F* polt! prejemali: za
•elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — » četrt , , 6,60, mesec » 2 » 20,
Vepravništvu prejemaš: za
eclo leto naprej 20 K — h
pol leta ietrt , mesec
10.-u 6 » - «
Za p o S i 1 j a n j e na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in liserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice 8L 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsj rsjemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Iihajavsak dan,izvzemal nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 141.
V Ljubljani, v ponedeljek 23. junija 1902.
Letnik XXX.
Stališče naših poslancev.
Javen ljudski shod. — Poročilo dr.
Šusteršiča.
Predno je okusil dr. Tavčar še sladkosti sedanjega deželnega zbora, je napisal uvodni članek za »Slovenski Narod", v katerem pravi, da so zadnjič „narodno napredni" poslanci storili veliko napako, ko niso silovito naatopili proti katoliško narodni delegaciji. Ta napaka, poživljal je voditelj »inteligence" svoje podanike, se mora popraviti. »Klin s klinom", pravi ta liberalni zmotljivi orakelj, ter namiguje liberalni zvezi, da je treba »klerikalce tleskniti po čeljustih"!
S tem namenom je torej prišel Ivan v zbornico. »Tleskniti po čeljustih!" No, ko bi bil članek pisal dvanajst ur pozneje, bi se mu bil izpremenil pod — tresočo roko. S tem dr. Tavčarjevim izrazom : »tleskniti po čeljustih" bi bilo že opravičeno postopanje nagih poslancev, ako bi ne bilo nobenega drugega povoda.
Da so storili naši poslanci popolnoma prav, ko so v soboto jasno pokazali, da ne puste iz Kranjske dežele narediti brezpravnega pašalika, je sijajno dokazal javni ljudski shod »Katoliškega politič nega društva" včeraj ob 10. uri dopoldne, na katerem so dobili naši poslanci popolno zaupnico, in ki jih je užigal in bodril k neustrašenemu, brezobzirnemu nastopu.
Predsednik Kregar pozdravi zborovalce, katerih je bila polna dvorana z galerijo in stranskima sobama, in da besedo dr. Šusteršič u. Dolgotrajno bučno pozdravljanje in živioklici na naše poslance pretresajo dvorano. Nato začne govoriti predsednik de-želnozborskega kluba katol. narodnih poslancev, pri vsakem odstavku pa mu ljudstvo burno pritrjuje. Dr. Šusteršič govori: Kričeča krivica.
Mi zborujemo pod vtiskom včerajšnje deželnozborske seje. Kar je storilo včeraj zastopstvo naše propadajoče aristokracije in tistega liberalizma, ki se še klati po naših mestih in trgih in ki ga še umetno goji naša birokracija po svojih uradih, kar Bta se drznila včeraj vprizoriti ta dva zaveznika, to je nečuveno in presega vse meje parlamentarne dostojnosti.
Mi smo prišli včeraj v zbornico kot voljeni poslanci ljudstva v večjem številu, kot druge stranke, dasi je tako krivičen sedanji volilni red. Dasi smo v manjšini, zastopamo 37.000 volilcev, nasprotniki pa 6000. Zahtevali nismo nič drugega, kot samo to, da se nam da v odsekih toliko zastopnikov, kolikor nam jih gre razmerno po našem številu, ker smo hoteli v odsekih mirno in trezno delovati. Tega nam pa večina ni hotela dati, ampak nas je hotela prikrajšati. Tega nismo mogli mirno pretrpeti. Odklonili smo izvolitev v odseke in vzprejem vseh mandatov, ki bi se ne delili po pravičnem ključu. A povedali smo tudi, da deželni zbor toliko časa ne pridedodela, dokler 8e nam ne da pravica. (Dobro I Živio!) To sem izjavil včeraj v imenu stranke ter pristavil: Vsa odgovornost pade na vas, ki ste večina! (Prav dobro!)
Nasprotniki so dobro vedeli in v polni zavesti storili krivico. Rekel sem že pred tedni na Dunaju baronu Schwegelnu, da zahteva naša stranka v odsekih primerno
zastopstvo. Odgovoril je, da je ta zahteva popolnoma opravičena in da bo on vplival na stranko, da se nam naj ugodi. Čez nekaj tednov ga zopet vprašam, pa je odgovoril že previdneje. Slednjič pa pravi: »Nisem dosegel v svoji stranki tega, kar sem nameraval. Propadla je moja misel, in naša stranka vam neče ugoditi«. Jaz nato: »Povejte stranki, ekscelenca, da potem gre deželni zbor v kose!« Sohwegel nato obljubi, da bo poizkusil še enkrat. A pokazalo se je, da je v nemški stranki močnejša ona skrajno liberalna struja, kateri pripadata n. pr. grof Lichtenberg ali dr. Schaffer (klici: Fej taki stranki!). Ta stranka veleposestnikov torej, katera vedno ozna-njuje, da posreduje med nasprotstvi in da skrbi za pravičnost v deželni zbornici, ta nosi krivdo za to, kar se je zgodilo, in za vse posledice, ki še pridejo.
Mi smo delavni ljudje in nam ni ljubo, če moramo razgrajati. A ravno našega dela sta se obe nasprotni stranki tako ustrašili, da nam nečeta dati primernega zastopst\a v odsekih. Saj vedo, da ima naša stranka več sposobnih mož in idej, kakor oni vsi skupaj, in zato nas hočejo odrivati. Naše stališče pa je, da ne smemo niti za ped odjenjati, ker smo to dolžni časti svojih volilcev. (Tako je 1 Ne udajte se!) Čast ljudstva zahteva, da smo neomajni! (Bravo!)
Naši predlogi.
Toda ne glede na to, da smo bili prisiljeni izvajati skrajne konsekvence, bmo vložili razne nujne predloge. Te predloge bi bili vložili tudi v normalnih razmerah, ker so opravičeni in ker smo imeli že iz-početka namen, dvigniti niveau kranjskega deželnega zbora, ki je bil doslej najklaver-nejši v celi Avstriji. (Govornik nato našteva in poljudno razlaga stavljene nujne predloge, katere smo objavili že v sobotni številki.) To niso obstrukcijski predlogi. Saj si prej vendar niti misliti nismo mogli, da bodo nasprotniki tako drzni, storiti nam toliko krivico.
Obstrukcija.
Morali smo izvajati posledice. A vkljub temu bi se bilo vršilo vse mirno, ako bi ne bila Hribar (Klici: Fej!) in Lichtenberg (Klici: Fej!) ki je ravno takrat predsedoval, uči-nila nečuveno breztaktnost. Jaz sem mislil, da bo Hribar podpiral moj predlog za razširjenje volilne pravice, saj je pred več leti sam govoril za splošno enako volilno pravico (Smeh).
Hribar pa vstane in trdi, da naša du hovščina zlorab.izpovednico (Klici:Fej! Upitje. Odkod on to ve?) Mi smo zahtevali, da to razžaljenje prekliče, in baron Lichtenberg naj ga pokliče k redu.
Zgodilo se je nečuveno dejstvo, da Lichtenberg Hribarja ni hotel poklicati k redu. (Klici: Škandal!) Načeli smo ropotati ter nadaljevali toliko časa, da je Lichtenberg moral sejo zaključiti. Nihče ne bo govoril v zbornici toliko časa, dokler ni Hribar k redu poklican. (Bravo! Tudi baroni naj im ajo red!) Jaz pa sem baronu Lichtenbergu za-klioal: »Zadnji kaplan je več vreden, kakor pa tak baron !« (Viharno odobravanje in ploskanje. Klici: Pa še desetkrat več! Abzug baroni!)
Zborovanje se nadaljuje jutri ob 10. uri. Upam, da naš deželni glavar kot pravičen in pameten mož, pokliče Hribarja k redu.
Ce ne, ne bo seje. Sicer je pa čudno, da mora biti pri nas podpredsednik nemški baron, ko je v naši deželi vendar le 5% Nemcev. Konečno bi bilo še bolj pravično, če bi sedel tam gori kak slovenski liberalec.
Toliko o deželnem zboru, o katerem bodete v naslednjih dneh še mnogo čitali. Priporočim vam pa, da si ga tudi sami osebno ogledate. (Bomo!) Prehajam k državnemu zboru.
Koristno delo državnega zbora.
Zadnje zasedanje državnega zbora je bilo eno najdaljših. Trajalo je celih 8 mesecev. Storilo se je marsikaj za ljudstvo dobrega. Za kmečki Btan je velevažen zakon o stanovskih kmečkih zadrugah, od 1. jan. dalje bodo odpravljene mitnice na državnih cestah, važni so zakoni o odpisu zemljiškega davka ob poškodbah po uimah, o melioracijskem zakladu, o podpori kmečkemu stanu ob uimah itd.
Od socialnopolitičnih zakonov je omeniti postavo o durnem delavniku v rudokopih, kjer je naša stranka s socialnimi demokrati glasovala za 8urni delavnik (Dobro!), o udobnostih za delavske stavbe, o pravnih razmerah delavcev pri železnicah, ki jih gradi država v lastni režiji, o dopolnitvi obrtnega zakona glede stavbinskih delavcev, o delavski stati stiki; za obrtai stan važna je izpre-memba § 59 in 60 glede trgovskih agentov, potem zakon o štetju obratov in o kmečkih obratih, po katerem bomo dobili dokaze v številkah, na katere se bomo opirali, ko bomo zahtevali korenito gospodarsko reformo za obrtni in kmečki stan. Kakor rad hodim na politične shode, tako sem pripravljen prihajati tudi na strokovne shode ter nadrobneje poročati o tem. (Dobro!)
