REČICA OB SAVINJI MOZIRJE * , ' -. ‘ ” , $ * * ' * ■k * * ■ *■ k i Ä : ★-■ & * i i ■k k ★ * * * * ★ * * * * * k i k k k k k k k k t i ★ * * i i * * i ! * * * * * ¥ ¥ S I ♦ * * l ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ l ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ t' ¥ l ¥ %' ¥ ¥ i ¥ ¥ ¥ ¥ i ¥ ¥ ¥ ¥ i ¥ l ¥ ¥ 1 ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ f i \j0fn ¥ %s i B i m sr*' Be * sr - W\*S Navada je, da ob koncu vsakega leta opravimo obračun uspešnosti doma v družini in tudi v vseh sredinah, kjer živimo in delamo. Veselimo še uspehov, kritični pa smo na 'spodrsljaje, nepravilnosti in motnje, ki so hromile napredek. Ce na kratko preletimo dogajanja, ki so nas spremljala v letošnjem letu v gospodarskem in družbeno-političnem življenju lahko smelo trdimo, da je leto 1983 bilo uspešno, kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja v zoženih materialnih okvirih. Rezu/tari gospodarjenja so vzpodbudni v večini primerov združenega dela, kar je zasluga delavcev in vodstvenih kadrov, ki se zavestno ter zavzeto vključujejo za stabilnejše gospodarjenje in spreminjanje razmer v delovnih okoljih. Žal pa nismo bili dovolj dosledni pri odpravljanju napak in skrbi za boljšo ■ naše družbe, organizacijo dela. Količinski obseg proizvodnje se je povečal, to pa je odraz na jinan-čnih kazalcih, ki dajejo solidno osnovo nadaljnjemu gospodarskemu in družbenemu razvoju. Izvoz se je znatno povečal, zato tudi devizni iztržek združenega dela zagotavlja uvoz repro materiala in nadomestnih delov, razen v kmetijstvu, kar mora postati širša družbena skrb. Visoka stopnja injlacije, skokovito naraščanje cen je prizadelo tako osebni kol družbeni standard. Osebni dohodki in drugi socialni prejemki niso dohitevali rasti življenjskih stroškov, kar lahko izboljšamo v prihodnje le z dobrim biteljsko vnemo in s podporo občanov, združenega dela izvršili pomembno družbeno poslanstvo za vsesplošni napredek družbenega, kulturnega in humanega ter socialnega razvoja prebivalcev naše občine. V SZDL kot frontni organizaciji smo z vsemi njenimi deli usklajevali akcije za skupne cilje. Na referendumu za 3. samoprispevek smo samoupravno izglasovali programe in s samoprispevkom zagotovili sredstva za razvoj krajevnih skupnosti ter potreb skupnega programa občine kot celote. V krajevnih skupnostih smo izvedli volilno programske konference SZDL, izvolili nova vodstva po delegatskem načinu v vseh frontnih delih zato, da bi bila socialistična zveza frontno močna tudi v sedanjih razmerah. kakor je bila OF med NOB in v povojni graditvi delom in s pridobivanjem večjega dohodka. Poleg vzpodbudnih rezultatov gospff-darjenja pa smo imeli velike težave s financiranjem skupne porabe za družbene službe. Izdatki nenehno in vztrajno naraščajo neodvisno od rasti dohodka, ostrejši so kriteriji za solidarnostna 'sredstva, zato bomo dolg letošnjega leta morali prenesti v naslednje. Družbeno politično življenje je bilo dokaj pestro. Samoupravljanje kot osnova našega političnega sistema se je poglabljalo na vseh nivojih in čedalje bolj kritično presoja negativne pojave‘v družbi, krepi pa se zavest, da sami krojimo našo nadaljnjo usodo in da nam niso po godu hitre administrativne odločitve, kot odraz rešitev, ki jih po samoupravni poti nismo znali rešiti. Bogato in uspešno je bilo Judi društve-¥ noživljenje, planinci, gasilci, $ kulturniki in drugi so z Iju- Razmere, kakršne soočamo dnevno, niso lahke, vendar zaradi teh ne smemo črnogledo spremljati tok dogajanj in stati ob strani. Odpravili jih bomo, če ge bomo opirali na lastne sile in ustvarjalno delo, razvijali najširšo samoupravno aktivnost in krepili zavest o nujnosti in pomenu ciljev, ki so pred nami. Prve rezultate že dosegamo! Naša skupna naloga v prihodnje bo bitka za večjo produktivnost, za kvalitetnejše gospodarjenje in ustvarjanje večjega dohodka, ker bo le temu podrejena poraba vseh oblik. Na področju SLO in DS bomo nadalje usmerjali akcije v podružblja-nje obrambe in samozaščite in usposabljanje občanov, saj nas svetovni položaj k temu sili, da zavarujemo naše lastne pridobitve, svobodojn mir. Vsem delovnim ljudem in občanom se iskreno zahvaljujem za napore pri premagovanju težav, s katerimi smo se ubadali v preteklem letu s pozivom, da bi tudi v bodoče sodelovali v različnih samoupravnih organih od krajevne skupnosti do sredin, kjer delamo in odgovorno sprejemati odločitve ter jih tudi vestno izvrševali za večjo blaginjo naše socialistične samoupravne družbe, narodov in narodnosti Jugoslavije. Srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1984 HINKO ČOP, predsednik OK SZDL fr******************************************* ■ir * * * ■k k * * * * k 1 i ★ i i ★ * * ★ i i I l ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ i i t ¥ ¥ t t t ¥ ¥ i ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ I ¥ ¥ ¥ t ¥ ¥ i ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ t t ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ S ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ♦ ♦ 1 ! i t Volilno-progvamska seja HBIk Občinska konferenca SZDL se je sestala v Mozirju in obravnavala gospodarska gibanja v občini ter druga vprašanja sedanjega časa. Uvodne besede je podal predsednik konference Hinko Čop. V njih se je dotaknil nekaterih slabosti s katerimi se ubadamo v naši občini. V ospredju so bile ocene delegatskega delovanja, ki povsem še ni zaživelo. Zelo vsebinsko pestra razprava je pokazala, da so se delegati dobro pripravili na dnevni red seje. Tako je Aleksander Sterbenk iz Bočne menil, daje glavna krivda za premalo zavzetost delegatov v tem, da so marsikje prepričani v predhodne dogovore, ki seveda izključujejo njihova mnenja pri sklepanju in odločanju. Preveč je tudi formalnega dela, preveč obljub in premalo dejanj, ki bi stanje spreminjala. Tudi „oblast" je vse bolj čutiti,aato pa samoupravno urejanje stvari šepa. Lojze Plaznik je menil, da bremeni pleča aktivistov SZDL kar preveč bremen. Marsikaj smo doslej poenostavljali, zato bo treba 'skupščinsko delo vsebinsko okrepiti. Pobude iz temeljnih sredin bo treba bolj vestno obravnavati in na nje ustrezno'ukrepati. Tako bo delo delegatov zanimivejše. Preveč še delamo po starem, to pa povz.ro'ča veliko sestankov. Vsebinsko pojmovanje stabilizacije je še vedno nepravilno tolmačeno, je dejal Franc Finkšt. Tako občani še v marsičem ne dojamejo bistva, stabilizacije. Naši gospodarski uspehi so zadovoljivi, tudi sicer so kakovostni kazalci ugodni. Zaenkrat so še težave v zdravstvu, te že trajajo dalj časa in tudi v turizmu še nismo krenili v pravo smer, seveda nas pestijo razmere v lesni predelavi. Premalo smo naredili za. čuvanje družbenega premoženja. Družbena samozaščita še ni zavestna stvar, je pač še premalo osveščanja, je povedal Franček Boršnak. Pohvalil pa je delo gasilskih društev, ki si prizadevajo do skrajnosti. Ko smo stopali v zaostrene razmere gospodarjenja, smo pričakovali več težav, je dejal Mirko Strašek, vendar jih še kar dobro premagujemo. To je posledica tesnega sodelovanja z ljudmi v delovnih organizacijah. Tako smo dosegli določeno dodatno vključevanje ljudi tudi v. krajevnih skupnostih, kjer veliko prispevajo k urejanju stvari, oziroma problemov kraja, kjer živijo in delajo. Če bi hoteli biti kritični, potem velja to za lesno predelavo kot kompleks. Tembolj, ker od te dejavnosti živi okoli 60% občanov. Tu je najtežje spreminjati miselnost, čeprav so imeli v preteklosti veliko lažje, kot v drugih vejah gospodarstva. Na sploh imajo v teh sredinah slab odnos do novih kadrov, ki bi lahko okrepili strokovno in poslovno prodornost. Največkrat je tako, da vsak po svoje rešuje lastno kožo, potrebne povezanosti pa ni! Nujna je odločna bitka za spreminjanje zavesti, kar je ključno vprašanje. Franc Trbovšek je dejal, da je potrebno množično delo z ljudmi, kajti le dejanja so prepričljiva. Ljudi moti, da nikakor ne moremo obrzdati cen, da je pomanjkanje stvari, ki jih sami pridelujemo, medtem pa seveda upada vrednost osebnih dohodkov. Denimo, opečne izdelke smo v ZKZ v enem samem tednu kar .trikrat spremenili, seveda navzgor. Če sedaj pogledamo, koliko ljudi dela samo na spremljanju cen, potem je seveda na dlani, daje takšno upravno delovanje zelo drago. Ali, delovni čas, kakšne razprave in nepotrebne težave so nastale, pač zato, ker se stvari niso dobro pripravile. Tako seveda upada ugled našega vodstva. Delegati so opozarjali na pomanjkljivosti v raznih odločitvah, ki prehitevajo pripravljenost, oziroma sposobnost družbe, da se prilagodi. Nič ni negodovanja, če so ljudje o določenih ukrepih pravočasno in dobro obveščeni. Največkrat pa ni tako, zato se v SZDL v bazi soočajo s težavami, ki jih ne bi bilo treba. Konferenca je razrešila dolžnosti sekretarke OK SZDL Rezko Plaznikovo na lastno željo, ker nastopi drugo delovno dolžnost. Na njeno mesto so izvolili Zdravka Novaka z Rečice, sicer pa prosvetnega delavca na OS Mozirje. današnjega dne Zaradi stalnega dviganja cen najnujnešim izdelkom za življenje, odrekanj na tekočem, pomanjkanja vode in sedaj še pogoste teme, marsikdo postaja malodušen. To je kar razumljivo, saj mnogokje sedanje cenovne razmere silijo k varčevanju tudi prepotrebnih dobrin. Po televizijski oddaji, ki nam je pokazala razmere v Beogradu, ko soljudježedolgo časa ob svečah, v nezakurjenih stanovanjih in podobno,- je marsikoga pretreslo, saj pri nas je zaenkrat še potemtakem odlično! Morda je bila oddaja potrebna, da smo lažje pripravljeni razumeti določene ukrepe solidarnosti, ki seveda režejo v naše ugodje. Vendar človek razmišlja nekoliko nazaj, ko smo razne pobude, čeprav v malem, enostavno z birokratskimi prijemi onemogočali, ko smo celo navajali ljudi, da zapemarijo razne vodnjake, vodne vire in podobno. Ko smo za postavitev domače elektrarne zahtevali takšne prpirje, da jih nekdo, kisicerše kaj dela, že zaradi časovne stiske ne bi mogel pridobiti. Ali ni s tem izkazana skrajna malomarnost tistih, ki bi moralipredyideti,danamne bo vedno tekel med iz vsgh por našega življenja. Bili so časi, ko je nekdo, ki je sam prideloval elektriko za svoje potrebe postaj ožigosan z nalepnico „nazadnjaški". Verjetno danes ne kažeskri vati dejstva,dasmo dokaj objestno ravnali ob vseh možnostih, ki so nam biletako, ali drugače dane, pa smo smatrali, da bo kar zmeraj vse teklo, kot po loju. Samo kot primer kratkovidnosti, lahko navedemo naše ravnanje z vodno silo, ki jo je v naših razmerah dovolj, bila je nekoč glavni vir dohodka mnogim ljudem.Stali so mlini. Stale so žage, bile so male elektrarne in še bi lahko naštevali. Vsak večji kraj si je ustanovil elektrarniško zad- rugo, zato so biledo nedavnega še marsikje naprave, ki bi jih po potrebi še lahko uporabili, pa smo jih odstranili, saj mi imamo vsega na pretek, kaj bi to staro „kložje”. Hkrati pa govorimo o potrebah za SLO. Že sedaj, v miru nimamo dovolj energije, kaj bi bilo v primeru vojne, niti ni treba kaj veliko ugibati. Kdo bi takrat mlel žito, ki bi ga kmetje pridelali? Vse stroje smo namestili doma injihsevedapriklopilina elektriko, kije neusahljiva, je poceni in saj ne more drugače biti! Pa je kaj kmalu postalo drugače in če smo prebrali misli naše predsednice vlade, Milke Planinc, ki je dejala, daje konec poceni energije in daje treba prilagoditi cene naše elektrike svetovnim, potem je seveda na dlani, da se