Inserat! se sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, i, D ii n - ii II n n n ,| Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16. SLOvENEC. za Po pošti prejeman velja: Za celo leto , . 10 g|. — t» pol leta , , za četrt leta . , V admini9traclj| Za celo leto . za pol leta ea četrt leta . V Ljubljani na (lom pošilja velja 60 kr. več na leto. VredniStvo je na Stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Presern pa naša doba. Kedar sem mlad in neskušen prebiral Prešernovo „Slovo od mladosti", dozdevala se mi je pesem ta vsa pretirana, češ, saj svet v resnici ni tak, kakor ga pesnik opeva, in prav je, dase prišteva v liri ko, kajti kaže nam pesnik dobo svoje mladosti in svoje starosti le po svojem srcu iu po živi domišljiji svoji. Sedaj pa, kedar sem svet spoznal bolj na tanko ter vidim, kako se godi po svetu s pravico in resnico, kako ravnajo z Bogom, s cerkvijo in vero, z narodi sem ter tje, na pr. po Talijan-skem, Francoskem in Španjskem, kako onga-vijo sedaj po Prusovskem, po Turškem, po Avstrijanskem in že tudi po Slovenskem, vidim in čutim, kako bistro je Prešern poznal svet, in skoro bode omenjeno pesem iz lirike treba pomakniti v epiko, kajti v resničnih dogodkih potrjuje se dan danes malo da ne vse, kar popeva v njej pesnik prebridkega srca. Poglejmo na mladino sploh, posebno na šolsko, kako zgodaj seji ponuja sad tvoj, spoznanje! po brezverskih šolah, po malo da ne poganskem učiteljstvu, in tolikanj duhovnega veselja zamori strup njegov mladcnčem, kteri ga prevarjeni okušajo tako željno. Ali se nam v sedanji dobi ne kaže tolik rut, očitno, da vest čisto, dobro djanje svet zaničevati se je zagovoril? Ljubezen zvesto po brezverskih novih postavah, po zakonu civilnem najti, kratke sanje! Kje je modrost, kje pravičnost? Kdo mara za pravo učenost? Device brez dot ža- lovati vidimo samice! Ali ne vidimo, da svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je liberalna stranka, zastonj obrača pošteni narodnjak ali klerikalec? Kako veter nje nasproti temu vleče, kogar v zibeli videla berača! Da le petica da ime sloveče, in da človek toliko velja, kar plača, to to spričuje sedanji petičarski svet, kteri vedno le zahteva, da zvišuje se mu plača, znižuje pa delo. Posebno britko pa skušamo, da čisla sedaj le to se med nami, kar um slepi z goljufijami, lažmi. Cele bukve bi se dale pisati o tem, in kako hudo bode kdaj našo zanikamo dobo sodila zgodovina! Te in še grje videti napake — po svetu sploh in zlasti poslednje dni, kedar so se vršile volitve v zbornico trgovsko in obrtnijsko — videti v koliki nesnagi tudi po Slovenskem: srcu rane vsekalo je krvave, in britkih misli o žalostni bodočnosti, ktera po takem dejanji in nehanji priti mora, človek ne more izpoditi si iz glave. Kdor ve in vidi, kako po vseh stanovih gine vernost in značajnost, raste pa vuemarnost in šegačnost; kako po šolah, v družinah in državah peša krščanstvo, množi pa se poganstvo; kako po mestih in po kmetih pojemlje blagostanje ter vladuje beraštvo: on o prihodnosti pač ne more gradov svetlih zidati si v oblake, zelenih trat ne staviti si v puščave, in spoznati mora, da goljufiv je celo tisti up, ki prižiga mu v teh stiskah po liberalizmu vesele lučice. Žalostno pa je, da tudi med Slovenci jih tolikanj omahuje in drži z liberalizmom, ki mu služijo in strežejo iz vseh moči. Kako morete li še misliti, da dih prve sapice bode odnesel to, kar načinil uam je liberalizem; kako morete misliti, da zacelile koj se bodo rane, ktere nareja cerkvi in narodu, in da pozabili bodemo koj nesreč prestanih škode? S čimur