Celje — izdano.
Omeniti moram tu še celjskega vprašanja. Nemci so zahtevali, da mora slovenska gimnazija iz Celja ven. Bili smo tako srečni, da smo v zbornici zmagali proti njim, ker bo vsi Slovani smatrali to za svojo skupno zadevo. Komaj smo zmagali, so pa za hrbtom začeli liberalci z vlado in z Nemci proti vsem drugim Slovanom izdajska pogajanja. (Klici: Sramota!) Začeli so v „Narodu" pisati, da se naj sklene kompromis. Kako pa je mogoč kompromis med dvema, od katerih pravi eden, da bodi gimnazija v Celju, drugi pa, da mora ven ? V zraku vendar ne more stati! (Veselost). S tem so dali orožje v roke našim sovražnikom, ki so ga hitro pograbili. (Klici: Sramota izdajalcem!) To izdajstvo je glavno parlamentarno dejanje naših liberalcev. Saj za izdajstvo jih ni treba mnogo. Bil je en Judež, en Efialt, en Tirolec je izdal Andreja Hoferja — in eden sam zadostuje za tako sramotno delo.
Bati so je, da se bo posrečilo tudi to izdajstvo, kajti nemški listi že pišejo, da je vlada obljubila Nemcem, da že prihodnjo jesen prestavi gimnazijo iz Celja. (Klici: Sramota! Škandal!)
»Slovanski centrum« in »Hrvatsko-slovenski klub«.
Kazen za to pa liberalcem ni izostala. Vsi obmejni Slovenci in drugi Slovani so spoznali, da liberalna stranka ni nikaka narodna Btranka več, ampak da je internacio-nalno-liberalna stranka ter da ni več upoštevati. »Hrvatskoslovenski klub« se je združil
s »Slovanskim centrom" v en klub. (Burno odobravanje. Slava! Živeli naši poslanci!) Torej nekaj dobrega je vendar rodilo liberalno početje.
Gospodarsko delo liberalcev.
A liberalci niso le izdajalci v narodnem, ampak tudi v gospodarskem oziru. To bo je pokazalo pri davku na vožne listke. Vlada je pritiskala na zbornico, češ da se bodo dohodki porabili za diur-niste, da so popravi primanjkljej vsled odprave državnih mitnic itd. Če bi imel državni zbor količkaj več možatosti, bi bil vse te potrebe pokril iz drugih virov. Saj bo imel finančni minister 18 milijonov dobička od prihodnjega leta dalje, ko odpadejo premije za izvoz sladkorja. Tam se naj denar poišče, kjer je, ne pa v žepih revnih slojev, kjer ga nič več ni. Ako se tako dela, kakor n. pr. v Trstu, ko je bil davčni nadzornik Schuster, pošten in vesten uradnik, umirovljen, ker je milionarju po zaslugah davek naložil, se seveda mora vedno denar iz ljudstva izti-skavati.
Mi smo zahtevali, da 2e že mora biti ta davek, naj bi se 50% naložilo na listke 1. in 2. razreda, 3. razred bodi pa prost. Bili smo osamljeni: samo soc. demokratje so bili z nami. Za 12% davek na 3. razred so pa glasovali tudi naši liberalci (Klici: Sramota! Zastopniki ljudstva?), ko se je šlo za 1. in 2. razred, so pa obsedeli (Klici: ZaloBtno! Fej!)
Liberalci nimajo navade govoriti o gospodarskih stvareh, zato, ker jih nič ne razumejo. Pri davku na vožne listke pa sta se kar dva oglasila za besedo, dasi so vsi skup le štirje. Ferjančič jo govoril, da glasuje za to za ta davek, da bi Be iz njega zboljšali dohodki sodnijskih avskultantov. Jaz sam sem že tudi prosil za te uradnike, a mislim, da če se hoče dobiti denar za nižje uradnike, naj se ne išče pri revežih, ampak se naj vzame pri visokih plačah višjih uradnikov. (Izborno !
Tako Je ■')	(Konec prih.)
*
* * Zaupanje poslancem.
Na shodu se je sprejelo več resolucij in peticij. Danes objavljamo le sledeči:
Shod katoliško-narodnih in kršč. soc. volivcev dne 22. junija izreka zahvalo in zaupanje državnim poslancem katol.-narodne stranke, osobito zastopniku pete skupine in vsem katoliško-narodnim poslancem, ki so dejanski zastopali koristi delavskih Blojev. Shod izreka pripoznanje katoliško-narodnim poslancem na včerajšnjem nastopu v deželnem zboru in zahteva, da vsi katoliško-narodni poslanci etoje odločno za dr. Šuster-šičem. Današnji shod izreka, da se strinja popolnoma z včerajšnjim nastopom katol.-narodnih poslancev v deželnem zboru in upa, da vstrajajo pri svoji odločnosti.
Protest proti Hribarju.
Včerajšnji shod v »Katoliškem Domu« je sprejel tudi naslednji protest: Današnji shod protestira proti nečuvenemu napadu zastopnika banke »Slavije« Hribarja na pošteno slovenBko duhovščino, kateri edini se imamo zahvaliti, da so je naš narod ohranil, ter zahteva zadoščenja; poslancem katoliško narodne stranke, v prvi vrsti dr. Š u s t e r » š i č u, se pa shod zahvaljuje, da so nastopili za čast katoliške duhovčŠine, in upa, da to vsikdar tako odločno store.
Peželnl zbor Kranjski.
(Konec 2. [sobotne] seje.)
Dr. Šusteršič sa pravica ljudstva.
Pri volitvah v odseke, katerih se kato-liško-narodni poslanci niso udeleževali, ste združeni nasprotni stranki prezrli zahtevo katolifiko narodnih poslancev po zastopstvu z ozirom na Število katoliško narodnih po slancev v zbornioi ter ste izvolili po svoje nekaj katoliško-narodnih poslancev v odseke. Razume se, da kat-narodni poslanci te izvolitve niso sprejeli. Dr. Susteršiča niso volili v noben odsek
Po končanih volitvah v odseke vstane dr. Šusteršič, da utemelji svoj nujni predlog za splošno, enako, direktno in tajno volivno pravico v kranjski deželni zbor. Povdarjal je, da je katoliško-nar. stranka jeseni, ko se je vnovič potezala za zaupanje ljudstva, postavila to zahtevo v svoj program. V oklicu je povdarjala naša Btranka, da hoče v prvo vrsto stavljati ljudske ko risti in brezobzirno braniti pravice in koristi ljudstva. (Katoliško • narodni poslanci ploskajo.) V svojem oklicu je katoliško-narodna stranka obljubila, da zastavi vse sile, da iz-vojuje ljudstvu splošno in enako volivno pravico tudi za deželni zbor. Navada katoliško narodne stranke je, da to, kar obljubi, tudi do pičice spolni. V tem se razlikuje katoliško-narodna Btranka od marsikatere druge stranke. (Hrup pri liberalcih. Hribar: »Od katere stranke?« Šusteršič: »To je tista stranka, katero Hribar dobro pozna.« Hribar: »Narodno • napredna stranka se dobro počuti.« Šusteršič : »Pa Hribar slabo v njej!«) Oglašamo se z nujnim predlogom za volivno reformo, da je korak za splošno enako volivno pravica prvi, katerega katol, narodna stranka stori v tej zbornici. (Burno ploskanje katoliško - narodnih poslancev.) Sledili bodo temu koraku v parlamentu in izven parlamenta dslali v tej zadevi in ne bomo prej mirovali, dokler se ljudstvu ne da, kar mu gre 1 Danes je samo uvod. Pozivam gospode na nasprotni Btrani, da glasujejo za naš predlog; nikar naj se ne ozirajo na svoje zarjavele mandate in privilegije in postavijo se naj drugo stoletje, postavijo se naj na stališče večnih pravic ljudstva. (Govornika prekine živahno odobravanje z galerije.) Store naj čin resničnega napredka. (Hribar: »K nujnosti naj govori.« Dr. Šusteršič: »To je vse jako nujno! Ce je tudi ljubljanskemu županu postalo dolgočasno, govoril bom še dolgo k nujnosti.« Hribar: »Vpraša se, če bo deželni glavar imel potrpljenje.« Dr. Šusteršič: »Dalj kot Vi!«)
Dr. Šusteršič: Izrecno povdarjam, da ta naS predlog ni obstrukcijski predlog, da bi ga stranka tudi vložila in vzdrževala, če bi ne bilo potreba stranki iti v obstrukcijo, ker je za to vezana po obljubi, dani ljudstvu, in ker je trdno prepričana o nujnosti, da zginejo volivni privilegiji, ki so vir nesreče v Avstriji, in da se uvede edino pametna volivna pravica — splošna in enaka volivna pravica. Naš deželni volivni red je bil uveden leta 1868. (Dr. Tavčar: »Približno toliko je star kot dr. busterSič.« Dr. šusteršič: »Jaz sem 38 let star.« Dr. Brejc: »In boljši kot volivni red.« Dr. Šusteršič: »Tavčar pa slabši. Vprašanje je, ali je bolje, da je človek boljši od našega volivnega reda, ali slabši. Z volivnim redom Be more člo vek le še v neumnosti meriti. Gospodo od nasprotne strani prosim, naj le dela opazke, b tem mi nalogo le olajša Bom vedno sproti odgovarjal.)
