26. številka, Ljubljana, petek 2. februarja. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja -t h,'1, k »lan. lzvzeuiA. ponedeljku iu dneve po prazmcih, ter velja po posti preleiuan za a v ■ t r o-oe e r s k e dežele za celo leto 1 'i jrld., za pol leta rt gld n četrt leta 4 ^M. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., xa četrt leta 3 ^Id. 30 kr., za en mesec 1 g\d. 10 kr.   Za pobijanje na dom se mčuna 10 kr. za mesee, 30 kr. za četrt let«, — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih soluh iu za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četinscopue petit-vrBte 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiSi 8t. 3 „gledaliSka stolba" Opravmitvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolinanovej hiši.
Zaradi denahnjega praznika izide prihodnji list v nedeljo.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja !). jan. [Izv. dop.] Nič posebnega nij dozdaj poročati iz državnega zbora, ker nij bilo kacih imenitnih predlogov na dnevnem redu. Postava o umetnih vinih je bila ovržena z veliko večino, ker bi v svoji sedanji stilizaciji se nikakor ne dala izpeljati in le vinorejcem sitnost delala.
V včerajšnjej seji jo klub desnega centra interpeliral ministra pravosodja zarad brošure „Lasser, genannt Auersporg." Ta v Lipskem tiskana brošura navaja avtentično, kako kažnjivo so nekatero banke ravnale, zlasti znana banka „Kredit- und Vorschuss-I3anku, katera je o svojem času znani sleparski iu goljufu! chabrus na češkem organizo-vala. Ta brošura, ki čudno osvetljava razmere mej .... nekimi glavami in to banko, katera se je pozneje s „Credit-1'oneier" združila, bila je v Pragi koutiskovana ter za Avstrijo prepovedana. V interpelaciji, katero je celi klub, mej temi tudi, to se ve da, slovenski poslanci podpisali, navajajo se iz omenjene brošure več kažnjivih dejanj in se stavi vprašanje: zakaj se nij začela sodnijska preiskava in ali minister pravosodja namerava ukazati, da se proti pisateljem sodnijsko postopa? Kaj se s tem hoče, to je jasno: namreč neke dokaze objaviti. Trav tiho je bilo v zbornici, ko se brala ta interpelacija in videlo se je, kako neprijetno je bila zadeta večinina stranka. Podpisala sta interpelacijo tudi nemška poslanca bar. Waltersk irchen iuZschok, kar jima bode gotovo hudo zamerila njijna stranka. (Celo interpelacijo prinesemo po ste-DOgrafičnih sporočilih, kadar nam doidejo. Ur.)
Prižigalec.
(Roinan, v angleškem spisala Miss M. Cummins, poslovenil J.)
Enajsto poglavje.
(Daljo.)
Nedeljo po polu dne je Jerica vselej bila pri Emiliji v njenej sobi in je poslušavši nje sladki glas na pol ne vede se navzela nje milega duha. Emilija jej nij pridigovala, tudi Be je varovala otroka dolgočasiti s svarili in pravili. Da, Jerici nij prišlo na misel, da tje hodi, da bi se kaj naučila, ampak na priprosti način in polagoma je slepa deklica vdihnila svojo svetlobo otroku v temno dušo. Resnice, ki vodijo h kreposti, iu božje zapo-vc , mu je vsadila tako naravno in vendar. I ko globoko, da Jerica nij celo nič opazila, kaj se ž njo vrši. A dolgo poslej, ko seje
Ogerski ministri se zdaj na Dunaji mude. Včeraj so bili povabljeni na obed k našemu finančnemu ministru Depretisu skupaj z zastopniki nacijonalne banke. Kakor kaže, bode končno se sklenil nekaki kompromis v ban-kinein vprašanji. Sam cesar sili, da se glede na nevarno stanje vnanje politike naša in oger-ska vlada sporazumeti. Največ pa je Magja-rotn na tem ležeče, da se dožene sprava, kar so jim sicer roke popolnem vezane v vnanjej politiki. Nij več slišati od odstopa uiti našega, niti ogerskega ministerstva. Saj bi se res tesko našli možje, ki bi v tem kritičnem trenotku hoteli skušati razvozlanje zamotenega vozla.
Deželui zbori se bodo baje po velike) noči sklicali, a le na 14 dni, da sklenejo o proračunih deželnih potem se zopet državni zbor ima nadaljevati. Tako so govori in kombinira, a odločba je odvisna od sprave z Ogersko.
Cesar se je vrnil na Dunaj in tukaj v avdijenci sprejel mnogo osob. Tudi grof llohen-vr-art je bil pri avdijenci, česar ustavoverni listi nijso omenili.
Srbsko-turšku pomirjevanje.
Denes je uže bolj vidno, da je Srbija spustila se v sporazumljenji z ltusijo v dogovor s Turčijo o uvetib, pod katerimi bi mir sklenila. Kar smo mi pred nekaterimi dnevi le kot mogoče izrekli, to čitamo zdaj v družili novinah kot resne kombinacije, namreč, da Kusija hoče s tem, da Srbijo odpravlja od bojišča, pridobiti Avstrijo. Gotovo še nij, morda stane samo poskus, ali je lc diplomatična poteza, katerej ne vidimo še do dna. Vsakako ne verujemo pa Se onim glasom, ki pripovedujejo, da sta srbski agent Zukić na Dunaji
dobrotljivost v njej okrepila in ko je prvi njen slaboten upor zoper hudobijo, prvi poskus otročje svoje sklepe držati, EOZOril kot globoko ukoreninjeno načelo ter postal trdna navada v življenji, čutila je oziraje se v nii-nolost, da jo o onih lepih nedeljah Emiliji na kolenih sedeča sprejela prve žarke neumr ljive svetlobe, ki v njenem srci nijso nikdar več ugasnili.