na m bo milo storilo za mnogimi možnostmi, ki smo jih v preteklosti zavrgli, ali zamudili. Ali ni čas streznitve? Ali ni skrajno potrebno ukrepanje za primer, ki si ga ne želimo, vendar pa je kaj hitro mogoč! Kje bomo mleli naše žito? Kje bomo zagotavljali elektriko? Končno pomeni moka kruh, in ta spet življenje! Ali ne kaže pristopiti kar se da hitro k ugotavljanju možnosti za pridobivanje elektrike na naših potokih, za zagotavljanje nekaterih mlinov na vodni pogon? Ali bomo še naprej zahtevali od lastnika vodnih naprav, da predloži 1 1 soglasij in plača nemogoče pristojbine, če bo želel urediti manjšo elektrarno? Ali bomo še »prej dovoljevali raznim delovnim organizacijam iz pottaačja energetike, da prislavijamroj lonček tam. kjer nisonič«ft>ži-li? Vse to se postavlja prnchnas v času, ko nas je izučilo dosedanje razmetavanje dobrin. Ali pa nas res je? A. V. . Poštnina plačana v gotovini Poročilo o II. samoprispevku Za nami je drugo petletno obdobje zbiranja samoprispevka občanov. Tako smo s skupnimi močmi lahko pospešili razvoj nekaterih družbenih dejavnosti v občini in povečali naš skupni družbeni standard. V programu 11. samoprispevka šobile zadane številne naloge s področja vzgoje in izobraževanja, komunalne dejavnosti in v krajevnih skupnostih. Sredstva so se zbirala od osebnih dohodkov vseh občanov in od vseh oblik osebnih dohodkov. Obremenitev dohodkov je bila nasleiinja: od zaposlenih 1,8% od BOD od upokojencev 1,5% od pokojnin od obrti in drugih dej. 3% od dohodka oz. davčne osnove od kmetijstva 2,5%od katastrskega dohodka V obdobju petih let se je iz vseh naštetih virov zbralo 69.236.602,55 din. Za skupne stroške (izvedba referenduma, manipulacijeSDKjjebilo porabljenih 177.354,95 din. Ostala sredstva so bila razdeljena na štiri glavna področja po sprejetih ključih: vzgojno izobraževalni program — 37% 25,551.921,60 komunalni objekti-čistilne naprave— 15% 10,358.887,15 inicialni programi v manj razvitih KS—4% 2,762.369,90 krajevne skupnosti—44% 30,386.068,95 SKUPAJ 69.059.247,60 VZGOJNO — IZOBRAŽEVALNI PROGRAM S sredstvi prvega samoprispevka, kije bil sprejet leta 1973, so bile zgrajene oz.-adaptirane štiri šole (Rečica, Ljubno, Luče, Gornji grad). Z razvojem pa so se odprle nove zahteve po zgraditvi še drugih infrastrukturnih objektov. Tako je program drugega samoprispevka predvideval izgradnjo vrtca v Mozirju, pionirskega letovišča v Izoli, sofinanciranje doma upokojencev v Grmovju pri Žalcu in graditev objekta za potrebe usmerjenega izobraževanja ter Delavske univerze v Mozirju. Delitveno razmerje sredstev samoprispevka za posamezno investicijo je bilo naslednje: Vrtec v Mozirju—20,45% . 5,225.367,95 Pionirsko letovišče Izola—22,73% 5,807.951,80 Dom upokojencev v Grmovju — 6,82% 1,742.641,05 Objekt za potrebe usmer. izobraževanja — 50,00% 12.775.960,80 Skupaj 25.551.921,60 Zaradi perečega problema otroškega varstva v Mozirju, seje najprej pristopilo k izgradnji osemoddelčnega vrtca v tem kraju. Celotna investicija z opremo je znašala 18,508.590 din. Kredita pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SRS ni bilo mogoče pridobiti, zato se je večji del potrebnih sredstev pokrival iz samoprispevka. Tu so se po sklepu referendumskega odbora združila sredstva za vrtec in letovišče v Izoli, kajti do izgradnje le-tega ni prišlo zaradi nepričakovano visokih stroškov gradnje. Tako je bilo za vrtec porabljenih 14.492.663,30 din. V okviru programa vzgoje in izobraževanja je bilo del sredstev namenjenih za sofinanciranje doma upokojencev in varovancev v Grmovju. S tem smo pridobili 12 postelj za intenzivno nego oskrbovancev. Delež samoprispevka je znašal 1.540.000,00 din. Ostala zbrana sredstva v znesku 9,221.016,35 din pa so namenjena za graditev osnovnošolskih objektov. Po programu je bila predvidena gradnja objekta za potrebe usmerjenga izobraževanja in za potrebe Delavske univerze v Mozirju. Ker pa v občini ni prišlo do predvidenih dislociranih enot usmerjenega izobraževanja, so oz. bodo ta sredstva porabljena za razširitev in adaptacijo obstoječih šol. Predvsem gre tuza razširitev mozirske šole, kjer so projekti že izdelani in plačani v znesku ■ mozirske šole, kjer so projekti že izdelam in plačani v znesku 1.036.911.00 din. Adaptirana je tudi šola v Šmartnem, .kjer je delež samoprispevka 2,000.000,00 din. Za izgradnjo tehnične šole v Celju smo prispevali 100.000,00 din in za sanacijo ostrešja šole v Gornjem gradu 94.054.00 din. Ostala so še neporabljena sredstva v znesku 6,288.293,30 din, ki so v celoti namenjena za razširitev šole v Mozirju, ki jo ima v programu tudi III. samoprispevek. KOMUNALNA DEJAVNOST Skrb za odvajanje odpadnih voda zasluži enako pozornost kot preskrba s pitno vodo. Poleg tega pa so tudi poostreni predpisi s tega področja vedno bolj zahtevali urejen sistem kanalskih naprav, da bi bila tudi v bodoče še zmožna gradnja stanovanjskih sosesk, infrastrukturnih in industrijskih objekto.v. Iz naštetih razlogov je bilo nujno pričeti z gradnjo teh objektov, zavedajoč se, da bo gradnja dolgotrajna in težavna s finančne in tudi izvedbene plati. Del potrebnih sredstev naj bi prispevali občani s samoprispevkom. Tako seje v petih letih zbralo za te namene 10,358,887,15 din.. Dobri dve tretjini (7.561.987,50 din) teh sredstev je bilo predvidenih za etapno gradnjo osnovnega kanalizacijskega odvodnika— kolektorja v spodnjem delu doline, ostalih 2.796.899,65 din pa za sofinanciranje kanalizacijske mreže v Gornjem gradu, Ljubnem in Lučah. Kljub velikim naporom referendumskega pododbora in izvršnega sveta je v5-letnem obdobju bil zgrajen le prvi odsek skozi Nazarje, ki pa je bil financiraj iz drugih finančnih virov. Iz sredstev samoprispevka je bilo do sedaj izločenih 6,717.952,40 din za nadaljno izgradnjo odseka kolektorja od Delejevega jezu do Ljubije. Vzrok za zakasnitve so težave pri pridobivanju lokacijske in projektne dokumentacije, večkratno spreminjanje urbanističnega načrta Mozirje in tudi nesolidnost poslovanja projektantske organizacije. Pričetek gradnje tega odseka kolektorja bo v novembru 1.1., dokončanje pa v aprilu 1984. Neizdelani urbanistični načrti za Gornji grad, Luče in Ljubno so tudi vzrok, da ni bilo mogoče pridobiti niti načrtov za kanalizacijo kaj šele graditi potrebne kanalizacije v teh krajih. ZA MANJ RAZVITE KS Med manj razvite KS štejemo Solčavo, Luče in Novo Štifto. V teh KS naj bi pospešili gospodarski razvoj z izdelavo razvojnih programov. V ta namen se je zbiralo iz samoprispevka 4% sredstev, tj. 2,762.369,90 din. Razdelitev sredstev je bila naslednja: KS Solčava 673.856,10 KS Luče 1.044.256,90 KS Nova Štifta 1.044.256,90 Skupaj 2.762.369,90 KS Solčava je prejela relativno manj sredstev za to, ker je 419.600 din koristila že v letu 1979 za izgradnjo večnamenskega objekta v Solčavi, kjer ima prostore krajevna skupnost in krajevni urad. Če pa upoštevamo inflacije v preteklih letih (inflatorni količnik 1,88), je KS Solčava prejela tretjino sredstev, toliko kot KS Luče in Nova Štifta. KS Luče bo porabila sredstva za dograditev TV pretvornika v Lučah, Podvolovljeku in Strugah. KS Nova Štifta pa je sklenila, da del sredstev (60(1.000 din) prispeva k ureditvi že dolgo perečega problema kurjave v podružnični šoli Nova Štifta. Takšna poraba sicer ni popolnoma v skladu z zastavljenimi cilji, vendar pa s tako majhnimi sredsWi ni mogoče pospeševati gospodarskega razvoja in rešiti ostalih problemov v KS. KRAJEVNE SKUPNOSTI Za potrebe KS je bilo zbranih 30.386.068,95 din. Ključ za delitev po KS je število prebivalcev. Na osnovi tega so bila sredstva razdeljena takole: KS Ključ Znesek Mozirje % 21 6,381.024,50 Naza rje 9 2,734.746,20 Rečica 4,9 1,488.917,40 Bočna 4,3 1,306.600,95 Gornji grad 7,8 2,370.113,40 Nova Štifta 5,2 1,580.075,60 Solčava 4,3 1,306.600.95 Ljubno 18,3 5,560.650,60 Luče 10,7 3,251.309,35 Rečica 14,5 4,405.980,00 Skupaj 100,0 30,386.068,95 Nazarski zdravstveni dom so pričeli prenavljati. Zaenkrat je videti le gradbene priprave. Vsi si želimo, da bi lahko zdravstveni delavci delali v ustreznih delovnih prostorih. O davčni politiki . Skupščina občine Mozirje bo na decemberskem zasedanju obravnavala in sprejemala že tudi družbeni dogovor o usklajevanju davčne politike za leto 1984 in odlok o davkih občanov občine Mozirje. Ker so bile v zadnjih dveh letih obravnavane samo spremembe in dopolnitve odloka smo zaradi boljše preglednosti in informiranosti za leto 1984 pripravili čistopis odloka. Predlagani dokumenti so v popolnem nasprotju z vsemi viharnimi razpravami o možnih in napovedovanih novih vrstah davkov. Preveč tvegana in neodgovorna bi bila trditev ali napoved, da v 1. 1984 ne bo na tem področju nobene spremembe, razen teh, ki jih vsebujejo sedanji dokumenti, za katere pa nikakor ne moremo trditi, da pomenijo zaostrovanje na tem področju. Tako dogovor slovenskih občin kot odlok o davkih občanov naše občine prinašata predvsem v obliki davčnih olajšav nove spodbude za čim večja vlaganja v proizvodnjo, pospeševanje in povečanje proizvodnje in zaposlovanja. Tako se tu'di davčna politika vključuje v stabilizacijska prizadevanja, ki dolgoročno ne morejo biti odvisna od nenehnega omejevanja porabe, ampak od čim večje proizvodnje. Nekatere olajšave pa so predvsem humanitarnega značaja. Tako dogovor kot odlok ne prinašata ne novih davkov, ne višjih stopenj, gre pa za nekatere spremembe in nove olajšave. Pri kmetijskem davku olajšava za investicijska vlaganja ni več vezana na status kmeta, ampak na obdelavo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in razvojnim programom občine. Na novo se uvaja olajšava za kmete, ki se vključujejo v družbeno organizirano proizvodnjo. Olajšava je odvisna od količine oddanih tržnih viškov in katastrskega dohodka, nanaša pa se na odmerjeni davek po KD-ju ne pa tudi na davek od dohodkov od gozda. Pri davku od obrtne dejavnosti se valorizirajo osnove in stopnje glede na inflacijo, kar pomeni v primerjavi z dosedanjo ureditvijo milejšo obdavčitev predvsem zavezancev z nižjimi dohodki. Dodatno se uvaja olajšava za novo zaposlovanje delavcev. Pri davku po odbitku se uvaja nova oprostitev tega davka za 100% invalide, če opravljajo dela po pogodbi za organizacije združenega dela. Glede izvajanja sprejete davčne politike pa bo potrebno pri ugotavljanju dejanskih, realnih osnov za obdavčitev, discipline davčih zavezancev, tako glede poslovanja kot potrebnih evidenc, kar velja predvsem za področje drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju. Pri poravnavanju odmerjenih davčnih in drugih družbenih obveznosti je velik del občanov zelo nediscipliniran in te obveznosti smatra kot nebodigatreba, ki ga poravna takrat, ko pokrije vse druge obveznosti in potrebe. Novi zakon o davkih občanov ne predpisuje več opominov za neporavnane zapadle obveznosti in s tem poenostavlja in skrajšuje postopek prisilne izterjave. , Zato v letošnjem letu opominov nismo pošiljali, kar so nekateri smatrali kot neaktivnost UDP. Opozarjamo pa na to spremembo zato, da davčni zavezanci, ki bodo prejeli sklepe o prisilni izterjavi in obračunane zamudne obresti ne bodo smatrali, da je postopek nepravilno izpeljan in iz tega razloga vlagali pritožbe na sklep. Menimo, da je tako zastavljena davčna politika, da na eni strani z raznimi olajšavami spodbujamo posamezne dejavnosti, na drugi pa tudi zaostrimo odnos do 'izpolnjevanja