la plačana v gotovini, *haja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60-—, polletno •Jin 3o-—j mesečno Din 5 —. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70 —, polletno v i1* 35-— in mesečno Din 6'—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregoričeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto II. Ljubljana, dne 29. marca 1930. štev. 13. Važen pokret male in srednfe lesne industrije v Bosni. £)ne 16. t. ju. se je v palači Trgovske ornice v Sarajevu vršil občni zbor p ^'uženja malih domačih žagarjev °sne in Hercegovine . ki je sklenil iz-I'©nienitev naslova v : Udruženje domače ju šurnske industrije Drinske banovine . Poleg običajnega dnevnega reda je 'Pazati na občnem zboru značilno gibanje za razširjenje organizacije in /.a pri-cbitev prav a.seli malih in srednjih žagarjev ter lesnih trgovcev, ker je gotovo v edinstvenem, skupnem nastopu l0£oč uspeh in kolektivno stališče nasproti novim in novo nastajajočim razmeram na lesnem tržišču. I Ja kolektivni nastop bosanskih leso-zcev ima. tudi za nas mnogo poučnega 1,1 koristnega. Združevanje- lesnih trgovcev stremi 1' * izpopolnitvi notranje tehnične in ko-•Jiercijalne organizacije male lesne in-^trije, ki naj bi naše lesne .proizvode UsPosobila za tekmovanje z vsem tujim . agom in nam priborila stalna, trajna Ulf>zeinska tržišča. . Sklepi in stališče tega udruzenja ima-j'0 gotovo več pomena, kot — že nekoli-°- ''■akasnelo — obupavanje nad les-p1"1 trgom zaradi ruske konkurence. — . ravočasno proučevanje novih tehničnih ltl prodajnih metod sovjetov bi gotovo lesne trgovce naličilo marsičesa in ,Sal deloma zavrlo konkurenčno osva-Janje naših tržišč; dasiravno ga ne bi m°glo ustaviti, pač pa v veliki meri |lsni0riti na druga, nam manj škodljiva "'zišča. Priznati moramo, da je v naši mali in srednji lesni industriji in trgovini premalo racjonalizacije, tako glede produkcijskih stroškov, kot glede produkcijske, prodajne in dovozne kalkulacije, kar ima svoj glavni izvor v pomanjkanju skupne organizacije. Tudi pri nas niso redki slučaji, da se vsled napačnih kalkulacij založi prev6č kapitala, ki potem leži mrtev, ker producirani les ne odgovarja potrebam današnjega trga, bodisi kvalitativno, ali pa pade v '/.astoj vsled prevelike produkcije. Ravno tako bi v mnogih slučajih uvedba novih tehničnih metod z enkratno, razmeroma malenkostno investicijo zmanjšala proizvajalne stroške za tri četrtine in še več. Mnogo se greši z rezanjem starih '.mer, pri katerih nekateri trdovratno vstrajajo, dasiravno jih naša inozemska tržišča odklanjajo, ali pa plačajo slabše, vsled česar se poizkuša kriti izgubo z večjim dobičkom pri drugih vrstah, katerim se s tem odvzame konkurenčna zmožnost, Našemu trgu in glasu našega lesa mnogo škoduje napačna manipulacija, preveč odpadkov, nepokrivanje zalog, slabo rezanje, napačno sortiranje, (od katerega v najboljšem slučaju enkratno, malenkostno korist — če nam blago radi tega ni stavljeno na razpolago —, zgubimo pa enkrat za vselej odjemalca) napačno nakladanje in neizkoriščanje odpadkov. V komercijalnem oziru škoduje posameznikom in skupnosti dejstvo, da nir mamo enakih tipov. Dalje imamo navado, da čakamo na kupca, namesto; da bi ga poisikali skupno in si na ta način •' - i s osvojili stalna tržišča, odkjer bi nas konkurenca težje izpodrinila. V notranjosti države pa opažamo, da imajo rama lesna velepodjetja, ki nastopajo skupno, večje bonitete, kot mala in srednja lesna industrija. Česar ne »more posameznik, zarhore skupnost z nasveti, poukom, iskanjem trgovskih zvez in stalnim vzdrževanjem istih, posredovanjem ter skupno prodaje. V notranjosti pa bi organizacija pomenila tudi pri oblastih mnogo več, kot osamljeni nastopi poedincev ter bila v stanu priboriti svojim članom marsikatero korist. Ali bi ne kazalo tudi v Sloveniji ustanoviti nekaj sličnega? Mi smo našim le-sotržcem vedno radi na razpolago. Omenjana sarajevska skupščina je naslovila na vlado več resolucij, ki streme predvsem za izjednačenjem vrednosti zakona o zaščiti domače gozdne industrije, da bi se n. pr. pri odmeri vred- nosti lesa iz državnih gozdov računala malim in srednjim lesotržcenj po isti kvalitativni cceni, kot se zaračunava velikim industrijskim podjetjem. Kakor znano, delijo odločbe prodani les v koristni, ogrevni in trioglati les, in je ta kvalifikacija merodajna za določitev cene. Velikim industrijskim podjetjem &e je zaračunalo kot koristno blago 55 do 75%, malim in srednjim pa po 80%. — Dalje se velikim meri kubatura od 13 centimetrov na tanjšem koncu naprej, malini in srednjim pa že od 8 cm. Isto glede kvalitete gozdov, kjer dobe mali in srednji skoraj redno slabejše in bolno blago. Resolucija želi tudi, da se uvede iskup-na prodaja proizvodov njenih članov potom državnega »Sipad-a«, ki je dobro organiziran in uveden v inozemstvo. Akcija bosanskih lesotržcev našim v pouk in vzpodbudo. naj bo Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Ako imamo otvorjena ta dva računa, ki sta pri večjem prometu s komisijskim blagom naravnost neobhodno potrebna, nam ni potreba voditi o komisijskih kupčijah posebnega seznama, temveč kontroliramo stanje zaloge komisijskega blaga ob rokih, ko imamo s komi-tnntom blagovni račun poravnati, na vsak način pa ob sestavljanju poslovnih bilanc. Knjižbe v P. N. izvršimo na ta način, da z dnevom prejema blaga zabeležimo pod značko »Kb« zaračunano nam nabavno vrednost komisijskega blaga (po odbitku naše, event. v fakturirani vsoti zapopadene komisijske provizije) med izdatke, in med prejemki priznamo za isto vsoto pod značko »K« našega komitenta. S tem je postal komitent naš upnik, ki ga pa nismo dolžni plačati v gotovini .temveč predvsem s komisijskim blagom, kolikor ga imamo v zalogi. Dnevna izkupila za komisijsko blago vpisujemo ločeno pod značko »Kb« med prejemki, bodisi dnevno ali tedensko (mesečno) v skupni vsoti, ali pa po po- sameznih prodajnih slučajih, zlasti ako predstavljajo poedine prodaje večje vrednosti. Ob obračunavanju s komitentom moramo predvsem ugotoviti, koliko komisijskega blaga smo odprodali, kar ob prometu z več komitenti doženemo na ta način, da inventiramo zalogo komisijskega blaga, ki ga vračunamo po nam zaračunani ceni, za katero smo komitenta že prej odobrili. Kolikor manjka blaga na zalogi, smo ga odprodali ter moramo odgovarjajočo vsoto (ne celotno izkupilo, v katerem je zapopaden tudi naš dobiček iz naslova komisijske provizije!) komitentu nakazati, ali pa prenesti na račun dobaviteljev, kar izvršimo na ta način, da knjižimo to vsoto med izdatki pod