Poštnina plačana v gotovini.
Letnik X
98.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1928.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
ljubljanske in mariborske oblasti
ITselblna.!
Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
332.	Tarifa o pobiranju žigovine in doplačil za pregled in žigosanje (preizkus) mer in merilnih priprav, steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka, istotako sodov.
333.	Tarifa o pobiranju žigovine za preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 334. Tarifno obvestilo. Razne objave.
iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 234 z dne 9. oktobra 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 25ega septembra 1928.: Odlikovan je z redom sv. Save
IV.	.vrste Leon Štukelj, sodnik v Mariboru, za uspeh, pokazan na olimpiadi v Amsterdamu.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 22 e ga septembra 1928.: Odlikovan je z redom sv. Savo
V.	vrste Ivan Bregant, upravnik poštnega in telegrafskega urada na Bledu 1.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. septembra 1928.: Postavljeni so pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani za tajnike v 2. skupini IT. kategorije Fran Š a 1 e h a r, Va lentin Koma n in Budi-voj Masle, poštni in telegrafski uradniki v isti skupini iste kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 1. —• Pomaknjeni (pomaknjene) so iz 3. skupine II. kategorije v 2. skupino II. kategorije poštni in telegrafski uradniki (poštne in telegrafske uradnice): Miroslav Drobnič v Vidmu-Dobrepoiju, Lovro Petovar v Ivanjkovcih, Ana Schmiding er v Kočevju, Marija Zupančič in Ernest K u m p v Kranju, Miroslav Vavpotič v Križevcih pri Ljutomera, Anastazija Bajuk v Krmelju, Milan Lah v Ložu, Miroslav Šubic, Stanko Knez, Ivan Rakovec, Avgust Černe in Dragica Jakovljeva-Šoštarič v Ljubljani 1. — Postavljen je na prošnjo pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 1 za poštnega in telegrafskega uradnika v 2. skupini II. kategorije Ivo Smerdu, poštni in telegrafski uradnik v isti skupini1 iste kategorije v Ljubljani 1. — Nadalje so pomaknjeni (pomaknjene) iz 3. skupine II. kategorije v 2. skupino II. kategorije poštni in telegrafski uradniki (poštni in telegrafski uradnici) Marija Š t e b e in Ludovik Podgornik v Mariboru 1, Peter Kotnik in Fran Vavpotič v Mariboru 2, Ignacij Pečar v Rogaški Slatini, Ivan Kreft, upravnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Fran Ulčakar v Semiču, Fran Mlinarič v Središču ob Dravi, Ana E r ž e n v Hočah, Ivan Gams v Celju, Anton Lah v Moškanjcih, Viktor Zagorski v Maribora 1 in Josip Savelli v Celju. — Postavljena sta pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani: za tajnika v 6. skupini I. kategorije Jožko Štukelj, računsko-blagajniški uradnik v 2. skupini II. kategorijo; za tajnika v 2. skupini II. kategorije Fran Jereb, poštni in telegrafski uradnik v isti skupini iste kategorije. — Nadalje so postavljeni za poštne in telegrafske uradnike v 2. skupini II. kategorije: v Kranju Ivan Slavec, poštni in telegrafski uradnik v Mariboru 3 (na prošnjo), v Ljubljani 1 Franjo Lapajne, poštni in telegrafski uradnik v isti skupini iste kategorije v Novem mestu, Rupert T r u č 1, poštni in telegrafski uradnik v isti skupini iste kategorije na Zidanem mostu in Anton Učakar, poštni in telegrafski uradnik v isti skupini iste kategorije v Ljutomeru — vsi po službeni potrebi. — Pomaknjena sta iz 3. skupine II. kategorije v 2. skupino II. kategorije Josip Černovšek v Maribora 2 in Franjo Car, upravnik v Čakovcu.
Odlok ministra pravde z dne 28. septembra 1928.: Potrjen je za stalnega v 4. skupini HI. kategorije in pomaknjen v 3. skupino IH. kategorije Rudolf Dečman, pisarniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju.
Številka 235 z dne 10. oktobra 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. septembra 1928.: Premeščena sta na prošnjo inšpektorja finančne kontrole II. razreda v 2. skupini II. kategorije: Fran Burger od oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Novem Sadu k oblastnemu inspektoratu finančne kontrole v Ljubljani; Anton M u c od oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Ljubljani k sreski upravi finančne kontrole v Celju.
Številka 236 z dne 11. oktobra 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. septembra 1928.: Postavljen je po službeni potrebi na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani za direktorja s pravicami uradnika 3. skupine T. kategorije Bogumil R e m e c, profesor na isti gimnaziji, uradnik v
4.	skupini I. kategorije.
Objava ministrstva za notranje posle z dne 13. septembra 1928.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet Franc G a b r i j e v č i č, posestnik na Spodnji (Slivnici, skupno z ženo Marijo in tremi maloletnimi otroki.
Številka 237 z dne 12. oktobra 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. septembra 1928.: Premeščeni so: na I. državno gimnazijo v Ljubljani dr. Ivan A r n e j c, profesor v 4. skupini I. kategorije na- III. državni realni gimnaziji v Ljubljani (po službeaii potrebi); na II. državno realno gimnazijo v Ljubljani dr. Nikolaj Omerza, profesor v 4. skupini L kategorije na državni realni gimnaziji v Celju (na prošnjo); na IH. državno realno gimnazijo v Ljubljani Fran Devetak, profesor v
5.	skupini I. kategorije na državni realni gimnaziji v Ptuju (na prošnjo); na državno gimnazijo v Mariboru Rudolf S a r š o n, profesor v 4. skupini I. kategorije na učiteljišču v Kastvu (po službeni potrebi); i:a državno žensko učiteljišče v Mariboru Fran F i n k, profesor v 5. skupini I. kategorije na moškem učiteljišču v Maribora.
Objava generalne direkcije davkov z dne 14. septembra 1928.: «Liga protiv tuberkuloze» v Šabcu je oproščena plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse prošnje in vloge, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
Številka 238 z dne 13. oktobra 1928.: .
Odlok ministra za finance z dne 28. septembra 1928.: Postavljena, sta. pri glavni carinarnici H. vrste v Dravogradu-Meži za. carinika v 3. skupini II. kategorije Lujo Kovačevič, carinik v isti skupini iste kategorije v Subotici (na prošnjo); pri glavni carinarnici I. vrste v Zagrebu za carinika v 3. skupini II. kategorije Lujo Bogner, carinik v isti skupini iste kategorije v Dravogradu-Meži (po službeni potrebi).
Odlok ministra za finance z dne 29. septembra 1928.: Odpuščen je iz državne službe Anton Boli a č i č, geometer v 4. skupini II. kategorije pri zemljarinskem katastrskem uradu v Ljubljani.
Objava ministrstva za. notranje posle z dne 12. septembra: V državljansko zvezo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet Serafin S a c h e 11 i, zidar v Ljubljani, skupno z ženo Frančiško in maloletnim sinom Benediktom.
Uredbe osrednje vlade.
332.
Na, podstavi člena 29. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi z dne 30. junija 1928. predpisujem sporazumno z ministrom za finance to-le
Tarifo o pobiranju žigovine in doplačil za pregled in žigosanje (preizkus) mer in merilnih priprav, steklenic in posod za točenje alkoholnih pijač in mleka, istotako sodov.*
Ölen 1.
Na vse mere in merilne priprave, steklenice in posode za točenje alkoholnih pijač in mleka, istotako sode, ki se predlagajo kontrolam mer in dragocenih kovin ali kontrolam sodov v prvi ali občasni pregled in prvo ali občasno žigosanje (preizkus), se pobira nastopna Žigo vina:
I. Dolžinske mere.
Od 20 metrov do 5 metrov .... Din	5-—
Od 2 metrov in 1 metra..............Din 1—
Od 5 decimetrov do 2 decimetrov . . Din —r50 Debelinske mere: od 2; metrov in 1 metra Din 1— manjše od 1 metra . Din —50 Konjsik e mere.......................Din 2-_____<
Na precizne dolžinske mere se pobira dvojni znesek teh tarifnih postavk.
Te žigovinske takso se tičejo samo mer z eno razdelbo. Na mere z več razdelbami ali če so raz-delbe na merah napravljene na več straneh, se pobira dvojni znesek gorenjih tarifnih postavk.
H. Tekočinske mere, priprave za merjenje tekočin in votle mere za merjenje suhih tvarin.
Od 1 hektolitra..........................Din 10-_______
Od 50 do 10 litrov...........................Din	5-—
Od 5 in 2 litrov.............................Din	2-—
Od 1 litra do 1 centilitra...................Din	1—
Stekleni baloni: do vštetih 10 litrov .	Din	2*—
preko 10 litrov . . .	Din	3-—
Priprave za merjenje tekočin ....	Din	6*—
Priprave za merjenje bencina ....	Din	100-—
Leseni zaboji................................Din	5-—
Okviri za merjenje drv.......................Din	5—
Konve za mleko: od 1 litra do 5 litrov	Din	1—
preko 5 litrov do 10
litrov..................Din	2—
preko 10 litrov . .	Din	3—
III. Steklenice in posode za točenje alkoholnih pijač in mleka.
Krčma rake steklenice, za vsako . . .
Čaše z enim znakom mere, za vsako .
Čaše z dvema znakoma mere, za vsako
Steklenice za mleko, za vsako .	.	.
IV. Uteži.
Od 50 kilogramov do 10 kilogramov .
Od 50 dekagramov do 1 grama . . .
Na precizne uteži se pobira od 20 kilogramov do 1 grama dvojni znesek gorenjih tarifnih postavk, od 500 miligramov do 1 miligrama pa za vsako.................................
Žigovina za pregled in žigosanje specialnih uteži, ki spadajo med Fair-banksove tehtnice, je ista kakor za navadne uteži enake velikosti.
Žigovina za pregled in žigosanje karatnih uteži znaša za vsako ....
V. Tehtnice.
1.) Enakoročne in neenakoročne tehtnice, tehtnice z vrhnjimi skledicami, rimske tehtnice in tehtnice mostovnice:
do vštetih	5 kilogramov nosilnosti		Din	5—
» »	20 »	»	Din	8—
» »	100 »		Din	15-—
» »	200 »		Din	20-—
» »	500	»		Din	30-—
» »	1.000	»	Din	60-—
» »	3.000	»	Din	70*—
» »	8.000	»	Din	100-—
	15.000	»	Din	200-—
» »	40.000	»	Din	300-—
preko 40.000 kilogramov nosilnosti za				
vsakih nadaljnjih (popolnih ali začetih) 1000 kilogramov še po . . . Din 60---
Na precizne tehtnice se pobira za vsako dvojni znesek teh tarifnih postavk.