Torej naš volivni red se je napravil takrat, ko je Tavčar še po gnoju hodil. (Smeh. Tavčar vpije ves razkačen: »Kaj pravi, da sem jaz po gnoju hodil?« Šusteršič: »Saj sem jaz tudi, ko sem bil majhen!« Tavčar: »Se vedno na gnoju ležite!« Dr. Šusteršič: »Vi pa hodite kot petelin po gnoju.«
Dr. Šusteršič: Naš deželni red je iz leta 1868, ko je dr. Tavčar že bil na svetu. Takrat so bile vse drugačne razmere kot danes, a vendar se je že leta 1848 čula zahteva po splošni volivni pravici. S tem volivnim redom je prišla reakcija v deželo, ne tako, kot jo dr. Tavčar slika, ampak reakcija, ki omejuje svobodo ljudstva, ta volivni red se je naredil za liberalno centralistično reakcijo. Namen volivnega reda je bil, ustvariti liberalno večino, da se ljudstvo potisne proč, namen volivnega reda so bili nemški interesi. (Hrupno odobravanje.) Naš volivni red ima skupino veleposestnikov, drugo skupino mest in trgov, tretjo — (Hribar: »To že vemo!« Dr. Šusteršič: »Pa pojdite ven, če že vse veste! Pojdite na magistrat!«) Dalje ima volivni red skupino kmetskih volivcev, trgovsko in obrtno zbornico. (Hribar: »To ne Bpada k nujnosti!« Dr. Šusteršič: »To vse moram natančno razlagati, da se bo uvidelo, kake neumnosti naj se spravijo proč.«) Takrat je bila mogoča razlika med veleposestniki, danes pa je to veleposestvo pomešano. Danes so vsi drugi ljudje po kranjskih gradovih, prej so bili aristokrati, ki so imeli modro kri, sedaj se pa ondi rede judje. Veleposestnik ne pogleda veleposestnika, k več-
jemu takrat, če hoče kaj od njega na posodo. (Smeh.) Tu ni več povoda vzdržavati veleposestniške kurije, sploh pa ni bilo niti pravično, da Be je ustvarila. Dosledno bi se morale ustanoviti sioer kurije tudi za druge stanove, n. pr. eno kurijo dvornih svetnikov. (Brejc: »Kurijo za liberalne žurnaliateI« Tavčar: »Kurijo za klerikalne mazače!« Su steršič: »be bomo že pomenili o mazačih!« Breje: »Malovrh!« SuBteršiČ: »Ta je revež, mora pisati, kar od njega zahtevajo, pa nič več trdno ne stoji v Narodni tiskarni!« Hribar: »O nujnosti nismo še niš slišali!« Brejc: »Hribar na ušesih sedi!« Šusteršič: »Saj sem že dejal, naj gre na magistrati« Poglejmo kurijo mest in trgov. Tu voli uradništvo, ki ima interese do povišanja plač, ki produktivne staje vedno bolj obre-menujejo. To je e ia skupina volivcev. Nasprotni tej so intereBi obrtništva, kmetijstva in tudi hišni posestniki imajo Bvoje interese. Zakaj ima en trg volivni privilegij, drugi pa ne. Pametnega razloga za to zastonj iščemo. Kateri trg je bil boljša zaslomba nemškemu centralizmu, tisti je prišel do volivne pravice v mestni kuriji, drugi pa ne. Največ skupnega interesnega značaja ima še kurija kmetskih volivcev, a pri tem so število poslancev na tako nečuven način razdelili, da so kmetje ogoljufani pri tem. Vsi kmetje imajo pri nas 16 poslancev, veleposestniki, ki imajo samo 90 volivcev, pa 10 poslancev. Takrat, ko so se politične pravice de lile, so ogoljufali ljudstvo! (Deželni glavar pokliče govornika k redu.) Dr. Šusteršič: Pa je le res! Govoril sem o tistih, ki so skupaj zvarili tisto stvar, ne o cesarju. Kmeta hočejo pri nas sistematično do kože sleči. Tisti, ki imajo inicijativo, gredo ven v Ameriko, in pri tem peša tudi brambena moč naše države.
Število tistih, ki so pred naborom zbežali, se je do 1. 1864. povišalo na 66.000! Od tega leta vojno ministerstvo noče več številk priobčiti v javnosti. Vsega tega bi ne bilo, če bi ne imeli krivične volivne po-stave, ki kmeta ne pusti do veljave. Govornik krepko karakterizira še trg. in obrt. zbornice in pravi, da bi se o interesnem zastopstvu moglo govoriti le, če bi imeli po stanovih organizirane stanove potom stanovskih zadrug in bi te stanovske zadruge izvrševale volivno pravico. Posebno ni nobene etične podlage za vzdrževanje takega elementa, kot je veleposestniška kurija, ki se kaže nosi-teljico sprave in miru, samo da ji pusti vlada še obstoj. Kak element sprave je veleposestvo, tose je pokazalo danes. (Demonstrativno ploskanje pri katoliško-narodnih poslancih.) Veleposestniki vladi vse dovoljujejo, iz samega patrijotizma dovoljujejo nove kanone, a treba je patriotizma tudi na spodaj, da se prepreči popolno ubožanje ljudstva. Iz nezadovoljnosti ljudstva se je marsikje dogodilo najhujše in tudi v Avstriji je ta kriza neizogibna, če se bo dajalo ljudstvu tako plačilo za trud, kakor se to godi že 40 let. V mestih in trgih pri volitvah odločuje uradništvo. (Hribar: »Meščanstvo odločuje !r Šusteršič: »Vzemite v Ljubljani pri volitvah uradnike proč!« Hribar : »Pa Vaša stranka še ne bo prodrla v Ljubljani.« Šusteršič : »Glasujte za moj predlog za splošno enako volivno pravico, pa se pomerimo !«) V normalno razvitih razmerah je uradnik odvisen od vlade, pri nas je pa vlada od uradništva. Da jih pri volitvah obdrži zase, zalagati jih mora vedno z novimi prednostmi. V Franciji znašajo drž. izdatki dve tretjini svote zapuščinskih mas, pri nas pa dvakrat toliko kot svota zapuščinskih mas. Vse to nosijo produktivni sloji. S tem ne nastopam proti nobenemu posameznemu uradniku, ker ni tega uradnik kriv, ampak proti sistemu. (Hribar: »Kaj pa nujnost ?« ousteršič: »Jaz sem mislil, da Bte šli že na magistrat.«)
Nujno je, da se taka stvar odpravi. Sedaj sem se spomnil, da je v poročilu o mestni deželnozborski volitvi Kranj Škcfja Loka pozabil dež. odbornik Grasselli navesti škofjeloške številke. Naj pogleda, kam je založil referat.
Kake krivice so v naSem volivnem redu, kaže dejstvo, da imamo mi samo 16 poslancev in vendar zaBtopamo 37.412 volivcev (Hribar: »4 00 duhovnov!« Brejc: »Ali ti nimajo volivne pravice?«) Šusteršič: »Pa odračunajmo 400 duhovnikov, ostane še vedno 37.000 volivcev, ne vemo pa, kolike bi ostalo liberalcem, ako bi odračunali vse agente. (Smeh, ploskanje.) Liberalci z veleposestniki skupno zastopajo samo 6776 volivcev.« (Brejc: »Agente proč !»)
ŠusterSič: In ti ljudje so imeli danes žalosten pogum, da izrabljajo to svojo kla verno večino! Posledice pripišemo na rovaš teh dveh strank. K priljubljenosti teh dveh strank to gotovo ne bo pripomoglo. Nemški veleposestniški poslanci zastopajo eden k drugemu 9 volivcev in ti nam hočejo vzeti primerno število zastopstva v odsekih in raje razbijejo ves dež. zbor, nego da bi ugodili naši skromni zahtevi. Dokazali so, kako neopravičen, kako odijozen je privilegij veleposestnikov; jaz kot tak bi se sramoval tu Bedeti, ako bi bil tako iz-
voljen I (Ploskanje. Hribar: »Poštene volivce zastopati ni sramota«. Sch w«itzer; „Radikalec se vleče za Nemce!« Šusteršič: »Zupan ljubljanski, poprašajte Vaše poštene volivce, če so s tem zadovoljni": Hribar kliče, da bo katoliško - narodni volivci nerazsodni.) Šusteršič: Naši volivci dobro vedo, da so nas volili za to, ker smo ljudska Btranka, mi nimamo med seboj š t r e b e r -j e v, ki kakor Ferjančič prosjačijo, da se extra statum imenujejo nadsvetnikom, in tudi Plantanov nimamo. Našim volivcem ni treba hoditi vpraSat na ljubljanski magistrat, koga naj volijo. Nezaslišano so od liberalne strani n. pr. terorizirali uboge barjane. Ko je nek barjan prišel prosit na magistrat, reklo se mu je: „Pojdite h kanoniku Kalanu". To je nepošteno, povedali pa Vam bomo še drugih Btvari. Dokazali Vam bomo, kaka krivica je, da hoče gospodovati nespametna večina. (Tavčar: »Ali ne slišite, g. glavar, on pravi, da smo mi nespametni!« Katoliško-narodni poslanci se Tavčarju rogajo. Dež. glavar pravi Tavčarju, naj počaka, da Šusteršič izgovori ves stavek.)
Dr. Šusteršič: Absolutizmu oligarhije boj! (Hribar: »Absolutizmu klerikalizma !«) Šusteršič: G. župan, ne vem, če ste na jas nem, kaj je klerikalizem. Mi zastopamo pred vsem pravice ljudstva. Ali hočete to imenovati klerikalizem? Potem tudi lahko pravite, da je kranjska dež. zbornica judovski tempelj.