značko »K«, istočasno pa v računu upnikov otvorimo komitentu nov konto, ako ga že nima otvorjenega, ter ga za protivrednost med prejemki priznamo. Kadar ob konečnem obračunu neprodano blago komitentu vrnemo, knjižimo med prejemke v P. N. pod značko »Kb^ vrednost (nam zaračunano — brez pr o- vizije) vrnjenega blaga in med izdatki komitenta pod značko »K obremenimo z a isto vsoto. Ob pravilnem knjiženju je ob tej priliki račun komitenta popolnoma izravnan. O vseh vpisih (obremenitvah in dobropisih) moramo komitenta pismeno obvestiti. Dobropise komitentom za odprodano blago moramo napraviti tudi vedno ob sestavljanju poslovne bilance o priliki iiiventiranja. Menični promet je postal danes v trgovini tako važen pomočeh, da ga tudi Pri poenostavljenem načinu knjigovodstva ne moremo prezreti. Z opisom menic, njih posebnosti, z meničnim poslova-lle,jm in določbami zakona se pobavimo Posebej ter se tu omejimo le na knjigovodsko evidenco in knjiženje posameznih) običajnih meničnih poslov. Navadno se zabeleži v poslovne knjige Vgak slučaj, ko smo menico izdali, ali jo Prejeli, dasiravno gre večkrat za tako-Zvane bianco-menice, ki so navadno samo postranska garancija za naše ali tuje obveznosti. Vpisovanje takih menic v knjigovodstvo samo komplicira preglednost in tudi knjižbe same. Ob živah- 11 etn prometu z menicami hočemo sicer tudi otvoriti poseben račun menic (z značko »M«); vendar pa hočemo knjižiti v ta račun samo one slučaje menič-nega prometa, ki bistveno izpremene stanje drugih račimov, bodisi upnikov, dolžnikov, bank itd. Blagajniških slučajev, v katerih so nam ob zapadlosti plačali naši dolžniki svoj dolg, ki je bil uienično zavarovan, ali slučaje, ko smo mi našim upnikom poravnali menično zavarovane terjatve, ne bodemo vlačili Po nepotrebnem v knjigovodstvo. Predpogoj pa je, da si za promet z menicami napravimo izven knjigovodstva poseben seznam menic, najboljše v manjši knjižici, v katero vpisujemo kro-nologično (po datumih) in po številčnem >'edu prav vse prejete ali izdane menice. V tem seznamu vodimo ločeno evidenco vsake menice, ki smo jo prejeli ali izstavili, ali akceptirali, in sicer morajo biti v seznamu razvidni za vsako menico (ločeno!) ti-le podatki: tekoča številka, datum izstave, ime izstavitelja, ime akceptanta, datum zapadlosti, znesek, na katerega se menica glasi, ime eskomp-tanta (ako smo poslali menico v erkompt), datum eskompta, datum plačila (z opazko knjižbe v P. N.). Poleg tega pustimo še precej praznega prostora, na katerega eventuelno pozneje vpišemo posebnosti menice, domicil, proteste, poslano v inkaso itd. V prima-noto pa vpišemo samo tiste slučaje, ki so izpremenili stanje drugih računov. Ako nam je naš dolžnik ob zapadlosti plačal menico, ki jo je nam položil za varstvo, vpišemo slučaj kot prejemek za račun dolžnikov v gotovini ter v oklepaju pripomnimo: »v kritje akcepta«. Istočasno zabeležimo plačilo v seznam menic in menico vrnemo dolžniku. Naše, v gotovini plačane menice dobaviteljem ali drugim upnikom knjižimo v P. N. kot smo to storili pri blagajniških plačilih za račun upnikov. Menica pa nam služi kot potrdilo o izvršenem plačilu. Seveda tudi plačilo zaznamujemo v seznamu menic. To so blagajniški slučaji prometa z menicami. Drugače pa je, ako oddamo menico v eskompt, to se pravi, ako jo odstopimo kakemu denarnemu zavodu ali komu drugemu, ki nam za menico izplača gotovino, po odbitku obresti do dneva ko menica zapade v plačilo. Ako smo poslali menico v eskompt naši banki, zabeležimo to najprej v seznam menic ter čakamo, da dobimo od banke obvestilo, da je menico v eskompt prejela in prevzela. (Ako smo jo poslali samo v inkaso, ostane pri tej zabeležbi, dokler od banke ne prejmemo obvestila, da je menico inkasirala in nas zanjo priznala.) Ko smo prejeli od banke potrdilo o prevzemu menice našega dolžnika v eskompt, nam je banka istočasno tudi menično vsoto priznala (seveda — pogojno, če dobi ona sama kasneje od akceptanta ali drugih meničnih porokov kritje, sicer bo tirjala zopet nas). Obenem nam je banka otvo-rila tudi nov račun, navadno izven našega rednega bančnega računa. Bančno obvestilo se navadno ne glasi na celo menično vsoto, ker si ob es-komptu banka odbije že omenjene obresti (diskont) in stroške. Nam ne kaže za banko otvarjati poleg rednega še izredni eskomptni račun; zato ob prejemu bančnega obvestila o dobropisu izvedemo v P. N. sledečo knjižbo: Poleg tekoče številke in datuma vpišemo v stolpec »Predmet« za imenom meničnega dolžnika pripombo: »za eskont akcepta per (datum zapadlosti)« ter ga pod značko dolžnikov »O« (odjemalcev) v stolpcu prejemkov odobrimo za celotno vsoto, na katero se menica glasi; v sledeči vrsti pa obremenimo banko pod značko Z« (denarni zavodi) v stolpcu izdatkov samo za ono vsoto, (po odbitku diskonta in stroškov!) za katero nas je banka resnično priznala. Razliko, ki jo predstavlja diskont in provizija, vpišemo v naslednjo vrsto kot režijski izdatek za obresti in bančno provizijo pod značko »R« med izdatke, da na .ta način svoti med.prejemki in izdatki izenačimo. Proračun Dravske banovine. Dne 21. t. m. je bil od trgovinskega ministra odobren proračun Dravske banovine, ki izkazuje izven dohodkov ban-pcdjetij in ustanov Din 136,062.286'—. Proračun Iranskih podjetij izkazuje Din 31,176.603'— dohodkov in 29 milijonov 342.739 Din izdatkov ter je čisti prebitek v znesku Din 1,833.864'— prenesen kot dohodek rednega proračuna. Redni proračun izkazuje sledeče dohodke: Državne dotacije Din 30,886.622'—, prebitek dohodkov banovinskih podjetij in ustanov Din. 1,833.864'—, takse in doklade Din 85,680.000'—, razni dohodki Din 17,661.800'—. Izdatki pa so preračunani na sledeče zneske: Banska uprava, centralni urad 11 milijonov 904.249 Din, kmetijski oddelek Din 14,337.871, prosvetni oddelek Din 8,891.418'—, tehnični oddelek Din 31 milijonov 28.479'—, oddelek za socialno politiko in narodno zdravje Din 41 milijonov 357.189, oddelek za trgovino, obrt in industrijo Din 3,483.303'—, agrarne operacije Din 772.000'—, banovinski dolgovi Din 11,000.000'—, razni izdatki Din 13,287.777'—. Proračun je sicer nekaj večji kot je Če nam je banka eskontirani znesek celotno ali delno izplačala, je to blagajniška knjižba prejetega zneska za račun denarnih zavodov. Obratno pa nas zamore kak denarni zavod ali kdo drugi obvestiti, da je eskomptiral od nas akceptirano menico, ki smo jo nudili v kritje kateremu izmed naših dobaviteljev. Take slučaje zabeležimo samo v seznam menic ih knjižimo izplačilo v P. N. šele tedaj, ko smo jo ob predložitvi tudi res