2.) Za pregled in žigosanje tehtnic nagibnic, potem tehtnic, katerih konstrukcija je sestavljena iz nagibnic in drugih tehtnic, se pobira do vštetih 500 kilogramov nosilnosti trikratni, s preko 500 kilogrami nosilnosti pa dvakratni znesek žigovinskih taks, naštetih pod točko 1.).
Din —-50 Din —50 Din 1— Din —50
Din 3-— Din —50
Din 1-50
Din D50
VII. Vodomeri.
S	kalibrom	od	5 do 13 mm ....	Din	15—
»		»	14 » 25 mm ....	Din	25—
»	»	»	26 » 40 mm ....	Din	40—
»	»	• »	41 » 50 mm ....	Din	50—
»	»	»	51 » 60 mm ....	Din	60—
»	»	»	61 » 70 mm . . . .	Din	70—
»	»	»	71 » 80 mm ....	Din	80—
»	»	»	81 in več mm za vsak		
	milimeter kalibra po				Din	1—
Za kombinirane vodomere se pobira žigovina, ki ustreza- vsoti žigovine za oba kalibra.
VIII. Taksametri.
Žigovina za pregled in žigosanje
taksametra............................Din 40-—
Žigovina za pregled in žigosanje prenosne konstrukcije taksametra . . Din 10-1—
IX. Tokomeri.
1.) Osnovne		tarifne	postavke za	tokomere
dvema prevodnikoma do napona 125				voltov in
riodičnosti 42 do		60:		
do	2 amperov .		... Din	15—
»	3	»	... Din	20—
»	5	»	. .	. Din	25—
»	10	»	... Din	30—
»	15	»	... Din	35—
»	20	»	. .	. Din	40—
»	25	»	... Din	50—
»	50	»	... Din	70—
»	100	»	... Din	80—
»	200	»	. . . Din	100—
»	500	»	... Din	200—
preko 500		»	... Din	400—
2.) Za tokomere s tremi prevodniki se zvišujejo prednje tarifne postavke za 30 %, za tokomere s štirimi prevodniki pa za 50 %.
ali
3.) Za napone, višje od 125 voltov, vsakega voda vsake faze se zvišujejo postavke pod 1.)
do 220 voltov .	.	.za 10 %
»	380	»	. » 20 %
»	500	»	. .	. *>	30%
» 1000 » . .	. » 60 %
» 2Ö00	»	. .	. » 120%
» 3000	»	. » 180 %
» 5000	»	. .	. » 300 %
preko 5000	»	. .	. » 400%
3.) Pri enakoročnih tehtnicah, za specialne svrhe, z avtomatsko napravo za tehtanje porcij (avtomatske tehtnice z vedricami za merjenje grudastih ali zrnatih, razsipčnih tvarin, kakor: žita, moke, sirovega sladkorja, cementa, gramoza, premoga itd.), se določa žigovina tako-le:
a)	za tehtnice, s katerimi se tehta samo ena vrsta tvarine;
do vštetih	20 kilogramov nosilnosti			Din	30—
» »	.100	»	»	Din	40—
» »	200	»	»	Din	50—
	300	»	»	Din	60—
» »	400	»	»	Din	80—
» »	500	»	»	Din	100—
preko 500 kilogramov nosilnosti za vsakih nadaljnjih (popolnih ali začetih) 100 kilogramov razen Din 100-— še po........................Din 10—
b)	za tehtnice, s katerimi se tehta več vrst tvarin, se pobira za vsako vrsto tvarine za 50 % večja žigovina od one, ki je določena pod prednjo točko a);
c)	za pregled in žigosanje uteži za reguliranje se pobira po nosilnosti polovica žigovine pod točko a);
č) za pregled števnega mehanizma se pobira po Din 5-—.
VI. Plinomeri.
Če ni količina plina, ki gre v mer, večja od		eni uri skozi plino-	
0-25 m3			Din	8—
0-50 m3			Din	9—
1	m3		Din	10—
2	m3		Din	14—
4	m3		Din	16—
6	m3		Din	18—
8	m3 .	.	Din	20—
10	m3 . .	Din	25—
15	m3 . . . .	Din	30—
20	m3		Din	35—
30	m3		Din	40—
50	m3		Din	45—
75	m3		Din	50—
100	m3		Din	70—
preko 100	m*		Din	100—
4.	) Za periodičnost, manjšo od 42 period ali večjo od 60 period, je treba plačati za vsak tokomer še po Din 20—.
5.	) Za transformatorje, ki spadajo k tokomerom, je treba plačati za 50 % višjo žigovino, določeno za dotični tokomer, in sicer tako za transformator za tok kakor tudi za transformator za napon.
6.	) Za tokomere dvojne tarife se pobira za 50 % višja žigovina.
7.	) Zviški tarife pod prednjima točkama 2.) in 3.) se računijo vedno od osnovne žigovine pod točko 1.); zviški pod točkama 5.) in 6.) pa se morajo izračunavati na vsoto osnovne žigovine (pod točko 1.) in eventualnih zviškov po točkah 2.), 3.) in 4.).
8.	) Pri tokomerih s tremi in štirimi prevodniki se jemlje fazni napon (nižji napon, označen na toko-meru) za osnovo voltaže po prednji točki 1.).
X. Sodi.
1.) Navad ni sodi.
Do 100 litrov prostornine...........Din	5-—
Preko tega za vsakih nadaljnjih 100
litrov............................Din	5-—
pri čemer se računi ostanek, manjši od 100 litrov, za popolnih 100 litrov.
2.) S o di za pivo.
Za- sode	12-5, 25, 50 in 100 litrov . .	Din	5—
»	»	200	litrov.................. .	Din	10-—-
»	»	300	litrov....................Din	15-—
Preko tega za vsakih nadaljnjih 100
litrov	..................................Din	5-—
pri čemer se računi ostanek, manjši od 100 litrov, za popolnih 100 litrov.
Ölen 2.
Na mere in merilne priprave, sprejete v pregled in žigosanje, pri katerih bi se bil pregled (preizkus) že pričel, pa bi se ugotovilo, da ne ustrezajo predpisom, se pobira popolna žigovina po členu 1. te tarife.
Člen 3.
Ce pa se pokaže takoj, na prvi pogled, torej brez uporabe kakršnegakoli instrumenta ali pomečka, da
se mera ali merilna priprava ne more ožigosati (preizkusiti), se zanje ne pobere nikakršna žigovma po členu 1. te tarife, niti ne, če bi se uničil prejšnji žig, ki -bi utegnil biti na njej.
Prav tako se ne pobira nikakršna žigovina za mere, ki dospejo razbite ali se razbijejo ob pregledu.
Člen 4.
Za prežigosavanje, ki se vrši začetkom vsakega koledarskega leta (meseca januarja in februarja) na novih merah, ki so v zalogi zaradi prodaje, se ne pobira nikakršna žigovina.
Člen 5.
Če se sodi, ki so predloženi v žigosanje, ne odpravijo en dan po odrejenem roku, se pobira za vsak nadaljnji dan ležnina, in sicer od vsakega poedinega soda po Din 2-— na hektoliter prostornine. Ostanek, manjši od hektolitra, se računi za poln hektoliter.
Člen 6.
Državni uradi in državne naprave, razen pridobitnih, so oproščene plačila žigovine samo ob občasnem pregledu njih mer in merilnih priprav.
Člen 7.
V onih primerih, kjer bi to zahtevala tehnična potreba, se morajo pregledati in ožigosati mere ali sodi izven stalnih ali začasnih prostorov kontrole mer in dragocenih kovin ali kontrole sodov, na licu mesta, t. j. tam, kjer so nameščeni. Stranke, ki to zahtevajo, se morajo obrniti s pismeno prošnjo na pristojno kontrolo mer in dragocenih kovin ali na kontrolo sodov, ki oceni, ali je odhod na lice mesta potreben ali ni potreben. V takem primeru plačajo poleg žigovine po členu 1. te tarife
L v korist državne blagajne:
1.	) Din 50-—- doplačila za vsak delovni dan one stranke, ki zahtevajo, naj se jim pregledajo in ožigosajo mere ali sodi v okolišu stalnega sedeža urada ali v okolišu sedeža občasnega pregleda (preizkusa), toda izven službenih prostorov.
Poleg tega morajo priprave in pomočite, potrebne za pregled mer, same in ob svojih stroških prenesti iz stalnih ali začasnih prostorov urada do kraja, kjer so mere, in nazaj ali s kraja, ki ga jim uradnik označi, na kraj, ki ga jim prav tako označi, toda samo, če ni razdalja teh krajev večja nego razdalja kraja, kamor se priprave in pomočki prenesejo, od prostorov urada.
Tega doplačila so oproščene na- kraj vezane (stabilne) tehtnice in priprave za merjenje bencina.
2.	) Din 100— doplačila za vsak delovni dan:
a)	one stranke, ki zahtevajo, naj se jim v času občasnega obhoda -državnih kontrol mer pregledajo in ožigosajo mere izven okoliša središča občasnega pregleda, in ki se jim ta pregled odobri z delovnim programom; in
b)	ona zasebna podjetja, ki bi se jim vršila pregled in žigosanje na licu mesta v času železniškega občasnega obhoda in katerih tehtnice in uteži, vezane na kraj, so v okolišu železnice ali na prebivališču, ki je spojeno z železniško progo, če spada ta pregled na licu mesta po zahtevi pristojne železniške direkcije v delovni program občasnega obhoda.
Razen tega, da plačajo to doplačilo, morajo stranke v primerih, navedenih pod a) in b), samo in ob svojih stroških prenesti priprave in pomočke, potrebno za pregled mer, iz stalnih ali začasnih prostorov urada na lice mesta in odtam nazaj ali pa na kraj, ki ga jim označi uradnik, toda v tem primeru samo, če ni kraj, ki ga je označil uradnik, bolj daleč od prebivališča stranke, nego so stalni ali začasni prostori urada.
H. Povrniti morajo kontrolorju mer ali žigosa-telju sodov potne stroške in dnevnice, določene s pravilnikom, kakor tudi stroške za prenos priprav v primerih, ki niso omenjeni pod prednjo točko L, one stranke, ki zahtevajo, naj se jim preglodajo in ožigosajo mere ali prežigosajo mere (člen 4.) v kraju, kjer ni stalni sedež urada.
IH. če zahteva stranka pregled in žigosanje, ki bi morala trajati več dni, pa je med temi dnevi nedelja ali praznik, plača predpisano doplačilo ali dnevnico, ne glede na to, ali je uradnik ob teh dneh delal ali ne.