se kdo pregreši, s tistim se pokori. Tako bode gorje vam, liberalci oholi! dokler pa ste brez dna polnili sode, izuče in spokore v starjih letih tudi vas časov sile. Svet preide in njegovo poželenje; kdor pa stori voljo Božjo, ostane vekomaj. To je istina, in kdor o soln-cu te istine, o solncu svete vere, in z lučjo svojega duha ter po bukvah učiteljice zgodovine opazuje sedanji liberalni svet, sedanjo petičar-sko dobo: mora spoznati, da temna je njena zarja, in čutil bode lahko, da tako temno žareča zarja naznanja viharje. In o tej temni zarji žalostne bodočnosti kdo ne bi vzdihnil bridkega srca: Bog nas obvaruj! Isti nič. Politični pregled. V Ljubljani 22. januarja. Avstrijske dežele. SDržviviii zbor se je 20. t. m. sošel. Češki poslanci so poslali pismo, v kterem razodevajo neomahljivi svoj sklep, da v ta državni zbor ne morejo priti. Državnopravna stranka misli tudi letos staviti predlog, da se to pismo izroči posebni komisiji. Na dnevnem redu je bila prvi dan tudi sprememba nekega volilnega okraja češkega za državni zbor. Grof Hohenwart je rekel, da državno-pravna stranka Nevera ne oblažuje. (Dalje.) „Ne bom lepšala in manjšala svoje krivice; pa zagotovite v mojem imenu mojemu Bogo-milu, da nisem ona nesramna grešnica, kakor se zdim. Uni nesrečni dan, ko sem pred dnevom zapustila njegovo hišo iu pot svete dolžnosti, bil je edini, kterega sem preživela v družbi zvitega vzročitelja vse najine nesreče. Bog sam varoval me je druge pregrehe, da se nisem globokeje pogreznila v brezdno, na kterega kraj me je prignala memogredoča strast. V Cirkovem, kamor sva dospela po hitri vožnji pred večerom, morala sva prenočiti; strašna nevihta nama ni pustila dalje; strašni grom in blisk zbudila sta v meni onemogle čute. Mene se je polastil neizrekljiv strah, moja slaba vest vzbudila se mi jc in njen žugajoč glas me je strašil bolj, kakor blisk in tresk, tako da je zgubila prejšnja slepilna moč strasti vso svojo moč. Nesrečni Bürger se je pač trudil me umiriti, a njegove besede niso mi več šle do srca. Glas božji bil je mogečneji; črni, nevihto krijoči oblaki in strašni treski naznanjali so mi strašno kazen božjo. Ilotela sem moliti, a srce iu um bil mi je zmešan. Med tem privalila se je strahovita nevihta proti Cirkovemu. Meni se je zdelo kakor prihajajoči sodnji dan. Lilo je z neba, kakor bi hoteli oblaki pasti na zemljo, vihar je žvižgal in tresel okna, lomil drevesa; strašnim bliskom nasle-doval je bobneči grom. Zdelo se mi je, kakor bi se odpiralo peklo pred menoj. Tudi Bürger je utihnil. Vsedla sem se v kot — moja pregreha stopila mi je v spomin. Naenkrat se v temi neznano zabliskne, strahovit tresk sledi — treščilo je in vsa hiša napolnila se je z žveplenim duhom in svitlobo. Ta udarec me je omamil na polovico; mislila sem, da se mi je približala poslednja ura. Padla sem na kolena, vskliknila k Bogu; kaj se je nadalje z menoj godilo, ne vem. Precej časa je gotovo stalo, da so me vzbudili iz omotice. Ko sem zopet prišla k zavednosti, občutila sem še vedno smrtni strah, zraven pa sem se tudi zavedala sklepa storjenega v smrtni nevarnosti. Močna ploha je s časom odjenjala, grom ni več bučal, bliskalo se je le na zahodnem nebu, pa topol, stoječi le nekoliko korakov od hiše, zdaj skoz in skoz preklani, spominjal me je nevarnosti, v kteri me je bil obvaroval tako očitno Bog. Po tako dolgem času odprlo se mi je zopet srce k odkritosrčni in pobožni molitvi. Zahvalivši se Bogu prisrčno za ska-zano mi usmiljenje trdno sem sklenila resnično se spokoriti. Padla sem pred svojim zapeljiv-cem na kolena in prosila ga za