Tako je bila uslišana nje tiha molitev. Log je izbral zemeljskega voditelja, da bi ta vodil njenega otroka k večnemu miru; izbral je voditelja, čegar zaprtim očem so bila zaprta pota sveta, ki pa je toliko dolgo hodil po potili nebeških, da so mu bili popolnem dobro znana tla. Kedo je bil spretnojši od nje, ki je s potrpežljivostjo se bila privadila poti, da bi bil malečko vodil? Kedo je bil spretnejši od nje, čegar zatemnenemu življenju je Rog prižgal nebeško luč, da je v temoti drugoj duši svetila?
in turški poslanik Aleko-pa5a uže blizu konca ugodnega vspeha dogovarjanj. Treba je le pomisliti, da se je deset dni j pred vojsko enako poročalo o miroljubnosti Srbije.
Će pa ruski, včasi od ruske vlatle rabljeni, dasi veternjaški list ,,Golos" v zadnjem članku svojem govori, da naj Srbija le slobodno sklene časten mir iu naj vse, kar je zastavila v vojsko nazaj potegniti skuša; če isti ruski list pravi, da bode potem reševanje orijentalnih težav za ve le vi si s ti lažje: — čudno je vse to in res nenadejano, vendar bi kazalo, da ima tedaj Rusija več planov, in posebno, da Srbija ne dela na svojo pest, če hoče mir skleniti, ,,časten" mir, tenmč, da dela tako na migljaj Rusije in z gotovim preračunatu" em.
Ker pa vsa poročila iz Rusije le pripovedujejo o poumoževanji ruske vojske, o vedno večjih premikanjih armadnih oddelkov v jug, o nakopičevanji hrane v Odesi, o novem shodu treh cesarjev v Varšavi, o velicih manevrih v ruskem vojnem taboru, o razpostavljeni i poslednjih teških kanonov, ki jih je za brambo južnih ruskih mej treba: — nij nam še mogoče verovati, da bi to vodilo do kacega gnji-lega miru sploh, nego Rusija bode za osvo-bojenje Balkana z močem sama dosegla, kar je začela Srbija, ako ne doseže tega s pomočjo Evrope — z lepo.
PoUtičiu razgled.
V Ljubljani 1. februarja. V t*Vttem zihurti jo poslanec
Herman s tovariši vprašal, zakaj se pri ocenjevalnih delih v okraji ljutomerskem ni] rabil slovenski jezik, ampak drugi. — Vlada je v tej seji u a z a j vzela svoj predlog o predelskej železnici, iz katere torej ne bode nič.
Jerici je bila o tem času silno žalostna novica, ko je zvedela, da bodo Grabaniovi šli po leti na kmete. Gospod Grahatn je imel lepo pristavo 6 kilometrov od Bostona, kamor je zmerom hodil, ko hitro se je začel čas setve in sajenja. Res da je po zimi oskrboval j sam svojo kupčijo, vendar si je zadnja leta po leti privoščil mnogo počitka in glavne in dnevne (stranske) knjige so poleg dela in veselja v vrtu izgubile mnogo veljave v njegovih očeh. Emilija je za to obljubila Jerici, da jo bode neki lepi dan obiskala ter pri njej ostala ; tega pohoda se je Jerica uže tri mesece naprej veselila, a tudi tri mesece poslej.
Da Emilije nij bilo v mestu, za to je Jerico nekoliko oškodovalo, da je Viljem o sedanjih dolgih dnevih večkrat lebko zapustil lekarnico ter zvečer za par ur prišel domov; iu Viljem je znal, kot rečeno, Jerico zmerom potolažiti, naj je še tolika bila nje žalost in nadloga.
Poroča se z :  Cesar spre-
jema te dni jako mnogo višjih političnih glav, tako da se zopet začenja ugibati o krizah in mogočih velicih premembah v notranjej in vnanjej politiki. Tukaj je bil namestnik "VVeber iz Češkega, in takoj se je ugibalo, da bode namestovalec Auerspergov, dalje je pri cesarji in pri vojnem ministru dolgo konferintl glavno-komandujoči v Ilrvatskej, baron Molli-nary, in takoj se je govorilo, da na spomlad posedemo Bosno in Hercegovino kot zavezniki Rusije.
V k u lil«' <S ■■■/'.«♦•«*. Sii>ri<r vlada je  baje v velikih denarnih stiskah, kar je čisto naravno. Vendar tako zlo ne bode, kakor čitamo v sovražnih listih.
V IV«»•#*## je bila narejena slovesna večerja pri uredniku „Estafette," na čast generalu Č e r n j a j e v e m u. Udeležili so se odlični udje iz novinarskih in političnih krogov.
Na FV»tteofNMN« kjer se je repu-publika tako lepo utrdila in cvete lepa svoboda, ter se narod vedno bolj materijalno pomaga, vidi se zadnji čas neko osobno nasprotje mej ministrom Simonom in Gambetto. Da si vendar povsod moti osobna mržnja domoljubno delovanje 1
Iz Mjimtlonti se poroča: Uradne novine priobčujejo naredbo, s katero se kontu-mac napravlja za vse ladije, ki prihajajo iz Kube in iz luk južne Amerike, da se kužna bolezen, rumeni febor (mrzlica) ne uvede.
Dopisi.
