Poštnina plačana v gotovini. Leto II. Januar-febrnar 1929 Posamezna Stevika Hin 4«— Izhaja mesečno 1—2 krat Naročnina: Celoletno..........Din 60' - St. 1-2 MERKUR Telefon 3052. inserati po Avtentični poročevalec izžrebanj ^«. n.i*. »seb tuzemskih loterijskih elektor, vseh žrcbalnih đržernih in privatnih obligacij, železniških prioritet, založnic iM. Tabsaclje vrednostnih papirjev itd. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Večna pot štev. 5. MIRO JANKOLE: Terminski posli. Premiiski, stelažni in „še“ posli na borzi. A. Stalni ročni (terminski) posli. Pn posilil v gotovini (per cassa) se morajo takoj po sklenitvi pogodbe vrednote proti izplačilu protivrednosti izročiti, oziroma prevzeti. Vsaki dan enkrat se mora po izenačenju popraševanja in ponudb potom zapriseženega mešetarja določiti tečaj poslov v gotovini. V nasprotju s tem označuje terminsko kupčijo dejstvo, da se izvršitev vseh iz pogodbe izvirajočih obveznosti, kakor oddaja, prevzetje in izplačilo preloži na do-| govorjeni poznejši rok (termin). Na nemških in tudi drugih borzah se je določil kot splošno veljaven rok zadnji dan v mesecu, od česar izhaja označka za terminske posle: »Ultimo posli« ali »per ultimo posli«. V terminski kupčiji se vršijo med oficielnimi borznimi urami neprenehoma izmenjave vrednot in se seveda ravnajo tečajne izpremembe po višini ponudb in povpraševanja. Skrajni točki tečajnih izprememb se uradno zaznamujejo. Primer: 7. marca se sklene terminska kupčija na Din 25.000 Ratne štete ä 45 % per ultimo marec. Prodajalec (pogodnik) mora ultimo marca dobaviti Din 25.000 Ratne štete a45 %, kupec pa prevzeti Din 25.000 Ratne štete a 45 % ne glede na to, kako visoko bo stal ultimo marca dnevni tečaj za Ratno šteto. V tem ravno Ježita za oba pogodnika ali up (šansa) ali risiko.če stoji zadnjega marca tečaj za Ratno šteto nad ali pod 45 %. Obstoji pa možnost ta risiko omejiti na že prej določen, točen znesek v »Poslih za premije«, o katerih hočemo pozneje govoriti. Ferminski posli imajo svoj izvor v blagovni kupčiji, kjer se že dolgo uporabljajo. Oni omogočajo na primer poljedelcu, ki se boji, da bodo do izvršene žetve padle žitne cene, prodajo njegovega žita v dobi, ko to stoji še na polju, že v naprej po natanko določeni (dogovorjeni) ceni. Terminski posii dajejo nadalje tovarnarju, ki dobiva Potrebne sirovine iz prekmorskih pokrajin, možnost, sklepati na prodajne cene s tem, da se s terminskimi nakupi zavaruje proti eventuelnim izpremembam cen potrebnih sirovin. Terminsko kupčijo bi torej lahko imenovali v resnici finejšo vrsto efektivne kupčije, ker nudi, kakor smo videli, možnost, izrabiti v slučaju posebne informacije pričakovano tečajno zvišanje vrednot, ki jih namerava kupiti potom terminske kupčije, ne da bi imel pri izvršitvi kupčije potrebna sredstva že na razpolago, ki bi jih pa moral imeti pri večjem nakupu »per cassa« (v gotovini). Ne sme se predvsem podcenjevati tudi dejstvo, da seie terminska kupčija nudi možnost, sklepati takozvane "a baisse« kupčije, to se pravi, izrabiti even-tuelno pričakujoče padanje tečaja. Dočim se morajo pri prodaji »v gotovini« prodane obveznice takoj izročiti, ima v tem slučaju prodajalec možnost, even-tuelno pred izvršitvenim rokom nadomestiti prodane bapirje po nizki ceni. Obstoj »a la baisse« stranke se ne sme podcenjevati, ker mnogokrat vsled oddaje (vrednot) prepreči prenaglo padanje tečaja, kakor tudi pri izrazito medlo in slabo delujočih borzah deluje do neke mere s kritji v večjem obsegu proti prevelikim tečajnim izgubam in vpliva s tem uravnalno na tečaj. Brez nadaljnjega je jasno, da bi bilo tečajno valovanje še mnogo večje brez terminskih poslov. Tipičen tozadeven vzgled nam nudi New-Yorška borza, na kateri ni uvedena terminska kupčija m kateri zaraditega manjka razmeram primerna nasprotna stranka, ki bi uravnavala tečaj. Iz tega si tudi lahko razlagamo mnogo večja kurzna valovanja napram tukajšnjim borzam. Kakor smo že omenili, pridemo na vsak način šele Potom terminskih kupčij v položaj, da lahko z rabimo tečajne negotovosti v obeh smereh s primeroma nizkim kapitalom. Ravno ta, pri teh poslih običajni, primeroma nizki viozek je posebno vabljiv, ker omogočuje na podlagi informacije od katerekoli strani mnogo večji dobiček, ka-or pa je ta, če je kdo prisiljen trgovati z dotičnimi rednotami »y gotovini«. S tem da se, kakor smo že goraj omenili, vrši med borznimi urami nepretrgoma J™* s terminskimi vrednotami, ni nihče pri izrabi Sj}rememb navezan »per cassa« tečaj, ki je mno-tuHi t0xL.^V1Sen .^nčainc odredbe in se zaraditega o v naprej določi. Že izraba dnevnih tečajnih ; sprememb sama tvori glavni posel stalnih borznih obi-I skovalcev. Vsa ta dejstva so privedla do tega, da na-; rasča na borzah stalno zanimanje za terminske posle I in da se 'ti uvajajo v vedno širše kroge javnosti. Glede tehnike ročnih poslov hočemo omeniti še sle-|' deče: V slučaju, da se tečaj do dogovorjenega izvršilnega roka ni razvil v smislu enega pogodnika, ima ta možnost s prolongacijo (podaljšanjem) preložiti izvršilni: rok do prihodnjega ultima (zadnjega v mesecu). Kar se tiče te prolongacije, vlada v najširših krogih nejasnost glede izraza »report«. Na kratko povedano razumemo pod re-portom obresti od dogovorjenega zneska za vrednote, kupljene potom terminske kupčije od dneva sklenitve do izvršilnega roka. Notiranja tečajev veljajo vedno za ultimo tekočega mesca. Če se pa izvede prolongacija roka za en mesec, se morajo umevno za ta mesec plačati v naprej dogovorjene obresti potom report doklade, ker mora ja dotična banka zadnjega v mesecu sprejeti dotične papirje proti plačilu v gotovini. Primer: Nekdo je kupil Din 25.000 ratne štete a 45 % per ultimo marec in podaljša zadnjega marca to pogodbo do ultimo aprila. Če znaša postavka za pro-iongacijsko vsoto 8 % na leto, bi moral kupec na celo leto računano na Din 25.000 X 45 = Din 11.250 torej Din 900 obresti plačati; za en mesec 1I12 tega, torej Din 75. To znaša, preračunano na nominalni znesek Din 25.000 7io % na