Naša duhovščina je v polni zavesti svoje dolžnosti, ona ve, da je njena dolžnost hoditi z ljudstvom, in kot taka voli z nami. Mi radi tega nismo klerikalna, ampak edina napredna stranka. (Hribar maha z roko.) Šusteršič: Vi ste vsi skupaj nazadnjaki, stara šara ste, ki bo izginila kmalu raz površje. Hribar je menda pozabil, da je svoj čas bil sam za splošno volivno pravico. Njegova dolžnost je, da danes tu govori. (Hribar: »Bom! G. glavar, oglaSam se k besedi !" ameh. Klici: »Na limanice se je vsedel!« Dr. Brejc: „Na magistratu še nimate splošne volivne pravice. Ven ž njo!")
Dr. Šusteršič: Splošna in enaka volivna pravico. Mi hočemo dostojanstvo enako vrednega človeka z enakimi pravicami. (Liberalci se zadaj hrupno pogovarjajo mej seboj. Dr. Šusteršič: G. dež. glavar naj prihodnjič pri dvorani napravi vrata, da bodo gospodje šli lahko za yrata.) Da bodete videli, da smo nepristranski, smo tudi zato, da se škofov priviligirani glas črta. Le od ljudstva izvoljeni poslanci naj bodo v dež. zboru. Zahtevamo, da voli zbornica iz sebe predsednika, da se institut dež. odbornikov odpravi, ker bodo uradniki več storili, kakor store dež. odborniki. Dež zbor je sklenil najeti 4 milijone kron posojila iž melijora-cije, a dež. odbor je zamudil ugodno priliko pri vrednostnih papirjih. (Glavar: »To ne spada sem!") Šusteršič: „To spada sem. Nujno je potrebno reforme". O Ipravi naj se krivica. Tekom 24 ur sem pripravljen, ako zbornica sprejme predlog, predložiti predlogo spremenjenega dež. reda in deželnega vol. reda.
Privilegiji liberalne večine so na trhlem! Ljudstvo si bo v in izven parlamenta znalo priboriti svoje pravice! Ako hočete izvršiti čin pravega patrijotizma, glasujte za moj predlog. (Vsi katoliško narodni poslanci plo skajo. Galerija kliče: „Živio dr. Šusteršič!" »Ven b splošno in enako volivno pravico".) Dr. Šusteršič je govoril 2 in pol uri.
Napadi župaua Hribarja — obstrukcija.
Hribar prične svoj govor s tem, da pravi, da katoliško narodni poslanci trepetajo pred dr. Susteršičem. (Katoliško narodni poslanci se Hribarju posmehujejo.) Dr. Šusteršič : Župan stolnega mesta Slovenije trepeta pred Malovrhom!« Hribar pravi, da je mislil, da je Šusteršič boljši govornik. Klioi: »Vam bo že še debelejše povedal". Hribar: Bil sem za splošno in enako volivno pravico in sem še, ali urejeno bi moralo biti tako, da pride volja ljudstva do zmage. Kazen se določuje za kupovanje glasov, duhovščina pa iz spovednice terorizira ljudstvo in s p o-vednico izrablja.
Ko Hribar to izreče, vrže dr. Šusteršič knjigo ob tla in po vsej zbornici zagromi njegov glas: To je infamno obrekovanje. Škandal! Vsak agent bo že obre-koval našo duhovščino, da si upa trditi, da spovednico izrablja duhovščina". Brejc: „Ali je Hribar v spovednici?" Šusteršič udarja s knjigo ob mizo, dr. S c h w e i t z e r, dr Brejc, Dular, Jaklič, Drobni č, skočijo po konci in bijejo deloma s pestmi ob mize, deloma udarjajo b tintniki. Iz vrst katoliško narodnih poslancev gromi: »Preklicati ali pa ga k redu poklicati". Dr. Šusteršič: »Prej ne bo seje. Preklicati ali pa k redu naj sa ga pozove! Agent bo žalil duhovščino! Po farovžih se liže in berači za zavarovanja, tu pa duhovščino obrekuje".
Baron Lichtenberg ne stori nič, da bi Hribarja pozval k redu. Zgoraj imenovani katoliško-narodni poslanci razbijajo naprej. Hribar ne more govoriti. Sušteršič Lichten-bergu: »Vsak kaplan je več vreden kot ta baron !" Lichtenberg zvoni, a zvonec se skoro
ne sliši. Šusteršič: »Ne vem, kaj si ta človek domišljuje, da bomo mi nehali.« Dr. Brejc pride nakrat v dvorano s trobento, doktor 8chweitzer prične tudi pisbati na trobento, Drobnič bije s rokami. Šusteršič predsedujočemu baronu Lichtenbergu: „Na infamno žaljenje Hribarja pokličite k redu. Se k redu ga ne pokličete, sram Vas bodi I Bomo že naučili liberalce, da noben ne bo zasramoval duhovščine I« Dr. Brejc, Šusteršič in doktor Sohvveitzer prično nabijati na boben. Galerija ploska. Baron Ličbtenberg upije na galerijo. Hribar govori nekaj stenografu. Kaj mu pravi, se ne sliši. Nato se vsede. Baron Lichtenberg pozove k besedi oglašenega dr. Kreka, naj govori. Dr. Krek radi hrušča ne more govoriti. Katoliško narodni poslanci kličejo : »Pr«j pozovite Hribarja k redu!« Šusteršič Hribarju: »Obrekovalec I Nihče tu ne bo duhovnikov obrekoval!« Tavčar pride k nekaterim katoliško-narodnim poslancem, ki se v tistem trenotku vdeležujejo obstruk-cije, in se norčuje iz njih in vpije: »Ta drugi se pa ne upajo!« Klici: »Pridejo na vrsto, ko se ti utrudijo!« Šusteršič Lichtenbergu: »Tak nemški baron nas ne bo ko-mandira!.« Po zbornici se razlegajo glasovi bobna, ragelj, trobent. Šusteršič meče knjige in kliče : »Dol z Liehtenbergom !« Barbo se meša med katoliško-narodne poslance in jih nagovarja, naj se dr. Susteršiču upro. Doktor šusteršič: Baron nakrat slovenski zna!«
Nemški poslanci kličejo: »Kaj bodo pa * rekli volivci ?« Katoliško-narodni poslanci jim kličejo nazaj: „Mivbomo to zagovarjali!"
Pircvpride mimo Žitnika in pravi: »Hinavci l" Žitnik se obrne in zaupije tako silno na Pirca, da se Pire ves strese. Žitnik zahteva, da se seja pretrga, a baron Lichtenberg zvoni dalje.
Hrušč se nadaljuje.
Ob Vi 7. uri zvečer se oglasi dr. Krek in pravi, naj se mu da nadaljevanje besede v ponedeljek. Baron Lichtenberg zaključi sejo.
Tako so naši poslanci pokazali, da ja v kranjskem deželnem zboru odklenkalo liberalni predrznosti. Časi, ko so liberalci nekaznovani mogli psovati, so minuli. Med katoliško-narodnimi volivci be čuje en glas: »Tako naprej I Zadnji čas je bil, da bo naši poslanci liberalcem pokazali zobe.« Ljubljanski župan, ki se v vse vtakne, je staknil, kar je zaslužil. Tak odmev je našlo liberalno geslo: Liberalcem groš, klerikalcem knof!
Današnja seja.
Pred sejo je položaj tak, kakor je bil zadnjič. Liberalni poslanci se tolažijo med nemškimi poslanci. Na Btrani, kjer Be zbi- . rajo slovenski liberalni in nemški poslanci, ' se sliši sama nemščina. Slovenski naprednjaki kramljajo z veleposestniki samo nemški. Ne čuješ skoro slovenske besedice. Klub katoliško-narodnih poslancev je imel ob deveti uri sejo. Katoliško-narodni poslanci bi še nadalje zahtevali zadoščenja za Hribarjev napad. Lberalci bo hoteli utruditi naše poslance in ustrajati pri seji, naj traja tudi v noč, a ves načrt je liberalcem skazil po nerodnosti dr. Ferjančič.