božjo voljo, naj se vrne z menoj; a on ni hotel nikakor slišati kaj tacega. Ker ni njegovo prilizovanje in prošenje ničisar izdalo, vnel se je nazadnje srdite jeze. Zapustil je sobo — jaz sem ostala sama. V molitvi se mi je še povišala stanovitnost in moč." „Nesrečni skušnjavec vrnil se je vnovič čez malo časa k meni ter na novo si vse prizadel omajati moj trdni sklep. Pa hvala Bogu! zdaj ni opravil ničesar. Prečula sem vso noč v solzah in molitvi. Drugi dan zjutraj ločila sva se. On podal se je z mojim denarjem v širni svet, a jaz s skoro praznimi rokami domu. Že na poti pa zvedela sem nesrečo mojega soproga, in kako me je preklinjalo vse mesto. To me je nagnilo, da se nisem vrnila domu, in določilo je mojo osodo." „Domu nisem smela več! Najela sem si stanovanie v oddaljenem delu mesta, in ko so Političen 1 si slovenski narod neposrednih volitev v državni zbor ni pripo-znala, da se tedaj ne more vdeležiti razprave o omenjenem predlogu, in je s svojimi tovarši zbornico zapustil. Pri drugem predlogu, da bi se odpravilo pogilno poverilo podpisov na javnih pismih (Legalisirungszwang), se je pokazalo, da usta-, ,;voverci ; čedalje bolj zapuščajo rai-; nisterstvo, kajti zbornica je sprejela ta od manjšine dotičnega odseka stavljeni predlog, da si se je minister prava hudo poganjal za po-silno poverilo. OU'cnlliciiiiova pravda je čedalje bolj zanimiva, pa tudi čedalje bolj spodtakljiva in bode ustavoverni stranki prizadjala več škode, kakor vsa opozicija. Rumuuski denarni minister je stopil iz ininisterstva, da bode ložej zamogel pričati o Ilerzovem pismu do Offen-lieima. Tudi naš minister Ban h an s bode moral pred sodnijo pričati, pa se zarad tega mini-sterstvu še ni odpovedal. Grof Borkovski pa, ki je bil tudi povabljen za pričo, se je v Levovu ustrelil. Od Otfrrskr vlade odpravljeno slovaško gimnazijo v Št. Martinu je mesto na svoje stroške zopet odprlo. Madjaronom in nemškim liberalcem to ni všeč ter čenčajo o panslavizmu, ki se tam goji. Ogri naj bi pomislili, da pride čas, ko bodo botrebovali pomoči drugih narodov. Ghvczy je rekel, da bode denarni primankljej odpravil, če bode narod radodaren. Vemo pa, da madjari niso posebno radodarni, ir. bodo mar radodarni hoteli biti drugi ogerski narodi, če se tako po-silno z njimi ravna? Vuauje države. E'ruska vlada zanikuje vest, da bi bili nemški vojaki v Zarauzi šli na suho ter se s Karlisti sprijeli; a ker se pruske ladije zbirajo na severnem obrežju španjskem, ni drugače misliti, nego da ste se Spanjska in Pruska proti Karlistom zavezali. Znani kapitan Werner je imenovan za kontre-admirala. S tem je vlada pruska očitno priznala, da je bila zadovoljna z njegovim nekdanjim ravnajem na Španjskem. So ga li zarad tega imenovali za kontre-admirala, da ga bodo na čelo postavili ladijam, ktere so odposlali na Španjskor P a d e r b o r n s k e ui u škofu Martinu, ki je bil 19. t. m. po dostani kazni iz ječe izpuščen, je vlada za bivališče odločila mesto Wesel, kamor ga je še tisti dan odpeljal policijski tajnik Rus. Ob enem je prevzel vla-diu komisar oskrbovanje cerkvenega premoženja. Deželni zbor namerava mesto B e r o-lin ločiti od druge dežele in dati mu samo-stalne zastopnike. To je čisto prav in bi bilo potrebno tudi na Dunaju; kajti po sedanjih razmerah so zastopniki manjših mest in kmečkih občin zmeraj v manjšini in morajo plesati kakor jim godejo velikomeški liberalci. Državi zbor nemški je sprejel postavo o civilnem zakonu, za ktero se je posebno goreče bavarski minister Füustle potegoval, Bavarski liberalci imajo edino to pred očmi, da bi škodovali katoliški