensko mladinsko veslaško reprezentanco so se uvrstili štirje vselači VK Piran. Na svetovnem prvenstvu v Duisburgu v Nemčiji, ki je potekalo od 7. do 11. avgusta, so teklmovali: Matej Rodela, Damir Perc in David Bubnič v dvojnem četvercu ter Tjaž Bauer v dvojnem dvojcu. V dvojnem četvercu je nastopil še Bine Pišlar, član VK Izola, v dvojnem dvojcu pa prav tako Izolan Branko Bauk. Dvojni četverec je bil med favoriti za uvrstitev v finale in boj za odličja, žal pa jim ni šlo vse po načrtih. Na lanskem svetovnem prvenstvu so pripravili veliko presenečenje in iz finala izločili favorite Italijane, letos pa jim je sreča obrnila hrbet in se je podobno zgodilo njim. Po spletu nesrečnih okoliščin so iz finala kot eni od favoritov izpadli prav oni. Že v polfinalu so namreč naleteli na skupino, v kateri so bile skoraj vse najboljše svetovne posadke, v finale pa so vodila samo prva tri mesta. V dramatični tekmi so se do konca borili z ekipami Francije, Ukrajine in Nemčije, na cilj pa so štirje čolni prišli tako poravnani, daje tekmo odločil šele fotofiniš. Piranski veslači so z minimalnim zaostankom pristali na nehvaležnem četrtem mestu in za las zgrešili finale. Isto bi se lahko zgodilo tudi lanskoletnim svetovnim prvakom Nemcem, ki so šele v zadnjih metrih za malenkost prehiteli slovenski čoln. Naslednji dan so fantje zmagali v finalu B in tako osvojili skupno sedmo mesto s časom, s katerim bi se v finalu A gotovo vmešali v boj za medalje. V dvojnem dvojcu je Tjaž Bauer zasedel dvajseto mesto. Upali so sicer na uvrstitev med prvih 12 posadk na svetu, vendar mladi ekipi (oba veslača sta bila na svetovnem prvenstvu prvič) to ni uspelo, čeprav sta bila blizu uvrstitvi v finale B. Piranskim veslačem seje že četrto sezono zapored uspelo uvrstiti v slovensko mladinsko reprezentanco. Pred štirimi leti so se s svetovnega prvenstva vrnili z bronasto medaljo, leto kasneje je bil Patrik Fonda svetovni prvak, lani so bili z novo generacijo veslačev šesti in letos sedmi na svetu. To so uspehi, ki kažejo na dobro pripravljenost in veliko motiviranost piranskega moštva. Mlad piranski veslaški klub, kije ponovno zaživel leta 1992, seje v manj kot desetih letih povzpel v vrh slovenskega mladinskega veslanja. »Postavili smo si nov cilj: želimo uspeti tudi v članskem veslanju, hkrati pa obdržati visok nivo mladinske vrste. V naslednjih treh letih bo treba zagotoviti tehnične in finančne pogoje za razvoj članskega veslanja, predvsem pa še naprej trdo delati,« pravi trener VK Piran Milan Kocjančič. Veslaški klub Piran je za tekmovalce 13. avgusta priredil svečani sprejem v Sečoveljskih solinah. Alja Tasi PRIREDITVE *KIN0 ^KONGRESI , , _________ Prireditve na Tartinijevem trgu v Piranu Nastop županovega klicarja in poletni glasbeni utrinki Tako kot v mesecu juliju tudi v mesecu avgustu v piranski občini nadaljujejo s projektom Županov klicar 2001. Klicar prihaja napovedovat novosti na Tartinijev trg vsako soboto ob 20.00 uri, po njegovem nastopu pa se bodo predstavile tudi različne posamične glasbene in plesne skupine. Od 8. do 17. avgusta organizirajov Piranu poletne glasbene utrinke. Na različnih lokacijah v mestu bo tako vsak večer med 20.00 in 31.30 uro igral Duo Neworld iz Belorusije. V soboto, 4. 