Iz HII»iil«*«» 29. januarja. [Izvirni dopis.] Ribničanje smo dobili lani v osobi nečega g. Žvoklja, ki jo je k nam iz Trbovelj primahal, čudnega moža, mladega nemčurskega politikarja. O tem smo se osvedočili uže prej, pa možičku se je potrebno zdelo to svojo lastnost še javno povedati, za to je spisal neumen nemšk spis in ga poslal v „Laib. Schulztg." pod naslovom „Zur Sprachenfrage in Krain." V tem žlobudranji g. Žvokelj kvasi take bedaste reči v korist nemškega jezika na Kranjskem, da se je kar čuditi, kdo vzame kaj ta-cega v tisk. Travi ta novinec, da je zaradi tega nemščina tako potrebna, ker je vladanje na Avstrijskem od nekedaj nemško bilo, ker se pri vojakih brez nemščine izhajati (!) ne more. Če bi mu te razloge iz opurtunitete veljati pustili ne moremo se mu pa na drugi strani načuditi, kako more pri svojem dokazovanji naše rešetarje in druge Dolenjce, ki po svetu „hav-zirajo" vpletati. Kako more reči, da bi naši Hibničani po svetu boljše kupčije delali, ako bi več nemščine znali?  To se mu naši ljudje
gotovo smejejo, ki za potrebo dovolj tega jezika umejo in za svoje blago takrat tem več dobe, čim več ga imajo. Znanje jezikov jim število rešetov pomnožilo ne bode. Pri svojem utemeljevanji o prekoristnej in prepotrebnej nemščini navaja tudi to, da gredo Gorenjci na Koroško „drva sekat" in da oni v Goratan „špeh" prodajajo. Smešen je pač ta ,.Žvo kelj!Ali jim znanje jezika polajšuje delo, daje večjo moč pri sekanji dreves? Ali daje špehu boljšo ceno? Zakaj pa ne priporočuje hrvaščine kranjskim fantom, ki hodijo na Hrvaško drvarit? Prav žal je narodnim Ribniča-nom, da imajo takega učitelja, ki se v zloglasnem listu tako smeši sebe in bralce, ki čitajo od svojega sobrata tako neumno ,,pred-pustno berilo".
Še ene. Žvokelj, ljudsk učitelj, oddaje tudi svoj modri votum o univerzah. Ker so univerze nemške, za to morajo tudi naše srednje in zato tudi ljudske šole nemške biti! To je logika a la Žvokelj. Sicer pa zmešana glava nij vredna, da bi se v daljši diskurs spuščali z njim zarad vprašanja, ki je pri vseh narodih od veljakov uže davno rešeno in kateremu le renegati odrekajo določenost.
Iz M«ktllKe 20. jan. [Izv. dopis.] V listu „Slov. Naroda" od 24. t m. je dopisovalec iz Šmartnega pri Litiji zanikernost in nedelovanje cestnemu odboru v Metliki očital, zato ker nij most Črez Kamenico pri Vivodini narejen, da si je taisti silno potreben, in je očital, da je nedelovanje cestnega odbora temu krivo.   Ali to nij tako.
Dopisovalec, kateremu je ta kraj dobro znan, mogel bi pomislit', da potok Kamenica meji Kranjsko in Hrvatsko, da se most torej mora delati skupno. Da se nij most delal, tega nij kriv cestni odbor Metliški. On je pisal na občino Vivodino uže leta 18G9 in kasneje, najnazadnje 15. t. m. z dostavkom, da je cestni odbor v Metliki odločil za omenjeni most polovico stroškov plačati in da naj bi se most letos naredil; ali do sedaj je bilo vse brez vspeha; tudi odgovora nij dobil cestni odbor, da si sicer ljudstvo iz Vivodine želi, da bi bil most delan.
Anton Prosenik,
prvomestnik ceatnega odbora.
IK Vrhniko 31. jan. [Izv. dopis.] Plesna veselica s tombolo, katero je napravil vrhniški lovski zbor v dobrodejni namen revnih šolarčkov na Vrhniki dne 28. t.
m. zvečer ob 8. uri, vršila se je v lepem redu. Udeležilo se je omenjene veselice precejšnje število č. gg. in dam; še celo od Logatca smo imeli čast videti neke gospode in gospe, kakor tudi dva vrhniška gospoda duhovnika, ki smo ju dozdaj pogrešali pri čitalničnih veselicah. G Kotnikova dvorana bila je tako razsvetlena in okinčana, da je vsakdo stopil vanjo z radostnim srcem. A kar je še bolj okinčalo dvorano, bile so raično-lepe dame, ki so se v kolu vrtile po gladkih tleb, da jih je bilo veselje gledati. Vrhnika sme biti ponosna, da ima toliko lepih gospo-dičen in dam, ki se znajo tako obnašati, da se morajo vsacemu na prvi pogled prikupiti. Ples je bil jako živahen, posebno kotiljon. Dobitki tombole nijso bili majheni. Po tomboli se je zopet ples začel z dobrim muzika-ličnim spremstvom, ki je trajal do belega dne. Želelo bi se, da bi se lovski zbor, kakor tudi vse gospodične in gospe udeležile prihodnje čitalnične besede, ki bode prihodujo nedeljo, ker s tem bi pokazali, da veselica, ali umetnost muzike, mora biti neutralna. Viribus unitis!
Iz Ili t i n j na Notranjskem 29. jan. [Izv. dop.] Redkokedaj se kaj sliši iz našega okraja, ker posebnostij, da bi jih svetu obznan-jevali, nij, a za drugo je pa ravno tako, kot skoraj povsod — revščine dovolj. Vendar stari pregovor, da je Slovenec rad vesel, se je kljubu vsej revščini in vsem nadlogam, ki ubogo naše ljudstvo tarejo, tudi pri nas uresničil. Napravili smo bili v nedeljo t. j. 28. t. m. pri g. A. G. tukajšnjem trgovcu in gostilničarju, malo veselico s n lesom in tombolo. Aranžerja sta bila gg. Kilovški stacijski šef in Premski učitelj Kete. Ob pol sedmi uri zvečer pričela se je veselica s plesom, po plesu zapeli so nekoliko slovenskih pesnij. Potem je sledila tombola, za tombolo so se vrstile zdravijce in napitnice. Gotovo bi bilo koristno in dobro, da bi se v posebnih prilikah tako Slovenci zbirali, in to bi k zbujenju narodnegačuta mnogo pripomoglo. Dokončavši veselico razšli smo se še le v pozno noč.