Prednja odredba se ne nanaša na preglede mer, ki se vrše na licu mesta, na sedežu urada, ali v času občasnega obhoda v središču za občasni pregled mer.
Člen 8.
Če zahteva več strank, ki stanujejo v okolišu eneg;it kraja, s skupno prošnjo pregled in žigosanje na licu mesta po točki L 2.) ali po točki IT. člena 7. tarife, morajo
a)	skupno poravnati doplačila ali uradnikove potne stroške in dnevnice, določene s. pravilnikom, in stroške za prenos priprav iz stalnih ali začasnih prostorov urada do kraja, kjer naj se mere pregledajo, in odtam nazaj; in
b)	poskrbeti same in ob svojih stroških za prenos priprav v kraju od ene stranke do druge.
Člen 9.
Žigovine po členu 1. in doplačila, odnosno stroški in dnevnice po členu 7. te tarife, se pobirajo od strank vnaprej; dokler stranke ne polože odmerjene žigovine, doplačila ali potnih stroškov, se more ne smejo pregledati in žigosati.
Člen 10.
Delovni dan, omenjen v tej tarifi, znaša 24 ur ter se računi od uradnikovega prihoda na kraj dela (na kraj, kjer so mere postavljene).
Toda v teh 24 urah delovnega časa uradnik ni dolžan ob pregledih na licu mesta, ki se vrše v okolišu stalnega sedeža, poslovati dlje, nego znašajo pisarniške ure.pri kontroli mer in dragocenih kovin ali pri kontroli sodov.
Če pa se pregledujejo mere na licu mesta izven stalnega sedeža urada, je uradnik zavezan, poslovati največ osem ur, vendar ne pred 8. uro zjutraj in ne po 6. uri zvečer.
To poslednje ne velja za pregled mer in merilnih priprav železniških podjetij. V tem primeru mora; prilagoditi uradnik svoje osemurno delo železniškemu voznemu redu.
Člen 11.
) .
Stalne ali občasne ekspoziture kontrol mer in dragocenih kovin ali kontrol sodov, postavljene z odobritvijo ministra za trgovino in industrijo pri podjetjih, ki izdelujejo mere ali sode, pobirajo za pregled in žigosanje mer, merilnih priprav in sodov 70 % od žigovine, določene v členu 1.
Stalne ali občasne ekspozitur© ne pobirajo doplačila po točki 1.1.), člena 7. tarife.
Prav tako se pobira 70%, od žigovine, predpisane s členom 1., če se pregledujejo in žigosajo na licu mesta plinomeri, vodomeri, tokomeri in taksa-metri zdaj pa zdaj v lokalih industrijskih podjetij, ki so urejeni za to svrho.
Če se žigosajo sodi na licu mesta, t. j. pri lastniku samem, se pobira 70 % od žigovine po členu 1.
Člen 12.
Če se žigosajo steklene mere in stekleni baloni v steklarnah, se pobira polovica žigovine po členu 1.; vendar pa se za pregledane, a zaradi nepravilnosti odklonjene mere ne pobira nikakršna žigovina.
Člen 13.
Popust pri žigovini, določen v členu 11., velja tudi glede steklenic in posod za alkoholne pijače in mleko, če se žigosajo ene in druge pri ekspoziturah ali v steklarnah ali one druge za mleko v centralnih lokalih mlekarskih podjetij.
Člen 14.
Ob pregledu in žigosanju plinomerov, vodomerov in tokomerov, kateri se uporabljajo v obratovalnicah, obrtnih napravah in podjetjih, ki so v posesti ali pa pod upravo oblastnih samouprav, mest ali občin, potem v šolali, sirotiščih, ubožnicah, bolnicah ali sploh v javnih zavodih, se daje od žigovine po členu 1. te tarife 10%en popust. Če da taka stranka (oblast, mesto, občina ali javen zavod) na razpolago tudi prostore, aparate in poslužništvo, znaša popust pri žigovini 30 %.
če dado spredaj naštete naprave kontroli; mer na razpolaganje svoje prostore, aparate in poslužništvo, da pregleda in ožigosa plinomere, vodomere in tokomere, ki so lastnina privatnih strank, znaša popust pri žigovini po členu 1. te tarife 50 %. Ta popust se daje samo po predhodni odobritvi ministra za trgovino in industrijo in ob pogojih, ki jih predpiše ta minister, ter se uporablja samo za plinomere, vodomere in tokomere, ki so lastnina takih naprav.
Člen 15.
Do povračila žigovine za pregled in žigosanje m doplačil, ki jih je pobrala kontrola mer in drago-
cenih kovin ali kontrola sodov, imajo pravico stranke, ki so izvršile vplačilo, samo:
a)	če uradnik po pobrani žigovini in doplačilu ni pregledal in tudi ne ožigosal mer ali sodov ali če sploh ni prišel na lice mesta;
b)	če se je žigovina za pregled in žigosanje v primeru, določenem v členu 3. te tarife, za mere in merilne priprave pobrala vnaprej; in
c)	če se je po pomoti stranke, ki je zahtevala pregled in žigosanje, ali po uradnikovi pomoti pobrala pogrešno višja žigovina ali pobralo višje doplačilo.
Take prošnje se pošiljajo osrednji upravi za mere in dragocene kovine v Beogradu ter se jemljejo v meritorno rešitev samo:
če se priloži prošnji priznanica o pobrani žigovini ali pobranem doplačilu;
če se vlože prošnje najkesneje v 30 dneh, in sicer v primeru pod a) od dne, ko-se je žigovma pobrala, v primerih pod b) in c) pa do dne, ko so se mere ali merilne priprave ali sodi predložili v pregled, odnosno ožigosali.
Člen 16.
Ko stopi ta tarifa v veljavo, prestane veljati tarifa št. 25.038 z dne 29. novembra 1927.*
Člen 17.
Ta tarifa stopi v veljavo dne 1. oktobra 1928., ko se prej razglasi v «Službenih Novinah».
V Beodradu, dne 10. septembra 1928.; br. 599/28.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
333.
Na podstavi členov 16. in 17. zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine z dne 30. junija 1928. predpisujem sporazumno z ministrom za finance to-le
Tarifo o pobiranju žigovine za preizkušanje čistine in žigosanje izdelkov iz zlata, srebra in platine.**
I-.WV. ................
Člen 1.
Na izdelke iz zlata, srebra in platine, ki se predlagajo v preizkušanje čistine in žigosanje, se pobira nastopna žigovma
1.	) na	izdelke iz zlata .	.	od	1 kg	Din	1000—
2.	) na	izdelke iz srebra .	.	od	1 kg	Din	100-—
3.	) na	izdelke iz platine	.	od	1 kg	Din	3000-—
Člen 2.
Spredaj določena žigovina se odmerja od grama do grama. Vsak začeti gram se smatra za cel gram. Žigovina se pobira samo na ono količino izdelkov, ki se opremi po izvršenem pregledu z žigom čistine. Na izdelke, o katerih se ugotovi ob pregledu, da ne ustrezajo predpisom, ter se odklonijo ali uničijo, se žigovina ne pobira.
Žigovina po prednjih predpisih se ne odmerja posamezno za vsako vrsto izdelkov iz zlata, srebra in platine, predloženih v istem času, nego po celokupni, z žigom opremljeni teži.
Člen 3.
Izdelki iz zlata, srebra in platine do 1 grama teže so oproščeni preizkušanja čistine in žigosanja.
Ta oprostitev se ne nanaša na izdelke, katerih skupna teža je večja od 1 grama (par gumbov, par uhanov in podobno) kakor tudi ne na postranske dele predmetov, kakor n. pr. na obročke pri urah, zapone pri verižicah itd.
Na posebno zahtevo stranke se smejo vzeti v pregled in žigosanje tudi izdelki, lažji od 1 grama, če se plača predpisana žigovina.
Člen 4.
Za sestavne dele iz navadnih kovin in drugih tvarin kakor tudi na okovane kamene se žigovina ne računi.
Člen 5.
Na izdelke, sestavljene iz več vret dragocene kovine (zlitina iz zlata, srebra ali platine), se pobira žigovina na ono dragoceno kovino, katere količina je največja.
* Uradni list z dne 22. decembra 1928., št. 495/
/127.
Člen 6.
Za kemijske analize zlata se pobira po Din 30-—, za analize srebra pa po Din 10— od preizkusa.
Člen 7.
Prošnje za povračilo žigovine za preizkušanje čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine, ki jo je pobrala kontrola mer in dragocenih kovin, se vlagajo pri osrednji upravi za mere in dragocene kovine.
Take prošnje se jemljejo v meritorno rešitev samo:
če se priloži prošnji priznanica o pobrani žigovini,
če se vlože prošnje v 30 dneh od dne, ko so bili izdelki predloženi v preizkus.
Člen 8.
Ko stopi ta tarifa v veljavo, prestane veljati tarifa št. 25.039 z dne 29. novembra 1927.*
Člen 9.
Ta tarifa stopi v veljavo dne 1. oktobra 1928., ko se prej razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 10. septembra 1928.
Minister za trgovino in industrijo:
dr. M. Spaho s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas.
Gospod minister za socialno politiko je imenoval z odlokom z dne 20. septembra 1928., št. 9811/IV, na podstavi § 45. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev z dne 16. decembra 1906., izpre-menjenem s cesarsko naredbo z dne 25. junija 1914. in z zakonom o pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo z dne 12. maja 1922., za predsednika pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, in sicer za petletno dobo, Vekoslava Vrtovca, pooblaščenca Zadružne gospodarske banke v Ljubljani.
V Beogradu, dne 3. oktobra 1928. br. 10.014/IV.
Po naredbi
ministra za socialno politiko: načelnik Dim. M. Jeremić s. r.
Proglas, ki ga je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej.**
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 10.311 z dne 27. septembra 1928. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej natisnjeni proglas iz Južne Amerike z naslovom: «Krvavoj srbi-janskoj vladi u Beogradu — Protest Hrvata, Srba prešana i Slovenaca iz cijele Južne Amerike protiv srbijanskog barbarskog, lupeškog i krvavog hajdučkog razbojišta i t. d.». Ta «Protest» so podpisali Marko Fil. Vujev v Južni Ameriki hi mnogi člani «Hrvatskog iseljeničkog doma» z debelimi črkami na koncu: «Hrvatski iseljenički dom u ime svojih osam hiljada predplatnika». Spisan je v revolucionarnem duhu zoper našo državo, Njegovo Veličanstvo kralja in kraljevski dom.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Vet. br. 820.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 1. do dne 7. oktobra 1928.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženib dvorcev so navedeni v oklepajih.