mesec. Dejstvo, da 'so terminske denarne postavko splošno nižje od postavk, ki bi jih morala na primer stranka, če bi bila kupila v gotovini, v istem času plačati na dolžnih obrestih, pomenja nadaljno prednost ročne kupčije napram kupčiji v gotovini. Pri prolongaciji »a la baisse« pogodbe« se mora upoštevati, da prodajalec ne plača re-porta, ampak nasprotno, da se mu ta povrne. Posebna vrsta terminskih poslov, ki postajajo v širši javnosti vedno bolj priljubljeni in zavzemajo polagoma isto važno mesto, ki so ga imeli že pred vojno so: P r e d p r e m i j a na Din 25.000. Ratne štete ä 45 8. Posli na premije. Posli na premije se umevno lahko vrše le z vrednotami, ki so dovoljene v terminski kupčiji in nudijo napram stalnim ročnim poslom prednosti, ki jih ne smemo podcenjevati. Risiko je v vsakem slučaju omejen na stalni premijski znesek, ki se je pri sklenitvi poslov določil, in je tako vsakdo zavarovan proti nepredvidenim tečajnim izgubam. Razun tega nam je mogoče z mnogo manjšimi sredstvi in vsled tega v večji izmeri udeleževati se borznih poslov, kakor bi bilo to mogoče pri stalnih terminskih poslih. Premijski znesek pomeni v najneugodnejših slučajih edini riziko. Za premijske kupčije se izbere navadno dolgoročen termin, na 2, 3 in 4 mesece, ker samo ob sebi umevno rastejo z daljšo dobo premije šanse, četudi je razlika v premijskih postavkah med posameznimi meseci napram premijski postavki za najkrajšo dobo primeroma nizka. Odrejeni premijski dnevi, ki padejo umevno na zadnje dneve v mesecu, se določijo vsakokrat ža daljšo dobo naprej od borznega predsednika. Sledeči dve vrsti premijskih poslov obstoje: I. Predpremije, II. povratne premije. Predpremije kupi oni, ki računa na vrednostno porast papirjev, povratno premijo pa proda oni, ki misli, da lahko pričakuje padanje te ali one vrednote. 1. Predpremije. Kupec predpremije si pridobi s tem, da plača premijski znesek na odrejeni premijski dan v mesecu, za katerega se je bila predpremija zaključila, pravico zahtevati določeno količino vrednot po dogovorjenem tečaju, ali pa tudi odpovedati se tej zahtevi. Primer: Nekdo si nabavi 7. marca 1929 predpremijo od Din 25.000 Ratne štete na podlagi dnevnega tečaja 45 % per ultimo maj 1929 in plača za to premijo SVe %. K dnevnemu tečaju se prišteje report za 2 meseca, namreč april in maj = 21/4 %>. Predpremija bi se torej glasila: 4714 % z 5 Ve % premijo per ultimo maj 1929. V tem slučaju si je torej kupec s tem, da je plačal 5V2 % na nominalni znesek Din 25.000 = Um 1.375 (k čemur se morajo, kakor pri vseh efektnih poslih prišteti stroški za kurtažo, provizijo in koleke) pridobil pravico na odrejeni premijski dan ultimo maja 1929 zahtevati Din 25.000 Ratne štete po tečaju od 47% %, ali pa od te zahteve odstopiti. Njegov sklep bo odvisen od stanja tečaja na odrejeni premijski dan ultimo maj !929. Kupec bo zahteval vrednote, če tečaj za Ratno šteto notira na določeni dan čez 47% %. Odstopil bo od zahteve, če je tečaj nižji od 47% %. iz te transakcije se lahko na podlagi tečajnega stanja razvijejo sledeče možnosti: a) Najneugodnejši slučaj je, če je ostal te -čaj za Ratno šteto neizpremenjen, ali pa je na odrejeni premijski dan celo nazadoval za 20 %. torej padel na 27% %. Kupec predpremije v tem slučaju seveda ne bo zahteval Ratnih štet. Zgubil je samo premijo od 5Ve %, pri stalni terminski kupčiji bi pa bil izgubil 20%. b) Tečaj Obveznic Ratne štete narašča in stoji na odrejeni premijski dan ultimo maj 1929 na 67% %. Ce ni kupec predpremije v tekoči premijski dobi izvršil kake prodaje, o kateri možnosti hočemo pozneje govoriti, bo umevno na odrejeni premijski dan Din 25.000 Ratne štete ä 47% % zahteva 1, ker ji lahko ta dan vnovči po tečaju 67% %, torej z dobičkom 20 %. Pri primerih a) in b) si mislimo, da se kupec predpremije ves čas do odrejenega premijskega dne ni brigal za tečajni razvoj, kar pa nikakor ni potrebno. O n je (temveč upravičen vsak čas, dokler traja premijska doba, prodati obveznice, če se mu zdi tečaj ugoden. V tem slučaju nastane sledeči položaj: c) Kupec proda na podlagi predpremije že v teku meseca aprila Din 25.000 obveznic Ratne štete ä 62% %. On je torej prodal z dobičkom od 15 %. V slučaju pa, da bi tečaj obveznic Ratne štete po izvršeni prodaji začel padati in bi na odrejeni premijski dan meseca maja notira! z 40 %, bi se seveda odpovedal pravici zahtevati vrednote iz premije z 47% %, zato bi si pa na odrejeni premijski dan kril prodane papirje z 40 %. V tem slučaju bi njegov dobiček ne ležal med 47% % in 62% %, marveč med 40 % in 62% %. in bi znašal 22% %. Pri določitvi čistega dobička se mora seveda vedno upoštevati prvotno plačani premijski znesek. Razume se, da ima kupec predpremije tudi možnost izrabiti eventuelne tečajne spremembe svojih vrednot po svojem lastnem pravdarku. Nastal bi sledeči položaj: d) Kupec izvrši na podlagi svoje predpremije prodajo obveznic Ratne štete ä 62% % in si je s to prodajo, kakor v c) zasigural dobiček od 15 %. Sedaj more, če se mu zdi, da lahko računa z nadaljnim naraščanjem, vsak čas svoje po 62% % prodane papirje cenejše zopet nakupiti. V tem slučaju bi se prodaja in nakup izenačila in predpremija bi prišla v svoji stari obliki zopet do veljave. Ta izraba tečajnih sprememb mu je vedno na razpolago, kadarkoli mu tečajno stanje to dovoljuje. Povdariti vendar moramo, da je tako trgovanje le takrat možno, če se izvrši prodaja vsaj po zahtevnem tečaju ali višje, ker bi drugače kupec predpremije prišel v nevarnost novega rizika. [!. Povratna premija. Kakor smo že ugotovili, je pomen in namen povratne premije isti kot pri predpremiji, samo s to razliko, da oni, ki da predpremijo, računa s tečajnim padcem. Primeri, ki so bili navedeni pri predpremiji, se smiselno lahko uporabijo tudi pri povratni premiji. Nepotrebno je torej, da jih še enkrat posebej pri povratni premiji obravnavamo. Prodajalec povratne premije si pridobi s tem, da je plačal premijski znesek, na odrejeni mesečni premijski dan, za katerega je bila povratna premija sklenjena, pravico, določeno količino kake vrednote po dogovorjenem tečaju dobaviti, ali pa se dobavi odreči. Način zaračunavanja je isti kot pri predpremiji. Primer: Nekdo da 7. marca 1929 povratno premijo na Din 25.01)0.