cerkvi, ne pomislijo pa, da s tem spodkopavajo samostalnost Bavarske ter v roke strežejo P rušo m. Hi* ft^raiicoMkcsDi je pri volitvah v pirinejskem okraju zmagal bonapartovec Cazeaux. Tako se bonapartovci čedalje bolj vtrjujejo in že se govori, da hoče Napoleonček objaviti neki oklic do francoskega naroda, kakor je bil storil Alfons do španjskega malo tednov, preden je bil oklican za kralja. Razdraženost med Črno,sorri in Turki je tako velika, da le posredovanje vnanjih vlad bode moglo zabraniti vojsko med njimi. Kakor se poroča iz Cetinj, so imeli tam 19. t. m. slovesno službo božjo za nesrečnimi, ki so bili v Podgorici umorjeni. Pri obedu so zbrani ple-menitaši in vojaki v pričo kneza Nikice silno vojaški govorili in če knez ne bi hotel pričeti vojske, moral bi odstopiti. Zastopniki vnanjih držav skušajo reč pora v na t i in prigovarjajo Turški, da naj zahte-vanju Črnogorcev zadostuje; a ker Angleška drugim državam neki ne pritrjuje, bi se boj utegnil vneti. Res pravijo, da Turška vojna se že pomiče proti Črnigori in da v Carigradu živeči Črnogorci so od svoje vlada dobili povelje nemudoma vrniti se domov ter se je pri avstrijskem Lloydu že vprašalo, pod kterimi pogojami bi 2000 Črnogorcev iz Carigrada prepeljal v Kataro. Reč ta je tem bolj nevarna, ker tudi na SrSj*Si«'E3i se kažejo zmešnjave. Pruski konzal je hotel imeti prednost pred drugimi, češ, da je najstareji med njimi. A ker nima častnega imena „agent diplomatique", kakor drugi, mu Srbska te prednosti ni pri-poznala. Zato je pruski konsul Rosen še pred novim letom šel na odpust. Nekteri listi menijo, da vsega tega je kriv francoski konzul, ki hoče svoji deželi na izhodu ohraniti dosedanjo veljavo. Menda pa je preprira tega kriva le Pruska, ki hoče povsod prva biti. Volitve za kupčijsko zbornico. (Izvirni dopisi) \'t. Hamiiika, 15. januarija. Dopis iz Kamnika v G. štev. „Slovenca" pravi med drugim, da se je tu premalo agitiralo; a agi-tiraj, če moreš opraviti kaj proti sili, ki se vpričo c. k. okrajnega glavarstva, da, po njegovih organih godi. Postava jasno govori, da se morajo volilni listi volilcem proti potrjenju resnične prejembe na dom izročiti. Naš občinski prednik Kecel tega ni storil; klical je bolj omahljive volilce na svoj dom, in jih je silil, naj podpišejo; in kako bi se neki čudili, da je marsikteri zmed njih, ki je v sorodstvu z njegovo kaso, hočaS ali iiočjš , moral podpisati prazen volilni list, na kterern ni bilo ne enega kandidata. K drugim volilcem je pošiljal svoje privržence: občinskega uradnika Jam-nika, svoja kupčijska pomočnika, kteri so okoli volilcev letali, in jim volilne liste, ktere so jim donašali v podpis, dajali in seboj jemali. Da, celo c. k. davkarski komisar se je tudi marsikam potrudil in agitiral po svoji stari navadi z groženjem in s hudiči, brez kterih mož živeti ne more. Kakor v Kamniku, godilo se je tudi v Volčjem potoku, kjer vlada župan Gozzani; tudi on je poklical v grad vse volilce, govoril jim je sladko in prilizljivo in pridobil jih je, da so se na volilne liste podpisali ali podkrižali, ne vedoči, za kaj prav za prav tu gre. A vse presega, kar so delali po deželi vradnijski služabniki in pehali so se z volilnimi listi od volilca do volilca, in kmet, ki se tacih ljudi že tako boji, podkrižal ali podpisal se je; a kako ne bi bil tega storil, saj so bili nekteri izmed beričev boje prav zviti, pravili so volilcem: „Nič se ne bojte, danes vam ne prinašam nič hudega, marveč ako volite tu priporočene može, vam bodo ljudje malo pozabili na-me, v mestu. Težavno delo, ktero me je od zdaj redilo in