* Uradni list z dne 22. decembra 1927., št. 496/ /127.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 11. oktobra 1928., št. 236.
Mehurčasti izpuščaj goved. Ljubljana, okolica: Moste (Moste 5 dvorcev).
Svinjska kuga.
Brežice: Rigonce (Rigouce 5 dvorcev), Videm
(Sremič 1 dvorec). Črnomelj: Loka (Svibnik 1 dvorec). Kamnik: Kamnik (Kamnik 1 dvorec), Križ (Križ 1 dvorec). Litija; Muljava (Muljava 2 dvorca). Radovljica; Koroška Bela (Koroška Bela 1 dvorec), Bled (Milno 1 dvorec).
Srez
§•§ o c; a —
s.g
Z o
Iš
n <y
O >
£
S
D
S 2 — S
s -g
'Si O
O >
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Ljubljana, mesto . |	1	|	|	|	, j 1
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1928.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Vet. br. 51/44.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 15. oktobra 1928.
O p o m b a: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena; z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Svinjska rdečica.
Brežice: Globoko (Mali vrb 1 dvorec), Videm (Stari grad 1 dvorec). Krško: Radeče (Radeče 1 dvorec), Raka (Ardro 1 dvorec), Sv. Križ (Dobrava 1 dvorec). Litija: Polšnik (Kosca 1 dvorec). Ljubljana, okolica; Medvode (Rakovnik in Zgornja Senica po 1 dvorec). Škofja Loka: Stara Loka (Godešič 1 dvorec).
Čebelua kuga.
Ljubljana, mesto: 1 dvorec.
V	Ljubljani, dne 10. oktobra 1928.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
Fr. Černe s. r.
L. br. 791/1.
izprememba v seznamku zdravnikov» vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Dr. Julij Kode r, zasebni zdravnik v Metliki, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
V	Ljubljani, dne 6. oktobra 1928.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Mayer s. r.
L. št. 798.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 22. do dne 30. septembra 1928.
	£	gg	,	£	Ostalih v oskrbi
Srez	5 to O	O <y 11	N O >	I	
Skupina tifuznih boleini.					
j Brežice		4		1	.	3
Črnomelj		1				1
Kamnik	 Krško		2 .	2	2		2
i Laško 		1				1
I Ljubljana, srez . .	5		i		4
j Ljubljana, mesto .	11		2		9
1 Logatec		1				1
Skupaj .	25	2	6		21
Griža. — Dysenteria.					
Črnomelj ....	2		,		2
Kranj	 Kočevje		1	i	1		i
Ljubljana, mesto .		i			1
Novo mesto . . .	-10	i	4		7
Radovljica ....	1		1		
Skupaj .	14	3	6		11
Škrlatinka.		- Scarlatina.			
Brežice		2		2		#
Črnomelj ....	10	7	8	2	7
Kamnik		4	1			5
Kranj		9		i		8
Kočevje	 Krško			1 1		1		i
Ljubljana, srez . .	19	4	3		20
Ljubljana, mesto .	5	2	1		6
1 Radovljica ....	3	1			4 i
Skupaj .	54	15	16	2	51
Oipice. —		Morbilli.			
Črnomelj			1	1		,
Kočevje	 Krško		2	25	2		25
Ljubljana, mesto .	i	1	i		1
Radovljica ....		1	.		1
Skupaj .	3	28	4		27
Davica.	— Diphteria et Group.				
Kamnik		2	.	2		
Kranj		2	3	2		3
Ljubljana, srez . .		1			1
Ljubljana, mesto .	i	1	.		2
Skupaj .	5	5	4		6
Šen. — Erygipelag.					
Brežice		1	,	1		,
Kamnik		2	.	2		
Kranj	 Ljubljana, srez . .	1	i	1	■ '	. I i !
Skupaj .	4	i	4 !	.		l i
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. št 38/28.
Gibanje nalezljivih bolszai v mariborski oblasti
od dne 1. do dne 7. oktobra 1928.
Srez	! Ostalih j 	1	Na novo j obolelih j	Ozdra- velih	Umrlih	S ° ° >
Skupina tilumih boletni.					
! Celje	12		8		4
Celje, mesto . . .	4	.	1		3
Gornji grad . . .	4				4
Konjice		4	i	2		3
Maribor, desni breg	3		3		
j Maribor, mesto , .	2	i	1		2
Murska Sobota . .	5				5
! Ptuj		1				1
j Šmarje pri Jelšah .	1				1
Skupaj ,	36	2	15		23 !
Griža. — Dysenteria.					
Maribor, levi breg .	4		2		2
Murska Sobota . .	8			i	7
Ptuj			i	.		1
Šmarje pri Jelšah .	7	i	6	i	1
Skupaj .	19	2	8	2	11
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		4	.	1	.	3
Celje, mesto . . .	1	•	1		
j Čakovec 		1	1	,		2
Konjice		1	.	1		
Ljutomer		1	.			i j
Maribor, desni breg	1		i		. i
Maribor, mesto . .	3		i		2
Murska Sobota . .	10	6	3		13 !
Prelog		1		1		. i
Skupaj .	23	7	9	1	.		21
Oäpice. -		Morbilli.			
Konjice		4		•		4
Maribor, levi breg .	1		1		
Maribor, mesto . .	1	1			2
Prelog		12	1			13
Slovenjgradec. . .	4	13	•		17
Skupaj .	22	15	1	.	1 36	
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Celje		1		.		1
Maribor, levi breg .	1				1
Maribor, mesto . .		1			1
Murska Sobota . .	3	1	.		4
Prevalje		2	1	2		1
Ptuj		2	2	.		4
Šmarje pri Jelšah .	1	•			1
Skupaj .	10	1 5	1 2		13
Dušljivi kašelj. — Pertussis,					
Ptuj		! 2	I 2	1 1	1 1	1 2
Prelog: Draškovec (Čukovec 1 dvorec), Prelog (Prelog 3 dvorci).
Garje konj.
Dolnja Lendava: Pince (Marof 1 dvorec) Murska Sobota: Gornji Petrovci (Gornji Petrovci 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Celje: Žalec (Vrbnje 1 dvorec in Žalec 3 dvorci).
! Ljutomer: Bunčani (Bunčani 5 dvorcev), Gornja ! Radgona (Gornja Radgona 2 dvorca). Maribor, desni ; breg: Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc 5 dvorcev), Račje (Račje 1 dvorec). Maribor, levi breg: Sv. Jurij ob Pesnici (Jedlovnik 1 dvorec), Plač (Plač 1 dvorec), Selnica ob Dravi (Selnica 1 dvorec). Prelog: Draškovec (Oporoveif 1 dvorec), Goričan (Goričan 3 dvorci). Prevalje: Prevalje (Farna vas 1 dvorec). Ptuj: Cirkovci (Dragonja vas 1 dvorec, Mihovci 5 dvorcev), Mezg-ovci (Mezgovci 14 dvorcev), ,Slomi (Žamenci 1 dvorec), Sv. Barbara v Halozah (Cirku-Ijane 2 dvorca). Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Mostje- 1 dvorec). Slovenjgradec: Slovenjgradec (Slovenjgradec 5 dvorcev), Topolščica (Topolščica 1 dvorec).
Svinjska* rdečica.
Celje: Dobrna (Lokovica 1 dvorec). Čakovec: Čakovec, trg (Buzovec 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Donačka gora (Donačka gora 1 dvorec), Šmarje, okolica (Senovica 1 dvorec).
Perutninska kolera.
Dolnja Lendava; črenšovci (Črenšovci 1 dvorec).
V Mariboru, dne 15. oktobra* 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar S. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblaste».
S 22/27—78.	~	2119
Odprava konkurza.
Prezadolženka: firma «Metra», z d r n ž e n e tvornice trakov in pramenov, d. d. v Ljubljani.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 22/27—2 o imovini te prezadolženke. je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 28. septembra 1928.
S 5/28—102.	2135
Odprava konkurza.
Prezadolžen ec: Alojzij Pungerčič v Škoci-janu št. 10.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 5/28—3 o prezadolženčevi imovini, je odpravljen, ker je bila sklenjena, prisilna poravnava.
Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek 11-,
dne 11. oktobra 1928.
Šen. — Erysipel»».
Maribor, desni breg	1		1		
Maribor, mesto . .		2		i	i
Ptuj				2	i	•	i
Šmarje pri Jelšah .	i			.	i
Skupaj .	2	4	2	i	3
Krčevit» odrevenelost. — Tetanus.
Celje		2	.	i	i	i
Dolnja Lendava. .	1	.	i		
Ljutomer		1	i			.
Ptuj		1				2
Skupaj .	5	i	2	i	3
V Mariboru, dne 11. oktobra 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
T 76/28—2,	2113
Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Gorčenko.
Franc Gorčenko, posestnik v Hudošah št. 63, rojen dne 7. novembra 1875. istotam in tja pristojen, je odšel dne 3. oktobra 1912. v Južno Ameriko. Zadnjič je pisal iz Ekaronije-Lmjora dne 1. decembra 1913.; od takrat pa ni več glasu o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da nastopi zakonita domneva smrti po § 24. o. d. z., se* uvaja na prošnjo njegove žene Ane Gorčenkove, sedaj preužitkarice v Hudošah št, 63, postopanje, da se proglasi pogreša-nec za mrtvega ter se izdaja vsakomur poziv, naj poroča o njem sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Janezu Ljubcu, posestniku v Hudošah št. 63.
Franc Gorčenko se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali da drugače vest o sebi.
Po 1. novembru 1929. bo odločilo sodišče na vno-vično prošnjo o proglasitvi za mrtvega.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 6. oktobra 1928.
A 197/28—5.	2H25 3—1
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Marija Sturm, tvorniška delavka v Lescah, je dne 22. avgusta 1928. umrla. Poslednja volja sei ni našla.
Njen oče Anton Šturm in njen stric Ivan Dre-honja kot zakonska dediča se pozivljeta, naj se v enem letu od današnjega dne zglasita pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in s Franom Koblerjem, odvetnikom v Radovljici, ki se je postavil odsotnima dedičema za skrbnika.
Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek L,
dne 11. oktobra 1928.
V 29/28—1.	1921 3 - 3
Amortizacija.
Na prošnjo Matilde Ramšakov e, uslužbenke v oblastnem zdravilišču v Dobrni, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega depotnega potrdila. ki ga je prosilka baje izgubila: Depotno potrdilo hranilne knjižice št. 2074 Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, glaseče se na ime: Matilda Ramšak.