Gospodoma aranžerjema, katera sta pripomogla, da se je veselica na občno zadovolj-nost izvršila, pa kličem: slava! A. Ž.
Iz lillMMtNke dolino na Koroškem, 30. jan. [Izv. dop.] Pripravljanje za zvr-šenje labudske železnice se od strani vlade sedaj  neprehoma   nadaljuje.   Za inženirska
Dvanajsto poglavje.
Naj minuta vsaka, ki dohaja, Novih iz perot si ved razgrinja-, Vsaka te minutu, ki odhaja, Dobrega in modrega spominja.
Neki prijeten večer v zadnji polovici meseca aprila je stala Jerica, ki je bila obiskala gospico Grahamovo ter se pred njenim odhodom na kmete od nje poslovila, v zadnjem delu dvorišča se je milo jokala. » V roki je imela knjigo in pisalno deščico, katero jej je Emilija za slovo podarila; a od te še nij bila vzela zavitka, ona pa je bila vsa pomočena s solzami. Srce jo je tako zelo bolelo, ker se je morala ločiti od svoje prijateljice (prva nje žalostna ločitev, katerih je polno naše življenje), da nij slišala priti nobenega; vedela nij tako dolgo, da je nekdo tu, dokler jej nij položil rok na rame. Obrnivši se, zagledala "Viljema, ki jo je objel ter jo gledal veselega lica.
„No, Jerica," rekel je, „to nij pravi način pozdraviti me, če pridem v tednu domov,
da bi celi večer pri tebi ostal. Mati in stari oče sta nekam otšla, pa prišedši k tebi, zapazim, da se jokaš tako, da skozi veliko solzno morje nikakor ne morem videti tvojega obličja. No, nehaj vendar, nehaj! ti ne veš, kako strahovita se vidiš."
„Viljem," stokala je, „ka ti veš, da je gospica Emilija otšla?"
„Kam?u
„Daleč stran, šest kilometrov daleč; in ostala bode tam celo poletje."
A Viljem se je le smijal. „Sest kilometrov daleč!" rekel je; „to je gotovo strahovito dolg pot!"
„A jaz jo ne morem več obiskavati," — rekla je Jerica.
»Obiskala jo bodeš lehko drugo zimo," odvrnil je Viljem.
„Oh, a do tje je še tako dolgo!" rekel je otrok.
„Zakaj pa misliš toliko na njo?" prašal je Viljem.
„Ona misli mnogo na me; ne more me videti in vendar me ljubi bolj nego kedorkoli razen strijca Truemana."
„Tega ne verujem; ne verujem, da tena pol toliko ljubi kot jaz. Prepričan sem, da tega ne more. Kako bi te Emilija, ki je slepa ter te nikdar svoje žive dni nij videla, bolj ljubila nego jaz, ki te gledam ves čas, ki toliko močno ne ljubi nikogar na svetu razen svoje matere."
„Kaj me res ljubiš, Viljem?"
„Da, zares te ljubim. Kedar pridem domov, mislim zmerom, no sedaj bodem obiskal Jerico ; in pri vsakej reči, ki se v tednu pripeti, mislim si sam pri sebi — to bodem Jerici povedal."
„Ne bila bi mislila, da me ti tako zelo ljubiš."
„Zakaj pa ne?"
„0, ker si ti tako zal, jaz pa nijsem prav nič zala. Oni dan sem slišala Leno Cha-sovo reči Lukreciji Davisovi, da po njenih
•dela ugodna letošnja zima ,je storila mogoče, da je sedaj črta te železnice tudi v svojih posameznih delih skoraj določena, in da se bodo zgodaj spomladi komisije sklicati mogle, katerih nalog bode s posestniki in z občinami zarad prepuščenja potrebnih zemljišč dosledno sporazumeti se. Dolgo časa so ugibali inže-nerji, ob katerem bregu Drave bi železnico potegnili, kako bi modrejše bilo. Ta neodločnost je dala povod jako živahnemu agitiranju od strani občin ob Dravi ležečih, kajti vsaka se je trudila, železnico na svoj breg pridobiti in s tem po mogočnosti tudi nekoliko one zlate volne, katera se pri zidanji železnic navadno skube. Občina Ljibeče ponujala je brezplačno zemljišče za kolodvor, ako se ta v Ljibečih osnuje. Tem in enačim prizadevanjem je sedaj konec storil sklep, da se ima železnica ob levem bregu Drave sezidati. Železnica bode pri trgu Dravberg prekoračila Dravo, in bode pri Labudu zopet na desni breg labudske reke stopila. Za letos je odločeno v državnem proračunu 500,000 gld. za labudsko železnico, katera svota bode zadostila, ker prej nego meseca julija ali avgusta se tako zidanje železnice ne bode pričelo.
Dokler bode proga te železnice le od postaje Dravberg do Volfsberga držala, ne bode imela zaželenega vspeha; zadobiti more ona le potem veljavo, ako se podaljša od jedne strani Zeltvvega in od druge strani črez S1 o-venjgradec proti Ilrvatskej. Morebiti potem pripiska lokomotiva v našo dolino Merkurja se njegovim žezlom.