— obveznic Ratne štete na podlagi dnevnega tečaja po 45 % per ultimo maj 19^9 in plača za to SVe % premijo. K dnevnemu kursu se prišteje report za 2 meseca, namreč za april in maj = 21/4 %■ Povratna premija bi se torej sledeče glasila: Povratna premija na Din 25.000.— obveznic Ratneštete .........................45 % + report 21/4 % 471/4 % z oVa % premijo per ultimo maj 1929. V tem slučaju si je torej kupec s tem, da je plačal 51/2% na nominalni znesek Din 25.000.— = Din 1375.— (k čemur se morajo, kakor pri vseh efektnih poslih prišteti stroški za kurtažo, provizijo in koleke) pridobil pravico na odrejeni premijski dan zadnjega m a j a 1929 — Din 25.000.— obveznic Ratne štete po tečaju 47 % % dobaviti, ali pa se dobavi odpovedati. Prodajalec bo dobavil vrednote, če stoji tečaj za obveznice Ratne štete določeni dan pod 471A %. Odpovedal se bo dobavi, če stoji tečaj nad 47%%. Prodajalec povratne premije ima seveda ravnotako možnost trgovanja, a opozoriti moramo na dejstvo, da je to nasprotno s primerom, navedenim pri predpremiji, možno brez rizika le takrat, če so se nakupi izvršili po dobavnem, ali pa pod dobavnim tečajem. Pri vseh premijskih poslih zapadejo premijski zneski skupno s stroški najpozneje po sprejemu obračuna. Da se izognemo vsem nesporazumljenjem, hočemo na podlagi navedenega primera izvesti razrešitev predpre-mije in izračunanje dobička. Razrešitev. Nekdo je 7. marca kupil: Predpremijo per ultimo maj 1929 ua Din 25.000.— obveznic Ratneštete . . a45 % -)- report 2% % ä 47% % in plačal premijo ne glede na običajne borzne stroške 5%% = Din 1375.—. Na to je 21. aprila prodal Din 25.000.— obveznic Ratne ž t e t e ä 70 %, iz česar izvajamo sledeče: Kupil: Prodal: Din 25.000 Ratne štete Din 25.000 Ratne štete ä 47% %=Din 11.912.50 ä 70%=Din 17.500.— i Dobropis Din 17.500.— ■ . Obremenitev » 11.912.50 Btto dobiček » 5.587.50 po odbitku plačane premije » 1.375.— ostane torej čisti dobiček Din 4212.50 Stroški se v svrho lažjega razumevanja tukaj ne upoštevajo. Umevno je, da obstoji možnost v isti vrednoti obenem kupiti predpremijo in dati povratno premijo. Iz te kombinacije se razvijejo: C. Stelažnj posli: Kupec steiaže si pridobi torej pravico na odrejeni premijski dan tistega meseca, za katerega se je sklenila stelaža, zahtevati izvestno količino kake vrednote po dogovorjenem tečaju, ali pa jo dobaviti. Za eno izmed obeh transakcij se mora odločiti na odrejeni premijski dan in sicer za ono, ki je na podlagi odrejenega premijskega tečaja za njega najugodnejša. Ker mora za dvojno pravico — zahteve in dobave — plačati tudi dvojno premijo, se pokaže pri stelažnem poslu čisti dobiček le takrat, če je porast tečaja ali pa padec večji od zneska, ki ga je plačal za stelažo. torej večji kot dvojna premija. Primer: Nekdo kupi 7. marca stelažo per ultimo maj 1929 na Din 25.000.— obveznic Ratne štete ä 45 % + 2%% report = 47% %, mora torej plačati 11% od nominalnega zneska (brez ozira na stroške). [Navadna premija bi stala 5y2%.j Na razpolago mu je torej na odrejeni premijski dan zadnjega maja 1929 ali Din 25.000.— Ratne štete a 47% % zahtevati ali dobaviti. Merodajen za njegov odlok bo odrejeni premijski tečaj. Pri tem primeru bi dosegel čisti dobiček, če bi se odrejeni premijski tečaj Ratne štete dvignil na 58%%, ali pa celo višje in bi on uporabil svojo pravico zahtevati papirje po 47%%. Pri padanju tečaja bi se izcimil čisti dobič&k, če bi stal odrejeni premijski tečaj na 36%% in nižje, ker bi potem lahko uporabil pravico iz steiaže dobavljati vrednote po 47%%. V tem slučaju imenujemo diferenco med 36% % in 58% % steiažno napetost, ki znaša praviloma štirikratno svoto premijskega zneska. Tudi v tem slučaju ima kupec možnost izkoristiti tečajne spremembe s trgovanjem. Nadaljno kombinacijo dosedaj navedenih poslov nam predočuje: D, Posel po »še« na vzgor ali na vzdoi. On pomenja namreč spojitev stalnega ročnega posla z pred - ali povratnim premijskim poslom. Če pričakuje kdo porast kake vrednote in sklene posel po »še« n a vz g or, je dol ž an (ne morda upravičen) ob dogo \r'o r j e n em roku in sicer zopet na odrejeni premijski dan tistega meseca, za katerega je bil sklenjen posel po »še« vzeti izvestno količino kake vrednote po dogovorjenem tečaju, razen tega je tudi upravičen isti dan in po istem tečaju zahtevati nakna-dn o š e en ak o kol i č ino papi r,j e v, ali pa tu d i to z a h t e v o o p u s t i t i. Tozadevna ara, ki se mora plačati, se proračuna na 2U tega. kar bi pri istem roku stala pred- ali povratna premija. Primer: Dne 7. marca 1929 kupi nekdo Din 25.000— Ratne štete z IX po »še«, kakor se glasi tehniški izraz, per ultimo maj 1929. Po poprej navedenem bi1 stal tečaj sledeče: Dnevni tečaj 45 % + report 2 Ve % + za Po »še« plačana ara 3,70% ca. torej 49,95% Kupec se je s tem zavezal, brezpogojno zadnjega maja 1929 vzeti Din 25.000.— Ratne štete ä 49.95% in razentega upravičen zahtevati isti dan in p o istem tečaju še Din 25.000.— Ratne štete ali pa od te zaht;eve odstopiti. Odločil se bo za ponovnozahtevo nadaljnih Din 25.000.— Ratne štete ä 49.95% le tedaj, če bo odrejeni premijski tečaj notiral višje o d 49.95 %, dočim bo v nasprotnem slučaju odstopil od svoje zahtevne pravice. V istem razmerju, v katerem stoji predpremija k povratni, stoji nakup po »še« navgor k prodaji k po »še« navzdol. Primer: Nekdo da 7. marca 1929 Din 25.000.— Ratne štete z lX»še« per ultimo maj 1929. Tečaj se izračuna pri tem kot sledi: Dnevni tečaj 45 % + report 2%% = 47 % % •/ . za odbitek za »še« 3.70% tako, da bi nastal tečaj 43.55% Tu je prodajalec »še« obvezen (ne morda upravičen), po d v s e m i o k o 1 i š č i n a m i na zadnjega maja 1929. Din 25.000 — Ratne štete a 43.55% dobaviti, nasprotno pa upravičen, eventuelno zahtevati nadaljno dobavo Din 25.000.