Imetnik tega potrdila se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je potrdilo brez moči.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 31. avgusta 1928.
T V 14/28—1.	1960 3-3
Amortizacija.
Na prošnjo' Iva C a t e r j a, trgovca v Celju, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil: Nom. Din 10.000— 2-5%ne vojne škode s kuponi z dne 1. februarja 1929., serija 1, št. 80, 81, serija 7, št. 985, 986, serija 10, št. 215, 459. 461, serija 11, št. 287, 289, 290.
Imetnik teh kuponov se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da so kuponi brez moči.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek V.,
dne 21. septembra 1928.
N* VI 100/28—4.	~~	•	2136
Amortizacija.
Na prošnjo Ruperta Mura us a, posestnika v Košakih št. 140, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo jo prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica št. 12.833 Posojilnice v Mai-riboru. r. z. z o. p., na ime: Rupert Muraus v vrednosti 1124 Din 32 p.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne, ko se objavi ta oklic v Uradnem listu, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI.,
dne 10. oktobra 1928.
P 15/28.	2122
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 30. marca 1928., opr. št. L 4/28, je bil Ladislav V on čin a, sodni kanclist, prej stanujoč v Kozjem, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika mu j-e postavljena Marija Vončina, odvetniška uradnica v Kozjem.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek L, dne 1. oktobra 1928.
E 459/28—14.	2092
Dražheni oklic.
Dne 2 2. oktobra; 1 92 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Središče: vi. št. 276 (enonadstropna hiša. v Središču št. 156 z gospodarskim poslopjem in vrtom), cenilna vrednost 269.009 Din, najmanjši po-
nudek 179.339 Din; vi. št. 772 (njive in travnika), cenilna, vrednost 21.658 Din, najmanjši ponudek 14.439 Din.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega, sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu,
dne 18. septembra 1928.
2106 Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firm e:
755. Sedež: Celje.
Besedilo firme: slovenski: Schimmel & Co., družba z, omejeno zavezo; srbohrvatski: Schimmel & Co., družba sa ograničenim jamstvom; nemški: Schimmel & Co., Gesellschaft mit beschränkter Haftung.
Obratni predmet: Družba izdeluje in prodaja eterična olja, naravne in umetne dišeče snovi, esence, ekstrakte' sadne šoke in barve kakor tudi one farmacevtske proizvode, katerih razpečavanje ni vezano na, koncesijo po § 15., točki 14.), obrtnega reda,, nadalje se udeležuje pri podjetjih enake, odnosno podobne vrste, toda izključno le v državi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Družbena pogodba z, dne 26. junija 1928.
Družba je ustanovljena, za, nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 1,000.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje: Hermann Traugott Fritzsche, trgovec v Leipzigu, Karl-Tauchnitzstrasse 37, Karl Claus s, trgovec v Liesingu pri Dunaju, in mag. pharm. Vojko Arko, lekarnar v Zagrebu, Ilica br. 12.
Za zastopanje sta, upravičena Hermann Traugott Fritzsche in Karl Clauss, vsak zase in sam, Vojko Arko pa le kolektivno z enim prokuristom.
Besedilo firme podpisujejo Hermann Traugott Fritzsche in •Karl Clauss, vsak zase in sam, Vojko Arko pg le kolektivno z enim prokuristom, ki je opravičen, firmo sopodpisovati.
; Celje, dne 19. septembra 1928.
j 756. Sedež: Domžale.
; Besedilo firme: Pirš in drug, dražba z o. z.
I Obratni predmet: lesna, industrija, nakupovanje in prodajanje lesa in deželnih pridelkov.
Družbena pogodba z dne 24. avgusta 1928., opr. št. 14.063.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 25.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Ivan Pirš, posestnik v Lazah št. 2 pri Domžalah, sedaj v Domžalah št. 157.
Družbo zastopa poslovodja Ivan Pirš in podpisuje zanjo tako, da pristavlja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu svojeročno svoje ime.
L j u b 1 j a n a, dne 3. septembra 1928.
757.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Jugoslovansko pleskarsko podjetje v Ljubljani, družba, z omejeno zavezo.
Obratni predmet: pleskanje železnih, lesenih ali kovinastih konstrukcij, ubikaiciji, prometnih sred!-stev in pleskanje sploh. ,
Družbena pogodba z dne 27. avgusta 1928., posl. št. 29.947.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša, 100.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodji: Karel Stampfe!, komercialni direktor rudarske združbe «Trojane» v Ljubljani, Kongresni trg št. 8, in Mihael Glaesner, inženjer v Ljubljani, Dunajska cesta, št. 75.
Za zastopanje sta upravičena oba poslovodji kolektivno.
Firma, se podpisuje tako, da postavljata pod njeno besedilo, ki je lahko po komerkoli napisano, natisnjeno ali štampiljirano, poslovodji kolektivno svoja podpisa.
L j u b 1 j a n a, dne 4. septembra 1928.
758.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Milan Mihaljevič, izdelovalnica brezalkoholne pijače «Chabesa» v Ljubljani, družba z o. z.
Obratni predmet: obrtno izdelovanje brezalkoholne pijače «Chabesa» in prodajanje te pijače.
Družbena pogodba z dne 2. junija 1928.
Družba je sklenjena za dobo petih let.
Osnovna glavnica znaša 5000 Din ter je v govo-vini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Milan Mihaljevič, trgovec v Ljubljani VIL, Celovška cesta št, 79.
Dokler ima družba samo enega poslovodjo, jo zastopa ta samostojno ter podpisuje zanjo tako, da pristavlja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali s pečatnikom odtisnjenemu besedilu svojeročno svoj podpis.
Ljubljana, dne 28. avgusta 1928.
759.	Sedež: Ljubljana,
Besedilo firme: Franjo Novak & Komp.
Obratni predmet: trgovina z manufakturnim, konfekcijskim in modnim blagom kakor tudi krojaškimi potrebščinami na drobno in na, debelo.
Družbena oblika,: javna trgovska, družba izza dne 27. junija 1928.
Družbenika: Franjo Novak in Henrik Maire — oba v Ljubljani.
Za zastopanje je upravičen vsak družbenik zase.
Firma, se podpisuje, tako, da postavlja eden izmed družbenikov pod njeno besedilo svoje ime.
Ljubljana, dne 28. avgusta 1928.
760.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: slovenski: Prodajni zavod združenih tovarn barv, družba z o. z.; srbohrvatski: Prodajni zavod sjedinjenih tvornica boja, društvo s. o. j.
Obratni predmet: Družba
a)	nakupuje sirovine in različen material za izdelovanje barv za družbenike;
b)	prodaja izdelane barve družbenikov.
Družbena, pogodba z dne 2.1. julija 1928., posl.
št. 6999.
Družba je ustanovljena za, nedoločeno dobo.
Osnovna glavnica znaša 240.000 Din ter j,e v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje: Alojzij Goričar, javni družbenik firme: Savinjska tovarna, barv in lesnih izdelkov Alojz Goričar in drug v Mozirju, imenovan na predlog te družbenice; Ivo Bezjak, uradnik firme: «Jub», tovarna barv, družba z o. z. v Dolu pri Ljubljani, imenovan na predlog te družbenice; Franjo Medič, tvor-ničar v Ljubljani, Resljeva cesta, št. 1, imenovan na predlog družbenice: «Bistra», kemična tovarna olja, lakov in barv, družba, z omejeno zavezo v Domžalah; Julio Donner, ravnatelj firme: Moster, tvornica laka i boja, d. d. u Zagrebu, imenovan na predlog te družbenice.
Namestniki poslovodij: Fortunat Remse, knezo-škofijski oskrbnik v Vrbovcu in javni družbenik družbenice: Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov Alojz Goričar in drug v Mozirju, imenovan na predlog te družbenice; Dušan Božjakovič. uradnik družbenice: «Jub», tovarna barv, družba z o. z. v Dolu, stanujoč v Dolu. imenovan na predlog te družbenice; Franc Vodopivec, direktor «Bistre», kemične tovarne olja, lakov in barv, družbe z omejeno zavezo v Domžalah, izbran na predlog te družbenice; Tuna Perkovič, nadčinovnik Prve hrvatske štedionice v Zagrebu, Iliča, br. 5, imenovan na predlog družbenice: Moster, tvornica laika i boja, d. d. u Zagrebu.
Družbo zastopata vedno ali po dva poslovodji ali pa en poslovodja in en namestnik tako, da ne smeta biti ta poslovodja in ta namestnik osebi, ki • ju je predlagal za imenovanje isti družbenik, ali pa en poslovodja ali namestnik z enim prokuristom kolektivno. — Družbena firma, ki je lahko natisnjena, po komerkoli napisana, s strojem odtisnjena ali štampiljirana, se podpisuje tako, da postavljata dva poslovodji, upravičena za zastopanje, po -pravkar navedeni določbi § 5. družbene jjogodbe, ali en poslovodja in en namestnik ali pa en poslovodja ali en namestnik s postavljenim prokuristom skupno pod besedilo firme svojeročno svoja znaka, prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro.
L j ubijan a, -dne 15, septembra 1928.
761.	Sedež: Novo mesto.
Besedilo firme: slovenski: Mlekoproizvod, prodajna centrala Dolenjske industrije sira in mlečnih proizvodov, družba z omejeno zavezo, ali hrvatski: Mlekoproizvod, prodajna centrala Dolenjske industrije sira i mlečnih proizvoda, društvo sa ograničenim jamstvom.
Obratni predmet: Družba se hoče baviti z vsemi trgovinsko-prometnimi, kupoprodajnimi posli sira in ostalih mlečnih izdelkov in ustanavljati podružnice, afilacije in zastopništva, ki vrše tak'e trgovinske posle.
Osnovno glavnica znaša 15.000 Din, je v gotovini popolnoma vplačana in poslovodji na razpolago.
Poslovodja: Karel Mahorčič, trgovec v Novem mestu.
Za. zastopanje je upravičen poslovodja Karel MahorčiČ.
Besedilo firme podpisuje poslovodja Karel Mali or čič.
Novo mesto, dne 25. septembra 1928.
762.	Sedež: Slovenjgradec.
Besedilo firme: Rozman & Puncer.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 16. avgusta 1928.
Družbenika:, Vinko Rozman in Vinko Puncer, oba trgovca v Slovenjgradcu.
Za zastopanje je upravičen Vinko Rozman. Firmo podpisuje Vinko Rozman tako, da pristavlja njenemu ali napisanemu ali s pečatnikom odtisnjenemu ali natisnjenemu besedilu svoj podpis. Celje, dne 19. septembra 1928.