8. 2001 bodo na Tartinijevem trgu, po nastopu županovega klicarja, zaplesali člani folklorne skupine Val, 11. 8 nastopi Dou Neworld iz Belorusije, 18. 8. se bo predstavil pihalni orkester iz Trebnjega, 25. 8. bo nastopila plesno akrobatska skupina FLIP, 1. 9. se bo na Tartinijevem trgu predstavil pihalni orkester Soave iz Italije. Razstave V galeriji Meduza 2 v Piranu razstavlja svoje slike akademska slikarka Mira Ličen Krmpotič. Otvoritev razstave miniatur s poimenovanjem Slikarske impresije akademske slikarke Mire Ličen Krmpotič iz Pirana je bila v sredo, 8. avgusta, razstava pa bo odprta vse do konca tega meseca. Slikarka Mira Ličen Krmpotič je bila rojena v Pulju. Slkarstvo je študirala na ljubljanski ALU, kjer je leta 1973 diplomirala pri prof. M. Sedeju in končala še specialko za restavratorstvo. Doslej je imela že več kot štirideset samostojnih razstav in sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Ustvarja tudi v grafiki in keramiki, v tehniki vitraža in mozaika pa ima realiziranih veliko sakralnih in profanih interierov. Prejela je že več nagrad, leta 1997 tudi Steletovo priznanje za restavratorstvo. V piranski galeriji Meduza 2 bodo razstavljena njena dela (iz leta 2000 in 2001) , miniaturne slike v tehniki akrilnih barv na platno, motivno vezana na krajino Istre, njeno stavbno dediščino in številne kamnite detajle, kakor tudi na konkreten ambient Pirana, piranskega mandrača in podobno. V Galeriji Krka -Zdravilišče Strunjan je razstava akademskega slikarja Adela Seyouna Otvoritev razstave je bila 25. julija, odprta bo do 22. avgusta. Akademski slikar Abdel Seyoun že skoraj 20 let živi in dela v Desklah pri Novi Gorici. Rojen je bil leta 1956 v Bagdadu, kjer je leta 1978 končal šolanje na Inštitutu za upodabljajočo umetnost. Študij je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu, kjer je leta 1982 diplomiral pri priznanem profesorju Dževadu Hozi. Imel je več samostojnih razstav, sodeloval je tudi na skupinskih. Zaposlen je v Salonitu Anhovo kot oblikovalec. Slikarstvo Adela Seyouna je v barve in znake opredmetena njegova lastna identiteta. Njegove živobarvne slike so sestavljene iz labirinta oblik in barv, kjer se zbrisujejo vse meje med realnim in fantazijsko pravljičnim, evropsko racionalnim in orientalsko magičnim. Četrtek, 16. 8., ob 23.00, Cafe1 Teater Piran KONCERT ZABAVNE GLASBE AMBASADA BAND Prost vstop Petek, 17. 8., ob 21.00, Križni hodnik Minoritskega samostana Sv. Frančiška v Piranu XXIII. PIRANSKI GLASBENI VEČERI MEDNARODNI TRIO Program: Bach, Telemann Vstopnina: 2.000 SIT (študentje, upokojenci 1.500 SIT) Sobota, 18. 8., ob 20.00, Tartinijev trg Piran ŽUPANOV KLICAR s kulturnim programom Prost vstop Sobota, 18. 8., ob 21.00, Amfiteater Avditorija Portorož KONCERT ZABAVNE GLASBE MAMBO K1NGS Gostje večera: Sebastjan in Karma Vstopnina: 1.500 SIT Nedelja, 19. 8., ob 20.00, Gledališče Tartini Piran GLEDALIŠKA PREDSTAVA -MONOKOMEDIJA OD BOGA POSLAN Igra: Matjaž Javšnik Vstopnina: 1.500 SIT (študenti in upokojenci 1.000 SIT) Četrtek, 23. 