huda bolezen, ki me je obiskala malo pozneje, oslabilo je moje moči polagoma in zakrilo je bolje moji stan, kakor slaba obleka. Spravljena z Bogom prenašala sem rada grenkosti življenja in imela sem jih skesana za pokoro, naloženo mi od večnega Očeta." „Kaj sem več let trpela, ne morem izreči; ne smem pa zamolčati, da so mi veljale vse bridkosti za zasluženo kazen moje malomarnosti, s ktero sem se bila odvrnila od Boga. Bog je delal po milosti z menoj. Ni veliko manjkalo, da nisem bila popolnoma zabredla v pogin — le roka božja obvarovala me je padca v brezdno, iz kterega več ni vrnitve. Življenje bilo mi je šola pokore za mojo strašno breztolažnost. Zdaj ne zahtevam na svetu ničesar druzega, kakor da bi mi moj Bogomil ravno tako srčno odpustil, kakor Bog. Potem bom rada umrla." „Dobra dela, ktera je doprinašal Bogomil, vrnivši se iz proganjanja tako lepo in radodarno, osladila so grenke ure mojega življenja. Večkrat jokala sem se veselja, ko sem videla ljudi rešene z njegovo usmiljeno roko potrebe in pogina. Ako bi mi zagotovil, da mi odpusti, osladil bi mi ne malo uro moje ločitve. — Oh, kolikokrat sem v temni noči klečala na i pragu svojega raja in prosila Boga, naj podelil svojo milost in svoj blagoslov mojemu soprogu, meni pa usmiljenje in odpuščenje. O, častiti gospod, prosite ga za-me. Moj dolg je sicer strašen, pa vendar manji, kakor on misli, in moja tuga, moj kes in pokora, niso manji." Od dolzega jokanja revica ni mogla več govoriti. Tudi jaz bil sem močno ganjen čez hudo osodo goreče spokornice in trudil sem se tolažiti jo z nado, njen soprog bode pač uslišal prošnje svoje nesrečne žene.. To je bilo mazilo za njene rane. „In smem to upati?" djala je z ganjenim glasom. „O, bodite vi moj priprošnik pri njem! Pa to, kar se je včeraj prigodilo, znalo bi ga motiti. O, naznanite mu, da je le čudovita naključba, da je previdnost božja pripeljala še le včeraj nesrečnega Bur-gerja v to hišo. Šla sem namreč proti večeru s težkim srcem domu. Gospa, kteri sem bila oddala narejeno opravo, pripravljala se je ravno k plesu in ni imela časa plačati mi nekterih goldinarjev, za ktere sem jo prosila. Danes bi morala iti po nje. Doma pa nisem imela nobenega solda. Tačas srečal me je hudobni Bürger. Jaz, se ve da, bi ga ne bila spoznala, ali on me je natanko pogledal in jel me silno prositi, naj se ga usmilim in ga za nocoj prenočim. Nesrečni bil je strašno reven. Dva dni, kakor je rekel, ni bil dobil ničesar v usta in dolgo časa ni bil vzet pod nobeno streho. Kri se mi je sicer vzdigovala in že sem se jezno od njega obrnila. A glej! ugledala sem pred cerkvijo stoječi križ in v srcu oglasilo se mi je: „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom". Jeza mi je zginila in uslišala sem prošnjo umorilca moje zemeljske sreče. In, ali bi mogla drugače delati! Potem bi bil nesrečnež na ulicah poginil lakote. Ko se je bil privlekel do mojega stanovanja, omedlel je. Dobra sosedinja pomagala mi je, da sem ga zbudila in polo-živši ga na hitro pripravljeno ležišče, skuhala mu je v naglici malo juhe. To ga je nekako okrepčalo. Ker nisem vedela nobenega svčta, šla sem na ulice prosit miloščinje. Bilo je vprvič! — in moj dragi mož bil je prvi, od kterega sem dobila miloščinje za svojega umirajočega zapeljivca. Bog bodi nam milostljiv!" (Dalje prih.) davki zmanjšani in patenti znižani". Ako pa kteri izmed njih ni hotel podpisati, vzeli so mu list prazen nazaj, kaj so s takimi listi počenjali, ne vemo, pač pa si lahko mislimo. En sam berič se je bahal očitno, da ima 90 listov, ktere mora napolniti s kandidati nem-škutarske stranke. In ker sam vsega ni mogel storiti, in pa da bi bila vsaj kaka prememba v pisavi volilnih listov, — čujte, obdržal je svojega sina, ki obiskuje četrti razred tukajšnje normalke, doma, da mu je pomagal pri tem delovanju. Ravno tako je storil tudi drugi vradnijski služabnik, ki si je v ta namen najel učenca tretjega razreda. Z obojnimi imeni lahko postrežem, ako je komu drago. Zdaj pa nemčurstvo trdi, da je bila volitev prosta in postavna 11 B» novomeške okolice. 