II. Vpisale so seizpremembein dodatki pri nastopnih firmah:
763.	Sedež: Kočevje.
Besedilo firme: Merkantilna banka:
Izbrisali so se nastopni člani upravnega sveta Ivan Kranjec, Ludovik Tschinkel, dekan Anton Skubic, Ivan Klun in dr. Ivan Slokar; vpisali pa so se nastopni novi člani upravnega sveta dr. Mirko Božič, ravnatelj Kranjske hranilnice, Fran Gogala, pod-ravnatelj Zadružne gospodarske banke, d. d., Franc Miklavčič, prokurist iste banke, Kristijan Dietz, pod-ravnatelj iste banke, Franc Nosan in Anton Kos, oba uradnika iste banke — vsi v Ljubljani, odnosno zadnji sedaj pri Merkantilni banki v Kočevju: Novo mesto, dne 14. septembra 1928.
764.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Centralna vinarna, d. d. v Ljubljani:
Vpisal se je prokurist Janko Levičar v Ljubljani, Frankopanska ulica št. 11.
Ljubljana, dne 4. septembra 1928.
765.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Gospodarska pisarna Dr. Ivan Černe - Koblar;
Besedilo firme odslej:	Gospodarska pisarna
Dr. Ivan Čeme.
Imetnik firme odslej: dr. Ivan Černe v Ljubljani. Ljubljana, dne 28. avgusta 1928.
766.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Gramofonska družba z o. z.:
Po notarskem aktu z dne 30. avgusta 1928., posl. št. 29.953, se je izpremenilo besedilo firme, ki se glasi odslej: Elektrofonska družba z o. z.
Vpisala se je izprememba, da se glasi odstavek «Četrtič» te pogodbe odslej: Obratni predmet družbe je trgovina z elektrofoni, glasbenimi aparati in tehničnimi potrebščinami.
Ljubljana, dne 13. septembra 1928.
771.	Sedež: Polzela.
Besedilo firme: Strojilna, lesna in kemična industrija, d. d.:
Izbrisala sta se člana upravnega sveta Vinko Plaskan in dr. Janko Berce; tudi se je izbrisala podelitev prokure Nikoli Bulajiču.
Celje, dne 26. septembra 1928.
772.	Sedež: Vrhnika.
Besedilo firme: Kranjc & Bermež:
Besedilo finne odslej: Kranjc & Bermež v likvidaciji
Likvidator: Vinko Premk, višji davčni upravitelj v p. na Vrhniki št. 251.
Likvidator podpisuje za firmo tako, da postavlja pod njeno besedilo svoje ime.
Ljubljana, dne 13. septembra 1928.
IH. Izbrisali sta se nastopni firmi:
773.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Kastelic & Žabkar:
Ker se je firma razdražila in obratovanje opustilo.
Ljubljana, dne 3. septembra 1928.
774.	Sedež: Trata pri Škofji Loki.
Besedilo firme: Franc Caleari in brat.
Obratni predmet: trgovina z lesom:
Ker je konkurz odpravljen.
Ljubljana, dne 28. avgusta 1928.
2107 Vpisi v zadružni register.
I.	Vpisale so se nastopne zadruge: 775. Sedež: Lesce.
Besedilo firme: Kovinarska nabavna zadruga v
Lescah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, nabavljati ali posredovati članom nabavljanje potrebščin za kovaški in ključaničarski obrt.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 15. aprila 1928.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih trikratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z razglasi, nabitimi v zadružni pisarni.
Načelništvo sestoji iz načelnika, podnačelnika in petih zadružnikov; člani načelništva so: Ivan Kapus, kovač v Posavcu št. 1, Jakob Zalokar, kovač v Mojstrani, Ivan Lah, kovač v Lescah, Matevž Ja-kelj, kovač v Podkorenu, Ignacij Pristave, ključani-čar v Predtrgu, Ivan Kapus, kovač na Bledu št. 40, Matevž Grilc, kovač v Ribnem št. 42.
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo, ki podpisuje zanjo tako, da postavljata pod njeno firmo po dva člana načelništva ali en član načelništva in en pooblaščenec svoja podpisa.
Ljubljana, dne 28. avgusta 1928.
posestnik v Karnici št. 1, Jakob Kosmač, posestnik v Konjskem vrhu, in Ivan Voler, posestnik v Raduhi št. 13 (člani načelništva).
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo. Firmo podpisujeta po dva člana načelništva tako, da pristavljata njenemu po komerkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu svojeročno svoja podpisa.
Zadruga je pristopila k Zadružni zvezi v Ljubljani.
Celje, dne 19. septembra 1928.
777.	Sedež: Pišece.
Besedilo firme: Krajevna zadruga za kmetijski kredit v Pišecah.
Obratni predmet: Zadruga
1.	) sprejema hranilne vloge od članov in dragih oseb;
2.	) daje članom zadružnikom denar v obliki posojil za pospeševanje in izboljševanje kmetijstva.
Jamstvo zadružnikov je neomejeno, člani upravnega odbora so: Vinko Kostrevc, posestnik v Pišecah št. 14; Josip Stojan, posestnik v Pišecah št. 18; Karel Ogorevc, posestnik v Pišecah št. 82; Florijan Podgoršek, posestnik v Podgorju št. 55; Miha Kostevc, posestnik v Pavlovi vasi št. 67; Maks Preskar, posestnik v Dedji vasi' št. 19; Ivan Sumrak, posestnik v Blatnem št. 38.
Važnejši sklepi, obvestila in razglasi zadruge se objavljajo v zadružni uradovalni«, po možnosti pa tudi v glasilu oblastne zadruge.
Pravila so se podpisala dne 2. aprila 1928. Celje, dne 3. avgusta 1928.
II. Vpisaleso seizpremembeindo-datki pri nastopnih zadrugah:
778.	Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Brežicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Matija Filipič; v načelništvo pa je vstopil Josip Antončič, tajnik sreskega poglavarstva v p. v Brežicah.
Celje, dne 19. septembra 1928.
779.	Kmečka hranilnica in posojilnica v Bučah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Viktor Vreča; v načelništvo pa je vstopil Mihael Pustišek, posestnik v Peclju.
Vpisal se je za tajnika Miloš Turk, župnik v Bučah.
Nadalje se je vpisala izprememba pravil v §§ 10. in 17., sklenjena na občnem zboru z dne 24. junija 1928. Odslej podpisuje načelništvo za zadrugo tako, da postavljata pod zadružno firmo svoji imeni dva člana ali en član načelništva in tajnik, imenovan po sklepu načelništva; tajnikov podpis pa mora biti v tem primeru registriran.
Celje, dne 19. septembra 1928.
780.	Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Celju;
Iz načelništva so izstopili Slavko Raič, dr. Adolf Lenart in Ivan Možina; v načelništvo pa so vstopili dr. Ivan Likar, sodnik upravnega sodišča, Alojzij Mramor, upravitelj Invalidskega doma, in Adolf Bervar, sodni kanclist — vsi v Celju.
Celje, dne 19. septembra 1928.
781.	Posojilnica v Cerknici, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Franc Serko in Anton Milavc; vpisala pa sta se člana načelništva, Maks Ivanc, davčni upravitelj v p. v Cerknici, in Vladimir Premrov, posestnik in trgovec v Martinjaku.
Ljubljana, dne 3. septembra 1928.
782.	Hranilnica in posojilnica Dobrnič, r. z. z n. z.;
Izbrisal se je član načelništva Blaž Rebolj; vpisal pa se je novi član načelništva Ivan Longar, posestnik v Šahovcu št. 1.
Novo mesto, dne 1. oktobra 1928.
783.	Kmetijsko društvo v Dobrničah, r. z. z o. z.:
Izbrisala sta se člana načelništva Blaž Rebolj in Franc Slak; vpisala pa sta se nova člana načelništva Janez Rebolj, posestnik v Artmanji vasi št. 1, in Jernej Slak, posestnik na Dobravi št. 18.
Novo mesto, dne 25. septembra 1928.
784.	Elektrarna na Dobrovi pri Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
767.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Davorin Zokan in drugovi, družba z o. z. v likvidaciji:
Izbrisal se je dosedanji likvidator Avgust Tonejo; vpisal pa se je novoizvoljeni likvidator Davorin Johan, dosedanji družbenik in poslovodja dražbe. Maribor, dne 20. septembra 1928.
768.	Sedež: Mengeš.
Besedilo firme: Stemberger & Mellitzer:
Javni družbenik Melhior Mellitzer se je izbrisal, ker je umrl.
Ljubljana, dne 12. septembra 1928.
769.	Sedež: Murska Sobota.
Besedilo firme: B. Ascher & Sin — B. Ascher & Sohn — Ascher B. es fia:
S kolektivno prokuro so poverjeni dr. Aleksander Välyi, odvetnik, Elizabeta Välyi, odvetnikova soproga, Vincenc Ar on in Samuel Kohn, trgovca — vsi v Murski Soboti.
Prokuristi podpisujejo firmo tako, da pristavljata njenemu napisanemu ali natisnjenemu besedilu po dva prokurista skupno svojeročno svoja podpisa s pristavkom «p. p.».
Maribor, dne 20. septembra 1928.
770.	Sedež: Petanjci pri Radincih.
Besedilo firme: Josip in Ivan Vogler, Petanjska Slatina:
Prokura se je podelila Josipu Toplaku, trgovcu v Petanjcih.
Maribor, dne 20. septembra 1928.
776. Sedež: Luče.
Besedilo firme: Lesna zadruga v Lučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi članov; zato
1.	) skrbi za povzdigo umnega gozdnega gospodarstva članov;
2.	) oskrbuje članom vnovčevanje in predelovanje lesnih produktov na račun članov in na svoj račun;
3.	) ustanavlja zadružne obrate, skladišča in podružnice, kar jih je treba za predelovanje lesa, ter si pridobiva morda potrebne koncesije;
4.	) nabavlja za člane orodje in vse drugo, česar je treba v njih gospodarstvu;
5.	) širi med člani strokovno znanje s predavanji, ter daje potrebna navodila in nasvete v gospodarskih stvareh.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 19. avgusta 1928.
Opravilni delež znaša 500 Din; ob vstopu v zadrugo se mora plačati vsaj četrtina, ostanek pa v obrokih, ki jih določa načelništvo, toda najkesneje v enem letu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega devetkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo na krajevno običajni način in z objavami v ljubljanskem «Narodnem gospodarju».
Načelništvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in treh odbornikov; člani načelništva so: Jakob Plaznik, p. d. Rihar, posestnik v Podvolovljeku št. 36 (načelnik); Vinko Jezernik, posestnik v Lučah št. 33 (načelnikov namestnik); Jakob Žibovt,
Izbrisal se je član načelništva Mihael Pleško; vpisal pa se je elan načelništva Franc Čeme, posestnik v Kozarjih št. 7.