družbenih obvezno-sti^pravilno naravnana. Pri njenem izvajanju pa želimo mnogo vsestranskega, 'konstruktivnega sodelovanja in razumevanja. Anka Žiher Dela na kolek! orju o d Delejevega jezu v Mozirju so stekla. Za zdaj je vreme še naklonjeno. Klub samoupravljalcev Na zadnji seji predsedstva preteklega leta žiro račun klu- sindikata so prerešetali delo ba skorajda prazen. Po neneh- Kluba samoupravljalcev občine nem opominjanju so posamez-Mozirje v obdobju 1982/83. ni zamudniki ob izteku koledarskega leta le poravnali Dejavnosti so usmerili v svoje obveznosti, kar je omog-glavnem v družbenopolitično očilo, da je klub poravnal ne-izobraževanje, usposabljanje katere neplačane obveznosti, kadrovskih delavcev, delega- oblikoval sredstva v višini tov, predavateljev, članov de- predpisane amortizacije ter lavskih svetov, poravnalnih Pfven?se' ostanek sredstev v svetov, seveda pa so posvetili višini 1.544.10 din v leto 1983. pozornost še raznim predavanjem in seminarjem. Delo je bilo uspešno in tesno povezano z občinskima konferencama ZSMS in SZDL, pa tudi občasno z OK ZKS. Tako je bil zastavljeni delovni načrt v Celoti uresničen. Seveda pa ni šlo vse gladko. Takole je poročal Maks Petek v nadaljevanju: Pri razreševanju finančne problematike smo vse od jeseni preteklega leta, pa vse do novembra letošnjega leta, izgubljali vse preveč časa in energije. V letošnjem letu se je ta problem zaostril še zaradi tega, ker smo po sklepu skupščine kluba v lanskem letu, v letošnjem letu izvršili poračun obveznosti podpisnikov do kluba zaradi tega, da smo likvidirali presežek finančnih sredstev iz preteklih let, kar za leto 1983 pomeni za 1/4 zmanjšano obveznost podpisnikov do kluba. To samo po sebi ne bi predstavljalo posebnega finančnega problema za klub, saj so izračuni pokazali, da za realizacijo programskih in pogodbenih nalog zadošča redni letni priliv, seveda pa pod pogojem, da so obveznosti podpisnikov za tekoče oz. za preteklo leto v celoti poravnane. Takšno predvidevanje se nam je zdelo realno, šeposebej zaradi tega, ker smo v preteklem letu „izterjali” plačilo obveznosti tudi od nekaterih * zakrknjenih neplačnikov. Sicer nam je to uspelo šele po neprestanih intervencijah, vendar pa so ostali nerazčiščeni problemi še pri nekaterih podpisnikih*, pri katerih tudi neprestano opominjanje, trajajoče že leto in pol, prav nič ne zaleže. Zaradi navedenih problemov je bil v novembru Do konca junija 1983 je tek^ oči priliv sredstev omogočal realizacijo programov, ni pa omogočal izpolnitev pogodbenih obveznosti do DU Mozirje. Zaradi tega je že v začetku nove sezone 1983/84 nastal problem realizacije programskih nalog. Nadaljevali smo z opominjanjem podpisnikov, ki svojih obveznosti vsemu navkljub še vedno niso poravnali in z nastalo situacijo seznanili tudi nekatere najodgovornejše dejavnike v občini. Se posebno pereč problem je nastal pri usposabljanju delegatov za skupščine DPS in SIS, kot ene najnujnejših, pa tudi najobsežnejših nalog kluba. Dolgotrajno opominjanje je sicer že dalo nekatere rezultate, saj je DO Elkroj Mozirje koncem oktobra poravnavala svoje obveznosti, poravnaval pa jih je tudi VVZ Mozirje. Pri vseh ostalih pa problem neporavnanih obveznosti še nadalje ostaja odprt. Na koncu velja poudariti še naslednje: če bi se tudi ostali podpisniki obnašali tako, kot se vsitisti.kijihjevenomertre-ba opominjati, bi že koncem preteklega leta dejavnost kluba zamrla, to velja tudi za letošnje leto. Zato je še zlasti * treba izreči vso priznanje tistim podpisnikom, ki že od ustanovitve dalje vzorno in brez kakršnegakoli opozarjanja poravnavajo svoje obveznosti. To so naslednje delovne organizacije: Gorenje GLIN Nazarje, GG Nazarje, Železarna Ravne TOZD Kovinarstvo Ljubno, MGA Nazarje, vse osnovne šole, OK ZKS Mozirje, upravni organi SO Mozirje, Mercator Grmada, Skupna služba SIS Mozirje in Delavska univerza Mozirje. Iskra v naši dolini Verjetno ni človeka pri nas, ki ne bi poznal tako ali drugače izdelke tovarn Iskce. Gre za svetovno znano ime, ki sije pridobilo s kakovostjo in sodobnostjo izdelkov v svetu velik ugled. Ker imamo tudi v Gornji Savinjski dolini dve poslovni enoti Iskre, je prav, da naši bralci o njej zvedo kaj več. Pred časom so.v Ljubljani proslavljali obletnico delovne organizacije Iskra—IEZE (Industrija elementov za elektroniko). V njenem sestavu dela tudi TOZD Feriti v Ljubljani, ta pa ima obe poslovni enoti v naši občini, tako v Solčavi, kot na Ljubnem. Obe poslovni enoti TOZD Feriti pri nas, sta tesno povezani, tako v sami proizvodnji, kot tudi orga-niazcijsko. Izdelujeta med drugim tudi nekatere izdelke skupaj. Vse dele, /ki jih izdelujejo v naših poslovnih enotah vgrajujejo pozneje v telefonske naprave in sploh elektroniko. Gre za kakovostne izdelke za elektroniko s področja TV—rtehnike in podobno. Naši enoti sta seveda tesno povezani s TOZD v Ljubljani, predvsem v pogledu razvoja in tehnologije. Postopoma se prenaša tudi to zahtevno delo tudi na PE Ljubno, ta premik je nujen, saj mora razvoj nenehno bdeti nad samo proizvodnjo. V naši dolini je bilo vedno ve- ~ liko ženske delovne sile, zato sta oba obrata Iskre zelo dobrodošla, zaposlila sta na Ljubnem 81, v Solčavi pa 40 ljudi, največ ženski Kadrovsko močnejši je kolektiv na Ljubnem, kjer imajo 4 tehnike, 2 RTV mehanika in 2 mehanika. Lahko trdimo, da poslovno uspevajo. Tudi sicer so uspešni, sfej so načrt proizvodnje dosegli že v mesecu novembru. Ker pa so naročila velika, delajo tudi ob praznikih. V glavnem nadomeščajo uvoz, zato se njihovi deli vgrajujejo v izvozne izdelke, dela pa tudi neposredno izvažajo. Močno so prisotni v pralni tehniki, tako je Gorenje potrebovalo prej nepredvidene količine njihovih izdelkov, zato tudi takšen pritisk na proizvodnjo. Na Ljubnem imajo prostorske težave, zaka (delajo v neprimernih in pretesnih delavnicah. Boljše je v Solčavi, kjer so pred časom prena-valjali delovne prostore.. Tudi glede opreme niso na najboljšem, vsaj kar tiče sodobnosti.-Tako seveda količinsko ne dosegajo tistih uspehov, kot bi jih s sodobno opremo lahko. Pri njihovih izdelkih pa je treba upoštevati visoko kakovost in natančnost, to pa zahteva znanje, pa tudi ustrezne delovne prilike. Kam po osnovni šoli? Ko so medveda, plen lučkega lovca Knapiča, peljali v Luče je bil spotoma deležen velike pozornosti. Seveda, ko pa je že bil nagačen! Dan oboroženih sil Jugoslavije V ospredju kadrovska vprašanja Vprašanje, ki si ga zastavlja večina osmošolcev. Že od septembra dalje jih starši, učitelji, prijatelji vsak na svoj način opominjajo na problem, ki ga mora vsak zase rešiti v prihodnjem koledarskem letu. Poklicno usmerjanje je sestavni del vzgoje in izobraževanja. V nižjih razredih osnovne šolespozna-vajo učenci različne poklice in dela, kijih opravljajo posamezni de-lavci, v okviru posameznih učnih predmetov. Že tu nastanejo težave, saj sotradicionalni poklici kot čevljar, šivilja, kovač dokaj redki, a o njihovem delu znamo največ povedati. Medtem, ko je danes množica novih poklicev, katerim niti pravega imena ne vemo, če pa poznamo naziv poklica, si sla bo predstavlja mo, kaj pravzaprav delavec v tem poklicu dela. Danes poznamo že preko 2000 poklicev. Če bi se poskušal vsakdo zase testirati, koliko poklicev pozna, bi na začetku trdil, da jih pozna ogromno. Pasi napiši te poklice, ki jih poznate! Zlahka vam bo šlo do števila 10, morda 20,30, nato pa se že začno težave. Če nato še analizirate, katere poklice ste našteli, lahko ugotovite, da tiste od nekdaj znane: zdravnik, pek, učitelj, krojač... in zelo malo ali nič novih, danes pogostejših poklicev, kotso: žagar, luščilec, rezalec, sesta-vljalec furnirja, parileclesa, pletar, ščetkar, lesarski delavec, roletar, parketar, lesni strugar, da naštejem le nekaj poklicev lesarske usmeritve. In morda je ravno med poklici, kijih ne poznate; poklic, ki bi vam ali vašemu otroku najbolj ustrezal inje tudi vzdruženemdelu zelo iskan in potreben. V višjih razredih osnovne šole skrbi za poklicno usmerjanje poleg učiteljev še strokovni delavec šole, ki organizira predavanja, ekskurzije in nudi individualno pomoč. Od septembra dalje prihajajo osmošolcem predstavljat poklice svojestroke tudi delavci iz posameznih organizacij združenega dela občine Mozirje. Povedo jim o delu in poklicih, možnostih šolanja, štipendiranja in zaposlovanja. Naštejejo poklice, v katerih delavcev najbolj primanjkuje. Na osnovni šoli Ljubno so doslej uspešno predstavili poklice: Kovinarstvo Ljubno, GG Nazarje, Elkroj Mozirje, GLIN Nazarje, miličniki in vojaki. Učencem poskušamo predočiti pomen pravilne poklicne odločitve. Za poklic se naj učenci odločajo tako po svojih interesih in sposobnostih, kot po potrebah združenega dela. Pri potrebah združenega dela pa prihajamo v razkorak v tolmačenju. Kajti učenci letošnjih osmih razredov osnovnih šol se odločajo za poklice, ki jih bodo opravljali v največjem številu od 1987. pa do 2027. leta. Odločitev je torej dolgoročna. Naše delovne organizacije pa nam lahko postrežejo s potrebami po delavcih za letos, drugo leto in v meglenih obrisih za štiri leta naprej, to je kratkoročni in srednjeročni načrt zaposlovanja. Ko analiziramo vključitve lanskih osmošolcev občine Mozirje, smo z vidika zahtev združenega dela lahko zadovoljni, saj so učen- Dedek Mraz cisledili usmeritvaminse79%(170 učencev) odločili za proizvodne poklice, ll%(18učencev)sejeodl-očilo za šole, ki izobražujejo za neproizvodne poklice. 10% jih šolanja ne nadaljuje, torej jih lahko takoj prištejemo v proizvodnjo ali pa bodo oštali doma na kmetijah. Teh 79% učencev, ki so se usmerili v proizvodne poklice, se v naj večjem številu šolajo za konfekcionarje, nekaj za gostinstvo, trgovino, kmetijstvo in kovinarstvo. Kar polovica učencev bo končala šolanje na največ 4. stopnji zahtevnosti, kar po starem pomeni kvalificiranega delavca. Če pregledamo še usmeritve učencev za neproizvodne poklice, so se 3 učenci odločili za šolanje na družboslovni, 6 na pedagoški, 5 medicinski in 4 na ekonomski usmeritvi. Lanski uečnci osmih razredov so se torej primerno poklicno odločili, ker so se odločili večinoma za proizvodnjo. Kakšno oceno o teh poklicnih odločitvah pa bomo dali čez 4 leta ali čez 8 let, ko se bodo hoteli ti učencizaposli-ti? Ali bodo to še primerne poklicne odločitve? Če gledamo na te poklicne odločitve z očmi naprednega razvoja družbe in dela ter gospodarskega napredka naše občine, lahko rečemo, da so poklicne usmeritve premalo ambiciozne,prenizke, tako glede na željeni napredek naše doline, kot na umske zmožnosti naših otrok. Zadovoljili smo se s poklici za današnje gospodarstvo občine, hkrati pa govorimo, kako ga moramo razvijati, izboljševati, uvajati znanje. Kako bomoproda-jali znanje, če ga nismo pripravljeni niti osvojiti? Učenci seodločajozapoklice,ki so na razpolago danes, za poklice, ki jim jih zagotavljajo štipendije. Raje se odločajo za takojšnjo zaposlitev po končani osnovnišoli v Iskri Feriti, TGO Gorenje in si s tem takoj zagotovijo delovno mesto, kot da bi se šolali leto ali dve, tri in bi potem mogoče delovnega mesta ne dpbili. Tako razmišljajo letošnji ljubenski osmošolci, katerih četrtina se jih namerava takoj zaposliti. Navdušeni so tudi nad takojšnjo materialno neodvisnostjo, že pri petnajstih letih. Toda kakšni delavci bodo to? Ali bodo lahko postali' tudi dobri samoupravljalci, delegati, brez