— Ratne štete a 43.55 % a 1 i s e nadaljni dobavi odreči. On bo Din 25.000— Ratne štete ä 43.55% še dobavil, če notira odrejeni premijski tečaj pod 43.55%, v drugem slučaju bo naravno od svoje pravice nadaljne dobave odstopil. V tem slučaju bi tedaj prodal samo Din 25.000— Ratne štete ä 43.55%. Kot pri vseh tu omenjenih poslih ima pri taki kupčiji kupec oz. prodajalec pravico, pri eventuelnih spremembah tečaja med tem časom, da se okoristi, po svojem mnenju, tolikokrat, kolikorkrat dopušča razvoj tečaja. 47oposojila mesta Reka iz 1.1910. 37. žrebanje 1. decembra 1928. Lit A ä K 200 št. 56 154 502 1260 517 564 2045 067 377 705 826 963 3579. Lit B ä K 500 št. 3726 879 931 4231 517 5599 771 842 905 985 6132 320 344 786 972 999 7315 397 866 8165. Lit C ä K 1000 št. 8372 411 9117 379 10206 411 438 11354 472 521 681 687 764 12003 060 070 093 117 361 885 13131 211 255 256 473 682. Lit D ä K 5000 št. 14323 460 758 15163 499 627 751. Lit E ä K 10000 št. 16043. Izplačevanje od 1. junija 1929 dalje. 4% posojilo mesta Gorica iz 1.1886. 42. žrebanje 1. decembra 1928 v Gorici. ä 11. 1000 = K 2000 št. 25 56 75 99 121. ä 11. 500 = K 1000 št. 48 53 58 70 90 131 164 196. ä fl. 100 = K 200 št. 3 24 37 45 52 75 167 177 241. Izplačevanje od 9. decembra 1928 dalje z 60% v Lirah. Srečke Bolgarskega rdečega križa iz Seta 1912. 37. premjsko žrebanje 15. oktobra 1928. v Sofiji. Serie Nr. Lewa Serie Nr. Lewa Serie Nr. Lewa 379 24 50 5843 7 50 9870 17 50 1678 18 50 5945 25 60000 10172 17 50 1754 4 50 6912 21 50 10728 20 500 1852 25 (00 7062 15 50 10832 14 1000 2394 16 50 7317 13 50 11214 14 1000 3328 18 50 7351 2 50 11324 21 50 3717 25 2000 7676 17 50 11445 15 100 4235 8 500 7988 16 100 11494 9 50 5064 11 50 8643 19 50 11512 1 100 5145 2 500 9339 3 50 11773 2 50 5513 21 100 9647 22 50 Izplačilo 14. novembra 1928. dalje. 16. amortizacijsko žrebanje: Ser. 6299 7518 9297 11.286 vsaka s štev. 1—25. Vsaka srečka s Leva 25 in premijskim kuponom v svrho udeležbe pri nadaljnih premijskih žrebanjih. 272% obveznice državne loterijske rente za vojno škodo. 5. žrebanje dne 16. januarja 1929 v Beogradu. Izžrebanih je bilo sledečih 25 serij vsaka s 1000 številka^ mi torej skupno 25.000 komadov ä Din 1000, v skupnem znesku Din 25,000.000 (25 milijonov). 137, 614, 628, 739, 780, 930, 1695, 1806, 2074, 2076, 2369, 2414, 2495, 3053, 3435, 3577, 3729, 3803, 4020, 4119, 4333, 4339, 4393, 4500, 4605. Izplačilo od L marca 1929 dalje. Kupon št. 5 teh obveznic se izplačuje od 1. februarja 1929. Nedvignjeni zneski amortiziranih obveznic zastarajo v petih letih, dočim zastarajo kuponi glasom čl. 4 zakona o izplačilu ratne štete po preteku enega leta. Na podlagi tega zastara kupon št. 5 dne 31. januarja 1930 amortizirane obveznice pri pe teni žrebanju pa zadnji dan meseca februarja 1934. Srbske tobačne srečke iz 1.1888. 100. žrebanje 15. januarja 1929. A- Premijsko žrebanje srečk in premijskih kuponov. Serija št. Din Serija št. Din Serija št. Din 36 6 50 2540 23 50 6596 35 50 366 45 100 3048 34 50 6726 56 100 403 62 500 4009 77 50 6742 70 50 531 8 100 4252 43 100.000 6945 78 2000 659 6 50 4287 3 50 7076 44 100 718 89 1O0 4700 94 100 7790 59 50 1104 33 50 4727 62 50 8073 22 50 1181 15 50 5314 79 500 8232 10 50 1533 27 100 5527 41 50 8323 90 50 1542 40 50 6202 3 50 9547 87 100 1722 1874 91 21 100 50 6291 59 100 9925 53 50 Izplačilo dobitkov se izvrši brez vsakega odbitka proti predložitvi srečke s premijskim kuponom vred. Po odstranitvi premijskega kupona dobj imejitelj srečko vrnjeno in igra še dalje na aniortizacjskem žrebanju, dokler se ne izžreba z naj manjšim dobitkom. B. Amortizacijsko žrebanje. Izžrebanih je bilo sledečih 40 serij: 464, 715, 816, 901, 1096, 1541, 1575, 1954, 2809, 3184, 3190, 3472, 3667, 3733, 4072, 4107, 4295, 4469, 4807, 4888, 5121, 5419, 5420, 6582, 6665, 6894, 7292, 7763, 7844, 8097, 8254, 8395, 8593, 9542, 9545, 9655, 9779, 9832, 9949, 9987. Na vse v teh 40. serijah vsebujočih 4000 srečk odpade znesek po Din 15. Premijski kupon dobi lastnik srečke vrnjen in igra isti še dalje na premijskem žrebanju. Srečke srbskega rdečega križa iz leta 1907. 71. premijsko in amortizacijsko žrebanje dne 15. januarja 1929. A. Amortizirane serije. 165 238 1709 2182 2724 2762 2814 3200 3700 3718 4158 4926 4948 5586 6952 8001 8542 8719 9064 9814. B. Premijsko žrebanje. Serija Št. Din Serija Št. Dim 125 13 50— 4081 97 50— 206 22 50— 5082 8 200— 372 16 50— 5545 88 50— 541 84 50— 5650 24 50— 748 98 50,— 6186 52 50— 750 35 50— 6707 82 200— 1162 80 50— 6738 92 50— 1295 45 50— 6803 93 500— 1536 26 500— 6841 12 50— 2421 8 50— 7305 87 50— 2659 20 50— 8252 29 200,- 2840 54 50— 9364 5 200— 3248 6 200— 9888 33 50— 3298 55 25.000— 9368 86 50— 4050 60 1.000— 4% Kronske založnice. Hrv. Slav. dež. Hipo-banke. Sedaj: Jugoslovanska eskomptna in hipotekarna banka d. d. v Zagrebu. (Zakasnelo prejeli.) 24. žrebanje 31. maja 1928. v Zagrebu, ä K 10000 Nr. 477 694 804. ä K 5000 Nr. 192 220 254 295 302 31! 336 400—402 413 460 464 496 500 593 604 608 682. ä K 1000 Nr. 17 30 38 67 74 118 125 144 150 225 228 233 239 248 273 293 305 307 333 345 346 373 374 398 402 409 422 424 438 441 447 450 473 500 525 533 535 548 556 614 618 635 649 653 654 664 715 723 761 774 784 877 986 1001 042 070 095 098 171 180 427 429 515 524 705 779 780 793 809 822 855 867 878 884 891 896 944 955 981 995 996 2024 032 042 052 058 075 100 109 121 134 153 189 197 210 246 267 291 296 ,301 319 337 339 340 343 359 367 400 401. Izplačevanje od 1. decembra 1928. dalje. 4% posolHoTnesta Trst iz 1.1899. 29. žrebanje dne 2. novembra 1928. v Trstu. Serije 247 458 569 588 655 657 844 864 892 1045 1477 1587 1602 1619 1780 1877 2029 2105. Izplačilo od 17. novembra 1928. dalje, 60% v Lirah. Od prejšnjih žrebanj ne dvignjneno: Serije 1486 1529 1534 1946 2017. 27, Srbsko premijsko posojilo iz leta 1881. 