Ljubljana, dne 10. septembra 1928.
785.	Kmečko - delavska hranilnica in posojilnica v Dolu pri Hrastniku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Dragotin Bantan; v na-čelništvo pa je vstopil Martin Orožen, posestnikov sin v Turju št. 7.
Celje, dne 19. septembra 1928.
786.	Hranilnica in posojilnica v Dramljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva so izstopili Alfonz Šket, Anton Mastnak in Franc Kačičnik; v načolništvo pa so vstopili Martin Kačičnik, posestnik v Lazah št. 16, Franc Golež, posestnik v Pletovarjah št. 1, in Mihael Vengust, posestnik v Svetelki št. 8, poslednji kot načelnikov namestnik.
Celje, dne 19. septembra 1928.
787.	Hranilnica in posojilnica na Homcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Anton Pirnat; v nacel-ništvo pa je vstopil Ivan Zupan, posestnik v Preser-jih št. 7.
Ljubljana, dno 3. septembra 1928.
788.	Narodni dom v Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva sta izstopila Edmund Kocbek in Filip Pahor; v načelništvo pa sta vstopila dr. Stanko Sajovic, odvetnik, in Gregor šašel, notarski kandidat — oba v Kranju.
Ljubljana, dne 3. septembra 1928.
789.	Prva žrebljarska in železoohrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Kropi:
Po sklepu. občnega zbora z dne 9. julija 1928. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 2., 7., H., 12. in 13.
Ad § 2.: Točka 3.) se je prečrtala in namesto njo so je vpisalo to-le besedilo: 3.) nakupuje sirovine in obratna sredstva na skupen račun.
Točka 6.) se je prečrtala.
Točka 7.) se je prečrtala in namesto nje se je vpisalo to-le besedilo: 6.) skupno prodaja izdelke članov na debelo in na drobno v tuzemstvu in v inozemstvu ter ustanavlja v ta namen na primernih krajih agenture in skladišča.
Točka 8.) je postala točka 7.).
Ljubljana, dno 30. avgusta 1928.
aub;.,^--*a is?*—’'	— ..A.•.	.	.i . .,... roiTij
790.	Konsumno društvo za Slovenijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Iz načelništva je izstopil Hubert Pelikan; v načelništvo pa sta vstopila Viktor Grčar, učitelj v Maribom, in Jakob Kovač, vlakovodja državnih železnic v Ljubljani.
Ljubljana, dne 3. septembra 1928.
791.	Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Šime Jurčič in Valentin Vrhunc; vpisala pa sta se člana načelništva Franc Kobler, ravnatelj v Ljubljani VIL, Žibertova ulica št. 27, in Emil Podkrajšek, ravnatelj v Ljubljani, Dobrilova ulica št. 6.
Ljubljana, dne 28. avgusta 1928.
792.	Prva mariborska delavska pekama, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Anton Feiertag; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Karel Ceh, pek Delavske pekarne v Mariboru, Tržaška cesta št. 36.
Maribor, dne 27. septembra 1928.
793.	Tiskovna založba, osrednja registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru:
Po sklepu občnega zbora z dne 8. julija 1928. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 7., 14., 17. in 30.
Maribor, dne 20. septembra 1928.
794.	Zavod komisionarjev v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 1. septembra 1928. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 4., 6., 11., 18., 20., 26., 32., 34. in 36.
795. Električna strojna družba v Mozirju, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Franc Deleja; v načelništvo pa je vstopil Jože Blaž, posestnik v Mozirju. Celje, dne 19. septembra 1928.
7%. Živinorejska zadruga v Mozirju, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Vpisali so so člani načelništva Matija Goričar, župan in posestnik v Mozirju (načelnik); Oskar Warsberg, posestnik v Šmartnem ob Paki (podna,čelnik); Martin Hicelberger, posestnik v Dolenji Suhi, Franc Marolt, posestnik v Brezju, in Jože Zagradiš-nik, posestnik v Slatini (člani načelništva).
Celje, dne 19. septembra 1928.
797.	Vrborejska zadruga v Notranjih goricah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva sta izstopila Jakob Kušar in Viktor Lapajnar; v načelništvo pa sta vstopila Franc Rakovec, h. št. 8, in Ivan Alič, h. št. 6 — oba posestnikova sinova v Notranjih goricah.
Ljubljana, dne 3. septembra 1928.
798.	Ljudska posojilnica v Oplotnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Dosedanja zadružna pravila so se nadomestila s pravili, sprejetimi na občnem zboru z dne 20. maja 1928.
Obratni predmet odslej: Zadruga ima namen, izboljševati razmere članov v gmotnem oziru, zlasti izpodbujati varčnost in z zadružnim kreditom preskrbovati članom denarna sredstva, potrebna v gospodarstvu. Zato
a)	sprejema in obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu;
b)	si pridobiva nadaljnja denarna, sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom, v prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani;
c)	daje članom posojila;
d)	oskrbuje članom inkaso.
Objave se izvršujejo z naznanili, nabitimi v uradovalnim, in z razpisi v ljubljanskem «Narodnem gospodarju».
Celje, dne 19. septembra 1928.
799.	Posojilnica pri Sv. Barbari v Halozah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisala sta se dosedanja člana načelništva Janez Krajnc in Franc Voglar; vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Franc Jutrgec, posestnik v Paradižu št. 17. in Jožef Kokol, posestnik v Pristavi št. 3.
Maribor, dne 20. septembra 1928.
J¥
800.	Hranilnica in posojilnica pri Sv. Mihaelu poleg
Šoštanja, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Vpisal se je kot uradnik, upravičen po §§ 17. in 24. zadružnih pravil, Josip Koren, zasebni uradnik pri Sv. Mihaelu poleg Šoštanja.
Celje, dne 19. septembra 1928.
801.	Mlekarska zadruga v Škofji loki, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Gašper Triler; v načelništvo pa je vstopil Franc Hartman na Suhi. Ljubljana, dne 12. septembra 1928.
802.	Kmetsko-delavska hranilnica in posojilnica na Teharjih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Franc Kamenček; v načelništvo pa je vstopil Franc Selšek, posestnik v Osenči št. 7.
Celje, dne 26. septembra 1928.
803.	Vodovodna zadruga v Zavodni - Okolica Celje,
registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Leopold Svetličič; v načelništvo pa je vstopil Franc Krajnc, posestnik v Zavodni št. 72.
Zaznamenovalo se je, da je odslej načelnik že vpisani član načelništva Matko Žager.
Celje, dne 19. septembra 1928.
HI. Izbrisala se je nastopna zadruga:
804.	«Mali šteditelj» v Ljubljani, reg. zadr. z omej. za,v.:
Ker je likvidacija končana.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
334.
Tarifno obvestilo.*
Avstrijsko-jugoslovanska železniška zveza.
Tarifa za prevoz blaga v prometu med izvestnimi postajami avstrijskih zveznih železnic itd. in postajami Labudske doline itd. v provozu čez progo Dravo-grad-Mežo, državno mejo, do Prevalj, državne meje. Velja od dne 1. julija 1928.
(4) Dopolnitev.
Z veljavnostjo od dne 5. septembra 1928. do preklica, odnosno do izvedbe v tarifi, je treba izvršiti
v zgoraj omenjeni tarifi to-le dopolnitev: Na 49. strani naj se vpišejo v tarifi 21. (gramoz) po abecednem redu te-le postaje:	
Von	St. Paul
Nach	L.
Krumpendorf		57
Pörtschach am Wörthersee		59
Velden am Wörthersee		62
Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu,
dne 4. septembra 1928.; P. D. br. 60.314. Številka poslovodne uprave 4581/28.
Št. 1321/28.	2120
Objava.
Po § 7. odvetniškega reda se objavlja, da je gospod dr. Ivan Šlibar z dnem 11. oktobra 1928. vpisan v tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Litiji.
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1928.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani:
podpredsednik dr. J. Žirovnik s. r.
Št. 4799.	2133
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava kompletnega materiala za izdelovanje jamskih železnih vozičkov.
Ponudbe naj se vlože do dne 2 3. oktobra 1 9 28.
Natančnejše informacije se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju,
dne 15. oktobra 1928.
Št. 9021/33.	3—1
Razglas.
Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru je vložil projekt, po katerem naj se regulirajo:
1.	) Savinja od km 23-684 do km 27-630, t. j. od Grenadirjeve brvi pod Celjem do Kristininega dvora nad Celjem.
2.	) Voglajna od izliva v Savinjo v dolžini 2-34 km do vtoka Hudinje.
3.	) Koprivnica od izliva v Voglajno v dolžini 2-7 km do Ribizlovega posestva.
4.	) Sušni c a od izliva v Savinjo v dolžini 1-7 km na Lavi.
5.	) Ložnica od izliva v Savinjo v dolžini 1-4 km do pod Joštov mlin.
Projekt določa izbagrovanje rečne kinete in zgradbo nižjih obrežnih nasipov. Trase projektiranih regulacij se vseskozi prilagode obstoječim strugam in obrežnim črtam.
Pooblaščen po gospodu velikem županu marir borske oblasti z odlokom z dne 2. oktobra 1928., U. br. 554/16, odrejam po §§ 70. in 75. vodoprav-nega zakona z dne 18. januarja 1872., štajerski dež. zak. št. 8, in § 144. stavbnega reda za Štajersko z dne 9. novembra 1857., dež. zak. št. 5/H. oddelek, krajevni ogled in obravnavo o projektu regulacije Savinje na ponedeljek dne
3.	decembral9 28. innatorekdne 4. decembra 192 8. s sestankom ob pol devetih dne
3.	decembra pri Grenadirjevi brvi pod Celjem.
Obenem razpisujem na podstavi istih zakonitih določil tudi krajevni ogled in obravnavo o načrtu regulacije zgoraj navedenih pritokov Savinje, in sicer:
1.) Ložnice in Sušnice na sredo dne 5. decembra 192 8. s sestankom ob osmih pri izlivu Ložnice v Savinjo;
2.) Koprivnice in Voglajne na četrtek dne 6. decembra 192 8. s sestankom ob osmih pri Ribizlovem posestvu ob Koprivnici.
Pri teh obravnavah je vložiti glede dotičnih načrtov ugovore, ki se niso že prej prijavili ustno ali pismeno; drugače se bo smatralo, da se udeleženci strinjajo z namerjanim podjetjem in za to potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo zemljiške lastnine in se bo razsodilo ne glede na poznejše ugovore. Izvršitvi naprave bi se ugodilo, če se uradno ne po-dado pomisleki.