8., ob 23.00, Caffe* Teater Piran KONCERT ZABAVNE GLASBE HAVEN X Prost vstop KINO Torek, 21.8., ob 21.30 Drama SOVRAŽNIK PRED VRATI (Enemy At The Gate) R: Jean Jacqucs Annaud. I: Jude Law, Joseph Fines Petek, 24. 8., ob 21.30 Akcijska kriminalka 15 MINUT SLAVE (15 Minutes) R: John Herzfeld I: Robert DeNiro, Edvvard Burns, Kelsey Grammer ***** Vstopnice lahko v avgustu kupite vsak delavnik med 8.00 in 14.00 uro na recepciji Avditorija (tel. 05 / 67 66 700) ali dve uri pred predstavo pri blagajni Avditorija (tel. 05 / 76 66 777) Seyounov kodni in barvni likovni obrazec je avtorsko prepoznaven, v vsebinskem in sporočilnem smislu simbolično prikrit in ornamentalno svojski. Vsaka podoba pa nam na svoj način pripoveduje zagonetno pravljico iz Tisoč in ene noči in hkrati zagonetno intimno zgodbo tenkočutnega likovnika tako, da nam ob estetskem lagodju dovoljuje še iskanje drugih pomenov in vsebin. Naravoslovna fotografska razstava v Grand hotelu Metropol Otvoritev je bila 27. julija, razstava pa bo odprta vse do 30. septembra 2001 Naslov razstave: Voda zibelka življenja. Avtor razstave je Viktor Luskovec, avtorja fotografij Viktor Luskovec in Ciril Mlinar. Razstava NEZNANI SPACAL je v Mestni galeriji Piran. Odprli so jo 22. junija in bo na ogled do 5. septembra 2001. Prvič so razstavljene risbe in slike na papirju iz petdesetih in šestdesetih let, v poslednjih letih Spacalovega življenja, naključno najdene na podstrešju tržaškega stanovanja. Vsebinsko se navezujejo na motivni svet slovenske Istre (Piran, bernardinska ladjedelnica, Soline, Savudrija...), saj je v tem obdobju Spacal tudi živel in delal v Piranu. Pokrovitelj razstave je Občina Piran. Nives Marvin Mor izdelave horoskopa: Štev, 090 -44-2? OVEN žl. 5.-20.4, Zdravje: Posvetite se bolj samo sebi, kot da se posvečate drugim. Prvo svoj prag pomesti nato pa. Ljubezen: Vse spuščate iz rok. Spustite, ne obremenjujte se, pride naslednji. Posel: S šefom ste se sprli. Čisto brez zveze. Sami ste krivi. Popravite škodo. BIN Ž1.4.-Ž1.5. Zdravje: Imate hiter tempo, srce vam počasi nagaja. Umirite se, sprostite, privoščite si dopust. Ljubezen: Partnerka vam želi nekaj povedati, vi pa trmoglavite in je nočete poslušati.Le kaj vani je? Posel: Dobili boste nagrado, ki bo vas zelo razveselila. Opomogli si boste, finančno seveda. DVOJČKA ŽŽ.5.-21.6. Zdravje: Od vseh strani napadajo, pritiskajo, otresite se jih. Hočejo vas samo izkoristiti.Obremenitev pade, ko udarite po mizi. Ljubezen: Partnerka vas obtožuje,da ste neresni. To vztrajno ponavlja. Napravite nekaj, pogovor, če ne drugače, umaknite se in razčistite vse. Posel: Sedaj ste že prišli iz krize ven, vse vajeti imate v svojih rokah. Končno obvladujete situacijo. 2Z 6. - Z Z. Z. Zdravje: Prehladi so prehodne narave. Sončenje izkoristi, a pazite na zaščito pred soncem. Nevarnost opeklin. Ljubezen: Pripravite piknik, povabite prijatelje, spoznali boste sorodno dušo. Posel: Poglejte, ali je kje za kupiti ugodno nepremičnino, kot je vikend ali parcela. V KAK Jlgencija JOaura Spoznajta pravega partnerja z nami. Uresničite svoje sanje, želje. tfofitičite 031/732-122 Jlgencija JCaura. Storitve cJKitra cff.dT. s.p., Partizanska 3-3, JliariBor Vaša sreča, našo zadovoljstvo. Letališče