plačali. Seveda vpišemo to blagajniško izplačilo kot plačilo v gotovini našemu upniku (ne zavodu, ki je menico eskomptiral) in shranimo menico kot potrdilo. Eskomptni stroški nas ne zanimajo, ker gredo na breme dobavitelja in smo plačali samo celotno menično vsoto. (Dalje prih.) e beležke. bil proračun mariborske in ljubljanske oblasti, ki je izkazoval 132'6 milijonov dinarjev izdatkov, vendar pa je aktivnejši za nekaj milijonov dinarjev in piedvideva samo 30'9 milijona dinarjev državne dotacije, t. j. kritja primanjkljaja v proračunu. Minister trgovine je odobril 40% doklado na državne davščine. Ta doklada je v bivši Ljubljanski oblasti za 15% višja, v Mariborski pa za 10% nižja pri piidobninskem in drugih davkih ter za 15% višja /pri davku na trgovske družbe, kot je bila prejšnja oblastna doklada. Občni zbor trgovskega gremija v Ptuju. Dne 18. t. m. se je v Ptuju vršil redni občni zbor ptujskega trgovskega gremija pod predsedstvom g. Frana Lenart. Zanimivo tajniško poročilo omenja zlasti važna dela za trgovsko-nadalje-valno šolo. O tekočih trgovskih zadevah je poročal tajnik »Zveze gremijev« g. Kaiser. Proračun izkazuje Din 25.000'— dohodkov in Din 21.700'— izdatkov ter se z novim prebitkom dvigne gremijevo premoženje na vsoto Din 34.100'—. Občni zbor se je pridružil resolucijam ostalih trgovskih gremijev za odpravo 1£7 davka na poslovni promet ter akciji za ugodno rešitev tarifnih vprašanj. Zborovanje je bilo zaključeno v najboljšem soglasju. Zadružno gibanje v Sloveniji. V področju zadružnih registrov trgovskih sodišč v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu je bilo lansko leto na novo vpisanih 80 zadrug, likvidiralo jih je 19, konkurz sta napovedali 2, izbrisanih pa je bilo vsled prostovoljnih likvidacij in zaključenih kori kurzov 46 zadrug, tako, da se je število zadrug v Sloveniji pomnožilo za 34. Od konca vojne pa do zaključka 'lanskega leta je bilo na novo vpisanih 696, izbrisanih pa 271 zadrug, vsled česar se .1® stanje števila zadrug pomnožilo tekom 11 let za 425. Občni zbor hmeljarjev. Dne 25. t. m. ,se je iv Žalcu vršil petdeseti občni zbor slovenskih hmeljarjev, katerih centrala šteje 13 podružnic s 1677 člani. Poročilo o stanju nasadov v pretečenem letu je precej žalostno, tako iz stališča pridelka, ki ga je v mnogih slučajih uničila bolezen in mrčes, kakor glede trgovanja in oen. Lansko letino cenijo na 30.0C0 q, od katere pa je zaradi porjavelosti ostala najmanj ena petina neobrana. Prvotno se je plačeval hmelj po 10—11 Din za kilogram, je pa kmalu (padel na ceno 2 do 3 Din ter s tem pridelovalcem prizadejal katastrofalno škodo. Poleg tega pa je lep del pridelka ostal še vedno neprodan. Društvo je od države prejelo podporo 30.000 Din za pokončavanje hmeljskih Škodljivcev ter bo porabilo to vsoto za nabavo modernih škropilnic, katere bo oddajalo podružnicam za eno tretjino, elanom pa za polovico lastne nabavne vrednosti. Hmeljarstvo je zelo navezano na izvoz, ker se pri nas doma porabi komaj en odstotek skupnega letnega pridelka. Dosedanja izkustva uče, da bo treba opustiti slaba hmeljišča, ker se pridelovanje slabih vrst hmelja ne izplača. Članarina je določena na Din 10-— let.no od vsakih 3000 sadik. Društvo namerava pričeti z izdajo lastnega strokovnega lista, ako bo dovolj naročnikov. Dohodki posameznih carinarnic. Naši skupni dohodki iz carine so v £’alnem nazadovanju, kar je v glavnem posledica zniževanja uvoznih carin in znižanega uvoza. Carinska obremenitev na vrednost uvoženega blaga se je od leta 1919 do 1927 stalno višala ter se povzpela od 2‘3 na 22'3% skupne vrednosti uvoženega blaga. Predlansko leto pa se je znižala na 20-4% in lani zopet na 19’8% skupne vrednosti uvoza. Lanskoletni skupni dohodki iz carin so /"ačali 1518 milijonov dinarjev, do-čim so v prejšnjih letih znašali dohodki leta 1926 1704 milijone, 1927 1657 milijonov, leta 1928 |pa 1625 milijonov Din. D očim je imela do lanskega leta v višini prejemkov prvenstvo carinarnica v Beogradu, je lani za en milijon zaostala za Zagrebom. Prejemki posameznih glavnih carinarnic izkazujejo v zadnjem času sledeče dohodke: 1925 1928 1929 Zagreb 352 326 310 Beograd 428 348 309 Ljubljana 126 154 153 Maribor 104 140 138 Novi Sad 92 94 88 Subdtica 89 106 87 Medtem, iko opažamo, da dohodki vseh drugih carinarnic nazadujejo, se obratno višajo dohodki carinarnic v Ljubljani in Mariboru. Ljubljana je leta 1925 imka-sirala 7% skupnih prejemkov na carinah, 1. 1928 9-5%, lansko leto pa 10'1%. V istem razmerju se je dvigal tudi delež Maribora na skupnih dohodkih iz carine ter je leta 1925 izkazoval 5'8%, 1927 8% in lani že 9% celokupnega inlkasa. Uvoz čevljev v Jugoslavijo. Dasiravno aiaša čevljarska industrija trajno napreduje, vendar se mora še vedno resno boriti s čehoslovaško konkurenco, ki je naš glavni uvoznik, zlasti za lažje bago. Letni uvoz čevjev v našo državo se je sicer tekom zadnjih petih let znižal po .težim od 244 ton na 155 ton, tedaj za 36%, po vrednosti pa celo od 76‘6 na 45'1 milijona dinarjev, tedaj za 41%. Ako primerjamo našo letno porabo čevljev, ki se ceni na približno 8 milijonov parov letno z uvozom, kd predstavlja približno 300 tisoč parov, je uvoz čevljev razmeroma majhen. Vendar moramo vpoštevafci, da se naša poraba nanaša predvsem na težke, kmečke čevlje, ki jih izdelujejo obrtniki in je uvoženo blago večinoma lahko, kar odvzame našim tvornicam precej odjemalcev. Razstava soboslikarskih izdelkov. Zavod za pospeševanje obrti priredi v nedeljo od 9. do IB. ure v »Narodnem domu« v Ljubljani razstavo izdelkov sobnih in napisnih slikarjev. Dela so bila izvršena na zadnjem tečaju, ki ga je vodil po načrtih akademičnega slikarja Šaše Šantla g. Josip Božič. Pred prodajo Mautnerjevih tekstilnih podjetij v Jugoslaviji. Mautnerjevo tekstilno podjetje ima pri nas predilnico v Litiji in tvornico preprog v Sv. Pavlu pri Preboldu ter je v njeni lasti tudi delniška družba »Beo-gradska tekstilna industrija«. Sedež družbe je v Ljubljani ter ima osnovno glavnico 20 milijonov dinarjev. Glavna lastnica podjetij je »Boden-kreditanstalt« na Dunaju, ki pa bo naj-brže predala svoje delnice našim domačim interesentom, ki se zanimajo za nakup podjetij v treh različnih konzorcijih. Kaj nam dokazuje statistika uvoza strojev. Ako pogledamo razvoj uvoza strojev v našo državo in stalno dviganje skupne vrednosti uvoženih strojev v zadnjih osmih letih, doženemo, da uvoz strojev vkljub stalnemu padanju cen istih ra-pidno narašča. Leta tS22 je znašala vrednost uvoženih strojev 432 milijonov dinarjev, sledeča leta pa se je vrednost