Mejaši in interesenti so povabljeni, naj prisostvujejo obravnavi. Načrti so do dne komisije med uradnimi urami na vpogled pri sreskem poglavarju v Celju.
V Celju, dne 14. oktobra 1928.
Steski poglavar: dr. Hubad s. r.
Št. 4219/1.	2116 2—1
Razglas.
Na javni dražbi se bodo oddajali v zakup za dobo nadaljnjih 4 let in 3 mesecev, t. j. za čas od' dne 1. januarja 1929. do dne 31. marca 1933. lovi naslednjih občin, in sicer:
a) pri podpisanem sreskem poglavarju v sobi št. 3:
Občina	Dan	Ura	Občina	Dan	Ura1
vButoraj	24. novembra	13.	Adlešiči	28. novembra	13.
Črnomelj	24. novembra	14.	Podzemelj	28. novembra	14.
Tribuče	24. novembra	15.	Vinji vrh	28. novembra	15.
Loka	26. novembra	13.	Kot	29. novembra	13.
Petrova			Planina	29. novembra	14.
vas	26. novembra	14.	Semič	29. novembra	15.
Talčji vrh	26. novembra	15.	Dol	30. novembra	13.
Čeplje	27. novembra	13.	Dolnja		
Dobliče	27. novembra	14.	Podgora	30. novembra	14.
Tanča gora	27. novembra	15.	Radence	30. novembra	15.
b) v pisarni občinskega urada v Metliki:
Občina	Dan	Ura	Občina	Dan	Ura
Božjakovo	3. decembra	13.	Črešnjevec	4. decembra	13.
Drašiči	3. decembra	14.	Lokvica	4. decembra	14.
Metlika	3. decembra	15.	Suhor	4. decembra	15.
Dražbeni pogoji so med uradnimi urami na vpogled pri sreskem poglavarju-v Črnomlju v sobi št. 3. V Črnomlju, dne 11. oktobra 1928.
Sreski poglavar: dr. Hacin s. r.
Razne objave.
Preds. št. 96.	2-129
Razpis volitev delegatov in njih namestnikov za glavno skupščino pokojninskega zavoda za nameščence za Slovenijo in Dalmacijo v Ljubljani.
Dan volitev delegatov, odnosno dan, ko naj se preštejejo glasovi, oddani ob volitvah, se določa na dan 15. novembra 1928. ob 12. uri v uradnih prostorih pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8, IV. nadstropje.
Voliti je treba v petih strokovnih edinicah 62 delegatov ih 62 namestnikov, in sicer 31 delegatov in 31 namestnikov iz skupine zavarovancev in isto število iz, skupine službodajalcev.
V vsaki volilni edinici volita skupina zavarovancev in skupina službodajalcev vsaka enako število delegatov in njih namestnikov, in sicer:
v I. volilni edinici (denarni zavodi) po 5 delegatov in po 5 namestnikov;
v H. volilni edinici (trgovina in špedicija) po 8 delegatov in po 8 namestnikov;
v III. volilni edinici (rudarstvo in kovinarstvo) po 4 delegate in po 4 namestnike;
v IV. volilni edinici (ostala industrija in obrt) po 9 delegatov in po 9 namestnikov;
v V. volilni edinici (vsi o s t a 1 i p o k 1 i c i) po 5 delegatov in po 5 namestnikov.
Volilni imeniki, t. j. seznamki članov zavoda (zavarovanih nameščencev in njih službodajalcev) po stanju z dne 15. septembra 1928. so razgrnjeni do vštetega dne 29. oktobra 1928. v uradnih prostorih pokojninskega zavoda v Ljubljani od 8. do 20. ure in na magistratih v Mariboru, Celju, Splitu in Dubrovniku.
Morebitne reklamacij e (vpis, izbris, uvrstitev v strokovne edinice) je treba vložiti v času od dne 15. oktobra do dne 29. oktobra 1928. ob 12. uri
pri volilni komisiji pokojninskega zavoda, ki odloči o njih dokončno. Prepozno vložene reklamacije se ne bodo vpoštevale.
Voli se po p-roporčnem volilnem redu pismeno z obveznimi kandidatnimi listami.
Aktivno volilno pravico imajo vsi zavarovanci, ki so dne 15. septembra 1928. člani pokojninskega zavoda, in njih službodajalci.
Kot kandidat, odnosno namestnik, sme biti vpisan le tisti član, ki ni izgubil volilne pravice za narodno skupščino in ki je sani član pokojninskega zavoda, ali tisti upravičeni zastopnik juridične osebe, ki je član zavoda (§ 10., odstavek 4., Statuta).
Kandidatne liste z imeni kandidatov in z označbo vrstnega reda vsakega kandidata in namestnika morajo biti predložene volilni komisiji najkesneje dne 29. oktobra 1928. ob 10. uri.
Kandidatne liste smejo biti napisane le na uradnih obrazcih, ki jih je izdala volilna komisija in ki so na razpolago pri volilni komisiji. Te liste morajo obsezati toliko imen, kolikor se voli v dotični strokovni edinici delegatov in namestnikov skupaj.
Na vsaki kandidatni listi naj bo jasno in določno označena skupina, strokovna edinica ali stranka, ki jo lista predstavlja, tako da se lahko loči od vsake druge stranke ali liste.
Vsako kandidatno listo mora predlagati vsaj toliko volilnih upravičencev, kolikor se volil za dotično strokovno edinico delegatov in namestnikov skupaj. Predlagatelji se morajo na kandidatni listi razločno podpisati ali pa ji priložiti posebno izjavo. Vsak upravičenec sme podpisati le eno kandidatno listo. Kandidatno listo mora podpisati tudi vsak kandidat s pripombo, da sprejme izvolitev, odnosno priložiti ji mora tako izjavo. Njega podpis, odnosno izjava, se šteje v predpisano število predlagateljev.
Volilni upravičenci smejo imenovati svojega zaupnika v volilno komisijo in zastopnika, ki občuje kot pooblaščenec stranke z volilno komisijo.
Kandidatne liste, ki se skladajo z zahtevami šta-tuta, potrdi volilna komisija kot uradne liste strank in jih javno razglasi najkesneje osem dni pred vo-litvijo delegatov. Če pa je bila vložena v strokovni edinici ena sama kandidatna lista, v tej strokovni edinici sploh ni treba oddajati glasov; volilna komisija kar proglasi za izvoljeno vse kandidate, napisane na listi.
Podrobni popis volilnega postopanja podajata §§ 25. in 26. štatuta, razglašenega v «Službenih No-vinah» (št. 268 iz leta 1922.), v «Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo» (št. 103 iz leta 1922.) in v «Dalmatinskem Glasniku» (št, 64 iz leta 1923.).
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani,
dne 15. oktobra 1928.
Predsednik volilne komisije:
Vekoslav Vrtovec s. r.
Opr. št, 294/12—1928.	2126
Razglas o licitaciji.
V uradnih prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta- št. 20, soba št. 200, se bo vršila dne 2. n o v e m b r a 1 9 2 8. ob desetih javna pismena ofertna licitacija za dobavo raznega obvezilnega materiala.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 10O Din, morajo biti oddane do označene ure v vložišču okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 205. Na zapečateni zavitek je treba napisati: «Ponudba za dobavo obvezilnega materiala po- licitacijskem razpisu opr. št. 294/12—-1928».
Ponudbe je treba predložiti na tiskovini:, ki se dobiva s pogoji vred pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 233, za 20 Din. Ponudbe, ki se ne podado na tej tiskovini, se ne morejo vpo-števati.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 9. oktobra 1928.
2124	Razid društva.
Izobraževalno društvo narodne socialistične mla dine «Bratstvo» v Zagorju ob Savi se je po sklepu občnega zbora z dne 14. julija 1928. prostovoljno razšlo.
Bivši predsednik:	Bivši tajnik:
Janko Hočevar s. r.	Ludovik Ludovaj s. r.
2127 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 8. oktobra 1928.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga..................... 377,925.338-11
Posojila.......................... 1.724,772,962-67
Račun za odkup kronskih novčanic 1.062,664.873-70
Račun začasne zamene................ 294,113.710-27
Dolg države........................ 2.966,355.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163— Saldo raznih računov................ 655,648.677-91
Pasiva.	9.219,857.759-66
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000—
Rezervni fond........................ 11,483.089-57
Novčanice v obteku................. 5.841,321.010-—
Državni račun začasne zamene . .	294,113.710-27
Terjatve države po raznih računih 212,590.205-34
Razne obveznosti.................... 608,916.711-48
Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.138,377.163-—
Nada vek za kupovanje zlata za glavnico in fonde..................... 83,055.870-—
9.219,857.759-66
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Vabilo na II. izredni občni zbor,
ki ga bo imela
Jugoslovensko-češka tvornica bombažnih tiskanin, d. d. v Kranju,
v soboto dne 3. novembra 192 8. ob 11. uri v družbenih pisarniških prostorih v Kranju z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Volitev enega upravnega svetnika.
2.	) Slučajnosti.	2071
* * *
Po § 14. družbenih pravil imajo glasovalno pravico oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Kranju šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z neza-padlimi kuponi vred. Delničarji glasujejo lahko po § 18. družbenih pravil osebno ali pa. po pooblaščencu. Posest desetih delnic daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil).
Upravni svet.
2!17	Objava.
Izgubil sem uradniško legitimacijo za znižano vožnjo po železnici, ki jo je izdala direkcija državnih železnic v Ljubljani dne 27. januarja 1926. pod št. 172.287 na ime: Baškovč Anton, davčni praktikant II./5. pri davčnem uradu v Kamniku.
Proglašam jo za neveljavno.
Anton Baškovč s. r.,
davčni praktikant v Brežicah.
2121	Objava.
Izgubil sem izpričevala o posebnem izpitu tehnične fakultete univerze v Ljubljani: infinitezimalni račun, I. del, opisna geometrija, teoretična mehanika, strojno risanje, industrijsko knjigovodstvo in civilno pravo, vsa na ime: Miroslav Dušan Gregorka od Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah in iz let 1924. do 1926. — Proglašam jih za neveljavna.
Miroslav Dušan Gregorka s. r.
2132	Objava.
Izgubil sem odhodnico osnovne šole na Bohinjski Bistrici z dne 29. marca 1903., št. 14, na ime: Janez Rozman iz Polja (občina Bohinjska Bistrica). Proglašam jo za neveljavno.
V Polju, dne 14. oktobra 1928.
Janez Rozman s. r.
Odgovorni urednik: Anton Fnntek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.