Oglasil se je k zapisniku k izjavi in dejal: „Dr. susteršič je v zadnji seji dejal, da sem si jaz na Dunaju nadsvetniško mesto priberačil." (Šusteršič: »Tako je!") Ferjančič: »To je skrajno žaljivo." (busteršič: »Tako je. Za vašo stranko je razžaljivo.") Ferjančič: »Mojo zadevo je dr. Šusteršič spravil v zadevo s stranko." (Šusteršič: "s t ima! Sramotno je za stranko, da ima take subjekte kot ste Vi in Plantan. Koruptna stranka!" Deželni glavar zvoni. Dr. Šusteršič: „Liberalci so včeraj ves čas govorili, ko sem jaz govoril.") Ferjančič: »Izjavljam, da nadsvetništva nisem priberačil, da mi beračiti ni treba, avanziral sem, ker je prišla vrsta name. (Dr. Šusteršič: „To ni res!") Ferjančič: „Dr. Šusteršič hoče to spravljati v zvezo s stranko, češ, da je malovredna." (Dr. Šusteršič: »Je malovredna, ker ima take elemente kot ste Vi. Sram bodi celo Vašo stranko. Banda!") Ferjančič: »Ne bom si ogledal klerikalne stranke, (Šusteršič: „Ker nič ne veste!") žalil me je dr. Šusteršič, ki ima umazane roke." (Pri teh besedah planejo katoliško-narodni poslavnci po konci in pred dr. Ferjančiča.) Dr. Šusteršič Ferjančiču: Lump! Jaz sem dal, ti pa kradeš iz žepov ljudstva. Katoliško narodni poslanci bijejo pred Ferjančičem ob ob mize in upijejo: »Tak bo žalil, ki je priberačil nadsvetništvo!" Šušteršič: »Lump!« Dež. posl. Filip Supančič: „G. glavar, klerikalni poslanci so prileteli k našim mizam." . Dr. Schweitzer: „Tu smo svobodni." Kato-liškov narodni poslanci se rogajo Supančiču. Dr. Šusteršič: „Tak lump bo žalil! Dokazano je, da je ukradel denar iz žepov davkoplačevalcev za svojo nadsvetniško službo. Vi žrete, kradete in tak lump, ki je šel beračiti, bo kaj meni očital. Se klofute bodete dobili, če drugače ne bo." Katoliško-narodni poslanci udarjajo pred Ferjančičem ob mizo. Poslanec Božič, ki je stal v ozadju, prime porcelanasti tintnik in ga vrže proti dr. usteršiču. Ko bi težki tintnik zadel dr. usteršiča, bi ga bil nevarno ranil. Zadel je Drobniča na roko, ki je poškodovana. Tako junaški se je obnašal iz ozadja poslanec Božič! Tintnik je priletel na napredne
nazaj. Dr. Šusteršič vrle Ferjančiču nek akt v obraz. Vedno hujši je ropot. Dež. glavar: M Takemu škandalu ne predsedujem! Za ki j u-čujem sejo!
Katobško-narodni poslanci pozdravijo to s ploskanjem. Šusteršič liberalcem: »Celje ste izdali, ker ste od vlade plačani. Lumpje!« Tako je dr. Ferjančič preskrbel vspeh ob strukciji.
Kljub temu, da je deželni glavar zaključil sejo, je vihar v zbornici še dolgo trajal. Dr. Tavčar je ceptal: »Mene bo kdo klofoil, mene kloinil!« V tem položaju je bil poslanec Ljubljane predmet burnemu emehu. Supančič je hodil okolu in zabavljal. Dr. Brejc Supančiču: »Pojdite k svoji me-tresi! Pojdite k svojim slabo zidanim hišam! Po noči ste gnile trame vozili v novo hišo. Pri zidavi Katoliškega doma ste goljufali. Pojdite k svojim slabim stavbam!« Dr. Šusteršič: »Jih preslabo zida. Kdo si bo dal še od njega zidati! Spravite proč svojo slabo opeko, da se hiše podirajo!« Pire tarna: »Človek še svojega življenja ni varen.« Poslanci počasi zapuščajo dvorano.
Prihodnja seja se naznani poslancem pismenim potom. Deželni predsednik se je obrnil za svet do ministerskega predsednika in stavil baje vprašanje o odgoditvi deželnega zbora.
Deželni zbor goriški.
(Peta seja, 2 1. j u n i j a.)
Deželni glavar naznani došle vloge. Se spominja smrti kardinala Missije, omenivši njegovih odličnih lastnostij in delovanja. Naznani imenovanje monsg. Jordana, knezonad škofom goriškim. Tajnik prebere dolgo vrsto peticij za podpore in naprave. Glavar pravi, da je odda dotičnim odsekom.
Poslanec L u z z a t o predlaga, da se peticije učiteljev oddajo posebnemu šolskemu odseku. Marani podpira. Dr. Tuma tudi podpira predlog.
Sprejeto.
Potem deželni glavar vzame v prisego nove poslance.
Potem se preide na dnevni red. Dnevni red.
Deželni odbor predloži spise o izvolitvi;
1.	Čast. g. grofa P a n i g a i deželnim poslancem. Volitev potrjena.
2.	Odevtnik dr. DragotinaTreo deželnim poslancem. Tuma predlaga potrditev. Se odda posebnemu odseku sedmih udov v pretres in poročilo.
3.	čast. gospoda prof. dr. Alojzija F a i d u 11 i deželnim poslancem. Volitev potrjena.
4.	Čast. g. 'Janeza L a pij na deželnim poslancem. Volitev potrjena.
5.	Mizarska zadruga v Gorici prosi za podporo in predujem iz deželnih sredstev. Se odstopi peticijskemu odseku.
6.	Troški za nastanitev orožništva. Se odstopi deželnemu odboru, da deluje še nadalje na to, da država prevzame te stroške.
7.	Načrt zakona o razredbi ceste, ki se ima zgraditi v L'jaski dolini od skladovne oeste S jmpeter-Dornberg do državne ceste pri Ozeljanu. Se odstopi pravnemu odseku.
8.	Prispevek 2160 K za obrambna dela proti Soškim vodam in proti rušenju zemljišč v Sv. Mavru.
9.	Načrt zakona o pogozditvi Krasa v političnem okraju Tolminskem in v nekaterih občinah Kanalskega sodnega okraja Se odstopi legalnemu odseku.
10.	Prememba prvega odstavka § 14. deželnega zakona glede plemenitve goveje živine. Sprejeto.
11.	Prispevek za zgradbo Bohinjske že leznice. Se odstopi finančnemu odseku.
12.	Potrditev nakazila miloščine Pempeju Gortani. Potrjeno.
13.	Potrditev nakazila miloščine Mihi Gorjupu. Potrjeno.
14.	Izvolitev Člana v petic>jski odsek: d r. F a j d u 11 i.
15.	Pravila zavarovalnega zavoda. Se odstopi pravnemu in finančnemu odseku.
Ob 8. uri sklep.
Nova volivna skupina je zasnovana natančno po oni za državni zbor.
Reči se mora, da je novi volivni red v marsičem ie bolj krivičen, kot dosedanji. Kmečkemu prebivalstvu se odvzame še ta trohioa pravic, kolikor je je imelo doslej. Nemški nacionalci si hočejo zagotoviti neomejeno gospostvo v deželni hiši. Upajmo, da se jim to ne posreči.
Razpor v češkem deželnozborskem klubu.
Enotnega, blizu 41 let obstoječega mogočnega češkega kluba v češkem deželnem zboru ni več, razdor in razpor so povzrcčili prevročekrvni Mladočehi in sicer, kakor pravijo, radi nadškofa Kohna, ki ga smatrajo nasprotniki za vodjo katoliško-narodne stranke in ki baje kot tak nasprotuje narodnim interesom. Kajpada na vsem tem ni nič resnice, in so si Mladočehi naslikali ta Btrah samo radi tega, da najdejo povod za razpor. — V bodoče bomo imeli torej poleg drugih čeških frakcij še tri ločene večje stranke: mladočeško s 17, staročeško z 12 in katoliško narodno s 6 člani. Da bo to narodni stvari le v kvar, je umevno samo po sebi, toda dobro je to radi tega, ker bodo imeli odslej katoliki mnogo prostejo roko.
0 zadnji moči Dewetove armade.
Angleški cflciozni listi kaj radi popisujejo razmere, v katerih so se nahajali razni burski oddelki ob času kapitulacije. Posebno ostanki De\vetove armade jim dajejo prav mnogo povoda za te popise. Eden teh se glasi: Od 2000 Burov, ki se jih je podalo v Reitzu, je imel skoro (!) vsak po eno puško, a mnogi ne ene patrone. Skoro vsi Buri so bili oboroženi z angleškimi puškami. Večina bojevnikov je v dobi mej 16. in 30. letom, a bili so mej njimi tudi dečki od 11 do 16 let. Dewet je izjavil, da so bili ti najboljši bojevniki. Najstarejši so bili v dobi 70 let — V Kronstadu se je udalo 800 Burov. Starejši Buri niso imeli nikakega orožja, nasprotno je pa bila oborožena vsa mladina, ki se je borila najbolj pogumno in je pogosto branila pozicije, ko so jih esta-vili že vsi starejši bojevniki. Oblečeni so bili zelo slabo, še celo z živalskimi kožami bo se pokrivali. Pozornost je vzbujala posebno mala množina streljiva, ki so jo oddali Buri v Kronstadu. — Morda se Angležem že sanja, da se hočejo Buri preskrbeti za boljšo bodočnost.
Iz brzojavk.
Naš cesar se je včeraj odpeljal v Draždane k pogrebu kralja Alberta in se vrne na Dunaj jutri. — E n g e 1 — odstopi? Razširjene so govorice, da drž. poslaneo E n g e I odstopi od načelstva mladočeškega kluba. — Lord K i t c h e -ner t Evropi. Danes je lord Kitchener odpotoval iz Kapstadta na Angleško. — Prostozidarji na delu. Francoski minist. svet je sklenil odslej pred VBakim imenovanjem ali avanziranjem kakega uradnika uvesti resne poizvedbe o njegovem političnem mišljenju. — Bolezen belgijske kraljice se je tako poslabšala, da ne more več hoditi. Morajo jo voziti. — Atentat. Iz Karkova se poroča, da se je izvršil na generalnega guvernerja kneza Opolenskega atentat. Vlada skuša zadevo prikriti. — Mažarska predrznost. Občinski zastop v K o 1 o š u je sklenil, da se ne udeleži blagoslovljenja zastave ondotnega vojaškega polka, ker je na zastavi znamenje, ki ni v skladu z mažarsko neodvisnostjo. — Na zastavi je avstrijski cesarski orel. — Naša zveza. »N. Fr. Presse« javlja, da se izvrši podpis zvezne pogodbe mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo v najkrajšem času. — Vojaška konvencija med Rusijo in Bolgarijo se je baje podpisala za bivanje kneza Ferdinanda v Petrogradu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. junija.