uvoženih strojev postopoma zviševala (v milijonih dinarjev) leta 1923 510, 1924 492, 1925 631, 1926 661, 1927 613, 1928 835 in je lansko leto izkazalo rekordno vrednost 93l>-6 milijona dinarjev. Ker se uvoz strojev v našo državo veča, dokazuje to, da se Jugoslavija indu- strijaliaira in v industrializaciji stalno napreduje. — Mnogo strojev odpade na kmetijstvo, ki s tem z zmanjšanimi stroški lahko več producira. Oboje je razveseljiv pojav za naše gospodarstvo. Polovična vožnja za naše velesejme. K a podlagi sej inskih legitimacij kupi" jo obiskovalci celo karto in jo puste pri blagajni žigosati, vsled česar je listek veljaven tudi za vožnjo nazaj, tedaj s 50% popusta. Za potovanje v Ljubljano veljajo vozni listki od 25. maja do 9. junija, za povratek pa od 29. maja do 13. junija. Za Zagreb od 1. do 14. aprila, za povratek pa od 5. do 18. aprila. Za Osijek od 30. aprila do 12. maja, za povratek pa od 3. do 16. maja. Oddaja kolodvorske restavracije v zakup. Dne 8. aprila t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede oddaje zakupa kolodvorske restavracije v Celju, 10. aprila t. 1. pa glede oddaje zakupa kolodvorske restavracije na Grosupljem. (Pogoji so na vpogled pri Zbornica za TOI.) Za cjačenjo trgovine z Albanijo. Naši izvozniki, ki žele stopiti v zvezo z Albanijo, (les, lesni in ikovinsiki izdelki, alkohol itd.) naj se obrnejo po nasvetu našega zavoda za pospeševanje zunanje trgovine na tvrdko T. Stankovič, Korča, ki je osnovala tudi stalno razstavo našega izvoznega blaga v Albaniji. Produkcija premoga v januarju je znašala pri premogovnikih v Sloveniji 208’5 tisoč ton in je za 6 tisoč ton večja od lanske januarske produkcije. Poraba premoga je bila manjša ter izkazuje le 182'7 tisoč ton. Zaloge znašajo 63 tisoč ton. Število zaposlenih se je zvišalo za 53 oseb na 10.761. Potrdila o plačanem davku, ki jih morajo predlagati izvozniki in dr- * žavni dobavitelji ter so se doslej morala glasiti ua plačilo vseh davščin za tekoče četrtletje, je po novi naredbi ob istih slučajih treba predložiti v prvi polovici tekočega četrtletja za minulo in šele- v drugi polovici za tekoče četrtletje. ®ruga licitacija za dobavo gramoza na varaždinski cesti. Za varaždinsko državno cesto od km 93-391 do km 103-929 je razpisana za april ob 9. uri ponovna licitacija za dobavo gramoza v Murski Soboti pri tehničnem oddelku sreskega glavarstva. Velesejem v Beogradu, katerega ustanovitev je bila za letos ze definitivno odgodena, se utegne ''klic temu vršiti. Baje so finančna sredstva že zasigurana in je vsled tega sklical beograjski župan konferen-c° Predstavnikov gospodarskih kro-gov iz cele države. Trgovinska pogodba z Egiptom, ki jer kot smo poročali s koncem februarja zaradi uvedbe novih carinikih tarif ugasnila, je od strani egiptovske vlade z ozirom na najvišje Ugodnosti podaljšana za dobo enega 'ota. Isto velja tudi za egiptovsko pogodbo s Čehoslovaško in Francijo ter ujenimi kolonijami. Konkurzi. Medved Ludovik, posestnik in lesni trgovec v Jagnjenci pri Radečah. Prvi zbor upnikov 31. marca, oglasit-veni rok do 15. aprila, ugotovitveni narok 29. aprila pri okrajnem sodišču v Radečah pri Zidanem mostu. Bulc Anton, posestnik v Mokrono- gu. Prvi zbor upnikov 2. aprila, pri-glasitveni rok do 22. aprila, ugotovitveni narok 6. maja pri okrajnem sodišču v Mokronogu. Kveder Vinko, trgovec v Žalcu. Pr- vi zbor upnikov 5. aprila, oglasitveni rok do 1. maja, ugotovitveni narok dne 10. maja pri okrožnem sodišču v Celju. Dogfe Anten, trgovec v Ormožu. Prvi zbor upnikov 29. marca, prigla-sitveni rok za terjatve do 30. aprila, ugotovitveni narok 10. maja pri okrožnem sodišču v Mariboru. Odprava konkurzov. Pri Amerikancu, d. z o. z. v Celju. Konkurz odpravljen, ker je vsa masa razdeljena. Vodenik Friderik, trgovec v Slo-venjgradcu. Konkurz odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. »Drava«, d. z o. z. v Zbelovem. — Konkurz odpravljen, ker je vsa masa razdeljena. Prisilna poravnava. Hanželič Jurij, trgovec v Podgorcih. Razprava o prisilni poravnavi dne 5. aprila od 9. uri pri okrajnem sodišču v Ormožu. So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA‘! Po širnem svetu. Trgovska ekspanzija Italije na bližnji vzhod. Vedno novi slučaji nam dokazujejo, kako se Italija trudi, da si trgovsko °svoji bližnji vzhod. Priznati moramo, da je v tem dosegla lepe uspehe. Tako jo osvojila v Albaniji državno banko in s tem napravila z njo nekako denarno unijo. Podružnice lastnih .bank, pa tudi samostojna italijanska bančna podjetja 3® ustanovila >v vseh balkanskih drža-vah, vštevši tudi Turčijo. Z ustanovitvijo bančnih in drugih trgovskih zvez je vezano tudi izseljevanje dalijanskih državljanov v te države. Pred izvršitvijo je velikopotezni pro- jekt zgradbe italijanske železnice Drač —Carigrad, ki bo dolga 930 km in bo vodila od albanske obale preko Grčije (Kastorije—Solun—Kavala) in turškega evropskega ozemlja v Carigrad. Osobito živahne so italijanske trgovske zveze z Albanijo, ki je popolnoma pod njenim vplivom. Močne zveze obstoje.tudi z Bolgarijo, katero Italija podpira s financiranjem njenega zadružništva, svilogojstvo in tobačne produkcije. Obratno pa Bolgarija krije v Italiji svoje potrebe po industrijskih izdelkih ter je ta v zadnjem času naročila veliko vagonov pri italijanskih podjetjih. V Rumuniji je italijanski vpliv neko- liko pojenjal po odstopu Avarescu-jeve vlade in se sedaj jača tam Francija. Z Grčijo in Turčijo so iz političnih razlogov, zlasti zaradi okupacije Dodekan&za, zveze mrzle, a se vzlic temu izboljša vajo, zlasti vsled gradnje že omenjene železnice. Tudi z Jugoslavijo je Italija v živahnem trgovanju; vendar o kaki prisrčnosti zaradi neiskrene politike tu ne more biti govora. Konec carinske konference. Dne 25. t. m. se je zaključila mednarodna carinska konferenca z rezultati, ki smo jih že predvidevali in tudi objavili. Pogodbo je podpisalo 11 držav, t j. Anglija, Francija, Nemčija, Italija, Švica, Nizozemska, Avstrija, Estonska, Finska, Belgija in Luksemburg. Ostalim udeležnicam, ki dogovora niso podpirale, med njimi nam in tudi ostalim državam male antante, je stavljen rok za podpis do 15. aprila. Povišanje agrarnih carin na Čehoslo-vaškeni. Kot smo že poročali, so čehcslovaški agrarci zahtevali znatno zvišanje agrar-no-uvo/nih carin na poljske pridelke. V pogajanjih med raznimi parlamentarnimi skupinami je bilo carinskemu odboru dovoljeno, da zviša po potrebi dosedanje žitne uvozne carine tako, da inozemsko žito — vštevši carino ne pade pod 10% cen domačih žit. Tako se zamorejo avtomatično uvesti carinski dodatki za 100 kg pšenice za 25 Kč, rži 50 Kč, ovsa 34 Kč, ječmena 36 Kč in za moko do 75 Kč brez ozira na kvaliteto. Tudi Nemčija zviša agrarne carine. Po dokončanih pogajanjih med gospodarskimi predstavniki in vlado je bil osvojen projekt, da se v zaščito domačih agrarcev uvede povišanje uvozne carine na žito v razmerju s padcem na svetovnih tržiščih. Predvidevno bo določena carina za pšenico na 12 mark (•/a 100 kg), za ječmen na 10 in za oves okoli 10 mark. Finančna kriza Španije. Finančni minister, ki izdeluje načrt za državni proračun Španije, se ima boriti z velikim deficitom, ki ga izkazu-jejo proračunski načrti, in za katerega je treba najti kritje. Deficit predstavlja ogromno vsoto 2.796'5 milijonov pese* ali okoli 20 milijard dinarjev. Pred koncem razorožitvene konferenc?