znanja, ki ga daje usmerjeno izobraževanje? Tudi starši premalo vzpodbujamo svoje otroke za nadaljnje šolanje. Vse preveč se oziramo po štipendijah. Ne znamo ceniti dote, ki jo kot starši dajemo svojim otrokom v obliki izobrazbe. Mnoge družine so danes sposobne izšolati svoje otroke brez pomoči družbe, pa vseeno glasno zahtevajo in tudi jemljejo štipendije tistim, ki sojih resnično potrebni. O širši kadrovski problematiki sta v novembru 1983 razpravljala tudi predsedstvo in komite ZKS Mozirje. Po kvalitetnih analizah uresničevanja nalog ZKS na področju kadrovske politike so člani predsedstva in komiteja ZK po konstruktivni razpravi sprejeli vrsto nalog, kihaj izboljšajo stanje na področju kadrovske politike. Vida Štiglic v dolini Praznik naših vojaških sil spominja na ustanovitev L proletarske narodnoosvobodilne udarne brigade, kije predstavljala v tistih časih redno vojaško enoto. To je bilo glede na dejstvo, da seje pisalo leto 1941, pravo presenečenje za okupatorje in njihove pomagače. Ta dan se vsakega decembra praznuje v vseh enotah armade in izven nje. V naši občini je običaj, da ha Dan oboroženih sil obiščejo predstavniki javnega življenja mejne enote v Logarski dolini in na Strelčevem vrhu.Toje v bistvu prijateljsko srečanje krajanov, mladine in predstavnikov DPO z vojaki. Ko smo obiskali komandirja karavle Savinjski partizan Velibo-rja Lukovica,nas je,kot vedno prijazno sprejel. Pogovorsteče neprisiljeno in vedno je kaj novega, čeprav teče vojaško življenje po utečenem pravilu. Lukovič sije ustvaril družino v Solčavi in je tam tudi član sveta krajevne skupnosti. Zato ga zanimajo vprašanja kraja, prav tako kot tista, iz vojaškega področja. Ni torej naključje, da je pogovor nanesel na pisanje novinarke o Logarski dolini v Delu. Opozorila je na mrtvilo, ki vlada pretežen čas v letu v tej prečudoviti dolini. Turizem bi tu lahko pomenil veliko več, kot v resnici je. Kar sam od sebe je Lukovič pričel to vprašanje. Njegovi vojaški tovariši so ga, koje bil na komandi v Dravogradu opozorili na sestavek v Delu, češ tvoja Logarskaje grajana. Ni mu bilo vseeno, pa je pojasnil, kako si svet KS prizadeva za turistično bodočnost doline. Kako so veliko prostovoljnega dela opravili, tudi vojaki, kako so se veselili, da bo končno dolina deležna več pozornosti, kako se pa nekateri, ki so bili zadolženi za razvoj doline obnašajo lagodno. Težave so z oskrbovanjem vlečni h naprav, pa tudi ureditev še ni do te mere zaključena, da bi lahko vse skupaj služilo svojemu namenu. Tako bo seveda Logarska dolina še kar naprej osamljena in premalo korišče-na za tujski promet. Vseješe kljub neštetim pogovorom nedorečeno, nasploh pa lahko trdimo, da gre tudi pri tej stvari za našo splošno bolezen — veliko se dogovorimo, pa le malo storimo! Razumljivo pa je, da krajevni dejavniki ne morejo storiti kaj več, kot so! Kdo je torej tisti, ki bi moral pripeljati stvari dokonca?Prav gotovo ne več krajevna skupnost Solčava. Po tem, povsem nevojaškem razgovoru, je komandir Lukovič odpravil patruljo graničarjev na pot. Prizor odhoda smo ujeli v našo kamero. Nato pa nas je pritegnil vonj po jedilih v kuhinjo. Tam je ob štedilniku stal Predrag Vukovič, vojaški kuhar, sicer pa natakar iz Donjega Vakufa. Skrbno je pazil, da se mu jedila,ki jih je pripravljal ne bi prismodila. Vendar pa nam je povedal, da seje kuhanja naučil na posebnem vojaškem tečaju v Ljubljani. Tudi pozneje mu bo ta veščina prav prišla. Pokazal nam je jedilnik, ki je za vsak dan v naprej določen. Lahko smo se prepričali, da je za mlade vojake ob meji zelo dobro preskrbljeno za močno hrano. Tu-di malico imajo, pa če je že kateri lačen, še kaj dobi, vendar je s smehom pripomnil Vukovič, daje takih „požeruhov” malo. Vsi se dodobra nasitijo, je pa res, da so veliko na poti, da so te strme in naporne, pa je zato treba poskrbeti za njihove želodce bolj temeljito, kot je toobičajvvojašnicah.Seveda ne bi bil kuhar, če ne bi Predrag ob koncu razgovora ponudil še kavo, seveda nam, obiskovalcem in radi smo jo spili. Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS Mozirje so med drugim posvetili posebno pozornost vprašanjem ustreznega kadra v občini. V uvodu so opozorili na dejstvo, da je prav ta organ že večkrat razpravljat in sklepal o teh vprašanjih, vendar se stvari niso kaj prida premaknile na bolje. Skratka, zahteve po krepitvi predvsem vodstvenega in vodilnega kadra so še vedno v ospredju! Opaziti je, da so OO ZKS vse premalo posvečale pozornosti tem vprašanjem in so jih često obravnavale le obrobno. Zato tudi ni uspelo zagotoviti širšega .vpliva delavcev na kadrovanje. Smerinice so dobre, tudi dokaj določene, vendar pa se premalo upoštevajo, to pa omogoča odločilen vpliv posameznikov in določenih krogov. Tudi glede normativnega urejanja teh vprašanj je marsikaj narobe, predvsem pa smo v tem nedosledni. Ob teh ugotovitvah se nam zdi razumljivo, da le slabo spreminjamo kadrovsko strukturo na boljše. Zaskrbljujoče je, da soodstopa-nja tudi pri zaposlovanju mladih, šolanih ljudi. Prav teh še premalo V Solčavi obstoja prostovoljno gasilsko društvo že od leta 1925. Kraj jev tistih časih bil precej odrezan od naravnega zaledja, zato je pobuda krajanov, da ustanovijo gasilsko društvo bila odraz potrebe, saj je pretežna večina stavb bilo lesenih in nevarnost požara velika. Predsednik Mirko Prelesnik je pojasnil nekatere podrobnosti o sedanjem delu društva. Vanj so se vključili krajani še kar številčno, vendar pa je le malo aktivnih gasilcev. Temu je kriva sestava prebivalstva, v kraju je le malo mladih, kmečka mladina pa je precej oddaljena. Vendarpa to ne pomeni, da v vrstahgasilcev ni mladih! Radi se vključujejo, le če je za to možnost. Sicer pa imajo pionirsko desetino, tudi ženske se spoprijemajo z gasilskimi veščinami, tako delo narekuje tesno povezavo vodstvenega kadra v društvu z nalogami, ki si jih zadajo. Zato lahko njihbva desetina tudi redno tekmuje na raznih tekmovanjih v okviru občine. zaposlimo! To pa pomeni siromašenje kadrovske baze, kar ima za posledico tudi v posodabljanju našega gospodarstva. Resje, daje občutiti zaostrene pogoje gospodarjenja tudi v tem hotenju. Predsedstvo OK ZKS je o vseh pojavih poglobljeno razpravljalo in opozorilo na osnovni smisel stvari, ki je v tem, da se sprašujemo, koliko ima ZK sploh vpliva na potek kadrovskih vprašanj. Seveda je jasno, da ne bomo zmogli bistvenih premikov, brez ustreznih, strokovnih in prodornih ljudi, ki pa morajo misliti samoupravno. Gre za odgovorne na vseh ravneh, ali v politiki, ali v gospodarstvu. Skratka, komunisti ne morejo stati ob strani, ko gre za kadrovske načrte in njih izvajanje. Pri tem moramo dati več poudarka zasedbi kadrovskih služb, ki so marsikje šibke in strokovno neustrezne. Komite je sklenil vztrajati na sprejetih smernicah in tudi v samem komiteyuin njegovih organi h bo treba narediti odločne premike z več delovne vneme in odločnosti. Opremljeni so prilikam primerno in zadovoljivo. Seveda pričakujejo pomoč od Občinske gasilske zveze, ki do njih ni bilanikoli nerazumevajoča. Nekaj škode na opremi je naredila vlaga v starem domu, zato so se odločili in ga prend- I vili. Ta bo kmalu na red. Oro-djarnica bo večja, imeli bodo svojo dvorano, dvoje stano- < vanj in seveda ustrezne prostore za potrebe CZ. Koso se leta 1980 pričeli ubadati z gradbenimi deli,simarsikdoni mislil, da bodo uspeli, saj se gradbeni material izredno j draži, pa tudi obrtniška dela so morali vsa plačevati. Če bi pridni člani UO ne delali toliko, bi najbrž marsičesa ne bilo! Seveda pa gre zahvala krajanom, ki so z razumevanjem pomagali, kjer so le mogli. To pa kaže na povezanost gasilcev s krajem, no in če omeni mo še to.dasočlani upravnega odbora naredili preko 2200 ur prostovoljnega dela, potem je razumljivo, da bodom kmalu odprt. Občinska zveza prijateljev mladine je tudi letos povabila med otroke dedka Mraza. Kot je povedala predsednica zveze Nada Pungeršek, bodo vsi predšolski otroci in tisti do 10. leta starosti deležni enakega darila. Samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo je poskrbela za to, da bo vsak otrok dobil zavitek vreden 250 din, seveda pa je vsebina zavitkov glede na starost različna. Otroci se bodo lahko v vsaki krajevni skupnosti razveselili obiska Dedka Mraza koncem decembra. Vsako leto poskrbi ena od šol vdolini za kulturni spored ob tem za 2500 otrok tako pomembnem obisku, letos bo to šola Gornji grad. TV pretvornik Nekateri naročniki TV Ljubljana v okolici Luč le stežka gledajo program domače televizije. Signal je slaboten, zato je gledanje sporeda kar naporno. Za območje Podvolovljeka bo pretvornik na Ramšečem. Dela so se zavlekla zaradi pridobitve potrebnih soglasij, vendar pa so dobri izgledi, da bo spomladi vse steklo. Naročniki iz Struge, Strmca in dela Konjskega vrhasotudi prikrajšani za dober sprejem. Za ta predel je predvidena lokacija dodatne antene na Jezerskih njivah. Meritve so bile že opravljene in na temelju teh so določili tudi kraj postavitve dodatnih aparatur v obeh primerih. Seveda bo do končne ureditve ene in druge naprave še trajalo, vendar menijo v KS L.uče, da bosta obe dp leta 1985 urejeni. Stroške bosta delili KS Luče in RTV Ljubljana,ki naj bi prispevala potrebne aparature, sredstva KS pa izvirajo iz samoprispevka. Vojaki naših mejnih enot so vedno budni, k temu pripomore tudi dobro dresiran pes. Iz krajevne skupnosti Luče Telefonsko omrežje zamuja Tajnik krajevne skupnosti Luče Jernej Plankl nam je dal nekaj podatkov o nalogah s katerimi se krajevna samouprava trenutno ubada. Sem spada telefonska zagata, gre zadoda tnih40 številk, kibi po obljubah že morale biti na voljo, pa je vsled pomanjkanja materialov prišlo do zamude. Telefonsko omrežje za nove naročnike dela, kot je vsa ostala doslej, PAPiz Ljubljane. Sedaj pesti naročnike bojazen,da se bodo cene priključkom povišale, zato želijo skupnega dogovora z izvajalci del, da bi zato, ker so zneske že nakazali, ne prišlo do povišanja cen. Te so namreč že tako vratolomne! Tako so morali plačati na Konjskem vrhu,denimo kar 18 starih milijonov za številko, v samih Lučah pa 10 mio din. To so zneski, ki ne dovoljujejo dodatnih podražitev! Končno telefon ni več potrata, pač pa nuja, tako bi morali te zveze smatrati. Menimo, da bo PAP zagotovil naročnikom postavljeno in vplačano ceno! Obrat Elkroja v Strugah Krajani so skoraj obupali nad obljubami o ureditvi obrata Elkroja v Strugah. Ne gre za nestrpnost, ampak za skrb, kam naj se zaposlijo ženske iz tega predela. Novi obrat jim odpira možnosti zaposlitve. Z veseljem ugotavljajo, da seje vendar premaknilo. Z deli so pričeli in uredili bodo tudi vodno' zajetje, ki bo služilo ne le Elkroju, ampak tudi krajanom Strug. Slednji niso bili z dobro vodo dovolj oskrbljeni. Denar za zajetje in vodovod je zagotovljen iz sredstev Območne vodneskupnosti Celje,seveda pa botrebaurediti tudi razvodnomrežovodovodavkraju.' V Elkroju zagotavljajo, da se ne bo zataknilo pri delih, ker so tudi potrebe proizvodnje take, da narekujejo hitro urejanje novega obrata. Stanovanjski blok v Lučah Pot rebe po novih stanovanjih v Lučah so silile k gradnji stanovanjske- ’ ga bloka, ki bo stal pod samopostrežno trgovino. Naložbe je prevzela SIS za stanovanjsko izgradnjo v občini. Seveda bo treba najprej porušiti stoječi hlev na mestu, kjer bo postavljen blok. Dogovor z lastnikom