Iz ZttgrrckI»u 31. januarja [Izv. dop] Ako se dobro spominjam, omenili ste v „S1. Narodu" pisma, ki ga je ruski profesor Majko v priobčil (da, smo Ur.) slušateljem hrvatskega useučilišča, v katerem je na njihovo lansko izjavo glede orijentalnega vpra-Sanja podrobno razpravljal razloček mej Hrvati in Srbi, ter svojo razpravo podprl s historičnimi fakti. — Dasi mora biti vsakemu pravemu Jugoslovanu neumni prepir zaradi Hrvatstva in Srbstva dosaden in neljub, vendar se mora priznati, ka je Majkov spis uže vsled svoje zgodovinske vrednosti spisan z dobrim namenom, a žalibože, da hrvatski vse-uČilišniki iz njega nečejo crpiti poduka.
Ante Starčević, zagrizeni politični sektirar, je njihov prorok! s plesnjivimi izrodki njegove fantazije hočejo hrv. mladiči hraniti popačen
mislih je Jerica Flint najgrša deklica v šoli.1' — „Po takem bi se lehko sramovala sama sebe," rekel je Viljem. „Zdi se mi, da Lena Chasova res nij ravno lepa. Jaz bi ne pogledal več niti nje, niti druge deklice, ki bi to rekla."
„0 Viljem," vskliknila je Jerica prav resnobno, „to je*resnica; to je resnica, kot le kaj more biti resnica."
„Ne, ne, to nij res!" rekel je Viljem. „Res, da ti nemaš dolgih koder, okroglega obraza in modrih očij, kot Arabela Clinton in nikdo ne bi te povzdigoval kot posebno lepotico. A kadar si letala in imaš rudeča lica, in velike črne oči se ti blišče in se tako srčno smiješ, kot časih pri smešnih povestih, takrat mislim, da si najkrasnejša deklica, ki sem jo videl svoje žive dni; in meni nič nij mar, kaj mislijo drugi ljudje, dokler mi ti dopadaš. Srce me ravno tako zelo boli, kadar se jokaš, ali kadar ti kake reči [manjka, kot bi se to dotikalo mene samega in še hujše. Jurij Bray je udaril včeraj majheno svojo sestro Marijo,
svoj duh in zategadel se ne smete čuditi, da so učenci privrženci tega Starčevića bili vrstni, kot odgovor na Majkov spis, skovati tak historični monstrum, kakor vam ga kaže priloženi eksemplar Prečitavši to „otvoreno pismo" j človek ne ve, ima li zares v rokah izjavo hrvatske akademičke mladeži, ali pa tiskano sa-moizpoved kakega iz zavoda za blazne ubeg-lega norca? No — tolažiti se moramo vsaj s tem, da ta najnovejša izjava nij izjava večine hrvatskih vseučilišnikov. Čul sem namreč, da pri skupščini, v katerej se je te vrste „otvoreno pismo" profesoru Maj kovu, odobrilo nij bilo več nego samo 30 glav „akademičke mladeži" navzočnih, to je blizu 10 odstotkov.
Vsakako bi bila zdaj dolžnost vseh vseučilišnikov, ki se te nas vse Slovane sramotilne seje nijso udeležili, skrbeti, da se ta madež iz analov mladega hrvatskega useučilišča na pristojni način izbriše. Vederemo. — Da vidite, s kako nejevoljo se je imenovana izjava starčevičjanske klike tudi v merodajuih narodnih krogih sprejela, efco vam sodbo, ki jo je danes objavil „Obzor" : „Čitali smo ovaj odgovor, pa bi nam puno draže bilo, da nije nikada napisan." Njim si naša mladež nije osvjetljala lice. Treba, gospodo, sjesti i mnogo učiti, da se izadje u boj na znanstvenom polju. Jamačno će doći vrienie, gdje će oni isti, koji so ovaj odgovor pisali i odobravali, sami nerado misliti na njega!" (Če nas volja ne mine, bodemo še sami tudi izpregovorili o tej hrvatskej softijadi. Ur.)
Domače stvari.
— (Umrl) je J. Mtiller, fajmošter na Mirni.
— (V M os teh) pod Ljubljano je bil 17. jan. voljen za župana Martin Bavdek iz Udmata.
— (Slovensko gledališče.) V torek 6. februarja se bode ponavljala dobra in znana igra „Deborah". Glavne naloge so v dobrih rokah, torej je upati, da bodejo prostori polni.
— (V RibniconaslovenskemŠta-j e-r s k e m) pride za nadučitelja (na slovensko šolo namreč) nek Zirngast iz nemškega Arveža, ki nema spričevala iz slovenščine, katero le slabo zna, in katera se je pri razpisu terjala. Je li to prav? Bili so razen njega še trije prosilci, slovenščine dobro zmožni.