18. jan. Potlačeni bomo! Kar seje pri nas godilo, trese se naui roka in brani se pero, to zapisati. Naš c. k. okrajni glavar ni hotel dati na sv. 3 kraljev dan volilnih listov našemu občinskemu svetovalcu, rekoč: Dobil sem jih, pa zdaj jih ne dam, bom že po „rihtniku" jih razposlal v kratkem. V nedeljo, to je 10. t. m. je prinesel ta sluga volilne liste in jih je raznašal po občini, ljudi silil, da bi podpisali liste, in jih izpolnili z nemčurskimi imeni; nektere pa je sam podpisoval, nepodpisane seboj jemal rekši: bom pa že sam pozneje vse naredil. Ob eni po polnoči 11. t. m. je prejel občinski sveto valeč od tega človeka še le 3 liste, za župana namreč in za dva svetovalca, kteri so obrt niki; če bi pa naš župan sam ne bil obrtnik, bi še zvedel ne bil, da so se volilni listi po njegovi občini raznašali. Nekteri od sluge lista niso prejeli, ker se je menda bal, da bi jih ne napolnili z narodnim kandidati. Eden od tili je šel do županstva vprašat, kje je njegov volilni list, pa ni nič zvedel, ker je še sam predstojnik komaj svo jega dobil. Mož gre v Novomesto do okr. glavarja; a tega ni doma; gre h komisarju namestniku c. kr. glavarja okrajnega, a ta se mu posmehuje rekoč: Tukaj ni nobenega lista za vas, ga mora že župan ali kak svetovalec imeti. Kdo vas je vendar k meni po „cegelc" poslal? Le pejte, ga boste že kje dobili. Mož stori pot 3 ure dolg, zapravi tudi nekaj na tem potu, se trudi od gospoda do gospoda, pa nikjer ne dobi lista. Poglavar ne da, komisar ne da, brič ne da. Ti gospodje bodo, se ve da, krivdo zvračali eden na dru zega; g. poglavar bo djal, jaz sem slugi prav naročil; sluga pa poreče, pozabil sem, in gosp. komisar se bo izgovoril, da on listov ni imel. Kar se je tukaj godilo, godilo se je povsod. Naj tedaj svet zve, koliko je zmaga vredna, ktero so si s taceini pomočki priborili. Posamezni volilci pa in tudi občinsko predstojuištvo je do volilne komisije poslalo protest zoper tako volitev v zbornico obrt-nijsko. B#> Vi-l» gjoSJs» na Vipavskem, 17. jan. Volilni red za zbornico kupčijsko in obrtnijsko od leta 1868. §. 10 zapoveduje, da se imajo volilni listi volilcem izročevati po županijskih predstojnikih; pričakovali smo toraj vsak hip jih od župana, al vse čakanje bilo je zastonj. Kar zremo 10. januarja, da hodita po celi dolini, davkar Kren po eni, davkarski sluga Barčič po drugi strani, tihotapsko z legitimacijami, ter sta se lagala in slepila ljudi, kar se je dalo. Obrtniki v Vipavi pa še celo do 13. januarja niso vedeli vsi, kje da so legitimacije, Še celo župan glavne občine vipavske, gospod Kote, je bil primoran 12. januarja, po tem, ko je zvedel, da so se legitimacije ne- kterim trškim volilcem že bile izročile, v tukajšno c. kr. davkarijo iskat iti svoje volilne pravice, ktero je pa še s težavo dobil, dasi bi bil moral po zgoraj omenjenem §. 