Portorož Za izgubo je kriva je lastniška struktura Da bi portoroško letališče lahko doseglo zastavljene cilje in ob tem poslovalo tudi donosno so potrebne nujne spremembe v lastniški strukturi, upravljanju in sami infrastrukturi letališča. Ker Občina Piran, ki je pred dobrimi desetimi leti letališče (in še nekatere objekte) brezplačno podedovala od portoroške Igralnice, za te spremembe sama ne more zagotoviti sredstev, je županja Vojka Štular po vročih razpravah na občinskem svetu o krivdi in krivcu za »večne« izgube, ki jih kajpak krijejo iz občinskega proračuna, ponudila sodelovanje gospodarskim subjektom v občini in obalno-kraški regiji, ki v letališču vidijo neposredno in posredno korist. Za letališče v Sečovljah naj bi se zanimal tudi Aerodrom Ljubljana. Turistični delavci, ki jih je 1. avgusta povabila na pogovor, idejo kajpak toplo pozdravljajo, seveda iz dovolj velike razdalje. »Letališče je vaše«, dragi turistični delavci, je pred mnogimi leti na ob otvoritvi dejal Anton Nino Spinelli (oče takratnih velikih infarstrukturnih investicij), in ni pozabil dodati, daje treba prilagoditi hotelsko ponudbo. Letališče je poslovalo rentabilno vse dotlej, dokler gaje financirala Igralnica. Potem pa... Občina Piran bo do septembra pripravila informativni razpis (morda bo objavljen tudi v našem časopisu), s katerim bo preverila zanimanje dnigih gospodarskih subjektov za sodelovanje pri dokapitalizaciji letališča in pripravila terminski plan pridobivanja ustreznih soglasij za spremembo prostorskih aktov, ki so potrebna za posodobitev letališke infrastrukture (podaljšanje steze za 200 m) in ureditev bližnjega igrišča za golf. LEV Z3.7.-2Z.&. E 0 Zdravje: prebavne motnje niso nič resnega, preveč se najedate zaradi živcev. Manj jesti več gibanja. Ljubezen: Srečno zaljubljeni, rojeni ste pod srečno zvezdo. Posel: Vse kar primete se spremeni v zlato. Čas za zamenjavo jeklenega konjička. DE VICA Z3. &. - zz. 9. Zdravje: Obnavljali ste stanovanje, prenaprezali ste se, vse kosti vas bolijo. Potrebujete morje, počitek in prijetno masažo. Ljubezen: S partnerjem sta usklajena, včasih imata burne prepire, nič resnega, to je le izmenjava mnenj. TEHTNICA ž5.9.-žž.io. Zdravje:Vaša neodločnost je nalezljiva. Jj Spremenite se in se bo vse ■ okoli vas spremenilo v željeno smer. Ljubezen: Partner potrebuje in želi od vas več odločnosti in vztrajnosti. Posel: Šef vas bo pohvalil, a hkrati svetoval več odločnosti in vztrajnosti. ŠKOKPUON 25.10.-Ž1.11. Zdravje: Potrebovali boste več tekočine, sokov, prihaja vročina, je že vroče poletje. Poskrbite da, bo telo normalno dihalo. Ljubezen: Preveč vročekrvnosti ni zaželjeno kazati, lahko se vam maščuje. Posel: Naredili ste nekaj napak, spoznali ste jih in jih že odpravili. Hitro se učite. \ Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 Ste osamljeni in iščete partnerja ali partnerko za občasno ali resno zvezo, pokličite Agencijo za stike -Laura na tel: 031/733-122 (24 ur) in skupaj bomo poiskali partnerja ali partnerko po vaših željah in osamljenost bo minila. Prodam Jugo Koral 45, letnik 90. Cena 80.000,00 SIT. Tel.: 040/528-286 Prodamo Golf VW diesel, generalna, letnik 84 v dobrem