je že dosežen in tako bo verjeno prostor kmalu na voljo. Za stanovanja se zanima Elkroj, seveda pa so tudi krajevne potrebe kar precejšnje. Solčavski gasilci in njihovo delo Razgovor z našimi družbenopolitičnimi delavci Alojz Plaznik, predsednik SO Mozirje Mirko Strašek sekretar ZKS Jože Celinšek, predsednik ZZB NOV Kaj čaka delegate skupščin v prihodnjem letu? Predvsem obilo zavzetega in odgovornega delegatskega dela! V programu dela skupščinskih ztio-rovbodo nadvse pomembne naloge za delegatsko odločanje kot je n.pr. obravnava in sprejemanje občinskega prostorskega plana in iz njega izhajajočih prostorsko — ureditvenih predpisov. Nič manj pomembno ne bo odločanje o dolgoročnih planskih dokumentih prihodnjega razvoja občine pod nazivom „MOZIRJE — 2000”. Vsa ostala in številna tematska področja, kibodopredmet skupščinske obravnave, bodo po najboljših močeh uglašena s smernicami dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Tega ne narekujejo samo težavne gospodarske razmere, pač pa predvsem potreba, da vsi in vsepovsod čimprej dojamemo, kaj je v bistvu stabilizacija,- Ne smemo je pojmovati le kot trenutno ali kratkoročno akcijo, pač pa kot trajno obvezujoči način sedanjega in bodočega ravnanjapriustvarjanju dobrin in njihovi porabi. Poleg „domačih” zadev bomo na dnevni red zasedanja zborov pogosteje kot doslej uvrščene tudi najpomembnejše točke iz programa republiške skupščine. V Skupščinah SIS se bodo delegati spoprijemali s problemi, kako uskladiti naraščajoče potrebe naših družbenih dejavnosti z vse bolj pičlimi in resolucijsko omejenimi sredstvi za skupno porabo. Skratka, it teh nekaj bežno omenjenih nalog nakazuje, da bo potrebno vložiti veliko, več naporov tako s strani delegatov kot tudi njihovih delegatskih sredin in strokovnih služb, da bi tako zahtevno delegatsko odločanje kar najbolje opravili v prid občanom, vendar v okvir dohodkovnih zmožnosti našega gospodarstva. Kako gledate na delo delegacij v preteklem letu? Ne bi se mogli pohvaliti, da je potekalo dobro. Spremljalo ga je še vse preveč „starih” slabosti, ki jih žal nismo uspeli hitreje in učinkovito odpravljati. Slaba sklepčnost, prešibka aktivnost, osveščenost in delegatska odgovornost, pogosto izražanje osebnih stališč namesto dogovorjenih v delegatski sredini, odsotnost povratnih informacij — to je le nekaj najpogostejših pomanjkljivosti, ki hromijo delo delegacij in delegatskih skupščin. V splošnem je Glas mladih OK ZSMS Mozirje je na programsko—volilni konferenci sprejela na podlaginovega statuta ZSMS Pravilao delovanju in organiziranju OKZSMS. Pravila so prinesla precej sprememb v samo organiziranost OKI Nova organiziranost je zahteva la precej temeljitega dela in časa. Smisel nove organiziranosti je,približati delo OK bazi in zmanjševati foru msko delo, ki pa se mu ni močpopolnomaizogniti.Sprememba organiziranosti ne pomeni samo novo ime organov OK.ampakpomeni kvaliteten premik v našem delu. V V prihodnjem obdobju nameravamo še več pozornosti posvetiti najbolj perečim problemom iz vsakdanjega življenja, ki zadevajo mlade. V današnji kritičnisituacijisenamrečpremalo oglašamo prav na tistih področjih, Id mlade najbolj „žulijo”. Večino mladih zanimajo problemi s področja zaposlovanja, štipendiranja, stanovanjske politike, naš gospodarski položaj. Jc-pa res, da ne najdemo pravega pristopa, kako uresničiti naše zahteve, da bi mlad človek postal resnično subjekt odločanja o teh zadevah, V zraki so tudi v našem slabem delu, premalo imamo pomoči starejših, je pa tudi mnogo slabih vzgledov. Pogostokrat se sliši, da smo mladi znano, da delegacije dobro delujejo le v tistih okoljih, kjer imajo dobrega vodjo,- obenem pa strokovno pomoč od samoupravnih organov in DPO. Praksa tudi kaže, da bolje delujejo delegacije za zbore občinske Skupščine kot pa delegacije za Skupščine SIS, pg čeravno se v njih odloča o velikih sredstvih za življenjsko nadvse pomembne družbene dejavnosti. Kje so ovire za boljše delegatsko delo? Nekaj jih je objektivne narave, večina pa jih izvira iz naših lastnih slabosti. Pripravljenost za aktivno delegatsko $elo je še sorazmerno' šibka, ker vloga delegatov ni dovolj družbeno ovrednotena. Premajhna autoriteta delegatov izvira predvsem iz dejstva, da se njihovi predlogi in pobude še vse premalo upoštevajo, ali pa se ovržejo s preglasovanjem večine, ker konkretnega problema ne pozna dovolj. Na dnevne rede Skupščin prihaja preveč zadev, ki za delegate niso dovolj zanimive, aso po veljavnem poslovniku obvezne. Pri vsebinsko pomembnejših točkah največkrat ne uspevamo v gradivu nakazati več možnih rešitev, kar bi vzbudilo več zanimanja inolajšalo delegatsko odločanje. Takšnih in podobnih ovir.bi lahko naštliše veliko, saj smo jih kritično pretresli v nedavni skupščinski obravnavi našega delegatskega sistema, iz, njih pa izluščili smernice za boljše delegatsko delo v prihodnje. Ob potrebni samokritičnosti pa moramo vendarle upoštevati tudi objektivno dejstvo, da je delegatski sistem še v začetku svojega razvoja. Povsem naravno je torej, da ga spremljajo še začetniške težave, s poglabljanjem pa nastajajo tudi nove. Najti moramo leveč moči in volje, da jih bomo v prihodnje bolj uspešno premagovali! Vaše želje občanom? ■V novem letu, kije pred nami, želim vsem otočanom obilo uspehov na vseh področjih življenja in dela kljub spremljajočim težavam, ki jih gotovo ne bo malo.Toda z večjo domovinsko zavestjo, enotnostjo in okrepljeno ustvarjalno voljo jih bomo brez dvoma tudi uspešno premagovali, saj je to tudi edina pot k večji blaginji posameznika in družbe. Vse najlepše želje bi str,niI v kratko in iskreno voščilo: „Naj bo mirno, zdrävo insrečno 1984-to leto!” nezainteresirani in da se v raznih družbenih nalogah držimo ob strani. To včasih sicer drži, vendar, ko mladi zavzamemo določeno stališče in ga posredujemo na ustrezno mesto, dobimo včasih občutek, da naš glas ni dovolj ali pa enakovredno upoštevan. Komu to vsaj za trenutek nc bi vzelo volje? Pa vendar poskušamo naprej. Vsaka pripomba in kritika iz naše strani še ne pomeni nezdravega kritizers-tva. S tem ne mislimo reči, da smo zmeraj in povsod zapostavljeni. Večkrat se pojavi očitek, da smo neaktivni. Resje, da v nekaj sredinah OO ne delujejo ali pa se ne ukvarjajo z mladinskimi problemi, več pozornosti posvet ijo raz-nim prireditvam in akcijam, vendar pa mladi lahko tudi na akciji izmenujejo stališča o perečih problemih. Veliko mladih je vključenih v razna^društva, kjer so ponavadi gonilna sila, kartudi ne smemo zanemariti. Menimo,da seje v zadnjem času želo izboljšalo sodelovanje z ostalimi DPO. Naša zelja je, da naredimo kakovostno spremembo v našem delu in da se uveljavimo na tistih področjih družbenega življenja, ki najbolj zadeva mlade. Vemo, da bomo to težko dosegli sami, zato pričakujemo pomoč DPO in starejše generacije na splošno. Predsedstvo O K ZSMS Vrste komunistov se pomlajujejo, pomeni to, da bo mladina dobila več možnosti za vključevanje v družbeno dogajanje in odločanje? Res lahko ugotovimo, da se vse več '• mladih v naši občini uspešno in odgovorno vključuje v stabilizacijske napore in pomaga pri spreminjanju razmer. Mnogo teh, ki so najuspešnejši, so bili v zadnjih letih sprejedi zaradi njihpvih kvalitet v zvezo-komunistov. N e bi pa sprejel trditev, da bodo mladi dobili več možnosti za vključevanje v družbeno dogajanje in odločanje v občini zato, ker se pomlajujejo vrste komunistov ter jim to sedaj daje priložnost. Mislim, da je ravno obratno. Mlajši so se uspešno vključili v družbeno dogajanje in odločanje v občini, pa je zato tudi pri šlo do hitrejšega pomlajevanja vrst zveze komunistov. Mislim, da je za večje vključevanje mladih v družbeno dogajanje in odločanje v občini pa najbolj pomembno to, koliko smo pri.nas ustvarili razmere in dali priložnost mladim, da lahko razvijajo svojo iniciativo in prelijejo svoje znanje (ki ga je veliko) v družbena koristno delo. Pritem smo premalo naredili,dabise nekateri pozitivni premiki vobčini ponovili še kje drugje. Najboljši dokaz za to, kako lahko mladi dosežejo nadpoprečne rezultate je na primer Kovinarstvo na Ljubnem, kije zrastlo iz mladincev. Menim, da se mladi lahko uspešno vključijo v družbeno dogajanje in odl- Z vsakoletno resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Mozirje konkretiziramo dlje in naloge, ki nas čakajo v naslednjem letu. Poglejmo, kaj nam prinaša resolucija zajeto 1984, ki izhaja iz odločenosti delovnih ljudi in občanov, da z učinkovitejšim delom, večjo odgovornostjo in po samoupravni poti uresničujemo naloge in cilje gospodarske stabilizacije. Pri tem izhajamo iz doseženih rezultatov gospodarjenja v letu 1983, programa gospodarjenja v zoženih materialnih možnostih, sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana občine Moziije za obdobje 1981 — 1985 in sklepov in stališč organov, ki spremljajo uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, Ključni cilji družbenega in gospodarskega razvojavletul984so usmerjeni v povečanje industrijske proizvodnje, povečanje kmetijske proizvodnje, razširitev ekonomskih odnosov s tujino (konvertibilno področje) in hitrejši razvoj turističnega gospodarstva. Za dosego teh ciljev moramo nadaljevati s kvalitetnimi dejavniki gospodarjenja, hitrejše prestrukturirati naše gospodarstvo, poživiti kooperacijsko sodelovanje med organizacijami združenega dela in zasebnim sektorjem, boljše izkoristiti obstoječe proizvodne zmogljivosti, produktivno zaposliti delovno silo, dograditi učinkovitejši sistem nagrajevanja po delu, ki mora postati bistven vzvod za povečanje proizvodnosti dela in obvladovati vse oblike porabe, skladnoz gospodarsko močjo. Na osnovi zgoraj navedenih ciljev bomo (v primerjavi z letom 1983): Povečali industrijsko proizvodnjo za 4%, od tega 2% na račun večje produktivnosti dela, 2% na račun novih za poštenih delavcev. Pritem so zadolžene da povečajo proizvodnjo: DO Gorenje GLIN za 3% (na račun nadaljnje predelave ivernih plošč), DO Smreka za 5%, TOZD MG A za 5%, DO Elkroj za 10%, TOZD Kemija za 5%, TOZD-Kovinarstvo za 3%. Kmetijsko proizvodnjo bomo povečali za 4%. Izvoz na konvertibilno tržišče bomo povečali najmanj za 20% z naslednjimi zadolžitvami: DO Gorenje GLIN za 20%, DO Smreka za 30%, TOZD MGA za 30%, DO Elkroj za 15%, DO ZKZza 10%,TOZ DKemi-ja mora povečati izvoz za 30% glede na leto 1982 inTOZ D Ko vinarstvo mora us- očanjele tako, da z de lom in znanjem dokažejo svojo zrelost insposobnost sprejemati odgovornost za nadaljnji razvoj našedružbe. Le takšnejih okolica sprejema in ustrezno upošteva. Tovrstne pobude in zahteve mlađih, da se jim da priložnost in možnost za enakovredno vključitev je pri naših mladih dovolj. Tisti, ki bi jo pa morali z odprtimi rokami sprejeti, jo pa preveč dušijo zaradi zastarele miselnosti(kosmobili mi-mladije bilo pa tako in tako) in zaradi ožjih in osebnih interesov. To pa moramo s spreminjanjem . zavesti čimprej odpraviti, zavedajoč se, da je v nenehni borbi za obstanek in razvoj v svetu odločilnega pomena za narod (s tem pa tudi za starejšo generacijo), da čimprej vključi mladi rod v najodgovornejše delo in odločanje ter s tem poveča lastno učinkovitost in uspešnost. Vaše želje občanom? Mnogojeteh želja. Najprejželimvsem delovnim ljudem in občanom naše občine čim več zdravja in da se jim izpolnijo njihove osebne želje in načrti. Vsem skupaj pa želim to, da bi