141. žrebanje dne 14. januarja 1929 v Beogradu. Izžrebanih je bik> 244 serij: 27 917 1892 3125 3876 4582 5154 5814 40 941 190J 3136 3886 4583 5165 5824 79 951 1917 3150 3888 4611 5181 5839 116 983 1947 3177 3895 4618 5182 5843 157 1110 2013 3201 3899 4643 5194 5850 169 1120 2155 3239 3937 4647 5201 5870 171 1130 2157 3252 3938 4653 5236 5873 177 1162 2158 3286 4025 4658 5240 5896 233 1165 2165 3309 4256 4664 5252 5903 274 1212 2183 3316 4107 4705 5421 5921 314 1240 2223 3338 4125 4707 5449 5931 .346 1247 2229 3355 4143 4726 5453 5976 430 1268 2259 3390 4148 4767 5481 6032 453 1273 2271 3404 4149 4871 5483 6046 48! 1359 2883 3434 4159 4890 5491 6073 492 1378 2462 3456 4203 4892 5492 6082 513 1457 2523 3460 4218 4916 5511 6119 546 1575 2530 3467 4237 4948 5533 6156 587 1598 2628 3468 4240 4999 5558 6163 661 1618 2634 3518 4262 5009 5564 6185 675 1656 2702 3595 4276 5026 5581 6206 712 1672 2737 3646 4277 5028 5600 6227 742 1717 2739 3657 4301 5053 5620 6306 768 1761 2760 3676 4429 5060 5656 6325 796 1775 2783 3722 4456 5062 5664 6360 799 1790 2854 3738 4510 5066 5672 6369 824 1796 2886 3764 4521 5077 5691 6377 832 1815 2985 3792 4538 5118 5692 6391 862 1833 3043 3797 4542 5130 5757 6484 893 1836 3092 3803 4554 5145 5794 6580 911 1878 3106 3862 med temi: Serija št. Din Serija št. Dim Serija i št. Din 2183 38 350 4203 32 50.000 5581 35 2.000 3201 50 10.000 4583 9 350 5757 41 2.500 3764 30 5.000 4892 14 350 5921 21 2.000 3899 48 2.000 Na vse zgoraj neimenovane, v omenjenih 244. serijah še vsebujočih 12.190 številk odpade najmanjši dobitek od Din 100-. izplačevanje od 15- februarja 1929 dalje. izplačilo dobitkov se izvrši v dinarjih. Samo srečke, ki so označene z žigom »Izplačilo v čeških kronah« se izpla čujejo v čeških kronah. .Ce je srečka označena z žigom »Iz-ojačilo v francoskih frankih« se izvrši izplačilo v tej valuti. Dalje .se nam poroča, da se sprejemajo v inkaso samo srečke z zeleno kuponsko polo, ker se srečke z rdečo kuponsko polo sploh ne izplačujejo in tudi kuponi ne vnovčujejo, pred-no se stare kuponske pole ne zamenjajo za nove. V to svrho mora imejitelj srečk s staro kuponsko polo poslati iste direktno na Oeneralno Direkcijo Državnih dolgov v Beogradu, Krunska ul. št. 48 ter mora dokazati predvojno last teh obveznic. Pri tem je vpoštevati določbe Versaillskc mirovne pogodbe, glasom katere se amortizirane obligacije in kuponi predvojnih posojil Kraljevine Srbije podanikom svoječasno sovražnih držav sploh ne izplačujejo. 5% Srbsko drž. posolilo iz 1.1902. Žrebanje 15. septembra 1928 v Beogradu. Nr. 325—330 1011—015 019—020 3961 962 964—968 5380 393—395 399 400 831—839 7642—645 647—650 881 883—887 890 8261—270 9453—460 842 845—847 10011—017 019 020 581 —585 587—590 702 706—710 801 804 805 809 810 12613—617 13171—178 180 551—558 560 612—616 618 619 791—800 16341— 348 350 17001—010 251 252 255 256 259 260 401—403 405—407 631—635 637—640 18885—890 20051—055 058—060 241 242 244 247 249 771—780 21131—140 161—167 169 170 291 292 294—300 721—726 729 730 24341—344 346—350 25271—276 27060 28535 537—540 29201—210 391 392 394 395 398 399 491—494 497—500 691—694 32141—150 561—570 33921—930 35171—180 521—527 529 530 602—606 608 610 36671 672 677 678 680 901—903 906 908—910 37171 173—180 39291—300 40101—110 461—470 648— 650 42021—024 026 028—030 221 223—226 228—230 353—356 358 —360 936 938—940 43321 322 326—330 745 44183 188—190 416 751 754—757 45911 912 914—916 920 47131—140 48072—075 077 078 080 49821—830 50755 756 758—760 52071 073—080 53121 122 124—130 651—653 54101—106 108—110 57931—939 62282 284 289 290 64681—690 66051—054 056—060 171—174 176—179 211—213 216 217 220 471—4go 67097 148—150 661—668 670 69431—434 437 438 440 70141 143—150 331—337 339 340 71492 494 496—500 872 878 879 72211—215 218 220 587—590 661—670 74401—405 407—410 995 996 998 75571—578 580 981—990 77631 633—640 811—813 815 817—820 78171—175 177 179 180 79211 —219 251—260 81271—280 811—815 82291—295 297—300 441 442 445—450 83381—387 390 651—660 84431—440 911—916 85171—174 176—180 361 363—370 86112 114—120 87261—265 267 268 601—605 607 608 610 771—780 88021 023—030 441 443 (j^50 89141 142 144—150 601-604 606—610 90081—086 088—090 93I—938 961—963 965—970 91001—003 005 006 009 010 061— 063 067 068 241—250 92197—200 93001—010 211 212 214—217 219 220 225 226 229 94341—346 350 451—457 459 460 581—584 586—590 95291—300 774—780 96661—670 691—700 97761—763 '66—770 100531—536 538—540 101812—818 820 851 852 854— ^58 860 102781 782 786 788 789 881-889 103381 382 384-389 561—570 761—764 766—770 104841—850 105521—523 525—530 106711—716 718—720 107203—210 382 383 386—390 108221—230 851—860 109231 233 234 237—240 471—480 561—568 112071— 676 078-080 381-384 387 388 390 601 602 610 971-975 978- 113251—253 255—260 114071—073 075—080 115281—290 '•*1-567 569 570 116591-600 117241-250 436-438. Izplačilo od 15. novembra 1928 dalje. 47, unificirano Srbsko zlato posolilo iz leta 1895. 54. žrebanje 15. oktobra 1928. v Beogradu. Nt. 14741—760, 20861—880, 32721—740, 48961—980, 50561 —580, 61661—680, 67581—600, 69121—140, 77141—160, 681—700, 88841—860, 90301—320, 102861—880, 104621—640, 116241—260, 134361—380, 621—640, 141481—500, 148001—020, 156961—980, 161941—960, 163681—700, 166261—280, 167801—820, 168521 —540, 169081—100, 173481—500, 177001—020, 186001—020, 187481—500, 192441—460, 203441—460, 681—700, 209081—100, 223361—380, 228301—320, 239681—700, 245361—380, 250841 —860, 253881—900, 256181—200, 259401-420, 260461—480, 601—620, 262201—220, 265081—100, 270341—360, 881—900, 272661—680, 278141—160, 287641—660, 293261—280, 296201 —220, 302641—666, 108161—1«), 310581—600, 312641—660, 315021—040, 501—520, 318141—160, 319461—480, 329061—080, 342821—840, 345161—1«), 349721—740, 350261—280, 351081 —100, 353601—620, 356385—404, 363805—824, 365305—324, 379585—604, 393205—224, 403525—544, 409765—784, 419865 —884, 420985—421004, 431885—904, 437805—824, 452985— 453004, 457385—404, 461005—024, 805—824, 467065—084, 482025—044, 490785—804, 502185—204, 805—824, 467065—084, —464, 513285—304, 523465—484- 528025—044, 542645—664, 549865—884, 551165—184, 425—444, 552225—244, 585665—684, 587745—764, 595565—584, 607745—764, 609565—584, 613585, —604, 615265—284, 618945—964, 627905—924, 