— (Iz Š e nt j ar ne j a) se „Uč. Tovarišu* piše: V Krškem okraji so bile pretočeni mesec decembra volitve za novi okrajni šolski svet. Pri nas je bila volitev 30. decembra j 1S76 po polu dne ob 1 uri pod vodstvom gospoda župana Ignacija Wutscher-ja. Volili smo zopet graščaka g. Karla Rudeža za prvo-mestnfka, g. Jan. Lušina, poprejšnjega župana, za namestnika in krajnega šolskega nadzornika, kot ude pa g. Ign. Wutscherja, sedanjega župana, g. Jož. Zagorca in g. A. Majzela. Kedaj bodemo za pomnoženi kraj. šol. svet volili, še ne vem. Nedavno sem bral v „Laib. Schulztg." kako iz Srednje vasi v Kočevji tarna g. učitelj nad udi kraj. šolskega sveta. Gotovo je veliko ležeče na predsedniku. Ne morem si kaj, da opomnim, mimo grede, kako se pri nas v lepi slogi in edinosti razvija šolstvo, kar imamo imenovanega gospoda za predsednika, se je naša šola v trirazredno razširila. Mnogo reči se je omislilo, šolsko poslopje predelalo za 3razredno šolo in to brez posebno velicih stroškov in nakladov. Pri nas je ljudstvo zelo boječe pred plačevanjem za šolo, in zidanjem novih šol; akoravno v našem okraji tako razširjujejo šole, da malo kje tako. Tudi tukaj bi bilo treba novega velicega šolskega poslopja. O počitnicah 1870. leta sem obiskal Tninogo šol Novomeškega okraja. V /užembergu je zelo lepo poslopje za 4razredno ljudsko šolo, v Zagradcu za 1 razred prav prijazna šola. V Ambrusu pa bo treba skrbeti za novo šolo, g. učitelj mi je pravil, da imajo prostor uže pripravljen; kamenja je tudi dovolj v okolici. — Posebno razveselilo me je šolsko poslopje v Strugah. Prijazno šolsko poslopje, v šoli vse v najlepšem redu, okolica mikavna, naprejpostavljeni gospodje za napredek vneti. Učitelj tukaj, g. Fr. Petrič deluje izgledno in združeno z župnikom, ki je predsednik krajnemu šol. svetu za šolo in omiko. Napredek v šoli je očividen. Menim, ko bi se tudi drugej gospodje tako poprijeli šole, gotovo bi povsod šole napredovale. Le čuditi se je, da vsi gospodje ne prevzamejo predsed-ništva v kraj. šol. svetu. Lepi učni pripomočki po nasvetu marljivega nadučitelja gosp. Raktelja v Ribnici so se mi kazali v šoli v Strugah in v lepem kraji Dobrepoljah. Zelo veselilo me je, videti drage mi tovariše uči-Itelje in prijaznega kaplana R. v Dobre-I polj ah.
ker mu je bila pretrgala zmaja. Rad bi ga bil dobro ošeškal. Tebe, Jerica bi pa jaz ne udaril, ko bi mi tudi razbila vso mojo igračo."
Tako jej je Viljem pogostoma izrekal svojo ljubezen, katero mu je Jerica povračala z enakimi besedami. Tudi nijso bil« le prazne besede; otroka sta zares goreče ljubila drug druzega. Bila sta kaj različnega značaja: Viljem je bil namreč resnoben, stanoviten in potrpen, mirne krvi in enakomernega duha; Jerica pa je bila razdražljiva, nagla in silovita, ter se dala voditi od svojih strastij ; bila je kaj vroče, lehko vzkipeče krvi, nestanovitnega duha, vsa nje narava je bila jako občutljiva. Viljem je bil vajen ljubljen biti, in ljubil ga je vsak. Jerico so povsodi odrivali; nadejala se nij ljubezni, ter je nij lehko vzbudila, razen v ugodnih razmerah pri tistih, ki so je natančneje poznali. Da sta ljubila drug druzega, tega no f)i bil nihče dvomil. In če je pomlad uže dobro zavezala vez krog uju, jesen jo je še močneje nategnila. Ker Emilije nij bilo, opravljal je namreč Viljem svojo in njeno nalogo. Če prav
Jerica nij izpozabila svoje slepe prijateljice, preživela je vendar naj srečno poletje, ter je toliko napredovala v učnih predmetih, da je Emilija, v oktobru vrnivši se v mesto, komaj razumela, kako je v tako kratkem času mogla toliko izvršiti.
Tudi naslednja zima je minola Jerici kaj koristno. Gospiee Grahamove prijateljstvo proti njenej majhenej varovanki se nij ne le nikakor zmanjšalo, temveč podoba je bila, da se je pomnožilo, tem več časa je minolo, ko Emilije nij bilo v mestu. Sedaj je Jerica hodila k Emiliji' še bolj pogostem nego kedaj. Minolo zimo jo je Emilija bila privadila, da je zdaj pa zdaj jej glasno čitala; tako je pre-sojevala njen napredek; sedaj je pri prvem poskusu zapazila, da mlada deklica uže tako dovršeno glasno čita, kot se to le redkokrat nahaja celo mej odraslimi ljudmi, čitala je razumno in njen naglas in izrek sta bila tako čudovita, da je Emilija z največjo radostjo poslušala.
(Dnijo prih.)