te osebne želje in načrti vodili k našim skupnim ciljem, ki sp usmerjeni k miru v svetu in sožitju med narodi, bratstvu in enotnosti naših narodov ter k učinkovitejšemu povezovanju vseh sposobnih in narodno zavednih sil za izvajanje gospodarske stabilizacije v naši občini. Zato ob novem letu 1984'— vsem iskrene čestitke in čimveč novih delovnih zmag in uspehov. Franc Finkšt podpredsednik IS pri So Mozirje tvariti za 100.000 dol. deviznih sredstev. Gozdarsko proizvodnjo in izgradnjo gozdnih prometnic bomo obdržali na nivoju iz leta 1982. Trgovska in gostinska dejavnost mora zagotavljati še boljšo preskrbo in storitve prebivalstva kot je bilo v letu poprej. Individualni sektor drobnega gospodarstva se mora intenzivnejše vključiti v komplementarno proizvodnjo industrijskih OZD, zlasti na področju posrednega izvoza in nadomeščanje uvoza. Zaposlenost v gospodarstvu bomo povečali za 2% in sicer v: DO Elkroj za 70 delavcev, DO Gorenje GLIN za 15 delavcev, DO GG za 15 delavcev, TOZD Kovinarstvo za 12 delavcev, TOZD MGA za 10 delavcev, TOZD Kemija za 3 delavce in DO Smreka za 2 delavca. Zaposlenost v negospodarstvu bomo z m a njšal i za 1,5 % (strokovne s lužbe S IS družbenih in materialnih dejavnosti, UO SO Mozirje) izvajalci negospodarskega področja). Na novo bomo zaposlovali predvsem proizvodne in strokovno-kreativne delavce ter pripravnike. Investicije bomo usmerili predvsem v modernizacijo tehnoloških postopkov in odpravljanje ozkih grl proizvodnje. Glavni nosilci investicijske dejavnosti bodo: DO Elkroj (proizvodni obrat v Lučah), DO Gorenje GLIN (oprema za površinsko obdelavo stavbno- mizarskih izdelkov), DO ZKZ (pridobivanje novih kmetijskih površin za hmeljišča), TOZD MGA (proizvodnja elektromotorjev), DO -Smreka (pričetek izgradnje kotlarne). V letu 1984 moramo pridobiti študijo za izgradnjo skladiščnega terminala v občini, projektenotnega informacijskega sistema, projektno dokumentacijo in pričeket izgradnje (urističnevasiv Mozirju, ter dokončanje kampa v Logarski dolini. Na stanovanjskem področju bomo zgradili 31. stanovanjski blok v Nazarjih, pričeli z izgradnjo stanovanjskega bloka v Lučah ter s pripravo projektov za blokovno gradnjo v Rečici in Mozirju. N a področju PTT dejavnosti bomo razširili obstoječo PTT centralo v Mozirju za dodatnih 200 telefonskih številk, v Šmartnem ob Dreti pa postavili telefonsko centralo s 40 telefonskimi številkami. Elektrogospodarstvo bo nadaljevalo z gradnjo potrebnih transformatorskih postaj in izvajalo ojačitve na nizkonapetostnem omrežju. Na področju SIS družbenih dejavnosti bomo da K prioriteto zdravstveni skupnosti, izobraževalni skupnosti, skupnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva. Dodatno bomo zbirali sredstva za razreševanje GOLT in godbena pihala. Kakogledajoborcinadanašjetežavev naši družbi? Znano je; cla.smo v zadnjih nekaj letih slabo gospodarili. Dokler smo rezultatom slabega gospodarjenja in prevelike porabe dodajali tuja posojila je šlo. Koje prišel čas .vračanja posojil, gospodarska kriza v svetu pa,se je stopnjevala, smo se morali lotiti ukrepov, katere čutimo in bomo šečut-ili. Seveda borce takšen po!oža>vzne-mirja in prizadene. Kot družba smo v povojnem razvoju v izredno težkih pogojih dvignili naše gospodarstvo in splošno življenjsko raven na stopnjo, ki sojo priznavali tudi tisti, ki nam sicer niso bili naklonjeni. Takšne lezultate smo dosegli zzavestjo in vero naših delavcev in delovnih ljudi, ker sovsocia-lističnem samoupravljanju videli nove pravične družbene odnose. Uspešno s mo reševal i tudi vse druge probleme v razvoju naše družbe. Zaskrbljenost je toliko bolj upravičena, ker vemo, da samoupravne odnose hudo načenja birokracija, ki ni nastala spodaj v vrstah delovnih ljudi, temveč prihaja od vrha — od ljudi, ki so zasedali odgovorne in pomembne položaje. Večkrat opozarjajo prav nekdanji borci, da je premalo odgovornosti, premalo vneme pri delu in premalo doslednosti v naši družbi. Zakaj? O kolektivni in osebni odgovornosti je bilo veliko povedanega in napisanega, sprejetih veliko sklepov, vendar dosedaj še ni bilo slišati, tla bi kdo odgovarjal za svojeslabodelo,storjene škode in izgube na račun družbe. Delovni človek je tisti, ki s svojim delom krpa lahkomiselnenapakeonih, ki so jih zagrešili, kljub temu, da je neposredni proizvajalec najmanj ali nič kriv za nastale težave. Tisti pa,ki so povzročitelji tega sta nja pa ostajajo večji del (brezimni) neimenovani! Iz leta, kije za nami počasi vlečemo zaključke. Prav paje, dajihpotegnemo tudi pod sindikalnim delom v našem Občinskem svetu in v osnovnih orga-nzacijahZS. Za naše delavce to leto sigurno ni -bilo lahko,problemovjevečin nilahko lomiti nekaterih ovir oziroma navad, ki so prisotne in ki bise jih vsindikatu kot politični organizaciji morali izogibati. Splošno znano je, dasobilisindi-kalni aktivisti pri tem, ko je občutno padel življenjski standard, mnogo bolj izpostavljeni kot leta nazaj. Dajebilo več dela in več truda, kije potreben za to, sploh ni treba omenjati, kajti članstvo zahteva svoje pravice in prav ietako. Nekako iz vseh strani šmo šli v akcijo, kako zajeziti padec realnih osebnih dohodkov. Z aktiviranjem „programov varčevanja", sredi leta,so večinoma vse naše osnovne organizacije sodelovale v tej alkciji, seveda pa ne povsod tudi dovolj uspešno. Osebni dohodki in njihova realna vrednost je precej manjša oziroma nižja intoje pravgotovo naloga,ki traja, kako jih obdržati vsaj na sedanji ravni, oziroma jih na podlagi več in boljšega dela v nekaterih sredinah tudi dvigniti. Naloga vseh sredin je in bo še naprej bitka za pravičnejšo delitev in to za delitev, ki bo temeljila na delu in rezultatih dela. V vsakisredini moramo doseči to, da se delavci sami opredelijo in izločijo tiste subjekte, ki zaviralno-vplivajo na hitrejši razvoj in s tem tudi na večji dohodek in nizke osebne dohodke, ki so prisotni. Od samega dela v osnovnih organizacijah bi omenilšetole: Predvsemse Smatrate, da je res čutiti prepad tried generacijami? O prepadu medgeneracijami lahko gdvori le tisti, ki je odvojen od ljudi. Kd or se, medljud mi nahaja tega ne čuti, prav nasprotno! Drugo jč vprašanje s kakšnim uspehom rešujemo življenjska vprašanja mladih, ki jih prinaša čas, v katerem živimo. Trdimo, da je naša mladina »dravain delovna, saj to dokazuje v vsakodnevnerrl življenju, le bolj bi se morali potruditi, da bi življenje in delo mladih bolje spoznali, in ga uspešno ušmeijali. Ljudje se med seboj pač razlikujejo tudi po dobrih in slabih stvareh. Je v naši dolini dovoljdelovanja-vsmi-slu negovanja tradicij NOB? Lahko bi ga gotovo bilo še več. Ugotoviti moramo, daje vvseh združenjih borcev dobro, da so borčevske organizacije v KS prizadevne, v izvrševanju te naloge. Zadovoljnismo in lahko pohval imo tudi osnovne šole, m ladino, tabor ni ke, borce, plan in ce, delovne or-ganizacije in občane, da se v te naloge aktivno vključujejo. Ta dejavnost se odraža na pohodu partizanske sanitete na Solčavskem, na pohodu po poteh XIV. divizije, ob akcijah pri postavljanju spominskih obeležij in drugih manifestacijah, kot so pohodi pionirjev za partizansko značko, spremljanje kurirčkove pošte in mnogih drugih dejavnosti. Posebno je treba pohvaliti prizadevanja Občinske kultumeskup-nosti za postavitev in vzdrževanje spominske sobe NOB v Kulturnem domu Mozirje. Ni pa še dokončno urejeno vprašanje spominske sobe NOB za Koroško, ki je postavljena v objektu FER1T1 v Solčavi. Želje občanom za prihodnje leto. Dosti uspehov pri premagovanju in reševanju nalog, ki so pred nami, predvsem pa mirno Jeto 1984! Franc Boršnak, sekretar sindikatov bomo v bodoče morali izogibati takšnega delovanja kot je prisotno v nekaterih osnovnih organizacijah. Topa je, da nekatera vodstva sploh ne delajo ali ne želijo delati. Ponekod pa delajo preveč b rez svoje baze, svoji h članov in mimo širših usmeritev. Še naprej se bomo v sindikatih zavzemali, da se delovni in življenjski pogoji delavcu ne bodo zaostrovali. Posebni pogoji, k ijih imajo nekatere delovne sredine, narekujejo, da se zagotovijo delavcem vsaj takšni, če že ne boljši delovni življenjski pogoji. Tu mislim na pogoje vgozdarstvu patudiv nekaterih drugih sredinah. Poseben problem si nekatere delovne Sredine ustvarjajo, ker ne morejo zagotoviti enakopravnih življenjskih pogojev delavcem iz drugih republik. Postavlja se vprašanje ali delavci vidijo v sindikatu svojoorganizacijo. Jaz mislim, dajo bodo čedalje bolj. Visoka tehnologija zahteva na delovnem mestu celega delavca, njegove umske in fizične zmogljivosti se trošijo. Pri tem pa ko se zahteva, se marsikdaj pozabi, da je delavec tudi samo človek in nič več in je potreben tudi zaščite. To zaščito pa mu mora nuditi neka organizirana sila v družbi. Sindikat bo še naprej proti nedelu, ne bo podpiral tistih, ki hočejo pravice a niso opravili dolžnosti. Tisti, ki iščejo prvo a niso opravili drugega, bodo v sindikatu težko našli oporo. Le z delom in večjim dohodkom bomo lahko, več delili in izboljševali življenjske pogoje. Tak motonarekuje razvoj naše družbe in tud isindikat se ga bo v vsaki sredini moral držati. Alpinizem je kakor umetnost ...v delo vložiš vse svoje moči, vso svojo dušo, pozabiš na vse, živiš lese za meter predseboj in kostojiš utrujen na zasneženem vrhu in te sonce ogreva, čutiš v sebi lepoto,ki jene znašopisati. Začetki - Zgornjesavinjskc alpinistične sekcije segajo v čase naših znanih alpinistov Herleta, Vršnika tergorskih vodnikov in prvopristopnikov na vrhove Savinjskih Alp. Ideja o ustanovitvi lastne sekcije je dozorela na sestankih skupine planinskih navdušencev, ki so pripravljali prvoZgornje-savinjsko planinsko odpravo na Mt. Blanck in tako smo leta 1982 ustanoviti Zgornjesavinjsko AS. Takoj na začetku smo poskrbeli za vzgojo mladih članov, kismo jih poslali na republiški tečaj na Vršič. Septembra 1982 se je pričela alpinistična šola, ki je združila vse ljubitelje gora, 29. novembra smo imeli zimski tečaj na Okrešlju, na nadaljevalni rep. tečaj pa smo. poslali 3 udeležence. V letošnjih prvomajskih praznikih so se nekateri člani udeležili mednarodnega tabora v Paklenici in opravili več kvalitetnih vzponov. Kasneje smo plezali tudi v Kleku in tako spoznali še eno zanimivo steno hrvatskih planin. Zaradi depo žita jcodpad el ledeniški tečaj pod G ros sgl oc kn er jem ( Ve 1 i k i K lek). M ajä je opravilo izpite za člane 5 pripravnikov, 4 tečajnik ipa so postali pripravni ki. Tudi letos smo pripravili manjšo odpravo v Francijo s planinci iz Gornjega grada. V Centralnih Alpah (Montblanško pogorje) smo opravili nekaj kombiniranih smeri (Gervassu-ti, Kontaminea, prečenje Medija,naša članica pa je skupaj sčlani ŠAO preplezala Alenovo poč v Druju). Tudi letos smo s 15. sept. pričeli začetno alpinistično šolo. Odzivje bil precejšen. Ob koncu leta, ko se sestavljajo plani za naslednje obdobje, smosk upaj s člani Upravnega odboraPDMozirje(pod okriljem katerega deluje naša sekcija) sklenili, da bomo v počastitev 90-letnice SPD in v spomin alpinistom iz naše doline, organizirali prvo Zg. Sav. alpinistično odpravo na Grenlandijo. Ta odprava bo ena izmed pomembnejših jugoslovanskih odprav v tujino, saj ima za cilj še neraziskani vzhodni del Grenlandije. Odprava bo predvidoma trajala 30 d ni, njena pot pa bo potekala preko Danskena zahodni delGrenlan-dije i n od tam na neraziskanovzhodno področje. Odprava naj bi bila 10-članska, v njeni sestavi pa najbibiltudi zdravnik in vodja odprave (kandidat Jošt Silvo — znani alpinist in gorski reševalec, udeleženec odprav na Kavkaz in v Pamir). Sekcija se financira sama, zato imamo že od vsega začetka delovne akicje, tako, da bomo sredstva za odpravo delno zbrali tudi na ta način, pričakujemo pa tudi pomoč ZTKO ter delovnih organizacij in planinskih društev naše doli ne,saj bodo udeleženci odprave skoraj iz vseh društev v naši dolini. V Zg. Sav. alp. sekciji se trudimo, da bi se alpinizem uvrstil med prednostne športe, kakor je priznan že drugje. To bomo dosegli le s trdim in resnim delom ter z uspešnimi vzponi. Trenutno imajo pogojeza kategorizacijo v perspekitvni repub. razred trije člani naše sekcije. Če smo pričeli z Nejčevo mislijo, naj z njo tudi zaključimo. Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najdč pot, bo cilj vedno nosil v sebi. Zg. Sav. AS Vojaki TO pred odhodom na dolžnost Prostorska stiska DU Mozirska Delavska univerza se že vrsto let srečuje z raznimi težavami, predvsem gmotnega značaja. Vsaj ta: ko je bilo v preteklosti. Da bi si sami pomagali iz zagat, so pričeli z razmnoževanjem in si uredili skromno tiskarno, saj je teh uslug v dolini primanjkovalo. Vselili so se v kletne prostore mozirskega kulturnega doma. Seveda je bilo že od samega začetka jasno, da^ gre le za začasno prostorsko rešitev, saj so to kletni prostori in razumljivo nekoliko vlažni. Za potrebe shranjevanja papirja za tisk, pa morajo biti povsem suhi prostori. Razen tega pa v sedanjih nimajo možnosti razvoja. Zato si že dolgo prizadevajo, da bi našli us V treznejše prostore za svojo dejavnost na sploh. V gasilskem donfu, kjer delajo sedaj, tam je namreč uprava, jim odrekajo gostoljubje, ker gasilci sami nimajo dovolj potrebnih prostorov. V kulturnem domu je nastalo vprašanje shranjevanja premoga, saj ni mogoče več misliti na kurjenje z oljem, ki ga niti ni, če pa je, pa je nemogoče drago. Torej tudi iz teh prostorov bi se morali čimprej umakniti! Sedaj imajo kar na štirih straneh delovišča, kar je nemogoče in razumljivo predrago. V Mozirju očitno ni ustreznejše rešitve za boljše prostore Delavske univerze. Če hi kolektiv ne bil tako povezan, bi najbrž že zdavnaj več ne šlo, vendar pa takšno poslovanje zavira uspešnost dela in jemlje voljo ljudem, ki delajo v DU. Uspešno sodelovanje radioamateijev V poldrugem desetletju delovanja Radiokluba Moziijenjegovičlani niso posvečali skrb samo tehničnemu izobraževanju, ampa k so razvili tudi pestro sodelovanje z raznimi organizacijami, ustanovami in društvi. Takosovsaleta doslej uspešno sodelovali z organi za ljudsko obrambo, s svojim tehničnimi sredstvi so se vključevali v različne akcije s tega področja. Uspešno je bilo doslej sodelovanje z Zvezo rezervnih vojaških starešin, radioamateiji so sodelovali tudi na treh razstavah sredstev CZ ter sredstev za zveze, ki so bile organizirane na področju naše občine. Ze precej let poteka koristno sodelovanje s taborniško organizacijo tako, da se člani kluba udeležujejo s svojimi postajami taboijenj ter od tam dnevno vzdržujejo zveze z Mozirjem ter prenašajo najrazličnejša sporočila, (n. pr. Vinica, Savudrija, Split). Vsako leto sodelujejo člani kluba tudi v pohodih po poteh 14. divizije ter tako omogočajo' radijske zveze med vodstvom pohoda ter OK ZSM v Mozirju, ki je organizator pohoda na svojem območju. Z mladinsko organizacijo sodeluje klub pri spremljanju zvezne štafete mladosti, če gre ta skozi naše kraje. Tudi to sodelovanje se je doslej pokazalo kot zelo koristno in uspešno. Zanimivo je sodelovanje z Zgornjesavinjskim šahovskim klubom. V eč let za pored so med koroškim ir ist ičnirn tednom potekala šahovska kmovanja preko UKV zvez med ihisti na Koroškem in šahiste ozirske občine. Pri tem so sodeloval i idi koroški radioamaterji. Že vrsto let sodeluje Radioklub [ozirje s šolami v naši občini in izven je pri organiziranju zanimivih akcij 5omlad na radijskih valovih", med aterimi se pomeri mladina različnih >1 v poznavanju zgodovine NOB, menja opise svojih krajev ter druge tnim ivosti. Prav na tem področju seje vrstil mozirski radioklub med naj-spešnejše klube v Sloveniji. V zadnjih letih je prišlo dokopstpč-a sodelovanja z Radiem Titovo elenje, saj so amaterji omogočil i s svo-mi aparaturami vrsto prenosov v Ivo ob različnih pomembnejših logodkih in praznovanjih v naši občili. Tako so poleg drugih oddaj pre-lašali ob 90-letnici planinstva tudien-mrno oddajo iz Savinjskega gaja za loslušalce velenjskega radia. Člani duba sodelujejo tudi z redakcijo mla-linskih oddaj pri ljubljanskem radiu. Čeprav tovrstna dejavnost ponekod e ni ustrezno družbeno vrednotena, ta je prejel Radioklub Mozirje doslej :e več priznanj, med njimi priznanje Republiškega sekretarijata za ljudsko ubrambo,' plaketo ZRVS in srebrno mačko OK ZSMS. LUDVIK ES Delovanje OO ZSM« v združenem delu Koncem novembra je bilnaGLIN-u posvet predstavnikov OO ZSMS iz Združenega dela, ki so mu prisostvovali tudi člani predsedstva RK ZSMS in MS ZSMS CR, o problematiki delovanja OOvZD. Na tem posvetu so bili stavljeni trije glavni problemi: nezainteresiranost mladih, za kar so delno krivi, tudi slabi akcijski programi, neenakopravnost z ostalimi DPO v ZD, mladiso premalo angažirani pri reševanju problenov znotraj DO in premalo vključeni v samoupravljanje. Opazne so razlike med „starimi in mladimi” kolektivi. Kjer prevlad ujejo mladi delavci, so tudi dosti bolje zastopan ivorganih upravljanja in tam se OO ZSMS tudi enakopravno obravnava. Pojavlja pa se tudi to, da mladi ne upajo svojih stališč povedati. Šepa tudi informiranost. Madi v ZD se zavzemajo bolj za osebne stike kot pa za dolga in nekoristna besedičenja na sestankih. Žal pa se delo OO prevečkrat ocenjuje le po številu sestankov. V delo OO moramo pritegniti mlade strokovnjake. Večkrat se problemov lotimo na napačnem koncu, zato rabimo strokovne sodelavce. Ko bomo na podlagi lastnih raziskav vedeli, za kaj pri določenem problemu gre, bomo lahko prišli na dan s strokovno pripravljenimi argumenti. Za izboljšanje dela OO potrebujemo še več prizadevnih mladinskih aktivistov. Prizadevati si moramo za kolektivna vodstva OO, predsedstvo se nikakor ne sme zapirati v svoj krog. Probleme moramo reševati po samoupravni poti in skrbeti za to, da bodo pobude prišle iz baze. Občutek, da nam nekdo nekaj vsiljuje, nam mrtvi voljo do dela. O O se bo Uveljavila le z resn im in vztrajnim delom in bo tako postala tudi frontna organizacija mladih. OK ZSMS Mozirje Pekarna, potreba Luč V Lučah so že nekoč imeli svojo pekarno, potem pa nekaj časa ne. Vendar si tudi krajani želijo redno oskrbo s kruhom in to predvsem s svežim. Sedaj imajo spet peka in prodajalno s kruhom. Friderik Jager je najemnik pekarne v Lučah in našli smo ga pri peči, koje dajal kruh iz nje. Nekoliko mu je ponagajal gorilec, pa je zato bil z delom v zamudi. Povedal je, da je pekarna opremljena s takoimenovano štajersko pečjo, kar pomeni, da je starejšega tipa. Druga oprema pa je sodobna, nekaj pa je že sam postoril, da je delo lahko steklo". Mojster Jager se je izučil svoje obrti v Štorah, nazadnje pa je delal kot delovodja v laški pekarni. Ttrdi žena mu pridno pomaga, saj razvaža kruh tja do Logarske doline in do Strug, sicer pa prodaja v prodajalni. Dela je veliko in treba je biti zelo marljiv, če hočejo kruh pravočasno dostaviti. Kako je Jager z ženo prišel v Luče? Bral je oglas in tako zvedel, da je pekarno možno vzeti v najem. Vse drugo je šlo potem po vrsti. Le pri dovoljenju se je nekoliko za- taknilo, vendar pa je tudi tu končno bilo vse v redu in z delom je začel. Kako se je znašel v tujem kraju? Ja, kar odlično, pravi mojster. Ljudje so ga lepo sprejeli in bili željni kruha iz domače pekarne. Pomagali so, če je le bilo potrebno, tudi na krajevni skupnosti so imeli polno razumevanje. Tako se niti ne počuti v kraju tujec, saj ima s. krajani najboljše zveze preko „kruha”. To je seveda za začetek lažje, Friderik’Jager pa želi postreči tudi z drobnim pecivom, saj je Luče turistični kraj in treba je poskrbeti za ustrezno izbiro. Kako zmore to delo? Ja, kar ob devetih zvečer je treba začeti, pove Jager in zaključi peko in sploh delo šele proti 11. uri naslednjega dne. To so izrazito močni dnevi, kot ponedeljek, sreda, petek in sobota. Včasih je spanja le uro, če se kaj zatakne, takšen je pač poklic peka! Kar dosti telesnega napora zahteva predelava kakih 350 kg moke, saj povprečno napeče dnevno 550 kg kruha in okoli 600 žemelj. Pekarski mojster Jager opravlja svoj poklic z veseljem, zato mu tudi ni nič pretežko. Lučki pek Rihter med peko Visoko odličje Partizanu M ozitje V Novem mestu so podelili letošnje Bloudkove nagrade. Med nagrajenci je bil tudi mozirski Partizan. Zasluženo odličje so prejeli za 100 letno delo in vsesplošna prizadevanja za razvoj telesne kulture. Čestitamo! v-----------.-------------------------- Gasilski veterani prejeli odličja Občinska gasilska zveza Mozirje je za najstarešje gasilce pripravila prijetno srečanje, ki je bilo povezano s podelitvijo plaket in priznanj. Zbrali so se v Gornjem gradu, nagovoril pa jih je predsednik občinske zvežfe Franc Hriberšek, ki je poudaril pomen gasilstva v preteklosti in v današnjem času. Prav navzočim gasilcem gre zahvala, da je bil razvoj te splošno koristne dejavnosti tako bogat in ploden. Nato je sledila predaja^plaket in priznanj. Plakete so dobili: Leopold Jurič iz Mozirja, gasilec od leta 1927, Bogomir Supin iz Luč, gasilec od leta 1933, Stanko Tominšek iz Dobletine, gasilec od leta 1924,'Franc Deleja iz Pustega polja, gasilec od leta 1933, Anton .Firšt izSp. Pobrežja, gasilec odleta 1928, Anton Robnik iz Radmirja, gasilec od leta 1934,MartinKo!arizOko-nine, gasilec od leta 1932. Številni zaslužni gasilci so prejeli še priznanja, n Gasilska organizacija v dolini je dobra in se iz leta v leto izboljšuje. Seveda pa so uspehi plod prizadevnega in nesebičnega dela mnogih ljudi, ki ne oklevajo, koje treba pomagati svojemu soicrajanu. V tem pa je veličina gasilske dejavnosti. Nov izdelek MGA Poslovna uspešnost je v veliki meri odvisna tudi od prilagajanja proizvodnje potrebam trga. Tako v MGA nenehno skrbijo za izboljšave svojih izdelkov in uvajanje novih aparatov. Tokrat so skupaj s svojim razvojem v Gorenju načrtovali aparat za vakumirano pakiranje. Prednost je v tem, da izsesa iz paketa zrak, tako je kakovost zamrznjene hrane zagotov- ljena. Podobni izdelki so že na našem trgu, vnedar ne takšne kakovosti, kot je novi VAKUMPAK iz nazarske tovarne malih gospodinjskih aparatov. Načrtujejo, da bo v drugi polovici decembra letos red na proizvodnja stekla , izdelat i pa jih nameravajo do konca leta 2000 kosov. Ker se za te izdelke zanimajo tudi v tujini, bo izvoz v MG A popestren še za ta aparat. Okoli kužnega znamenja v Ljubiji Poročali smo o poškodovanem kužnem znamenju ob cesti iz Mozirja proti Letušu. Komisija za varstvo kulturne dediščine pri Kulturni skupnosti je pismeno obvestila o dogodku vse pristojne, ki so tudi ukrepali. Žal pase doslej še ni pristopilo k popravilu spomenika. Pred tednom dni je bil v Mozirju kustos celjskega Zavoda za spomeniško varstvo z namenom, da znamenje posname in natančno premeri, ker ga bo treba podreti in na rrovo pozidati. Poškodba je nam reč tako težka, da bi kakšno drugačno ukrepanje ne bilo