Osebne vesti. Deželno vladnim kon cipistom v X. činovnem razredu je imenovan konceptni praktikant gospod L. Gras-se 11 i. — Ravnatelj državne gimnazije v Spljetu, g. Ivan Kos, je imenovan ravnateljem državne gimnazije v Pazinu. — Pomožna slugi Ivan Breinskele v Kočevju in Josip Hudička v Ljubljani sta imeno-
vana davčnima slugama. — Odpravniško mesto pri poštnem uradu v Stari Loki pri Kočevju je podeljene vdovi gospe Amaliji E i sen zopf.
Poročila se je danes gdč. D r č e v a s sodnim uradnikom g. Nagodetom. — Poročil Be je g. Fran F a b i j a n, hišni posestnik in trgovec, t gdč. Ano C a r I i -j e t o, sestro g. koncipijenta Carlija. Naše najiskrenejše čestitke!
Birmanoev v radovljiški dekaniji je bilo: v Radovljici 318, v Ljubnem 67, v Ovsišah 47, v Kropi 125, na Boh. Beli 87, na B jh. Bistrici 174, v Srednji vasi 188, na Koprivniku 68, v Gorjah 203, v Zasipih 62, v Gradu 147, v Lescah 50, v Ratečah 99, v Kranjski gori 155, na Dovjem 126, na Jesenicah 358, pri Sv. Križu 37, na Koroški Beli 103 na Breznici 168; vseh sknpaj je torej bilo 3438.
Is Radgone se poroča, da je ondotni okrajni glavar, namestniški svetnik gospod baron S a 1 i s, pozvan k namestništvu v Gradec. Za vodjo okrajnega glavarstva v Radgoni pride nameBtniški tajnik g. grof Henrik Stttrgkh.
Grof Goess pojde ? Laški listi prinašajo zopet vest iz Gradca, da se grof Goess v kratkem umakne.
Nove svonove so danes posvetili v Samassovi tovarni in sicer tri (976, 624 in 473 kg) za podružnico Smrečje, župnije Sv. J jšt, tri (461, 265*5 in 146-5 kr.) za podružnico Bač, župnije Knežak, dalje tri za samostansko cerkev v Almisi v Dalmaciji, dva za župnijo novograjsko v Istri, ter po enega za kapelo v I vanje h pri Radgoni, za kamelo žal. M. Božje, župnije Kirohbach na Štajerskem, za župnijo Št. Lambert na Koroškem, za podružnico M. Božje v župniji Truška v Istri, za kapelo Oberpurkla na Štajerskem in za pokopališko kapelo v Mo-dranju v Bosni.
Zdravniška sbornica kranjska. Ker se zbornično - obvezni zdravniki kljub opetovanemu razglasu ne prijavljajo in od-javljajo zbornici, kakor zahteva zakon, sklenilo je predstojništvo zbornice, da se vsak zbornično-obvezni zdravnik kranjskega okoliša, ki se ne prijavi ali odjavi zbornici, kakor zahteva zakon, kaznuje z denarno globo 50 kron. Dotični odstavek zborničnega zakona z dne 22. decembra 1891 se glasi: »Vsak .... zdravnik, ki se naseli trajno v zborničnem okolišu, javiti se mora zbornici in v teku štirinajstih dni in naznaniti vsako premembo svojega bivališča. — Zbornični predsednik: Dr. Blei-weis vitez Trsteniški.
Dunajska krščanska ženBka sveža v Postojni. Krščanska ženska zveza z Dunaja obišče postojnsko jamo jutri. Danes se izletnice mude v Gradcu, kamor so se pripeljale ob 2. uri popoludne in bile slovesno sprejete. Iz Gradca so danes obiskale »Ma-ria Trost«, danes zvečer ob 8. uri pa bo graška krščanska ženska zveza priredila na čast gostom slavnostno zborovanje, na katerem bodo govorili: predsednica dunajske zveze gospa Emilija Platter, pater Norbert Hofer iz Dunajskega Novega mesta in č. g. Pargfrieder. Med govori bode igrala godba in vrstili se bodo pevski zbori. Jutri zjutraj ob 8. uri se izletnice odpeljejo iz Gradca v Postojno.
Tržaške Slovenke na Brezjah. Slovenska Marijina družba iz Trsta pojde dne 16. julija na božjo pot na Brezje.
Ljubljanska društvena godba je
sklicala v soboto pri Fantiniju ustanovni občni zbor, h kateremu sta prišla dva odbornika, dva časnikarja in — en član. Razume se, da se ob toliki udeležbi ustanovni občni zbor ni vršil. Vršil se bo prihodnjo soboto ob 8. uri zvečer. Nerazumljivo je, da je v Ljubljani tako malo zanimanja za samostojno slovensko godbo. Ob toliki apatiji občinstva godba mora pešati, namestu da bi postajala vedno boljša. Odbor bo skoro gotovo moral godbo skrčiti Bamo na orkester, kar bi končno tudi zadoščalo, žalostno bi pa bilo, ako bi jo moral popolnoma opustiti. Potem bi vojaška godba postala zopet neomejena gospodarica in bridko bi poplačala, da je morala sedaj znižati svoje cene. Ker je gospod Mil. Benišek prevzel kapelništvo slovenske opere, dobi godba meseca sep tembra novega kapelnika. Doslej je odbor dobil že 11 ponudb s Češkega.
Pogreb ponesrečenega kolesarja g. Kukla, o katerem smo ie v petek poročali, da je ponesrečil na Vrhniki, je bil v soboto zvečer ob pol 7. uri. Že pred določenim časom zbralo se je pri sv. Krištofu jako mnogo občinstva in ob pol 7. uri vzdignili so ranjkega, katerega so popoludne z Vrhnike pripeljali, da ga izroče materi zemlji. Grobna tišina je vladala, ko so dragega ponesrečenca k večnemu počitku položili. Jok in stok uboge vdove in sorodnikov, osobito pa ihtenje njegove nedorasle hčerke, je globoko ganil vse navzočnike. Pogreba se je udeležil magistratni gremij s županom, „Sokol" z zastavo, »Klub slov. biciklistov Ljubljana«, skoro vsa požarna bramba in mnogo drugega odličnega občinstva. Podarjenih je bilo tudi prav mnogo lepih vencev od gori navedenih korporacij in fie drugih društev. G. Kukla je bil zavarovan za 10 000, a meseca maja ni plačal zavarovalnine. Tako sedaj vdova nič ne dobi.
Is Amerike se je pripeljalo danes v Ljubljano 53 Slovencev. Nekateri imajo pri Bebi precej denarja. Popoludne so se odpeljali k svojim rodbinam na Dolenjsko in Notranjsko.
V trebuh s nožem je sunil železniški čuvaj Franc Majer v Opatiji nekega delavca. Franca Majerja, ki je tudi hišni posestnik v Ljubljani na Martinovi cesti in ki je bil svoj čas tudi tu čuvaj, a za kazen prestavljen, so zaprli.
Ljubljanske novioe. Zaprta trgovina. Dr. Eger je zaprl trgovino F. Hod-scharja „pri Amerikancu". Vesti, da bo pri aretiranem llodscharju našli 28 000 kron, niso resnične. Dobili so pri njem le 700 K. — Trgovci s sadjem imajo odslej ob nedeljah na prodaj sadje -samo do 9. ure dopoldne. — 665 gld. kazni je plačal klavec K., ki je utihotapljal v mesto prašiče. Mrtve prašiče so t hotapci skrivali v nekem kozolcu na Kcdeljevem in jih od tod utiho-tapljali v mesto. — Tatvina kolesa. V izposojevalnici koles Ane Gore na Dunajski cesti sije nekdo izposodil kolo, a ga ni pripeljal nazaj. — Nepreviden kolesar. Fran Polhi je povozil včeraj urad-nikovo ženo Marijo Hafner, v Trubarjevi ulici pa je povozil nek kolesar petletnega Albina Tosellija. — Važen spomin. Včeraj je daroval v tukajšnji stolnici č. gosp. vikar Smolnikar sv. mašo v plašču, ki je narejen iz obleke Iiasan paše, ki je bil pred 309 leti premagan pred Siskom.
Mestne volitve v Gorici se bodo pričele jutri. Letos bodo živahnejše, kakor druga leta. Slovenci ae jih kot stranka ne udeleže. Proti gospodujoči stranki je nastopila laška »ljudska stranka«, katero zastopa »Gazzettino«. »boča« namiguje, naj bi Sli Slovenci s to stranko volit.
Utonila sta danes zjutraj ob 8. uri Alojzij (Juha (po domače Majerček) in neki starček v Slapah pri D. M. v Polju v Ljubljanici, ko sta nesla koBilo delavcem, ki so kosili na travniku.
Morileo ušel is blasnice. Iz tukajšnje blaznice je ušel morilec svoje žene Franc Wesiak.
Ginljiva poroka. V mariborski bolnici vršila se je ganljiva poroka. Neka na smrt bolna služkinja se je poročila z očetom svojega, nezakonskega otroka. Osem ur po poroki je umrla.
Mrtvega našli so pri Sv. Urbanu v ptujski okolici nabiralca gob Janeza L o r e n č i č a. Pri nabiranju gob ga je dohitela smrt.
Štirje sblasneli. Pretekli teden so v Mariboru zblaznele štiri osebe : 20 letni steklarski pomočnik Pavel Auer iz Radgone , 50-letni prižigalec svetilk Jakob Maleiner, neka Btara žena Goring in kondukter Anton Skerina.