- Kakor smo napovedali že v pričetku, je uspeh londonske raizorožitvene konference jednak ničli. Ker ostane vse prl starem, naj priobčimo zanimivo razmerje sedanjih pomorskih bojnih edinic posameznih velesil. Anglija Oklop- nlce: 16 Križarke : 58 Tor- pedovke: 134 Podrti rnlcc 53 v gradnji — 8 26 16 Amerika 18 14 309 122 'vgradnji — 18 — 5 Japonska 6 41 106 64 v gradnji — 4 13 7 F ranči ja 9 17 58 52 v gradnji — 4 6 47 Italija 4 13 63 43 ■v gradnji — 10 8 14 Rusija 4 4 32 15 v gradnji 1 2 — • — Nemčija 7 7 13 — v gradnji 1 2 — — Svetovna avijatika. Sedanja statistika avijatike ipokazuje, da stoji na vsem mestu Francija s 13C0 aparati, sledi ji Italija, ki ima 1.100 letal, Amerika z 900 aparati, Anglija s 700 in Japonska s 500 letali. Seveda so tu všteta predvsem bojna letala, ker je civilno letalstvo v primeri z vojaškimi še zelo malo razvito. Uvedba novega delovnega koledarja v Rusiji. Že napovedana spremenite v koledarja v Rusiji je sedaj z zakonom uveljavljena. Leto je razdeljeno na 360 delovnih dni, ostalih 5 dni zavzamejo državni prazniki. Tedni so urejeni na 5 dni dela in 1 dan počitka. Vendar pa delo v Ruisiji ne bo nikoli prenehalo, ker so delavci razdeljeni v pet delovnih skupin in imajo skupine po vrsti vsaka drugi šesti dan določen za počitek. Zopet znižanje diskonta. Norveška banka je mižala 22. t. m. obrestno anero za diskont na 5%. Angleška banka je 20. t. in. po 14 dnevih od .zadnjega znižanja zopet znižala ol iestno mero za A% na 3'A%. V Berlinu se je privatni diskont zopet znižal na 5%. Ravnokar pa prihaja poročilo, da je tudi nemška »Reichs-bank znižala diskont od 5'A na 5%. Avstrija je znižala diskont od 6 'A odstotka na 6%, dasiravno je od zadnjega znižanja poteklo komaj 11 dni. Madžarski državni proračun za leto 1930/31 izkazuje 1.401 milijonov Pengo dohodkov ter 1.398 milijonov pengo izdatkov, tedaj 3 milijone pengo prebitka. Letošnji proračun je za 31 milijonov pengo manjši cd lanskega. Poljska zunanja trgovina v februarju. Vrednost v Pojsko uvoženega blaga v februarju znaša 181‘6 milijonov zlato v, Izvoženega pa 218-1 milijonov; torej je trgovinska bilanca Poljske v februarju za 36-5 milijonov zlatov (231-7 milijonov dinarjev) aktivna. Poljsko-nemška trgovinska pogodba. Med nemško in poljsko delegacijo je zaključena trgovinska pogodba, ki pred- Prcračun LjubIJ Finančni odbor Ljubljanske mestne občine je izdelal proračun za leto 1930, ki izkazuje v rednem prometu Din 47,330.230-— dohodkov in Din 48,442.398-— izdatkov ter izkazuje primanjkljaj v znesku Din 1,139.168, ki je krit deloma s prihranki prejšnjega leta. Izredni premet izkazuje Din 37 milijonov 28.377-— izdatkov in Din 29 milijonov 997.810-— dohodkov; je tedaj za Din 7,025.567-— pasiven, kar se bo moralo kriti s posojilom. Lanski proračun je izkazoval Din 44,008.970-— 'dohodkov ter Din 43 milijonov 386.788- stroškov in je bil aktiven za Din 621.182-—. Redni proračun izkazuje sledeče videva ukinitev vseh dosedanjih odredb, katere so v zvezi s carinsko vojno med tema dvema državama. — Pogodba je sklenjena za eno leto ter se avtomatično podaljša, ako ni odpovedana. Pridelek sladkorja v Rusiji izkazuje v preteči kampanji 1929/30 komaj 55% zapovedane« produkcije in zaostaja za 60% za predvojno produkcijo. Sindikat za izvoz živine v Rumuniji. Pod nadzorstvom vlade se je v Rumuniji osnoval sindikat, ki bo deloval za povečanje izvoza živine in obenem reguliral cene živine v notranjosti države. Kako dvigajo Američani produkcijo avtomobilov. Ameriška zbornica za avtomobilske tvrdke je sklenila porabiti ogromno vsoto 15 milijonov dolarjev (skoraj 850 milijonov dinarjev) za odkup starih avtomobilov, katere mislijo prodati kot staro železo železninarskim tovarnam. Svoj ukrep utemeljujejo s tem, da bo vsled odstranitve tehnično slabo opremljenih starih vozil zmanjšano število avtomobilskih nesreč. Resnica pa bo ta, da mislijo na drugi strani zaslužiti s povečano produkcijo in prodajo. ane za leto 1930. dohodke: splošna mestna uprava Din 2,062.499-—, mestna poslopja in zemljišča Din 3,072.432-—, hranilne vloge in vrednostni papirji Din 64.615, mestna podjetja in občinske davščine Din 32,179.435-—, občinska posojila Din 2,459.454-—, ceste, ulice, trgi in vodne zgradbe Din 4,581.450-—, soci-jalno skrbstvo Din 1,115.000, zdravstvo Din 439.100-—, šolstvo Din 487.945-—, prenešen delokrog Din 300-—, mestna delavska zavarovalnica Din 560.000-—, raznoterosti Din 281.000-—, skupno Din 47,303.230—. Izdatki pa so v rednemu proračunu predvideni' na sledeče vsote; splošna mestna uprava Din 8,583.154, mestna poslopja in zemljišča Din 4.073.981-—, mestna podjetja in občinske davščine Din 6,348.476-—, občinska posojila Din 4,836.840-—, ceste, ulice, trgi in vodne zgradbe Din 10,690.257-—, socijalno skrbstvo Din 4,855.470-—, zdravstvo Din 1,446.624, šolstvo Din 4,125.143-—, znanost, umetnost in prosveta Din 225.500-—, prenesen delokrog Din 549.313-—, mestna delavska zavarovalnica Din 560.000-—, raznoterosti Din 2 miliona 102.640-—, /skupno Din 48,442.398-—. Posamezni računi izkazujejo tedaj sledeči promet: Splošna mestna uprava: (plače, draginjske doklade, stvarne potrebščine itd.) dohodki Din 2,062.499-—, stroški Din 8,583.154-—; primanjkljaj Din 6,520.655-—. Mestna posopja in zemljišča: do- hodki Din 3,072.432-—, stroški Din 4.073.981-—; primanjkljaj Din 1 milijon 1.549-—. Obresti vlog in vrednostnih papirjev izkazujejo dohodek Din 64.615-—. Mestna podjetja in davščine izkazujejo sledeče dohodke: prebitek iz računa mestnih podjetij Din 345.477, občinske davščine Din 25,129.420-—, Borzna DENARSTV0. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din Din 1 angleški funt 276— 275-50 1 amerikanski dolar 5670 56-50 1 avstrijski šiling 8— 7-98 1 belga 790 7-88 1 bolgarski lev —41 —41 1 eeškoslov. krona 1-682 1-68 1 francoski frank 2-222 2:22 1 grška drahma —■7380 —73 1 hol. goldinar 22-75 22-70 1 italijanska lira 2-972 296 1 kanadski dolar 56-30 56— 1 madžarski pengii 9 92 ' 9-89 1 nemška marka 13-55 13-50 1 poljski zlot 6-35 6-35 1 rumunski lej —•337 —34 1 švicarski frank 10-958 1096 1 španska peseta 703 7-07 1 turška lira 26— 26— Položaj neizprenienjeu. Peseta je tekom tedna padla od 7-15 na 7-07. občinske doklade na državne davke Din 6,704.538-—; skupaj dohodki Din 32,179.435-—. Izdatki pa so proraču-nani Din 6,348.476-—; tedaj znaša prebitek Din 25,830.959-—. Občinska posojila: dohodki Din 2,459.454-—, izdatki Din 4,836.640'—; primanjkljaj Din 2,377.386-—. Ceste, ulice, trgi: dohodki Din 4 milijone 581.450-—, stroški Din 10 milijonov 690.257-—; primanjkljaj Din 6,108.807-—. Socijalno skrbstvo: dohodki Din 1,115.000-—, stroški Din 4,855.470-— primanjkljaj Din 3,740.470-—. Zdravstvo: dohodki Din 439.100-—, stroški Din 1,446.624-—: primanjkljaj Din 1,007.524-—. Šolstvo: dohodki Din 487.954-—, izdatki Din 4,125.143-—; primanjkljaj Din 3,637.198-—. Znanost, umetnost in prosveta: izdatki Din 225.500-—. Vojaški urad, policija: primanjkljaj Din 594.013-—. Razno: dohodki Din 281.000-—, izdatki Din 2,102.640-—; primanjkljaj Din 1,821.640-—. poročila. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prouipt-no 411—415, za april 414-50, 7% Blairovo posojilo 85—86, 8% Blairovo posojilo 95, investicijsko posojilo 86, agrarne obveznice 51—51 -50. Državni papirji so stalni, razun vojne škode, ki je šla nekoliko navzdol, zlasti pri aranžnianih za pozneje. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 870—875, Kreditni zavod 165, Združene pairnice Vevče 182, Ruše 250 do 260, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8550, Trboveljska premogokopna 466 do 470, Union 208. Nekateri privatni papirji so šli za spoznanje navzgor, tako Praštediona , Vevče« in -Trboveljska . Motvoz Grosuplje. Tržna Cene živine v Zagrebu. Na 2£dnji tedenski živinski sejem v ^agrebu jebilo pripeljano precej živine. Prodaja pa je bila bolj slaba, zlasti za ^'ozemstvo, kamor se je prodalo samo 1 vagon goveje živine (za Avstrijo) in 1 Vagon konj (v Italijo). Vsled velike ponudbe in malega povpraševanja so tudi cene nekoliko nazadovale ter so bile sledeče: Goveja živina za 1 kg žive teže: biki Din 8—9, krave mlekarice Din 555 do ®'50, za meso Din 4—7, bosanske kravo Din 4—5, junice za rejo Din 6—9, za meso Din 5—8'50; junci I. vrste Din 7 9, II. vrste Din 6—8, voli I. vrste Din 9—11, II. vrste 7—9-75, bosanski vrste Din 8—9-50, II. vrste Din 8—9; teleta, živa Din 5—7, zaklana Din 10 do Konji, težki tovorni, par Din 13.000— 15.000, vozni par, lahki Din 8.000—12 tisoč, kmečki par Din 8.000—12.000, žrebeta do 1 leta Din 1.500—2.000 komad, do 2 let Din 2.500—3.500 komad, konji za meso Din 1—1 -75 za kg žive tež?. Svinje, domače kg Din 14—16, sremske zaklane Din 18-50—19-50 za kg, svinje do 1 leta Din 13—14 za kg, nad 1 leto Din 13-50—15 za kg, pujski (odojki) živi Din 120—320 za komad. fene zemeljskih proizvodov v Zagrebu. Krompir Din 1—1-30, čebula Din 2 do 2-50 za kg, detelja Din 100—130 za 1«0 kg, seno Din 70—120 za 100 kg, otava Din 75—120 za 100 kg, slama Din 60—85 za 100 kg, drva za kurjavo Din 500—520 za seženj. poročila. Dunajski živinski sejem. Na živinski sejem v St. Marku je bilo pripeljanih 1.453 komadov goveje živine, in sicer 653 domačih, 648 iz Madžarske, 103 iz Jugoslavije in 54 iz Čeho-slovaške. Cene so bile za 100 kg v šilingih: voli 110—208, srbski voli 105 do 125, biki 120—150, krave 110—130. — Sejem je bil slab. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 10.738 komadov, od tega 629 domačih, 2.338 iz Madžarske, 5.344 iz Poljske in 1.427 iz Jugoslavije. Cene so se gibale v šilingih za 100 kg: debelih svinj 215 do 235, poljskih 215—235, srbskih 210 do 235, angleška križana mesnata pasma pa se je plačevala po 215—280 šilingov. Zakaj padajo cene kave. Malo nelogična, a vendar resnična je trditev, da je padec kavnih cen povzročila v prvi vršiti brazilska poldržavna organizacija, ki se j ustanovila pred kakimi dvajset leti in si nadela glavno nalogo: »ščititi proizvajalce kave pred padcem cen.-;: Ta ugodna zaščita je nudila pridelovalcem kave toliko zaslombe, da so se pričeli nasadi kavovca kot zelo rentabilnega produkta naglo razširjati ter se je vsled tega pridelek kave visoko zvišal nad porabo. Neprodane zaloge Brazilije, ki je vodilna producentinja kave, se cenijo na 16 milijonov vreč, kar odgovarja približno pridelku enega celega leta.. Cene na debelo so se znižale za 33%, na drobno pa za 15%, a je pričakovati, da padejo še nižje. Lesni trg. Za znižanje lesnih prevoznih tarif. Predstavniki gospodarskih in indukcijskih korporacij so na sestanku dne J8- t. m. predložili z ozirom na podalj-sanje povišanih prevoznih tarif za les, Premog iii gradbeni materijal vladi resolucijo, v kateri obrazložuje škodljivost Podaljšanja povišanih tarif ter predlagajo tarifnemu odboru ukinitev povi- šanj. Našo Zbornico za TOI je zastopal g. dr. Mohorič. LJUBLJANSKA LESNA BORZA. Tudi ta teden na ljubljanskem lesnem trgu ni opažati živahnejšega gibanja. Povprašuje se po sledečem blagu: 47 komadov okroglega lesa, smreka-jelku. dolžina 14 ni, s srednjim premerom 30 cm in 43 komadov dolžina 12 m, s srednjim pre- merom 30 cm. Cena franko vagon nakladalna postaja. Lipovi plohi, 8, 9 in 10 cm debeline, od ‘20 cm širine naprej, od 2 m dolžine naprej. Cena franko vagon nakladalna postaja. Hrastove podnice: 30 in3 50 nun, dolžina '2 80 m, širina od 18 do 27 cm; 10 m3 66 mm, dolžina od 280 m, širina od 18 do 27 cm; kvaliteta I., II., tolerirajo se zdrave grče. Cena franko vagon meja Postojna, prevzem na licu mesta. Neobrobljeni hrastovi plohi: 10 m3 75 mm, dolžina 285 m, širina od 25 cm naprej; ‘20 m3 80 mm, dolžina 285 m, širina od 29 cm naprej; 20 m3 130 mm, dolžina 2-50 m, širina od 29 cm naprej; blago zdravo, lepo obdelano, v kvaliteii I., II., izključene so gnile in izpadajoče grče. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna. Vsako množino bukovih metlišč, 27/27 mm. Cena franko vagon meja Postojna. 300 do 400 m3 reineljnov, dolžina 4 m, kvaliteta tombante I., II., III., za dobavo v mesecih:, april, maj, junij, julij, avgust sledečih dimenzij: '23/48, 28/58, 33/68, 58/58, 08 68 mm. — Teža 1 m3 ne sme presegati 530 kg. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. Več vagonov smrekovih kratic, od 13 do 14 mm in 24 do 25 mm, blago lepo, suho, teža 1 m3 ne sme presegati čez 500 kg. Cena franko vagon meja Postojna. 