stanju, metalno zelene barve, trenutno ne registriran. Cena 150.000,00 SIT Tel.: 041/697-725 \___________ ✓ Gl □ 3TRJ1EC 22.11. -21.12 Zdravje: Zdravje je O.K. Le malo več odločnosti in vztrajnosti potrebujete. Več svežega zraka in moija. Ljubezen: Partner vas obožuje, vi pa ga napadate z neodločnostjo, neiskrenostjo. Menjajte odnos. Ni takšen kot ga imate vi. Izgubili ga boste? Posel: Vse se odvija po vaših načrtih. Denar bo, posel bo dober, račun bo poln v septembru. KOZOKPCj 22.12.-20.1 Zdravje: Pretiravanje zmeraj škoduje vi pa sedaj pretiravate. Premislite. Ljubezen: Tako hladnega odnosa še svet ni videl v teh vročih poletnih dnevih. Ni čudno, da ste sami. Posel: Več bo potrebno delati, sedaj pa le vzemite 5 dni dopusta. Morje. VODNAK 211-20.1 Zdravje: Ledvice in mehur so malce preobremenjeni. Obisk pri zdravniku bi bil dober. Naravno zdravilo. Čaji. Ljubezen: Srce vam že hitreje bije, še posebej, ko vidite svojega princa na belem konju. Posel: Pozor, sedaj ni čas za veliko zapravljanje. Svetovano je varčevanje. KJBI 19.2.-20.3. Zdravje: Živci vas dajejo. Navzven kažete, da je vse O.K. v sebi pa čutite bolečino. Ljubezen: Srčna bolečina vas bo zlomila, če ne boste takoj ukrepali in dali srcu življenje in ne omejevanje. Posel: Posel, ki ga imate v glavi in ga že izvajate, vam bo uspel. Previdnost zaželjena. £ r Nova rubrika ^ ^VEDEŽEVANJE . Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. primorski u'r'p j Brezplačno vam odgovarja ' vedeževalka LUCA |S - MC d.o.o., Slovenska Bistrica .Vprašanje: 1 Ime: | Rojstni datum: 1 Šifra: \ L ® is) Bogat ribiški praznik v Izoli Eno največjih turističnih prireditev v Izoli, v času od 24. do 26. avgusta naj bi si ogledalo okrog 50.000 ljudi. Tudi letos so organizatorji poskrbeli za pestro dogajanje. Sestavni del praznovanja bodo tudi pogajanja o prekinitvi »vojnega stanja« med Izolo in Piranom. Mirovna skupina mesta Izola je v lokalnem časopisu Mandrač že objavila javni poziv piranski mirovni skupini in vsem meščanom Pirana ter jih povabila k podpisu mirovnega sporazuma na Velikem trgu, 25. avgusta ob 20.00 uri. POZIV PIRANČANOM! Mirovni misiji Izole in Pirana tudi na lanskih zares precej zabavnih pogajanjih na Velikem trgu nista uspeli zgladiti stoletnega »spora« med komunama. Pogajalci in diplomati iz Izole bodo prišli z novimi argumenti in seveda tudi ostrejšimi zahtevami. Na pogajanja naj bi pripeljali še večji figov top in tako prisilili Pirančani k priznju, da bi se moral Piranski kodeks, ki ga hranijo v muzeju v Piranu imenovati Piratski kodeks ali da mirovna skupina iz Pirana v Izoli javno razglasi, da se Tartinijev Vražji trilček preimenuje v izolsko Poskočnico. V izolski glasbeni šoli namreč še hranijo kopijo partiture, zato s formalnopravne poti ni zadržkov za preimenovanje. Sicer pa so poceni sardele in druge vrste rib, srečelovi, stojnice s spominki, razna tekmovanja ter mnogo glasbe, glavne značilnosti izolskega ribiškega praznika ob koncu turistične sezone, za katero Izolani lahko rečejo, daje bila uspešna. Prireditve bodo na različnih lokacijah, obiskalo pa naj bi jih morda celo 50 tisoč ljudi. Nastopili bodo Avia Big Band