— (Slovensko gledališče.) Jedina klasična žaloigra, katero nam je podalo letos dramatično društvo, Schillerjeva „K o varstvo in ljubezen" (posl. A. Leveč), pala je bodi-si po naključji, bodi-si po pi <mi iinjenej oportuniteti v pustni čas. In morda je bilo ravno racunjenje, ki se je zmotilo; ker primerno le srednje Število poslušalcev se |e udeležilo predstave, katera je po vsem zaslužila polno gledališče, in ki je bila zadostujoči dokaz, da našim igralcem včasi manjka le dobre, resne volj e, ako vselej ne izvršujejo tako lepo svojih nalog, kakor ta večer. Gospodična Pod k rajsko v a (Lujiza), v katero smo stavili uže „a priori" vse svoje zaupanje, nij istega samo popolno opravičila, nego prekosila aftte nade z igranjem, katero je svedočilo globok čut in razum. Omenjati moramo posebno prizor 7. VVurmom in zadnje dejanje, v katerih je bila igra njena tako popolna, da si ne smemo boljše želeti. Nekaj nas je motilo, malenkost sicer, pa vendar premi-leka vredna, in to je toaleta. V prizoru z „lady Milford" mora biti Lujiza druga, nego doma. Vrlo na strani stal je omenjenej gospodični gosp. Schmidt (Ferdinand), in posebno pohvalo mu moramo izreči, ker se je tako konsekventno varoval zaiti v pretiranje, ki je ravno v tej igri tako zapeljivo. Gospodu K o ce 1 j u (predsednik) sta k dobremu vspehu ta večer posebno služila osoba njegova in glas, in z vajeno rutino je jako dosledno izvršil svoj nalog. Prav zadovoljni smo bili s predsednikom. Gospoda .1 e 1 o č n i k a (\Vunn) in K a j z e 1 j a (Miler) videli smo ta večer v čisto novih strokah, in kakor smo se početkom, odkritosrčno izpoveihino, bali te novosti, tako zadovoljni smo bili z igro omenjenih dveh gospodov. Doslej nijemo vedeli, 4 a ima gosp. JeloČnik toliko talenta za intrigantno rolo, in da more gosp. Kajzelj tudi resne role — resno igrati. Sedaj pak smo o tem prepričani. Gospod JeloČnik je razumno in s pomočjo izvrstne maske v občno zadovoljnost izpeljal nalogo svojo in in zaslužuje, da omenimo s posebno pohvalo
prizor z Lujizo, o katerem smo uže zgoraj govorili. Kavno tako priznanja vredna je bila igra g. Kajzelja, kateri z nobenim migljajem nij izdal prave svoje nature, nego bil Miler, kakor mora biti. Gospodična Namretova (Milford) je sicer zadostila skromnejšim terjatvam, pa to „lady" si je marsikedo drugače predstavljal. Tudi toaleta je bila deloma nesrečna. Gospod Šušteršič (Kalb) se je hvalevredno moderiral, in akoravno je bil nekaterim pre malo ,,tini dvornik1', konstatiramo vendar, da je bila večina (in tidi mi) jako zadovoljna ž njim. Gospa Odijeva (Millerjeva žena) je bila premlada; gospod Trnovec (knezov stre-žaj) je izpolnil svoje mesto, gospodična Ni-grinova (Zofija) seje hotela pa v jako resnih trenotkih — smehljati. V obče pak konstatiramo, da se je vršil ensemble brez vsake hibe in da se je igralo gladko in navdušeno. Vprašamo pa, zakaj naši umetniki ne igrajo vselej tako?
Razne vesti.
* (Tatinska rod o vina.) Postrežnica Barbara Fifier v Veringu na Dunaji je uže več let kradla škafe iu enako posodo. Pomagala sta ji pri tem sinova Kari, star 12 let in Ivan, star 10 let. Ukradeno posodo so prodajali pri branjevcih po različnih okrajih in kar so dobili za-njo, porabili so za življenje. Barbara Fišet obstaja pred sodnijo, da ima na vesti 48 tatvin, in pravi, da jo je le siroma-ščina silila do tega postranskega zaslužka. A zaprli so jo, kakor tudi njena otroka.
* (Nesreča.) Pri Fronleitnu na Štajerskem je tovorni vlak povozil neko staro žensko, katere nihče tam ne pozna. Mašina jo je vlekla soboj in je pri štaciji vso raztrgano in mrtvo vrgla raz tir.
* (Zaklad.) Pri Veroni na Italijanskem so odkopali dva vrca polna starega denarja iz časov rimskih cesarjev. Število denarja se ceni na 50.000. Denar je večjidel iz bronsa, nekaj tudi srebrnega ali pa iz posrebrenega braisa, in je še tako lep, kakor bi bil ravno zdaj kovan. Vzeli ga bodo v muzej v Veroni, nekaj pa ga bodo razposlali v druge muzeje.
Dunajska borza 1. februarja.
(Izvirni* teiegrafično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   62 gld. i ">
Enotni dri. dolg v srebru    . .   68 20
1860 drž. posojilo 111   . 50
Akcije narodne banke 840   . —
Kredi:ne akcije 147   , 80
London                    . 198 60
NapoL          .   . 9 80
C. k. cekini  .... 5 80
Sr«bro .... 114 60
Lepa vila
s hlevi, na tržaški cesti, krasno ležeča, blizu fabrike za tobak, se po ceni prodaje.
Natančneje poroča o tem administracija tega lista. (416-22,
Anatherinova ustna voda in zobni prašek
izdeljnje <m<iln'it>l M*itf*»ti, hkar na du-najskej cesti v Ljithljmii. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček sa čiščenje ust. 1 škatljica zobnega praška . . 40 kr. 1 steklenica ustno vode . . .60 kr. (f>8—84)
► ►
X
► ►
Samo 80 kr.
I par nnžov z vilicami iz pravega, vedno belo ostajočoga britanskega srebra, \v dne. 4 gld.
Žličice za kavo, ona kr. iu, 16, 20, 80, 40.
Žlico zajed, -    „   ; O, 10, f)0, 60, 70.
1 zajeiualec za niloko, kr. 80, 80, gl. 1, \.2<\ 1.60.
I zajeinalec za juho, gl. 1.20, l.r.O, 2, J. 1 par velikih svečnikov, gl. 2, 3, 4, f>, •<. 1 tasa, velika, kr. *JU, gl. 1.20, 1.60, 2, 2.50,
1 okvir za fotografijo, fin, kr. 8\ _
bbSbM Vsu drugo jako ceno. bbbMBH Naslov:
JI. Ilrcssles*.
^iltttlJU   MŠU't iti'#'('</ »«    S»l .: «
Wien, Netiliati, Ilurggasso 2, Hotel Ho lt»r, ■1 Gonilnik zastonj. Naročbo iz provincije takoj s poštnim povzetjem.        (25—1)
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse,
FI&EFA. M H UST MIKA«,
priporoča p. n, občinstvu culo vrsto jinivlll *«ln»\ ilnili in toult-lnili srtMlstuv, ki ho bo vselej kot izvrstno Izkazula in gotovo ozdravila.
Tisou Hpričul jo o tulil.
I\ n. občinstvo bo prosi, da tonuo ono si 4-t-1 | n 111 <■ i «■   M pravo ■prejme, ki umno firmo nosijo.