1 vagon smrekovih desk, III., 15 mm debeline, od 16 cm naprej, 4 m dolžine, blago lepo in suho. Cena franko meja Postojna. 5 pagonov podmernih 29 mm smrekovih, jelkovih desk. 10 vagonov 19 mm desk, III., smreka, jelka. Več vagonov remeljnov: 34/68, 38/78, 58/58, 68/68, 78/78 mm. 1 vagon jelovih letvic, 12/24 mm, samo 4 m dolžine, blago mora biti suho, vezano v svežnje po 50 komadov. Cena franko vagon nakladalna postaja. \^eč vagonov letev, 24/48 mm, dolžina 2 m, roba mora biti ostrorobo žagana, suha in vezana po 10 komadov skupaj. Cena fco vagon nakladalna postaja. Bukove okroglice, popolnoma suhe, premera od 3 do 7 cm. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. Večjo množino lepih orehovih hlodov I., po možnosti od 30 cm srednjega premera naprej. Franko vagon meja italijanska. 2 vagona oglja, lepega, kosovnega, I. Cena franko vagon meja Postojna. Več vagonov lepega bukovega oglja, samo (canello). Franko meja Postojna. 5 vagonov drogov, smreka, jelka, bor, lahko neobeljeno in sveža roba, 8 do 10 cm premera na tanjšem koncu, 4 do 8 m do ^ žine. Cena franko vagon nakladalna P° staja. 2400 kom. rezanih remeljnov, 8/8 cm, dolžinah od 253 cm, ošpičeni na enem kom cu, po mogočnosti hrastove ali iz surov bukovine, event. kostanja ali akacije. 100 m3 jelovine, 75 X 220 mm, dolžina o 3 do 8 m. 30 m3 desk, 24 mm, širine od 18 do 29 oj11’ dolžine od 3 do 6 m, vezano po 3 komad®’ 20 m3 desk, 18 mm, širine od 18 do '29 ®ln’ dolžine od 3 do 6 ni, vezano po 4 koniad®i vse tombante, paralelno rezano. Cena frank® vagon nakladalna postaja. Deske, smreka, jelka, I., II., III., IV., ton>* bante, paralelno, ostrorobo, obdelano za eks-port, v debelinah: 12, 18, 24, 38 mm; širine’ 19, 22, 25, 28, 30 cm; dolžina: 4 m. Isto v debelini 78 mm, širina samo e®3 in sicer 20 cm, dolžina 4 in 5 m. 0 Morali: 56/36, 66/46, 66/66, 78/78, 78/3». 96/46, 96/38 mm; dolžina 4 in 5 m. . Trami: 8/8, 8/10, 10/10; 4, 5, in 6 m dol' žine- 1 vagon belega javorja, debeline 50, 60, 7®> 80 in tudi bolj debele. , 3 m3 surove bukovine, največ debeline od 350 m naprej do 5 m, z 10 % od 2 do 3 50 m- 1 ali 2 m3 hrastovih plohov, od 50 eni n®' prej, vagon bi se kompletiral s trami, deskami ali morali. Večjo množino brzojavnih drogov, predvsem borovih, dobava do konca maja t. sveži. Vzame se tudi zdrave, suhe drogove; Smreka - jelka se lahko sedaj seka in obe» — zimska ali poletna sečnja. Pri borovih 1® predpisana sečnja do konca tega meseca. * glavnem se iščejo dolžine od 7—10 m. Pre' vzem na licu mesta po 500 komadov naenkrat. Franko vagon nakladalna postaja. Ca. 10 m3 hrastovih plohov, 38 mm debelih, od 16 cm naprej, samo 4 m dolgibi ostrorobih, paralelnih, očeljenih, monte (iz~ ključeno gnilo in razbito.) Cena franko vagon meja Postojna. ^ Bukovo oglje, I. kvalitete, z najmanj 80/» cannello. Cena franko meja via Postojna tranzit. Bukovi krljički, 1 m dolžine, od 25 do 30 cm premera, blago zdravo, gladko. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. Smrekove deske I. (brez grč), na eni strani lahko neobrobljene, od 16 cm naprej, v debelinah od 18, 24, 48 mm, v dolžinah od 4 do 6 m. Cena franko vagon nakladalna postaja. Bukovi parjeni neobrobljeni plohi, prima, 2-20, 330 in 4 40 m dolgi, 45 in 50 111111 debeli. Ne pozabite poravnati naročnino] Slučajna, ali sistematična konkurenca ruskega lesa, , Medtem, ko zlasti italijanski lesotržci i°> da gre za regularno uvedbo les-c'e, trgovine z Rusijo in se .pri teni skli- I jei° na konkurenčne cene mehkega ®sa, doznavamo iz drugega vira, da je mehki les prvotno namenjen in re-an za Anglijo, kar dokazujejo tudi an- n h 6- mere- ^er Pa "a Angleško v-sled ehanja pogodbe ni več mogel, se je vnt al pcdrm ruske trgovske agenture aPoliju — najbrže slučajno in vsled ^odgovarjajočih (angleških) mer po Jmii ceni — baje po 185 lir za m3. Trdi "e’ da je enak slučaj z ruskim lesom v ^avoni. Gotovo pa je, da je ruski les v Italiji a P ra vil precejšnjo discrijentdcijo in za-stanek v nakupu. Ruska konkurenca tudi ne 'ni<5fe biti aJna, ker nama za podlago reelnih gospodarskih kalkulacij za produkcijo in •rodajo lesa, temveč jo pri izvozu vodi ' air*o težnja za nabavo tujih \alut. Tre-milo gt sicer zamore financijelno ob . tektivizaciji s tem opomoči; gotovo pa •» da kvarne posledice njene ekspan-ruosti ne morejo doljšo dobo ostati ne-Prikrite ter bodo potem tem občutneje bruhnile na dan v raznih drugih gospodarskih panogah, kar bo imelo za posledico še ostrejšo finančno krizo. Vsak gospodarski račun, ki izkazuje izgubo pri enem delu bilance, mora biti krit iz dobička katerega drugega računa. Takih aktivnih računov pa Rusija nima. Kako se izvršuje nasilna eksploatacija gozdov v zvezi s težnjo za povišanjem izvoza in nabavo tujih vrednot, poročajo švedski gospodarski listi, ki priobčujejo skoraj neverjetne odredbe sovjetov za prisilno delo velikanskih mas ljudstva v gozdovih. Za eksploatacijo gozdov uporabljajo sovjeti poleg skrajno nezadovoljnih svobodnih mužikov tudi okoli 40.000 kaznjencev. Le s takim odredbami zamore Rusija trenutno izdatno konkurirati na lesnem tržišču. Koliko časa pa ho zmožna vzdrževati, je drugo vprašanje, na katero odgovor ni težak. Toliko o ruski ekspanzivnosti iz tujih listov. Vendar pa dvomimo, da bi se sovjeti v svoji preračunljivosti odločili za tako škodljivo podjetje. — " i Praktični nasveti. Kako napraviš zlato«. rj I matu podobno'kovino, ki obdrži svoj J*esk skozi dolgo dobo in je tudi raz-' 'eioina dovolj trda napraviš, ako raz-,°Piš (seveda nad ognjem) 100 gramov akra in 50 gramov cinka. Barvanje lesenega poda. Barvana tla so v sobah priporočljiva, se lažje in lepše čistijo ter tudi va-hjejo pred prevelikim prahom. Ven-ar se ne izplača barvati pod, ki je že Prestar, črviv, ali močno obrabljen. Najboljše in najlepše se barva pod na nov hod. prj izbiranju barve moramo paziti lla t(>, da barva liarmonira z barvo zidu er da ni pretemna, pa tudi ne presvetla. Ruha, očiščena tla namažemo najprej redko firneževo barvo precej na de-®lo. Ko se je prva roka -posušila, ra- bin bo gostejšo firneževo. barvo ter ča- kamo, da-^e..popolnoma posuši, kar se pri drugem barvanju zgodi v 8 do 5 dneh, odvisno od vremena, na kar tla prevlečemo z jamtarovim lakom, kj se posuši v nekaj urah. Uporabo drugih lakov odsvetujemo, ker so bolj lepivi in hitro icslepe«. (»elazen na sobnih rastlinah odpravimo s pomčjo tobačnega iz-vlečka, ki si ga pripravimo na ta način, da zbiramo ostanke cigar' in cigaret (brez papirja in pepela ter zogljenolega tobaka) in jih,poparimo z vrelo vodo, da postane tekočina temriorujava. V ta izvleček pomakamo čopič ter z njim oškropimo liste in stebla. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! Kako očistimo slamnike. Beli slamniki, zlasti oni iz dragocene panamske slame se ohranijo skozi več sezon in izgledajo kot novi, ako jih pred pričetkom sezone pravilno očistimo. To velja za moške pa tudi damske slamnike, ki se zamorejo z maelnkostnimi spremenhami v modelu zopet modernizirati. Predpogoj pa je, da je slama čista, bela. Zaprašene slamnike moramo s ščetko temeljito izprašiti, na kar jih na debelo pokapamo limoninim sokom in s čisto ščetko močno zdrgnemo. Ko se je limonov sok že nekoliko posušil, ponovimo krtačenje z mlačno vodo ter ga konečno obrišemo s čisto, suho krpo. Ako hočemo slamnik še temeljiteje obeliti, ga moramo po čiščenju še po- žvepljati, kar izvršimo lahko tudi z domačimi pripomočki, seveda zunaj hiše, da si ne zasmradimo prostorov z žvepljenimi plini, ali pa na zraonein podstrešju, ako se ni bati nevarnosti požara. Žvepljanje izvršimo na sledeči način: Na krožnik ali kako drugo P°' sodo natresemo žveplenega prahu, nad krožnik pa nastavimo na kako primerno stvar še nekoliko vlažen slamnik. Na vse skupaj poveznemo kako staro škatljo ali zaboj in žveplo zažgemo. Po končanem žvepljanju izgloda slamnik kot nov. Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk! Gospod sveta. Roman bodočnosti. General da konečno povelje: »Naprej!« A oni, ki bi morali povelje izvršiti, obstoje kot ukopani. Cel grad je zaplamtel v ognju; nič več se ne čuje pesmi in osebe na krovu grada so izginile v plamenečem stebru. Kaj hoče sedaj general s svojim jurišem?! Ujeti radžo? Poginil je nepremagan, neuklonljiv sredi svojega bogastva, obkrožen od obožujočih ga Indijcev. Cel grad objemajo plameni. Nihče se ne sme bližati, ker se čujejo neprestane eksplozije. Končano je: Radže-zraka so potonili v preteklost. Epilog. Ni poteklo .veliko dni od tragičnega radžinega konca, ko je povedel Eskande svojo lepo zaročenko k oltarju. Skromna nevesta v beli obleki, ovita z lahko tančico, je bila v veliki zadregi, ker je svatovanje spremljala ogromna množica. Iz vseh strani, iz vseh delov sveta so se zbrali ljudje, da vidijo svatbo tega znamenitega para. Resnica je vkljub prikrivanju prodrla ha dim ter napravila iz Eskandeja in Žermene najznamenitejši osebnosti na svetu. (Konec.) Eskande je bil dan pred poroko imenovan častnikom častne legije. Tudi Verdo je bil deležen naj višjih odlikovanj. Priče in svati so bili poleg predsednika republike in ministrskega sveta tudi vsi člani vlade. Bodoča gospa Eskande je dobila stolico kemije na pariški univerzi. Saj je bila ona tista, ki je pojasnila skrivnosti Jaka Lamberja, katerega so našli ubitega v gradu. Ležal je s prestreljeno glavo v svojem grajskem laboratoriju, ki se je vkljub požaru še vedno ohranil, kajti bil je izoliran % jeklenimi ploščami. Najbrže ni imel poguma, poginiti pred svetom, vsled česar so ga ustrelili. Vsi svetovni časopisi so prinesli Zer-menino pojasnilo, ki se je glasilo: »Nenavadna materija, katero je na-zval njen izumitelj, Jak Lamber »kri-stalopyr«, je sestojala iz nekega prozornega lista, ki je imel to svojstvo, da se je raztegnil v nedogled, ako ga je pomočil z neko tajno-sestavljeno tekočino. Ta plast kristalopyra je imela svoj-: sivo, da je na eni strani zbirala vsb kak lorije toplote iz atunosfere in jo na drugi’ strani v zgoščenem stanju zopet izžare- v&la. Druga stran ipa je imela obratno Sv'ojatvo, da je istočasno usrkavala mraz 111 ga potom toplotno-sprejemne plasti z®pet oddajala v zgoščenem stanju v atiHcsfero. Na ta način je nastala na eni strani kristalopyrove plasti vročina, na rugi pa mraz. ^aj je bil vzrok tepiu pojavu? Ali je bllo delovanje kristalopyra odvisno od Zl’aka, ali se je zamogel udejstvovati udi brez tega? To je ostalo za enkrat nepojasnjeno. Jak Lamber o svoji iznajdbi ni zapustil nobenih zapiskov. se domneve pa so samo domneve in nig vef Zdi se, da jelmel kristalopyr s svoji-1111 kristalnimi žarki svojstvo, da je zastavil vsako molekularno gibanje in povzročil posebno stanje ter posebno pbanje teh brezskrajno malih telesc, o 1{aterih je moderna znanost dognala, da Ustavljajo vsako materijo in je od njih °dv]sna energija, ki se je v tem slučaju pojavljala v obliki izžarevanja vročine 111 mraza. Jak Lamber je imel v /podzemlju gra-^ izdelovalnico za kristalopyr, ki ga je Obvestilo! manufakturna veletrgovina R. MIKLAVC, «Pri Škofu», . Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufakturno, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi same blago priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. HIKLAUC »PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA Mntarjiva — Mtdarska ulica — Pred škofijo izdeloval v obliki prozornega, na valjček nabranega papirja. Tuljci so .bili v posebnih škatljicah pritrjeni na letala. Ako so se letalci dvignili v zrak, &o polagoma odvijali materijo ter jo potom vožnje po zraku s pomočjo tajne tekočine razprostrli nad ogroženimi kraji. Pod plastjo se je naglo pričela razvijati vročina. Ako so hoteli izzvati mraz, so tulijee zaobrnili ter razvijali zgornjo plast spodaj, kar je delovalo v obratni smeri. Kakor je bila ta iznajdba škodljiva človeštvu, ker je prešla v roke slavohlepnega, vladoželjnega človeka, bi lahko nasprotno mnogo koristila, ako bi se nahajala v dobrih rokah. Vkljub vsemu pa moramo priznati, da je indijskega kneza pri vseh strahotah, ki jih je prizadejal človeštvu, vodila ljubezen do lastnega naroda in je bil tudi v marsikaterem drugem oziru popoln geutleman. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke I Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v Grosupljem. Varstvena znamka garantira za izbrano, ne-prekosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, a Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vi! NAJCENEJE kupite papirje, pisarniške, šolske, tehnične potrebščine, i trgovske knjige in si pre-■ skrbujete tiskovine pri Iv.Bonač Ljubljana — Šelenburgova ul. 5 Knjigoveznica Poseben gramofonski oddelek GOSPODJE TRGOVCI! PRIPOROČAJTE VAŠIM CENJ. ODJEMALCEM NAŠO PRAVO KOLINSKO CIKORIJO! !~ Ko zahtevate pri Vašem engrosistu vanilinov sladkor in pecilni 5= ES prašek tedaj izrecno zahtevajte Or. Getteeriev isesiBni =§ M prašek in Or. ©et&erfev vanSSinov.sSaCSkGr, = ~~ ker se lahko pripeti, da trgovec na to pozabi, tedaj dobite slabe po- EE ™ snetke naših izdelkov. Istolako pazite na zavarovalno znamko „SvetJa == ~S