orchestra, Kingstone, Malibu, Brazil show, Mlade Frajle, Blackridcrs in druga znana imena. Vstopnine ni! Čestitke novemu sekretarju Direktor Marine d.d. Portorož Enes Lojo je med prvimi v Portorožu čestital novemu sekretarju za pomorstvo Branku Mahnetu, ki je to službo prevzel po odhodu Edvarda Roškarja v pokoj. Prejšnjemu sekretarju zagotovo gre velika zasluga za to, da je Slovenija po dolgih pripravah dobila debel Pomorski zakonik z 992 členi. Zakon je bil sprejet na DZ RS 23. marca 2001, objavljen pa je v Uradnem listu št. 26, 12. 4. 2001. Zakonik ureja suverenost, jurisdikcijo in nadzor Republike Slovenije na morju, varnost plovbe po teritorialnem morju in notranjih morskih vodah, varstvo morja pred onesnaženjem s plovil ter pravni režim pristanišč; stvarno pravna razmerja ter pogodbena in druga obligacijska razmerja, ki se nanašajo na plovila; vpis plovil, omejitve ladjarjeve odgovornosti , skupno havarijo, izvršbo in zavarovanje na plovilih in kolizijska pravila. Sporne cene v piranskih vrtcih Prizadeti starši so poslali protest proti neupravičenemu zvišanju cen za program vrtca tudi Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport - Sektorju za predšolsko vzgojo Pišejo, daje Občina Piran, ki po zakonu določa cene v vrtcih, v zelo kratkem času zvišala cene vrtca za 20 %, poleg tega pa je večino otrok razvrstila v višji plačilni razred. Tako na primer plačujejo starši, ki imajo na družinskega člana bruto 99.301,00 SIT dohodkov, nenormalno ceno oskrbe v vrtcu, ki znaša 40.695,00 SIT za enega otroka (peti plačilni razred), kar je skoraj 100% več kot v nekaterih drugih občinah v Sloveniji. To pa pomeni, daje v piranski občini 50-odstotno znižanje storitev oskrbe v vrtcu isto kot je v nekaterih občinah polna oziroma 100-odstotna cena vrtca. Zaradi visokih cen vrtcev v Občini Piran so prizadeti starši, ki so se že enkrat sestali z odgovorno osebo na Občini Milico Maslo, naslovili protestno pismo državni sekretarki za lokalno samoupravo Astrid Prašnikar. Zahtevajo, da država ponovno prevzame nadzor nad cenami stroškov, ki jih plačujejo starši za otroke, ki obiskujejo vrtce, kar sedaj ureja Občina. Iz Urada za lokalno samoupravo so prejeli pismo, daje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v aprilu leta 2001 pripravilo analizo cen vrtcev. Ugotovitve so pokazale, da so razlike cen v vrtcih v Sloveniji res velike. Zapisali so, naj straši konkretne obrazložitve o nenormalno visokih cenah v vrtcih v Občini Piran poiščejo kar na tej občini. Na občini pravijo, da imajo v vrtcih veliko število otrok staršev, ki delajo v tujini in ne prikazujejo realno svojih dohodkov. Državi Sloveniji ne plačujejo nobenih davkov in prispevkov. Razvrščeni so v najnižje razrede. Teh staršev naj bi bilo kar 70 %. Poleg tega so pojasnili, daje v piranskih vrtcih kakovost programov veliko boljša kot v drugih vrtcih po Sloveniji...To pa je potrebno plačati. Prizadeti starši v to očitno ne verjamejo. Vrtci naj bi bili dostopni občanom. Na tak način pa v občini Piran niso dosegljivi, pišejo. Zakon o vrtcih ne rangira vrtce po kakovosti storitev, kar pomeni, da ta tako imenovana kakovost ne more biti pogoj za določitev cen. Zahtevajo: Da do 1. 