SESTALI SO SE ČLANI OBČINSKE KONFERENCE ZKS
Kmet 
delavec samoupravljavec
Poglabljati moramo družbeno ekonomske odnose v kmetijstvu in gozdarstvu na vasi, hi-treje naj bi modernizirali družbeni in zasebni sektor, kar je povezano z največjim vlaganjem v kmetijstvu, vključevali naj bi zasebni sektor v širše družbene programske zasnove kmetijstva in kmetje naj bi se v večji meri združevali v kme-tijske zadruge.
Družbeni in zasebni sektor je pri uresničeva-nju teh nalog dosegel pomembne rezultate. Kljub temu pa nas potrebe po zagotavljanju za-dostnih količin hrane in hitrejše uveljavljanje zakona o združenem delu silijo v še intenziv-nejše angažiranje vseh subjektivnih sil, ki naj kmetijstvu zagotove ustreznejše mesto, izena-čijo pogoje dela in življenja delavcev in kmetov ter dosledno uveljavijo samoupravne družbene ekonomske odnose. Ti odnosi pa slone predv-sem na združevanju dela, sredstev in zemlje, dohodkovnih odnosih in samoupravni organizi-ranosti proizvajalcev, pridelovalcev in trgovcev. Za dosego tako postavljenih nalog pa moramo naše napore nujno osredotočiti na ustvarjanje pogojev za združevanje dela, sredstev in zeml je, dosledno uveljavljanje dohodkovnih odnosov, dosledno in bol j skrbno gospodarjenje s kmeti j-skimi zemljišči, izdelati razvojne programe,'or-ganizirati boljšo količino in kakovostno oskrbo prebivalstva s kmetijskimi izdelki, samou-pravno in politično organizirati krajevne skup-nosti na vasi tako, da bo omogočeno kmetij-skemu proizvajalcu polno samoupravno odlo-
čanje o pogojih dela, življen ja in rezultatih dela.
Naša občina že ima izdelan družbeni plan, oziroma srednjeročni program razvoja, ki med drugim ugotavlja, da je agrarna politika občine imela v srednjeročnem programu 1971—75 cilj povečati proizvodnjo hrane, reprodukcijsko sposobnost kmetijstva, zmanjšati dohodkovne disparitete, doseči racionalno izrabo kmetij-skega prostora in padec deagrarizacije. Te na-loge naj bi dosegli z intenzifikaci jo, s prestuktui-ranjem proizvodnje, boljšo organiziranostjo v proizvodnji, z bolj urejenimi razmerami na po-dročju cen, s kreditno politiko in z materialnimi investicijami družbe za usmerjevanje razvoja. Ti cilji niso bili v celoti doseženi in srednjeročni plan sloni na istih izhodiščih z močnejšim pou-darkom na intenzivnejši izrabi kvalitetnih zem-ljišč, za prostorskem načrtu občine, na povečani proizvodnji hrane, na agro in hidro melioraci-jah, na proizvodnji v hribovitih predelih (predv-sem z obrambnega vidika), na modernizaciji in racionalizaciji proizvodnje ter ustanavljanju in-teresne skupnosti za kmetijstvo.
Vsaka kmetijska proizvodnja v občini tako v družbenem kot v zasebnem sektorju je pove-zana v SOZD »KIT« Ljubljana (kmetijstvo, in-dustrija, trgovina). Družbena kmetijska proi-zvodnja posluje kot TOZD Posestva v okviru DO Ljubljanske mlekarne. Poleg tega je v naši občini še kmetijska zadruga-z delovnimi ozi-roma proizvodnimi enotami. SOZD »KIT« je eden pomembnih nosilcev proizvodnje hrane v
Sloveniji oziroma oskrbe mesta Ljubljana. Osnovni cilj takega povezovanja je planska, po-slovna, samoupravna in dohodkovna poveza-nost udeležencev združevanja.
Pred nami so torej številne naloge. Že pri pri-pravi temeljev družbenega plana za obdobje 1980-85, katerega sestavni del je tudi prostor-ski načrt občine, je potrebno doseči sporazu-mno opredelitev prostora na prej omenjenih spornih območjih. Pri opredelitvah prostora morajo od začetka sodelovati tudi sedanji upo-rabniki, prizadete krajevne skupnosti, kmetij-ske in gozdnogospodarske organizacije, kmetij-ska zemljiška skupnost in komite za kmetijstvo in gozdarstvo.
Ko bodo razmejitve med kmetijstvom, gozdar-stvom in drugimi porabniki prostora znane, naj bi iz-delali agrokarto, kot to določa zakon o kmetijskih zemljiščih. Kmetijski prostorski načrt mora postati enakovreden sestavni del prostorskega načrta občine. Sodobnejši pristop zahteva vrednotenje prostora Ljubljanskega barja, pri čemer naj ne ostane satno pri ugotovitvah, da se stanje na Barju slabša, temveč naj bi ovrednotili vplive in interese, ki se pojavljajo na barjanskem prostoru. Dolgoročno gledano naj bi tudi na barju razmejili površine z ozirom na rabo. Ureditev kmetijskega dela Barja ni samo naloga Kmetijske zemljiške skupnosti in viške občine, temveč tudi na-loga mesta, regije in republike. Sirša pfroblematika in
širša odgovornost za Ljubljansko barje bo morala biti prikazana v prostorskem načrtu, če naj bo ta del druž-benega načrta, ki vsebuje tudi osnovne smernice ra-zvoja do leta 2000.
Taka so bila uvodna razmišljanja na zadnji seji ob-činske konference ZKS Ljubljana Vič-Rudnik. Sle-dila je burna in dolga ter zelo konkretna razprava.
Vili Belič je poudaril, da mora imeti kmetijski pro-storski plan prednost pred drugimi plani, saj iz kmeti j-skih površin na primer še vedno lahko pridobimo gradbeno površino, obraten postopek pa ni ali je zelo težko možen. Pri razmišljanjih s stališč SLO pa mo-ramo mnogo večjo skrb posvetiti tudi reji konj.
Številni razpravljalci so ugotavljali, da stvari rešu-jemo še vedno preveč parcialno, problema kmetijstva pa se ne lotimo v celoti. Ustrezne kmetijske znan-stvene inštituci je se premalo povezujejo z neposredno proizvodnjo. Vsekakor bi morale več kot doslej sode-lovati pri razreševanju konkretnih nalog v neposredni proizvodnji. Delegate moramo usposobiti, da bodo lahko odločali o družbenoekonomski politiki v kme-tijstvu, saj so še vedno prepuščeni popolnoma lačnim razišljanjem. Vsepovsod se pojavlja še preveč dekla-rativnosti, konkretnega pa nismo storili kdove koliko. Vsi le tarnamo, le malo pa doprinesemo k izboljšanju trenutnega stanja v kmetijstvu.
Sicer pa ob koncu lahko zapišemo razmišljanje enega izmed razpravljaicev: ali nam sklepi dajejo kakšno garancijo, da se bo v kmetijstvu kaj prema-knilo na bolje?
IVO BREČIČ