628625—644, 631965—984, 633145—164, 634485—504, 643245—264, 644185 —204, 654825—844, 666125—144, 667185—204, 668525—544, 679985—680004, 686445—464, 698105—124, 699125—144, 702485—504, 707425—444, 605—624, 709545—564. Izplačevanje od 15. januarja dalje. Imejitelji spodaj navedenih litrov morajo pri izplačilu doprinesti dokaz o predvojni posesti in državljanstvu: Nr. 14741—745, 747—751, 755—760, 20861—864, 870—872, 32721—730, 736—740, 48961, 963, 966—968, 974, 976, 979, 50572 —576, 578, 61672, 679, 104628, 629, 203442, 446, 447, 450—453, 685) 687—691, 695, 697—700, 209081-083, 090—094, 096—100, 223364, 367, 373, 228320, 239681—683, 687, 688, 698—700, 245365, 368, 369, 373, 375, 377—379, 250851—860, 253881, 882, 822, 885, 888, 889, 892, 894, 896, 899, 900, 256190—200, 259401 —403, 407, 409, 411—415, 418, 260461, 463—466, 471, 473, 479, 601, 604, 606—608, 612, 615-620, 262204, 206, 207, 209—213, 216, 217, 219, 220, 265081, 083, 086—089, 093, 094, 270352, 882, 886, 887, 893, 894, 272663, 302 644, 648, 652—654, 656, 657, 660, 308163—166, 170—172, 178—180,' 310581—600, 315515, 329072, 349728—733, 737, 351100, 356400—404, 363805—814, 379585—589, 595—604, 393205—209, 409775—779, 419880—884, 420985—989, 490790—799, 549865—874, 551435—444, 552225 —239, 615275—284, 618945—954, 627915—924, 631965—974, 643255—264, 644185—194, 654825—844, 668535—544. 4% založnice Hrv. Eskomotne banke v Zagrebu (sedaj: Jugoslovanska Union banka d. d.) 17. žrebanje 31- oktobra 1928. a K 10000 št. 62 392. ä K 5000 št. 61 149 334. ä K 2000 št. 24 91 116 133 161 174 180 193 210 284 378 420. ä K 1000 št. 17 27 35 108 145 168 173 177 209 244 251 288 293 368 371 381 390 405 440 479 791 853 870 911 1031 071 214 235 250 272 284 306 321 332 351 392 399. ä K 500 št. 11 25 29 32 58 61 64 84 88 91 92 104 109 111 114 117 118 120 121 127 131 133 139 141 215 242 247 250 251 253 257 260 266 315 318 319 321 324 328 330 332 335 337 346 348 350 352 355 357 360 363 364 366 370 372 374 377 379 381 383 385 387 389 391 395 397 399 402 405 407 409 412 414 416 418 420 424 428 432 435 438 443 473 479 482 487 489 496 502 505 512 515 518 523 534 538 541 547 559 566 571 580 589 596 599 602 613 627 639 654 662 669 674 688 692 698 726 729 737 746 752 770 776 780 783 798 805 808. ä K 200 št. 45 56 58 108 116 123 126 130 135 137 145 150 154 155 165 171 173 2}6 218 223 229 231 234 237 241 244 249 251 255 257 259 262 266 274 278 281 283 286 290 297 299 302 305 312 315 319 325 328 364 372 373 378 382 385 387 390 391 394 398 404 407 412 414 417 419 422 425 427 429 432 437 439 441 445 448 451 455 458 459 461 464 468 469 471 475 478 480 669 673 676 682 687 689 694 705 716 721 733 741 744 747 757 762 766 769 772 781 790 793 801 803 805 824 829 831 834 836 839 841 843 847 855 858 860 864 866 869 874 878 881 886 890 895 914 917 922 933 942 953 958 961 972 975 991 995 998 1023 027 030 033 040 043 052 055 058 069 072 074 077 085 088 091 094 097 099 118 121 124 127 136 139 141 147 148 153 158 159 161 163 167 169 171 173 176 182 186 191 193 197 201 204 207 211 214 218 231 235 238 242 245 248 250 253 270 276 287 289 292 295 299 306 315 322 329 334 338 343 352 365 378. Izplačilo v Dinarjih od 1. maja 1929 dalje. Obrestovanje preneha istega dne. Iz prejšnjih žrebanj so še nedvignjene: ä K 10000 št. 17 194 231. ä K 5000 št. 124 233 292 303. ä K 2000 št. 10 25 30 102 125 131 223 224 275 320 367 425. ä K 1000 št. 171 695 701 774 1076 110 114 115 144. ä K 500 št. 110 221 222 310 546. ä K 200 št. 60 78 88 95 115 120 121 133 160 167 168 170 213 236 246 337 343 345 346 348 349 356 379—381 483 544 545 662 663 1155. Deželna banka za Bosno In Hercegovino. 4H % 33-letne založnice 20. žrebanje dne 10. decembra 1928 v Sarajevu, ä K 2000 = Din 500 št. 391—404, 589, 590, 592, 593, 614— 617, 649, 650, 1129, 130, 132—135, 137—144, 148, 153—158, 171, 202—205, 210. 211, 227—230, 2553—557, 5591—562, 565, 567— 573, 575—579, 581—584, 602-609, 3601—619, 621, 640, 641, 643—653, 5279—296, 304, 336-4146, 373, 374, 6958—960 965 979, 983—985, 7544—550. d K 1000 = Din 250 št. 387, 389, 391—396, 398—400, 402— 404, 408—412, 716, 717, 738, 739, 741, 742, 744—746, 750, 1126— 138, 745—751, 762—765, 770—772, 2059—066, 257—268. 3200, 310—312. ä K 500 = 125 Din št. 249—260, 560—562, 565—569, 572, 574—576, 1017—020, 033—036, 351—356, 552—554, 859—864. ä K 200 = Din 50 št. 356—364, 367, 368, 370—372, 374— 376, 668—675, 677—684, 1041, 042, 044, 047, 048, 074, 075, 080— 082, 491—496, 642—648. Izplačevanje od 1. februarja 1929 dalje. Istega dne preneha obrestovanje. 5 % 30-letne založnice 27. žrebanje 10. decembra 1928 v Sarajevu. ä K 2000 = Din 500 št. 2167—171, 174, 233—237, 239, 241 —243, 245—247, 386—396, 399, 400, 464, 466-468, 470, 486, 491-493, 3519—522, 525, 638—642, 772-777, 779—783, 956', 957, 964—973, 4726—735, 990—993, 995—5000, 319—321, 327— 331, 333, 335, 858—864, 866—868, 6167—175, 177, 553—561. a K 1000 = Din 250 št. 1547, 581, 583, 585, 588, 606, 608, 609, 666, 784—789, 791, 794, 797, 965—967, 2276—278, 286 -297, 543—555, 3154, 155, 170—173. ä K 500 = Din 125 št. 830—832, 920, 922, 925, 926, 947— 951, 953—956, 1133. 157—160, 225, 226, 229—235, 288—290, 704—711. ä K 200 = Din 50 št. 1164—168, 175—178, 180, 186, 198, 190, 193, 194, 196, 199, 249, 353, 365, 529, 535, 539—542, 544, 552, 554, 718—720, 740, 831—834, 836—839, 2116—119. Izplačevanje od 1. februarja 1929 dalje. Obrestovanje preneha istega dne. 5 % 30-letne Komunalne obligacije (28. žrebanje). Žrebanje dne 10. decembra 1928 v Sarajevu, ä K 2000 = Din 500 št. 185—196, 198, 199, 202—206, 232, 234—236, 241, 250, 257—262, 266, 270, 271, 293—296, 346, 348, 350, 354, 357—361, 366—371, 374—380, 386, 796, 798—800, 804, 1113, 117, 120, 229, 232, 234—238, 338—342, 434, 435, 437, 443, 450, 518, 520, 522, 619—621, 623—626, 661, 662, 665—669, 904, 907, 908, 2009—011, 013, 753—772, 3137, 138, 142—157, 159. ä K 1000 = Din 250 Št. 28, 29, 31—36, 40-44, 47—50, 67, 70, 71, 101, 103—106, 109, 110, 117, 120, 123—126, 191, 193— 197, 199, 204, 206, 207, 209, 212, 213, 215, 216, 2.18, 219, 224—226, 228, 840, 841, 963—971, 1027—030, 115—118, 322, 323, 325—330, 332, 333, 420—423, 433, 754—756, 766, 767. e K 500 = Din 125 št. 92, 93, 96, 97, 102—104, 109—111, 125, 126, 129—132, 134, 135, 137—139, 142—150, 152—157, 189- 191, 198, 200, 201, 204, 206, 733, 735, 850—853, 855, 857, 861, 862, 931, 935, 964, 965, 1054—063, 263—268, 377, 378. ä K 200 = Din 50 št. 161—165, 167, 168, 299, 300, 302, 333, 355—360, 362, 363, 365, 368, 371, 373, 375, 376, 379, 382, 384. 