10 v roke dobiti vse volilne liste. Drugi dan, 13. jan. še le je davkar, da bi njegovo sleparsko početje vsaj nekoliko dišalo po postavi, izročil 20 volilnih listov županu v razdelitev, a le 20! Kje so pa drugi vsi ostali za celo Vipavsko dolino, ker se jih zdaj toliko pritožaje, da niso nič v roke dobili, da še o volitvi nič vedeli niso? Ako se tedaj prvič na tihem sleparijo ljudje, boječi se davkarja, kteri jih je pred kratkim rubil; — če se legitimacije nektere več dni pridržujejo, ko bi jih bil moral vsak volilec vsaj 8 dni pred volitvijo imeti, — če se potem vse druge vržejo pod klop, da mnogo njih še o volitvi nič ne ve, kdo se bo potem čudil, da grdi nemčur zmaga! Ljudstvo po Vipavi je zelo razburjeno, pa tudi podučeno dobro za prihodnost, koliko je takim gospodom verjeti: Oj čudna morala! A ne zadosti te nepostavnosti! Tukajšni davkar se je celo predrznil, občinskega slugo, ki je po §. občinske postave dne 17. februarja 186G le županu samemu podložen, brez županovega dovoljenja in vednosti, kot izročevalca volilnih listov, oziroma agitatorja pošiljati do posameznih volilcev v tukajšnjem župastvu. Tako se sedaj godi po svetu! Ubogi Slovenec mora postave do pike spolnovati, sicer se mu takoj kazen napove; oholi nemčur pa, ti ima vedno na jeziku: Gesetz, Gesetz, pa sme, kadar in kolikor hoče, postave prelom-Ijevati! — Bog! B-t, SioMlttJijcviirc, 20. jan. Volitev je prosta! To se kriči po vsej Kranjskej, in kako je prosta, tega se je prepričal tudi zadnji del Dolenjske. — Volilne liste za obrtnijski oddelek je poslal gosp. Schönwetter kar naravnost g. štacunarju Alojzu Gaču v Kostanjevico in sicer ne samo za kostanjeviško župa-nijo, ampak za tri skupaj: Kostanjevico, Sv. Križ, Št. Jernej. Jako postavno! Gospod Gač je bil torej gospodar teh listov. V Št. Jernej jih je poslal precej iu sicer g. županu Lošini, dobro vede, da ima pri njem moža svoje stranke. V Sv. Križ jih je šlo početkoma le nekaj po emisarjih, ki so se pa boje strašno blamirali, — drugi del se je poslal t je doli še le 13., ko je bil prvi po večem vže na pošti. Drugače pa je bilo v Kostanjevici. Tu ni dobil lista nihče v roko do 12. zvečer. Pač pa je g. Gač skrivaj delal propagando zanje že poprej v svojej štacuni in v Gostiluici pri Kuntariču. Vjel je res precej gimpeljnov, ki so podpisali nemčurje. „Tu podpišite, je djal enemu, tele može, ti se bodo potegnili za vas, da hote menj plačevali od patenta." — Za železnico bodo govorili, da bo šla mimo Kostanjevice (jeli že kdo Cul kaj tacega?!!), je govoril dru-zemu itd. Prevariti so se dali, kesanje jim ni nič pomagalo. Listov je razposlal po Kostanjevici jako malo, dobro vedoč, da je nekaj mož še zmeraj v resnici narodnih iu katoliških. Nekaj, kakor g. P., jih je moralo tako rekoč s silo izvleči liste iz njegovih klešč. G. J. Z. je dobil volilni list še le 14. popoldne, ko je že odšla pošta, da se torej nikakor ni mogel poslužiti volilne pravice. Razuu tega je gosp. Gač svojevoljuo pridržal nekaj volilnih listov, češ, da več nimajo dotični obrtnije, akoravno so patent plačali (ako treba bom imena povedal), enemu pa zato, ker je pod kuratelo. Ima li on to pravico? od kod? Štirji drugi tudi niso dobili listov. Zakaj kdo ve? Edino gosp. Gač menda. Za zunaj Kostanjevice bivajoče se je napravilo še bolj izvrstno. Kar nemčurski kandidati so se napisali na volilne liste, ti izročili črevljarju K., ki jih je ponesel dotičuim volilcem, je prevaril, da so nevede kaj podpisali ili podkrižali. — Dve priči, ki potrdite, daje volilec sam podkrižal, akoravno ga niste videli, se že dobite v štacuni za frakelj šnopsa. Trdi se tudi, da so jih pri Gaču kolovodje nemšku-tarizma nekaj sami podpisali. Tega za gotovo ne morem trditi, kajti videl nisem. Želel bi le dobiti v roke zapisnik, kako in kteri so volili v kostanjeviškej županiji, potem bi jim pač tudi to