Zanimiva tatvina. Iz Rovt pri Pod-nartu se poroča jako čuden slučaj. Nek tat je ukradel čevlje. Ž njimi je šel spat v neko šupo. deboj je imel nekega tovariša, kateremu so bili ukradeni čevlji zopet všeč. Zategadelj jih je tatu ukradel. Prodajat jih je pa šel k onemu, kateremu so bili prvikrat čevlji ukradeni.
Srednje šolstvo. Na vseh avstrijskih srednjih šolah je sedaj 2326 ravnateljev in profesorjev, in sicer na gimnazijah 84 ravnateljev in 1319 profesorjev, na realkah pa
Nov štajerski volivni red.
Štajerski deželni odbor je v sobotni prvi seji, katere se poleg mnogih nemških niso udeležili slovenski poslanci, predložil dežel, zboru sledečo premembo deželnozborskega volivnega reda: Deželni zbor naj v bodoče obstoji iz 70 članov in sicer mu pripadajo: knezoškofa Iavantinski in sekovski, rektorja graške univerze ter tehniške višje šole; dalje iz 66 voljenih poslancev in sicer: 12 iz veleposestva, 27 zastopnikov mest in trgov in trgov, zbornic, 23 zastopnikov kmečkih občin, ter 4 zastopnikov novega splošnega volivnega razreda.
Deželni odbor naj se soBtavi tako, da izvoli vsaka izmed prvih treh skupin: vele-posestvo, kmečka in mestna skupina, iz svoje srede po enega odbornika, ostali trije odborniki se izvolijo iz cele zbornice.
51 ravnateljev in 541 profesorjev. Od teh je na Kranjskem 6 ravnateljev in 77 pro-fesorjev,
V morju utonil je na Rt ki slikarski učenec Ivan Lipovšek s Štajerskega.
Dobava koruze. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je došlo naznanilo, da sprejme bruseljska družba za cestne železnice (Scciete dts Tramways Bruxe!ois) v Bruslju, 6 Impasse du Paree, ponudbe za dobavo 555.000 kg. koruze.
Za trgovoe, ki izvažajo govedo v Rumunijo. Trgovski in obrtniški zbornici se je naznanilo, da je kralj, rumunsko generalno ravnateljstvo sanitetne službe v Buka restu izdalo odlok, da se mora govedo, ki se uvaža v Rumunijo — če se o njem ne more izkazati, da je bilo že cepljeno zoper tuberkule — takoj pri uvozu cepiti,
Pošiljanje razglednic v večjih množinah v Italijo. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je naznanilo, da pošiljajo nekateri izdelovatelji razglednic vkljub zadevnemu razglaBU, ki Be je meseca tebru-arja t. 1. objavil v dnevnikih, večje množine razglednic z listen no pošto v Italijo največkrat ket rekomandirane pešiljatve tiskovin. Zategadelj se naznanja, da pošiljatve razglednic, ki presegajo čitto težo 70 gramov, ni dovoljeno z listovno pošto pošiljati v Italijo in da zaplenijo italijanska carinska oblastva take pešiljatve. Razglednice z večjo težo od 70 gremov se memo zdaj po pošti pošiljati v Italijo le v obliki poštnih zavojev (colis postaux).
*
* *
Najnovejie od raznih strani,
Urednik morilec. V Solnogradu je ustrelil urednik dnevnika »Localanzeiger« Anton Kremser soprego c. kr. gozdnega uradnika H e i d 1 e r j a v njenem salonu, kjer ga je Bprejela. Lepa gospa Heidler je rada koketirala z moškimi. Predno je Kremser, ki ima v Monako vem svojo ženo, streljal, čula je služkinja njegov glas: »Vidite gospa, to imate od tega«! Morilec je zbežal, a so ga končno aretirali. Gospa Heidler zapusti štiri otroke. Morilec ji je trikrat pre-etrelil glavo. — Humbert aretiran. „Libre Parole" iz Pariza javlja, da so Friderika Humberta aretirali v Moskvi. — Železniški most se je porušil v Južni Karolini v Ameriki, ko je vozil vlak preko njega. Dva vozova sta izginila v vodi. Deset oseb je utonilo. — V ječi zadavljen. Sin prejšnjega turškega sultana je bil v carigrajski ječi te dni zadavljen. — Velikanska povodenj v Jolietu v Ameriki je napravila škode pol milijona dolarjev. 100 družin je ob vso obleko in pohištvo. — »Dante Alighieri«je društvo na Laškem, ki nabira darove za namene „L?ge Nazionale". Laški kralj je te dni podpisal dekret, s katerim se proglasuje loterija v koriBt društva KDante Alighieri". Res prijetna je naša zveza z Italijo! — Avstrijsko železniško ministerstvo je naročilo 25 novih lokomotiv in 36 tenderjev.
Strašno linčanje. Zamorec Dukley Morgan je v Lansingu v Texasu v Ameriki onečastil žensko Mc Kee. urnec je sicer prišel v roke šerifu, ki ga je pa iz ječe peljal po železnici v Lansing, da bi ga one-častena ženska spoznala za zločinca. Ko pride vlak v Lansing, ga je čakala oborožena druhal, ki se je mahoma polastila zločinca. 200 mož z dvocevkami ga je spremljalo na kraj moritve. Morgan je priznal, da je zakrivil zločin. Najprej ga druhal pri-veže h kolu, a pusti mu roke in noge proste. Ogenj je že gorel. Potem mu izžgejo oči. Nato ga opečejo krog vratu in počasi po celem telesu. Revež je stokal in se zvijal ter milo prosil, naj ga ustrelijo. Ljudje pa so stali eden drugemu na ramah, da so boljše videli. Nazadnje so še poiskali ostanke in jih raztrosili.
Možgane lahko pogreša. Nemški listi poročajo o nekem vojaku, ki s> je ustrelil krogljo v glavo. Izteklo mu je Sekagram možganov. Ko so mu nadeli obvezo, so ga prenesli, ne da bi izgubil zavest, v bolnico, kjer se je ozdravil. Dasi je primeroma prccej možgan izgubil, se pri njem ne pojavlja prav nič duševne abnormalnosti.
Sedem tisoč kron radi razžaljenja jezuita P. Bernarda Vaughana, ki stoji na Angleškem na čelu jezuitov, mora plačati urednik protestantskega lista »The Ročk« v Londonu, ker je P. Vaughana nazval »izdajalca dežele« in je zapisal, da jezuitje uče mladino tatvine, umora itd. Sodišče je tega urednika, ki bi delal čast bIov. »inteligenci«, obsodilo na 7000 K globe.
Pogreb milijonarjev. V Parizu umrli milijonar Gallien je zapustil francoski državi 10 milijonov frankov. V svoji oporoki je določil, da mora imeti pogreb pe-
tega razreda, t. je pogreb, kakeršnega dobe najrevnejši. V leseni, neolepšani krsti so ga prenesli k večnemu počitku.
Neprijetno šaljiva stvar zgodila Be
je v mestni občini v Landsbergu. V neki pravdi je bila obsojena mestna občina izpla čati 2 marki 90 fen. Pozabilo se je pa svoto izplačati in neeega lepega dne prišel je sod-nijski eksekutor zarubit — mesto. Samoob-sebi je umevno, da se je nato Bvota koj izplačala. Magistrat je odredil strogo preiskavo, da bi se zvedelo za krivca, ki je provzročil sramoto, da je bilo mesto zarubljeno, teda storilca niso za sledili. V zadnji seji bo radi te stvari razkačeni meBtni očetje, katerim se je radi zarubljenega mesta cd vseh strani nagajalo, sprejeli poročilo mestnega magistrata na znanje, v katerem Be je poročalo, da je magistrat vse potrebno ukrenil, da v prihodnje mesto ne bode več zarubljeno.