386—391, 394, 453—455, 459, 770—777, 954—958, 1060— 062, 215, 216, 218—220, 222, 224, 276, 397—399, 476. Izplačevanje od 1. junija 1929 dalje. Obrestovanje preneha istega dne. A lA % 30-letne Komunalne obligacije (17, žrebanje). ä K 5000 = Din 1250 št. 195—200, 392—394. ä K 2000 = Din 500 št. 74, 75, 89—91, 93, 94, 96—106. ä K 1000 = Din 250 št. 136—138, 140—141. ä K 500 = Din 125 št. 118—121. ä K 200 = Din 50 št. 163—170. Izplačevanje od 1. junija 1929 dalje. Obrestovanje preneha istega dne. Srečke Italijanskega rdečega križa iz leta 1885. 171. premijsko in amortizacijsko žrebanje. 2. novembra 1928. v Rimu. A. Premijsko žrebanje. Serie Nr. Lire Serie Nr. Lire Serie Nr. Lire 631 38 30000 3729 1 50 4723 45 K' 2383 33 500 3805 35 1000 5154 37 3596 3 50 3952 30 50 7114 22 10)? Izplačilo dobitkov se izvrši proti predložitvi srečk s pr mijskim kuponom vred od 9. novembra 1928. dalje. — Premijski kupon vnovčevabiica od srečke odreže ter pridrži, do čim dobi lastnik srečko zopet vrnjeno. Srečka igra še dalje, dokler se ne izžreba pri amortizacijskem žrebanju. B. Amortizacijsko žrebanje. izžrebanih je bilo sledečih 91 serij: 59 2732 4640 6157 7923 9386 10382 92 2749 4735 6242 7930 9628 10430 194 2756 4801 6343 7969 9632 10451 901 3172 4884 6349 8375 9868 10563 1223 3313 4920 6690 8542 9878 10910 1253 4123 4963 6761 8564 ' 9917 10950 1735 4140 5425 6948 8701 9952 11084 1785 4181 5439 6964 8709 9960 11341 2035 4225 5468 7325 8721 10077 11385 2049 4357 5522 7602 8739 10168 1156S 2176 4365 5655 7726 8879 10327 11591 2571 4455 5900 7820 9009 10362 11751 2699 4468 5968 7921 9152 10366 11935 Teli 4.550 srečk gornjih 91 serij se izplačuje od 9. novem bra 1928. dalje z zneskom Lit. 43. Premijski kupon, ki igra še dalje na premijskih žrebanjih, vnovčevalnica odreže in vrne imejiteliu. Izplačilna tabela dobitkov v Lirah: Treffer Ab 20% Netto*) Treffer Ab 20% Netto*) 35000.— 7000.— 28000.— 2000,— 400,— 1600.- 30000.— 6000,— 24000.— 1000.— 200,— 800.- 20000.— 4000,— 16000,— 500.— 100.— 400.- 15000.— 3000.— 12000.- 50,— 10.- 40.— II Istrskega zemljišnog treresijskog zavoda. 19. žrebanje 29. septembra 1928. ä Lire 5090 Nr. 294 761 1180 792 2074 3717 816 4163. ä Lire 2000 Nr. 80 187 653 771 1291. ä Lire 500 Nr. 138 316 610 651 100» 129 530 652 8.36 859 903. ä Lire 100 Nr. 16 271 331 501 799 1626 643. ä Lire 1200 = K 2000 Nr. 23271. ä Lire 120 == K 200 Nr. 15003. Izplačevanja od 1. januarja 1929. dalje. Iz prejšnjih žrebanj ne dvignjeno: ä Ure 5000 Nr. 115 516 2511 3796. ä Lire 2000 Nr. 40 95 297 452 453 533 1150 918 957. ä Lire 500 Nr. 136 233 359 360 514 796 799 911 1064 072 239 439 689 956 2040. ä Lire 100 Nr. 25 101 140 152 228 239 240 260 392 422 483 542 656 706 729 754 780 874 1080 242 400 402 451 503 520 581. ä Lire 1200 = K 2000 Nr. 23087. a Lire 600 = K 1000 Nr. 7005. ä Lire 120 = K 200 Nr. 15004. 4H% založnice In 4%% komunalne zadolžnice Kranjske deželne banke. 28. žrebanje dne 15. oktobra 1928. v Ljubljani, 4V2 % založnice. ä K 10000 Nr. 34. ä K 2000 Nr. 183 187 193 194 197. ä K 1000 Nr. 148 151 163 164. izplačilo od 2. januarja 1929. dalje. Iz prejšnjih žrebanj še ne dvignjeno: ä K 10000 Nr. 3 4 8 12—14 17 28 33. ä K 2000 Nr. 9 12 15 16 86 123 124 146—148 153 168 203-205 209 210 212. ä K 1000 Nr. 6 8 11 55 56 64 126. ä K 200 Nr. 1 17 18 53 54 58 61 64 70 164 166 170 171 184. ä K 100 Nr. 8 10. 4Vo% komunalne zadolžnice, ä K 2000 Nr. 29 57 58 62. ä K 1000 Nr. 14 18. ä K 200 Nr. 233 235 253. ä K 100 Nr. 101 104 Izplačilo od 2. januarja 1929. dalje. Iz prejšnjih žrebanj še ne dvignjeno: ä K 10000 Nr. 381 382 441 483 506 526—530. ä K 2000 Nr. 70 74 228 566 606 609—611 630 631 634 638 639 711 712 732 733 805—824. ä K 1000 Nr. 339 340 344 345 525 529 531 532 565 569 583 675—682. ä K 200 Nr. 23 84 86 87 90 179 187 211 281 292 303 378 385 414 509—511 516—520 638 641—644 688 691—696. ä K 100 Nr. 30—32 78 123 233 269 271 330 331 338—344. SflLDA-KONTE, ŠTRRCE, JOURNALE, ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, ^ ODJEMALNE KNJIŽICE, J& RISALNE BLOKE I. T. D. V KNJIGOVEZNICA lič’ T F* V LJUBLJANI, KOPITAR-PL. B « L/. 3EVA UL. 6. II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH: Založnice STROJNO PODJETJE R. WILLMANN LJUBLJANA, Slomškova ulica 3 ■ TELEFON 20-55 ■ izdeluje različne vrste strojev za lesno industrijo, transmisijske naprave, tovorna dvigala vseh vrst, rebraste cevi iz kovanega železa, prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav ter izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča dela in popravila točno, solidno in po možnosti najhitreje. 472% posojilo mesta Zader iz leta 1901. 56. žrebanje dne 2. januarja 1929 v Zadru, ä K 2000 št. 27. ä K 1000 št. 10, 209. ć K 200 št. 34, 111, 116, 199, 533, 622, 643, 711. Izplačevanje od 1. aprila 1929 dalje z 60 % v lirah. Iz prejšnjih žrebanj je še nedvignjeno: ä K 2000 št. 8, 20, 22, 68. ä K 1000 št. 13, 14, 168, 273. ä K 200 št. 6, 15, 54, 158, 161, 162, 211, 215, 278, 280, 299, 390, 407, 418, 424, 447, 470, 480, 517, 519. 742. Posojilo mesta lader iz I. 1911. 27. žrebanje dne 1. februarja 1929 v Zadru, ä K 2000 št. 19. ä K 1000 št. 91, 183. ä K 200 št. 66, 284, 291, 326, 369, 465. — Izplačilo od 1. maja 1929 Z 60 % v lirah. Premijske obligacije Pester erst. Vaterl. Sprarkssave* reines. V času cd 6. oktobra do 8. novembra 1928 sp bile izžrebane vse premijske obligacije gornjega zavoda. 3% oz. Konvert.-Premljske obligacije Ogrske hipotekarne banke. (Hypothekenlose.) Dne 16. oktobra 1928 so bile izžrebane vse do sedaj še neizžrebane srečke gornjega zavoda. 