9. 2001 država sprejme metodologijo za oblikovanje cen programov v vrtcih; da se jim razlika zaradi pretirane in previsoke cene od 1.3. 2001 poračuna v naslednjih mesecih; da ministrstvo takoj prične izvajati nadzor v občinah in primerno ukrepa zoper odgovorne osebe, ki nenormalno in moralno sporno določajo cene v vrtcih. Kopije pisma naj bi poslali tudi piranski Županji, piranskemu Občinskemu svetu, Ministrstvu za notranje zadeve (Astrid Prašnikar) in medijem. Pripor Marinka Babica kot pisarna Marinko Babič iz svojega stanovanja na Liminjanski cesti Luciji, kjer je v hišnem priporu in čaka na sojenje na drugi stopnji, normalno komunicira s svetom. Rad bi sc sestal z urednikom Primorskega utripa. Kar nekajkrat je po telefonu poklical naše uredništvo in izrazil začudenje, zakaj smo v članku v 89. julijski številki zapisali, da je brez premoženja. »Bili ste neposredni. Pišete v trdilni obliki, čeprav so vsi ostali časopisi; Slovenske novice, Delo, Dnevnik in drugi, pisali drugače: z »naj bi«, »morda je«...« Imam dovolj premoženja. Kot dokaz vam pošiljam nekaj telefaksov - izpiskov iz Zemljiške knjige - iz katerih lahko to tudi razberete«. In res, poslal nam je nekaj telefaksov z zemljiško knjižnimi vpisi lastništva na njegovo ime. Tudi od znanih portoroških osebnosti in funkcionarjev. Vsega skupaj skoraj dva metra papirja. Zares zanimiva zgodba, ki pa še ni za javnost. »To, da (rdijo, da sem kriv, bo treba šele dokazati«, je povedal po telefonu. Rad bi se sestal z odgovornim urednikom, da se pogovorimo«, je povedal tajnici uredništva. Kot je znano je sodni senat prvostopenjskega sodišča v Kopru Marinka Babiča, znanega pod imenom njegove nepremičninske firme Lela, spoznal za krivega in ga po osmih mesecih zasliševanj in razprav obsodil na štiri leta zapora. Petim oškodovancem mora povrniti tudi nekaj več kot sto milijonov SIT, ki jih je od njih zvabil na goljufiv način. Ostale je napotilo na civilne tožbe. Z namenom, da bi si pridobil veliko protipravno premoženjsko korist je druge z lažnivim prikazovanjem stanja spravil v zmoto. Zaradi begosumnosti so mu podaljšali pripor in sicer do pravnomočne sodbe. Marinko Babič pa je že nekaj časa doma, kot se temu reče - v hišnem priporu. Iz hiše se sicer ne sme oddaljevati, lahko pa normalno komunicira s svetom. Nekateri naj bi ga videli celo v gostišču na Belem križu, kjer naj bi častil pijačo. To seveda skoraj ne more biti res, saj ga nenehno tako ali drugače nadzirajo piranski Marinko Babič že na svojem domu - v hišnem priporu v Luciji. policisti, ki sc vsake toliko časa z džipom pripeljejo in za nekaj časa ustavijo pred »njegovo« hišo na Liminjanski cesti in preverijo, če je zares doma. Na Policijski upravi v Kopru so uredniku našega časopisa svetovali naj predlaga pogovor z Marinkom Babičem na nevtralnem terenu, saj Babič v svojem stanovanju ne sme sprejemati strank ali gostov, niti novinarjev. Prepričani smo, da bi nam imel veliko stvari za povedati. vaše počitnice niso tako daleč kot mislite ... ... s krediti Banke Koper obiščite nas v vseh poslovalnicah Banke Koper fC Banka Koper Banka Koper d.d., Pristaniška ulica 14, 6000 Koper, www.banka-koper.si