Posladkorjene pile sv. Elizabete za oictpiHP krvi 1,'l,k,> »dganjajo, čistijo kri, iu nijso UlOLCIljC  Rl ¥ 1 škodljivo;   iloliru   posobmi   pri Imlo/.nili v h|Mninjili or^u ni 11, /iniic-i, bolesnih pranih organov , kole In očij , «>lrok in žensk ; oilprnvijo r.iipi <t jf, j«r:i v i vir najvoč boli/o ij. Tu pilu jo iiiij 1 > i j« i   iu   11.11« i-iic.ihi   i/.ilolok t« liiru. 1     v.llll,    H    skalili j ii-,    h    180    pilllllli,    BtullC    1    ul.. pOSilllli/.iio »kutljioo 15 kr. Odlikovana *«» ■/. Jako i-asiet-im spričnlom lUiirnc^il  HVVtOVUl«'H  |ll > 1. 1*111111.	Dr. Fremonta prerodilni liker, ^Sll^Z Bve/.llll ii ulil.	Odontin zobna pasta, k,r,.,:Lr.u-7o ?*
	Prsne cigarete iz smrekovih igel, 'SSŠ Zil luiiliilio. 2.'» kosov 1 kIiI.	Pn  hn iz            prinosili, oliijšii takoj  najhujšo miKruno in 1  U-IIU Klavoliol. 1 Kl.l.
		Dr. Bayerja pravi pulherin, "^.'."'^"ifS »rum, iliijo ko/, i barvo roi iu Umbarjcrvi     i gld. no kr. in > KO kr.
	Protinski duh, aromaticen, 1:'™',^,;:: uli rovnititi/i-m, 70 kr.	
	i n l       11 i>ll    i 'iifioi m   oadruvi j,.ko miglo vsak nioliuriii iiijbLLiuii udueim, klllill. ,,,.„„.,. .,u |„.,i tllk) ,ir,iz sliihili  IiiihIoiIIcov 1 kM- liO kr. Gl U S111 dllh, nujlioljšu srnilstvu proti guii (krofu,  70 kr. 11 mti+n 1 iu i čl/1 eni/ '■' in»J"OiJWli ivioar»kiji pUntnaktli UIIICLCIJIIIMVI 9UK, „..jjšć; „hijšii takoj vnuk kiiHolj in ]>rHno boleaon, TO kr.	Royerjeva hemerojidalna maža, 1:;:;,,,,!;;;!; ki liouiorojiilo trpn. 1 nl<l. liO kr.
Beaume Girome, bmzdra6v0,0krtt °*ehUu°'		Salicil-antisuitin, !nT,':Vn»ikr.,'L't"""1 '"k
Dr. Callmanna lasno barvilo, K.,o""ia,^: vohuni lami vuku liirvo urno, rujmo, i U muno 1 11 uhl.		SalJCilnO   milO, najboljšo in a»jO«W«JM milo. U5 kr.
Orijentalni prah za dame, t^'Z fhi-lu ali ro/:u 1 u' 1 ■ 1. iu a HO kr.		Schrierove zobne pile       u.: 1,1
	Mpllthiil ,1BJ,,0,J"*' zdravilo za /.oloilou, potolaži krč, su rubi IfICII Llllll, tlll|j kl)t yi)t,lul tinktura iu Ultom voda,  5O kr.	Storax-Creme, u^Vo0™8*"" ™h L"/uiU "'"
Elektro-motorični vratni trak, Z^TJJZ najbolji! napeti 1 kIu. ao kr.	Margerite-boubons za kašelj, 30 kr.	VAiliriOi ninir   proti ualioilu, nranomu kataru, vratobolu VVIIIlbl |)d|JM , i„ h,,,,:    |        yi> kr.
ri LSonitrt *din,o dobro iredatvo proti Ispadanja iu» iu Cl DClillU, edpravljenju luskin 1 gld. HO kr.	Oreillon 5*VMI' ,lh,,u"! p*>^B*n^» i,roti ninhotii šumenju	Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr.
'»"'»''■iiMi-i..... -i ii :n sl.d mleko k r.r. kr.    >«-sll4'i«'\li OtrO«Jll innl.ii a !io kr.    I»r. <ii«>lljfv |< ililin pnili a HI kr.    1'opovit llliltloriiiovn iiMiiu
voda .' i gld, to i.i UeblKoi mesni «'i4hiinki i/h funt« m kr. i»r. Fr«aermaiinova sobna paata k i gld. as kr. Pol tova reaodna iioiiiutin a i «iii. 00 kr. i»r. iiriiHiniMi iMimiKlii xn obraulenje los u -j gld., 10 rodno (rlinl v Balogt, Veliko ikladfioe |iiiiiiiiii-ii|. mil. potnad Itd. prrUi pariških Hrm. Čokolade braneoakega tlruitva od BO kr. do    gld. funt.   Pravi ruakl «"'oJ u } u>d. i 4 funtu.  KkladJice riakojaklli luatrnmeiitov za Boravljenje, kako* Niiiuokllafirl, brtJUjiUiilee* bandaie.
juko cono.   Vihka ziilouu zolmili Krliiri«-, šmink, in ilruuib toul«-tnili r«.-«*lj.
PriporofianiO p. n. občinstvu zdravilu v posladkorjenl oblici, kakor: kinin, kopniva, doverski praški, železo, jetrno olje, bromkali, jodkali, rabarber, dvojno ogljenokisla sodu, magnezija itd. po najnižji ceni.
Najznanejše cpecijalitete farmacije in paifimcrije francoske,  Angleške, Ameriške,  Nemčije,   Švice in Avstrije ho pri nas vedno za dobiti. ' " ('MU—8)
"12       rawpoilIJiuu« ali proti gotovini uli poflinemu povsekju in pri en-groH nakupu «luj<>mo veliko rabaaie. ■LUI
Izdatjij in ureUilia Josip Jurcić.
LaBtnina m n.sk „Narodne tiskani'"