4 K % založnice Zemljišnog veresijskog zavoda Kraljevine Dalmacije v likvidaciji. 58. žrebanje dne 31. decembra 1928. ä K 20.000 št. 29, 73, 77, 78, 89, 102, 119, 131, 135, 136, 145, 155, 158. j ä K 10.000 št. 10, 28, 29, 58, 62, 70, 77, 90, 107, 123—125, 132, 138, 141. 156,159,169,173,184,203, 219—221,235,240, 253 254, 256—260, 277, 280—282, 305, 317, 325, 352, 379, 486, 487, 489— 492, 500—502, 581, 628, 662, 669, 676—779, 911, 912, 924, 934, 994—998, 1006—1009, 011—013, 020, 031, 032, 041, 148, 162, 174, 248, 4077, 588—590. ä K 2000 so bile izžrebane vse številke. Izplačilo od 1. julija 1929 dalje. 4% Hrvatsko-Slav. zemaljsko razteretne obligacije. 74. žrebanje 1. maja 1928. v Zagrebu. (Zakasnelo prejeli.) Kuponske obligacije: A fl. 1000 K 2000 št. 2261, 486 na ims glaseče Lit. A. obligacije: št. 668, 1348. — Izplačilo od 1. novembra 1928 dalje. \ 75. žrebanje 31. oktobra 1928 v Zagrebu. (Zakasnelo prejeli.) Na im« glaseče lit. A — obligacije: Št. 1359 — izplačilo od 1. maja 1929 dalje. 4% srečke za regulacije Tise iz leta 1880. Dne 1. oktobra 1928 se je izvršilo celotno žrebanje vseh še neizžrebanih serij in številk gornjih srečk. Večina srečk je bila izžrebana z najmanjšim dobitkom od Pengo —.02. Največji dobitek pa znaša Pengov 14.40. Izplačevanje od 2. januarja 1929. dalje. Komunalne zadolžnice Komunalnega kreditnega zavoda za Istro. 37. žrebanje 29. septembra. 1928. ä Lire 1000 št. 63 64. ä Lire 100 št. 1 11 13 20 22 26. ä Lire 6000 = K 10000 št. 84. ä Lire 3800 = K 5000 št. 67 430 492 1190. ä Lire 600 = K 1000 št. 28 278 341 1081 160 522 543 2068 220 324 642 742 754 784 823 828. ä Lire 60 = 100 št. 63 358 619 703 783 1039 053. Izplačevanje od 1. januarja 1929 dalje. Iz prejšnjih žrebanj ne dvignjeno: ä Lire 1000 št. 3 16 17. ä Lire 100 št. 3 5—9 14 23 33 34 51. ä Lire 3000 = K 5000 št. 422 546 556. ä Lire 600 = K 1000 št. 115 208 217 527 1154 158 164 278 807 2472 545 595 747 756. ä Lire 60 = K 100 št. 33 57 123 346 522 543 609 883 925 1025 036. ANT. KRISPER LJUBLJANA Mestni trg št. 26. Trgovina galanterije in tovarniška zaloga čevljev po naj nižjih brezkon-kurenčnih cenah in velika zaloga linoleja. BOSANSKA POSOJILA. Dne 12. januarja 1929 se je v Pragi konstituiral neki internacionalni Varnostni komite, kateri si je nadel nalogo zastopati pravice upnikov in to potom pogajanj z finančno upravo Kraljevine SHS. Ta komite hoče doseči zopetno vzpostavitev rednega odplačevanja dolgov. Poslovalnice tega komiteja obstojajoč v Pragi za Češkoslovaško republiko-, na Dunaju za Avstrijo, in v Berlinu za Nemčijo: V glavnem se gre tu za posojila Bosne in Hercegovine, v drugi vrsti za dolžna pisma drugih avtonomnih institucij, kot posojil Dežele Kranjske itd. Za zastopstvo upniških interesov bo določen sodnim potoni kura tor. VSEM CENJENIM NAROČNIKOM. »Odkrita beseda rodi sad.»' Z veseljem smo prejeli prve rezultate naše okrožnice, ki smo jo naslovili na cenjene naročnike in priznati moramo, da se nahaja med našim dasi-ravno maloštevilnim narodom na Evropskem kontinentu, vendar dokajšen del, ki umeje naše stremljenje po razvoju oz. nacionalnem razmahu našega lista, bodisi, da mu služi isti v osebne svrhe ali pa, da z malenkostno letno naročnino pripomore vzdrževati vsakemu kulturnemu narodu danes neobhodno potrebno glasilo, ki obvešča imejitelje raznih pred-, med- in povojnih vrednostnih papirjev o tozadevnih rezultatih žrebanj itd. Vsled tega se nadejamo, da nam bodo naši cenjeni naročniki ostali tudi v bodoče naklonjeni. Uprava bo vedno radevolje ustregla vsaki želji po napredku, ker le obojestransko sodelovanje bo dvignilo pomen in koristilo izpopolnjevanju našega lista. Obenem prosimo vse emisijske zavode oz. ustanove, da nas s svojo naklonjenostjo blagovolijo pri našem stremljenju podpirati s tem, da nam takoj po izvršenem žrebanju pošljejo tozadevne originalne žrebalne listine, da zamoremo iste pravočasno priobčiti v našem listu ter s tem vstreči splošnim željam naših naročnikov. Dalje priporočamo vsem cenjenim naročnikom, da nam po možnosti pridobe čim večje število novih naročnikov, ker nam dajo s tem nov vir oz. olajšajo izdajanje lista, ki je iz nacionalnih kakor osebnih interesov vsakomur neobhodno potreben. Istočasno obveščamo vse cenjene naročnike, da smo pričeli s pošiljanjem originalnih potrdil Obče zavarovalne d. d. »Sava« s katerim potrjuje omenjena zavarovalnica, da je vsak naročnik našega lista za dobo plačane naročnine zavarovan za znesek Din 10.000 pri Obče zavarovalni d. d. »Sava<' za slučaj smrti vsled kake nezgode (sunek, udarec, ubodljaj, pritisk, zmečkanje, ugriz, padec, opeklina tudi povzročena po kislinah, strela, udarec po električnem toku, zadušenje po plinu in pari, izvinjenje in in izpahnjenje). Zato prosimo vse cenjene naročnike, da blagovolijo ob zapadlosti plačane naročnine isto po možnosti pravočasno obnoviti, da s tem ne prekinejo dobo zavarovanja. Ponovno opozarjamo torej vse cenjene naročnike na nezgodno zavarovanje, katerega je deležen vsak naš naročnik za dobo plačane naročnine. Zato Vam priporočamo, da se ne samo sami osebno naročite na list, temveč opozorite na ugodnosti, ki jih nudi naš list tudi svoje prijatelje in znance, vsekakor pa naročite in plačate kot zase minimalno naročnino v znesku Din 60 za celo leto isto tudi za svojce itd., da bodo s tem tudi oni deležni ugodnosti, ki jih uži-vate Vi. ______________Upravništvo »MERKUR«. Za konzorcij lista in uredništvo Miro Jankole, predstavnik za tiskarno »Slovenija« Albert Kolman, oba v Ljubljani. „SAVA“ opće osiguravajuće dioničarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslovanskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadransko-Podunavska banka d. d. in Zemaljska banka d. d. v Beogradu, ter Zemaljska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu, je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanoviteljic nad 30 milijonov dinarjev, Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2, posluje v vseh zavarovalnih strokah.