posvetil. Nekaj bi bil skoraj pozabil. Tukajšni adjunkt je pripravil neko gospodično, da je podpisala mesto svoje matere. Jeli to postavno? ko vendar po postavi nima te pravice niti prva niti druga?! Če sodniki tako spoštujejo pstavo, potem .... Jako mikavno in postavno je tudi, kar se čuje iz Šent-Jerneja. Gospod Lušina je poslal srenjskega slugo Hočevarja k volilcem z volilnimi listi, ob enem pa pridjal za vsacega sledeče „Povabilo" J. J. iz N. h št, ste povabljeni juter ta 9. jan. s a gotovo zavol enega pogovorje k Županiji priti. Županije ta jan. 1875. Lušina m. p. — Kar je premalo storilo to pisanje, to je nadomestil sluga. Če ne pridete jutri, böte 5 gld. štrafunge plačali je djal, pa v Krško böte morali iti sami to-le podpisat — no če pa precej danes ta-le cegelc podpišete, pa ne bo treba v Št. Jernej, pa tudi v Krško ne, vse bo dobro? Kaj pa je? Nič druzega ne — samo štirje možje so zapisani na njem, ali pa se bojo zapisali, ki bodo šli v Ljubljano zavolj kupčije!" To je pomagalo: mož je podpisal, nemčur je imel glas. — Na tem romanju je prišel sluga tudi na Dolenjo Prekopo k mlinarju M. Ni ga bilo doma, tu predrzni brič sili in napravlja ženo mlinarjevo, naj kar ona podkriža mesto moža, branila se je, a slednjič vendar podkrižala. Mož, kije bil že dobro podučen o tem, je bil jako razsrden ter je poslal precej protest voliluej komisiji. Tudi iz Kostanjevice sem čul, da se je poslal neki protest Volilci zvedši, kaj so storili, bili so jako ne-voljni in razsrjeui. Enemu so solze v oči prišle, ko se mu je razložilo, kaj je podpisal. Nemalo sem jih čul na lastna ušesa govoriti: doslej sem še nekaj verjel gosposki, odslej ne verjamem nobene več. Neki prevarjeni gospod je to višemu vradniku, ki ga je zapeljal, povedal naravnost v obraz. Drugi zopet mi je djal: Vselej sem se bal pri gosposki podpisa, ali od zdaj za naprej ne podpišem nobene reči, dokler ne bom poprašal v desetih krajih, kako in kaj da je.^ Čujte, gg. Dežman, Schaffer, Suppan, mar to ni v resnici nevarno državi? Še marsikaj hujšega govorjenja bi človek povedal, toda za „Slovencem" nekdo s šibo stoji. — Kako da je ljudstvo razdraženo, sta pa poskusila dva ko-stanjeviška vraduika v sv. Križu. Hvala Bogu, da imajo Gačevi konji urne noge, sicer bi bila morda ona dva nesrečna, še nesrečneji pa razdraženi ljudje. Več ne maram pisati; dosti je neprijetne reči. Samo to še rečeni, da je justitia funda-mentum regnorum — pravica varuje, nosi državo — in če je še kaj pravice, te volitve uikdar veljavne biti ne morejo. Izvirni dopisi. ViPi S '■=• a -p1 e s 1 3 Reči -e = 3 ~ s — O C * X' tf j'.g^JcfiSOO« >»>>>>>> Masla funt 0.52' 0.50 — 0.50 0 50 — — — Špeha „ 0.34 0.35 — — 0.36 0 36 0.40 0.35 Leče mernik 3.00 — — — — — — — Krompirja,, 1.20 1.15 — 1.00 1.00 1.05 1.00 1.00 Fižola „ 2.9O 2.40 - — 2.20 — — — Sena cent 1.35 1.20 1.40 1.26 — 1.80 1.40 2.00 Sem. detelja,, — — — — — — — — Prešiči cent 22.0 — — — — — — — Govedinefnnt 0.29 0.26] — — — 0.27 0.28 0.30 Teletiue „ 0.26 0.30; — — — 0.31 0.30 0.32 Jajc za 10 kr. 2'/, 4 — 5 4 — — — V Trstu: Olje slabejše po 24—27, najboljše do 34-45 gM., sladkor 20—21 gld., kava Rio 49 — 58. Java po 62—63 gl., rajž 9—12 gld. cent. Petrolej od 8 —10 gold. cent v sodčekih. BBodpisani priporoča p. i. občinstvu, zlasti visokočastiti duhovčini svojo zalogo voščenih sveč voščenih svečkov (Wachsstöckel) ter si bode prizadeval postreči z dobrim blagom in najnižjo ceno. Naročila iz vnanjih krajev se hitro in po volji gospodov naročnikov izvršujejo. Oroslav Dolenec, svečar v Ljubljani (G4—9) v glediščinih ulicah hš. št. 40.