Kotiček za liberalce. Iz »Narod, tiskarne«. »Narod« je socijalne demokrate stresel za lase. Razjezil ga je »Ru-deči Prapor«, ki je pisal o nekem »Balon Tuschl«. »Narod« pravi, da Be je uredništvo »Rudečega Praporja« napilo zelenega žganja. Od kod ve »Narod«, kaj pije za mesečnih 60 gld., katere dobi od 'Narodne tiskarne«, Linhart? »Narod« upije, da »privleče na dan soc demokrate masam v samih srajcah, če so te zapili, pa za lase«. To bo prizor 1 Le tkoda, da se soc. demokratje »Naroda« prav nič ne boje. Linhart se iz tega lista, od katerega je plačan, kar očitno norčuje. Poročevalec »Rudečega Prapora« iz Ljubljane je Linhart in ta človek občuje v »Narodo vem« uredništvu. »Rudeči Prapor« se menda za »Narodove« psovke zahvaljuje s tem, da trdi, da je bil »Narod« od vlade podkupljen in da slovenski liberalci prekašajo že vsenemške Wolfovce. O »Narodu« piše, da ima zvezane roke, posebno glede zidarskih delavcev, češ, da je Filip Zupančič solastnik ter odbornik »Narodne tiskarne« in »Slovenskega Naroda«. Mi na vse to predlagamo, da »Narodna tiskarna« Linhartu plačo poviša. Fantiček dobro dela. S tem bo zadovoljna posebno socijalna demokracija, ki se vsak dan bolj smeja, da ji »Na rodna tiskarna« vzdržuje voditelja. — Kotiček za liberalce je razburil »Edinost«. Očita mu, da je »neslovenski«. Nas pa nazivlje »nasprotnike sv. Cirila in Metoda«. Mi smo »pravi nemški hlapci«, a v istem stavku smo tudi »c. kr. nemško-latinski gospodje«. Našo socialno stališče je torej jako komplicirano, posebno če se pomisli, da je med temi »hlapci« našla tudi »dostojanstvenike, doktorje in profesorje«. Našla je še več: da smo »zvezani z židovsko liberalno Piccolovo Btranko«. Tudi trdi naravnost, da je nad nami že izrečeno »cerkveno izobčenje«, kajti mi smo zoper »slovensko domačo cerkev in slovensko bogoslužje«. Ah, pojdite no, gospod .... — Belo zastavo, kakor se obeša na ječah, če ni v njih nobenega hudodelca, bi bilo moralo izobesiti v petek »Narodovo« uredništvo, kajti zvečer ni pohrustalo nobenega »klerikalca«. Nečuven slučaj, ki B9 že več let ni dogodil! Vpraševali smo, kako je bilo to mogoče. Izvedeli smo, da se je ta neodpustna »šlamparija« primerila zato, ker se je moral dr. Tavčar pripravljati na zobanje »klerikalcev« v deželnem zboru. — Kaj je Jelenčeva učiteljska Zaveza? Na to zanimivo vprašanje odgovarja »Učit Tovariš« : »Čast mi je predstaviti Vam dično, ljubko, mično, lično, dra-žestno in obenem krepko, impozantno, nam vsem priljubljeno, divno gospico »Zavezo«, diko našo in ponos — »Stara je komaj štirinajst let, Vendar trinajstkrat je šla že med svet« in letos pojde štirinajsti-krat. »Zriveza« je dvojnega spola: moškega in ženskega ; dvojne narodnosti: slovenske in hrvatske in dvojne starosti: je mlada in stara vkljub svojim 14 letom. Poje vse gla save: sopran, alt, tenor, bas in bariton; svira na orgije, glasovir, harmonij, kitaro, gosli itd. Ona učiteljuje, tajnikuje, župani; je predsednik, pevovodja; je pri kmetijskem in bralnem društvu; gre na oder kot pevec in igralec itd. — V dobi žalostnega spomina so bili njeni nežni, takrat še nezdru-ženi udje tudi — »m o ž n a r j i«. Ona go vori slovensko, hrvatsko, češko, nemško, italijansko, furlansko itd. »Sivor« Koseski bi rekel, da »Vse jezike sveta zna«. Na potovanju je vesela, radovedna, živahna in radodarna; rada privošči sebi in drugim: skopost ji je »neznana veličina«. Zato ji tudi malo mar, če po vsakoletnem potovanju in prijetni zabavi pride tudi »sedem suhih krav«; saj vse na svetu zgine in mine, tudi suhe krave žive le do — prvega, t. j. do tedaj, ko se mošnjiček »odebeli«. — Mondura ji je raznolična in raznobojna, v pravi »ekstazi« se »vrže« tudi v cilinder, rokovice, frak in klak. — Najljubše njeno opravilo je, »učiti mladi rod« ; zraven pa je tudi urednik, pesnik pisatelj in tudi — »Re-šetar«. Je omožena in oženjena, a ljubi tudi „ta samski stan". V srcu ji klije vroča želja, goreče hrepenenje, osrečiti „borni narod svoj". — Po druzih lastnostih je jugoelo-vansko-avstrijska". Zabavna devojka to!
Izpred sodišča.
Spomin na meičanako godbo. Pred okr. sodiščem v Ljubljani je bil obsojen godec Z n i d a r š i č na 3 dni zapora, ker je bil tako nepreviden, da si je vzl-1 pri svojem odhodu v Trst za Bpomin seboj nekaj godbine lastnine.
Porotne obravnave v Gorici. Pred goriške porotnike pride tudi 301etni Ivan P i č u 1 i n iz Idrije, obtužen goljufi,e; predsedoval bo svetnik bchmarda. Obravnava je doLčena na dan 1 julija. — Porotno zasedanje v Gorici se je pričelo danes. Med porotniki je to pot 22 Šlovencev in samo 14 Italijanov.
Telefonska In brzojavna poročila.
Vrhnika, 28. junija. Dr. Susteršiču in katoliško-narodnim poslancem hvala za njih neustrašeni nastop. Le pogumno naprej! Brezobzirni boj liberalizmu, ki je izdajstvo naroda! Dr. Tavčar in njegova stranka nam gospodarila ne bo! Vse ljudstvo je za Vami! — Katol. polit, društvo za sodni okraj Vrhnika.
Žužemberk, 23. junija. Odklanjamo Hribarja fcot sodnika nad spovedniki. Protestujemo najodlo-čnejše proti njegovemu liberalnemu su-mničenju!
Žužemberk, 23. junija. Živel dr. Šusteršič s tovariši! Hvaležnost ljudstva plačilo za Vašo neustrašenost!
Trst, 23. junija. Zasedanje zbora istrskega otvoril Goess tudi slovenski, zaprisegel podpredsednika Stangerja hrvatski. Ta govoril sprva hrvatski, proti čemur protestiral Venier. Spinčič protestiral proti samoitalijanskemu govoru C a m p i t e 11 i j a. Naši ponavljali prisego hrvatski. Galerija razsajala. Seja v petek.
Trst, 23. junija. Danes stavkajo mesarski pomočniki.
Umrli so:
21.	junija. Marija Metulj, delavca hči, 11 mesecev, StreliSke ulice 15, jetika
22.	junija. Angela Sonc, voznika hči, 1 mesec, Cerkvene ulice 25, Božjast. — Žiga Stiberl, potovalec, 44 let, Dunajska cesta 12, kap.
Dunajska borza
dn6 23. junija.
Skopni državni dolg v notah.....101-65
Skupni državni dolg t srebru.....101-60
Avstrijska zlata renta 4%............120 90
Avstrijska kronska renta 4%.....99-75
Ogerska zlata renta 4%..............120 75
Ogerska kronska renta 4%......97-90
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1678-—
Kreditne delnice, 160 gld..............679 25
London vista......................24012»',
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-30
20 mark............23-47
20 frankov (napoleondor) ...... 19'08
Italijanski bankovci... *.....94 —
C. kr. cekini...........11*25
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
3	Cas op«-»otamia	Stanje lu.ro-metra t mm.	Toiapfr-rataira po CVliljr,	Vrtr»»i	tl8lK>	i*' CM
21	9. zveii.	735-0	152	sl. jug	oblač.	09
22	7. zjutr. i popol.	737 2 736-7	13 3 23 7	sl. jvzh. sl. ssvzb.	del. oblač. pol obl.	
22	9. »ve«	738'7,	150	sr. jvzh.	jasno	1-9
23	7. zjuti. 2. popol.	739-7 737-8	120 24 0	sl. jvzh. sr. jjzah.	jasno pol oblač.	
Srednja temperatura sobote 14 8", norm.: 18'4". Srednja temperatura nedelje 17 3", normale: 18-5°.
Zahvala.
7G3 1-1
Udeležencem pogreba nenadno umrlega mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga izražam v svojem in svojih otrok imenu najtoplejšo zihvalo.
Veleblagorodnemu gosp. županu, spošt. magistralnim uradnikom, prostovoljnemu gasilnemu društvu, telovadnemu društvu »Sokol«, moštvu c. kr. deželne brambe, sl. občinstvu, darovalcem mnogih vencev in cvetlic, sorodnikom, prijateljem in znancem, koji so mi z izrazi prisrčnega sočutja in dejanski lajšali neizrekljivo bolest v najbridkejših urah življenja, se iz dna duše najiskreneje zahvaljujem.
V Ljubljani, dn6 21. junija 1902.
Marija Kukla.
mm p£®iaff>
Solidno zgrajena hiša, z opeko krita, urejena za gostilno in prodajalno, v Krtini hli. itev. 57, preje last Jožefa Pajer-ja, dalje lepa, rodovitna njiva ob državni cesti v Prevojah, pripravna za stavbtifte, se pod jako ugodnimi pogoji takoj prodA.
Natančneje poizvč se v pisarni, Marije Terezije oesta itev. 16 (»pri Žvokel-nu<), nasproti Kolizeja	725 12—6
/Mvjii	
lijKMnH^^g	^^■SMBBHiMlIll
■r L.Mikusctf^^	
j^Bl tovarna dežnikov, 'Ml	
WUj Ljubljana, Mestni trg 15.	
(N 03
m
Yožnjekarte
in
tovorni listi
AMERIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
lil ■■ i
Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20,
ali pa	346 15
ANTON REBEK v LJubljani, Kolodvorske ulice 3*.
Služba organista
se takoj odda. Plača po dogovoru. Ako< bi bil tudi dober krojač, bi tu imel dela vedno.	752 3-2
v
Župni urad v Hrušici, pošta Podgrad, Istra.
Sedlarski mojster takoj sprejme*
dečka*
poštenih starišev, 14—15 let starega. 744 5-& Kje, pove upravništvo „SlovencaB.
Dva učenca
zmožna slovenskega in nemškega jezika, iz; dobre krščanske hiše, Be takoj sprejmeta, v trgovino z mešanim blagoui. 735 5-6
Kje, pove upravništvo ,.Slovenc k'\
lekarna piccoli
„pri Angelu" 1.2 (50-25;
Ljubljana, ifc JDunajska eosta -
LEKARJA
Piecoli-ja
v Ljubljani.
I Dobha sevlekarnah,
krepoa malokrvne, nervozne in slabotne osebe!
Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrlel Piccoli V Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.