uspešno. Predčasomsosi stanje ogledali skup_aj predsednik sveta KS Mozirje Milan Šepec, Reda Rakun in kustus Vito Hazier. Dogovorili so se, da stroške popravila založi krajevna skupnost Mozirje, dokler se od storilca ne izterjajo. K ajti ukrepatije treba hitro, da bi se lahko opravila dela. Pozneje je bil opravljen še strokovni ogled po gradbenih strokovnjakih in kustosu Zavoda za spomeniško varstvo Celje. Ob tej priliki je bilo dogovorjeno, da se znamenje posname, podre in na novo pozida v verni podobi stanja pred poškodbo. Domneva se, daje znamenje globoko v zemlji, saj so ga obgradnjicestezasipa-li. Namen je, da bi odgrnili zemljo do globine, ki je nekoč bila, tako bi spomenik prišel boljdoizraza. Upatije torej, da bo kužno znamenje, ki je. klubovalo času celih 300 let, spet obogatilo pogled na Mozirje s ceste od Preseke sem. Ohraniti domače znanje Mnogo je bilo doslej že napisanega o naši dolini, o našem gospodarstvu, o narodopisju, zgodovim in še o čem. Vendar pa ležijo ta dela največkrat shranjena v miznicah raznih uradov, ustanov in seveda tudi doma. Tako shranjena ne služijo niti doblini, niti ljudem v njej. Zato si skupaj z Raziskovalno skupnostjoobčine prizadeva Arhiv Kulturne'skupnosti za hrambo na enem mestu, to je v arhivu. Tam bi potem bile te stvaritve na voljo študirajoči mladini in vsem, ki razne podatke potrebujejo. To pa so včasih tudi upravni organi, šole, podjetja in še kdo. Vsakdo bo razumel,dajeznanje, ki gaje nekdo vložil v neko diplomsko halogo, ali drug zapis in se nanaša na razmere vdolini, še kako pomembno zarazvojvsehvejvdolini.Namenje.da bi se razpoložljiva dela torej hran-ilana enem mestu, poskrbeli pa bi, da bi z naslovi seznanjali javnost, tako kot to dela naša knjižnica. , Prosimo torej študirajočo mladino, občane in podjetja, da razpoložljivo napisano vedenje o tej ali oni stvari dajo na voljo vsem, ki delajo tako ali drugače na raznih raziskavah. Tako bodo zapisi služili napredku naše doline in ne bodo prašni dočakali konca v kakšnem odlagališču. Karste napisali, da bi dokazali svoje znanje, namenite razvoju domačih krajev, gospodarstva in družbenega življenja. Vašo odločitev sporočite Raziskovalni skupnosti občine Mozirje, ali Arhivu Kulturne skupnosti Mozirje. Raziskave v Gornjem gradu Znano je, da je med vojno, posebno v času osvobojene doline, imel Gornji grad pomembno vlogo. Gostil je namreč IV. operativno cono z vsemi njenimi dejavnostmi. Prihodnje leto bo 40 let od tistih dni, koso vtem kraju prvič sedli za mizo izvoljeni odposlanci ljudstva, da bi utrdili ljudsko oblast na Štajerskem. Torej gre za zgodovinsko zelo pomembne dogodke, ki pa so premalo znani, oziroma opisani. Zgodovinski krožek v COŠ Gornji grad se je zato odločil opraviti tp hvaležno delo, namreč učenci bodo načrtno obiskovali preživele borce, kiso delali v raznih odsekih slovite IV. operativne cone, da bi zbrali spomine v celoto. Povezali se bodo z nekdanjimi vodilnimi ljudmi tega poveljstva in_ skušali v nekaj mesecih nadoknaditi tisto, kar je bilo doslej zanemarjeno glede ohranjanja zgodovinske resnice o času, kije za nas še kako pomemben. Ob tem bodo mladi iskali listine, slike in vse kar bi lahko tako alidrugače izpričalo čas prvih svobodnih volitev, oblikovanje ljudske oblasti, delovanje raznih dejavnosti, ki so bile v osvobodilnem boju potrebne, pa niso dovolj osvetljene. Nameravajo potem zbrano gradivo ustrezno objaviti, skupaj z Arhivom Kulturne skupnosti Mozirje pti bodo poskrbeli za razstavo o delovanju IV. operativne cone na območju Gornje Savinjske doline in seveda povsod tam, kjer so njene dejavnosti zaznavne. Prosimo vse nekdanje borce, ki karkoli vedo, ali pa hranijo še listine, fotografije, ali podobno, da mladi pri raziskovalnem delu pomagajo, svetujejo in znji-mi sodelujejo. Kdo ne pozna mozirske galerije Kmalu bosta minili dve leti, odkar smo zaploskali umetniški galeriji, lepo urejenemu kletnemu prostoru kulturnega doma v Mozirju. Kako galerija opravičuje svoje ime? Lahko trdimo, da odlično’ Trenutno si lahko tudi v knjižnici ogledamo dve manjši razstavi. Lna je namenjena stoti obletnici rojstva Ivana Preglja, druga pa nas popelje med kitajske fotografije. Zadnja je bržkone zelo zanimiva za zgodovinarje in etnologe. Hkrati z bogati m spiskom razstav se vsiljuje vprašanje, ali ljudje poznajo galerijo tudi po dolini in zunaj nje. Odgovor nas ne more ravno razveseli-ti, saj že večina ljudi iz bližnje okolice galerije ne pozna, kar seveda ni v prid našemu kulturnemu razvoju. Eni so celo mnenja, da galerija spada zgolj v mesto i n da na deželi nima perspektive. Drugi, ki jo poznajo, pa še niso bili na ogledu kakšne razstave, to opravičujejo z mislijo, daje galerija nekakšna „lastnina" elite.češ kmečki človek pač ne bo obiskoval galerije..Tretjimje nerodno vstcoiti vanjoin se nenadoma znajti sredi slik. Čas je že,.da našo čudno miselnost in kup podeželskih predsodkov odstranimo, saj čisto nič ne spadajo v današnji čas, končno pa tudi Mozirje samo ne predstavlja ravno podeželja. Med mladino je mnenje seveda drugačno. Ob tem bi bilo dobro slišati besede prof. Antona Venčka, ki ga mnogi radi imenujejo kar duhovni vodja galerije. Povdarja, da ima galerija predvsem vzgojno-izobraževalni pomen. V osnovnošolski in ostali mladini bi naj prebudila nek pravi odnos do umetnosti in kulture nasploh. Strinja se,da galerija ne ptčhneni tabuja, čeprav ima beseda sama nekakšen slavnosten prizvok. Skupaj z ostalimi sodelavci si želi čim več novih obiskovalcev galerije, saj je konec koncev to edino priznanje za njihovo delo, k i včasih predstavlja kup težav. Že sama izbira razstav ni enostavna, nimajo stalno zaposlenega varuha galerije, tudi ni še prave povezanosti z organizacijami, z umetniki in z ljudmi, ki bi delo olajšali. ANDREJA BRITOVŠEK V turizmu zadovoljivo Izvršni svet SO Mozirje je razpravljal o dosežkih turistične dejavnosti v devetih mesecih letos. Stanje je zadovoljivo, vendar so menili, da kaže najti še načine, ki bi to dejavnost popestrili in pritegnili še več obiskovalcev v dolino. Gostinstvo se srečuje s težavami redne preskrbe, dalje s cenovnimi nesorazmerji, preobčutnimi dražitvami, karjeobčutiti pri prodaji piva. Tako seveda ni pričakovatiustrezneaku-mulacije. V Turistu so sicer načrt gmotno dosegi i, ne pa tudi količinsko. Od obratov je glede realizacije na prvem mestu enota Pod Vrhom. V tej delovni organizaciji name ravajoše naprej usposabljati sedanje lokale. TOZD Gostinstvo in trgovina pri ZKZ Mozirje ima namen obnoviti svoj obrat Zadružnik vSolčavi. Ugotavljajo,daje poslovanje v posameznih lokalih odvisno od vodje obrata, da je tako kažejo dobri uspehi v Luča h, Radmirju in Šmihelu, dobro so poslovali tudi v gostilni Solčava in bifeju Bočna. Na se-jiso menili, da bi lahko v zasebnem delu gostinstva več nudili, kot so, saj je premalo tistih gostincev, ki bi nudili tudi hrano. Kmečki turizem je dal še najboljše uspehe. Število ležišč se je povečalo za 15%, število gostov pa za 40%, tudi povprečna zasedenost ležišč je bila v tem letu boljša. Razmerje med domačimi in tujimi gosti seje izboljšalo v korist tujih. Zanimiv podatek je tudi ta, da so se tuji turisti zadrževali na kmetijah 10,6 dni v povprečju, lani pa le 5,7 dni. Razpravljalci so menili, da so sicer uspehi dobri, da pa bi ob večjih naporih lahko bili še boljši. Treba bo ponuditi domiselne in pestre programe bivanja v naši dolini, možnosti za te ne manjka! Veselo popoldne v Novi Štifti Mladi v Novi Štifti so se že večkrat pomerili v znanju, medseboj pa tudi z drugimi vrstniki. Sploh so znani po tem, da radi pripravijo presenečenja za krajane. Slednji so seveda željni prireditev, saj jih je malo. Tokrat so v okviru osnovne organizacije ZSMS pripravili Veselo popoldne s kvizom. Obljubljali so že v vabi lih, da bo dovolj smeha in videlo se bo kaj vse mladi v tem kraju znajo. Nastopili so Aktiv mladih zadružnikov, mladi člani Gasilskega društva, Špprtnodruštvoin OOZSMS, vsi iz Nove Štifte. Upepeljitve pokojnih Že več občanov se je obrnilo na naše uredništvo z vprašanji kako je v naši občini z upepeljit vami pokojnikov. Tudi društva upokojencevso poslala podobna vprašanja. Zanimali smo se kako je s temi stvarmi. V Titovem Velenju je mogoče pri VEKOS-u, Koroška cesta 57 b na ročiti upepelitev. Telefonska številka za možna pojasnila je 850-630. Povedali so nam, da imajo z ljubljanskim krematorijem dogovore in da so pripravljeni opraviti vse. karje v zvezi z upepeljitvijo in pokopom. V prihodnji številki pa bomo objavili obširnejšo vest P tem, ker nam bodo poslali več podrobnosti. Zaenkrat toliko! Več vode v Bočni Pomanjkanje pitne vodeje v zadnjem času povsod prisotno. Ne le zaradi sušnega časa, ampak zaradi večje porabe in večjega osredotočenja prebivalstva.Tak o so pač večja naselja le stežka oskrbovana s potrebno dobro vodo. Da so tudi v Bočni že zdavnaj vedeli ceniti dobro in dovolj pitne vode, je dokaz v starem zajetju, ki ga je vodovod na zadruga kraja zgradil^že leta 1911. Pozneje so zajetjlpovečevali in sedaj se je Vodovodna zadruga pri krajevni skupnosti Bočna spet odločila za gradnjo novega, večjega zajetja ob Bočniei. Zadrugo vodi FrancMilavc.kinamje med prostovoljnim delom na Urejanju okolja zajetja, povedal, da so uredili čistilne naprave in takšno zajetje, da bo Bočna imela dovolj dobre vode. S tem seveda zmogljivosti potoka Bočnica še niso izčrpane. Krajani so se zbrali prostovoljno in dokazali so, da je v Bočni mogoče marsikaj postoriti s skupnimi močmi. Predsednik Miklavc je še poudaril, da si pri vsem tem izredno prizadeva Franc Purnat. Nenehno spodbuja skupna prizadevanja za urejanje tistih naprav, ki služijo kraju kot celoti,- Prostovoljci urejajo okolje novega zajetja ob Bočniei Vodja krajevnega urada Na Rečici je prejšnji vodja krajevnega urada Franc Nadvežmk, kije dolga leta opravljal to nalogo, odšel v pokoj. Na njegovo mesto je bila imenovana Milica Bastl, doma na Rečici. Leto dn i je že na krajevnem uradu in kot sama pravi, sejeza todeloodločila. Milica Bastl ker je blizu doma, kar je za mater in ženo še kar ugodno. Ni pa tako glede obremenitve, saj je kot vodja urada še tajnica krajevne skupnosti, tu pa je veliko obveznosti, razni sestanki, poravnalni svet in še kaj. Vendar pa se je Milica Bastl zavestno odločila za to službo in jo tudi rada opravlja. V pogovoru nam je zatrdila, daje vedno rada delala z ljudmi in sedaj ima takšnih opravil na pretek. Delo na krajevnem uradu je zelo pestro, ker se ljudje obračajo nanj v vseh mogočih zadevah, seveda tudi takih, ki ne sodijo sem. Včasih še dogaja, da kdo tudi kaj osebnega potoži, pa je treba vse jemati človeško in ne preveč, predvsem pa ne zmeraj uradno! Nekoč so pač za to bile občine v teh krajih, danes je ena sama, pa ljudje prihajajo kot nekoč na občino, na krajevni urad. Prav zato je treba delavcu na tem mestu, veliko poznavanja razmer v kraju in seveda pravilen odnos do ljudi. Naj-češče se prepletajo naloge krajevne samouprave in upravnega dela, karje po svoje prav, vendar pa so odločitve marsikdaj prepuščene upravnim službam, ki se kar premalo povezujejo s krajevnimi skupnostmi, posebno ko gre za zadeve kraja. Niso vedno stališča krajevne samouprave istovetna s stališči in odločitvami uprave na občini. Prav zato se dogaja, da se v kakšni zadevi odloči drugače, kot bi to želeli v kraju samem, V glavnem pa se vendarle stvari vsklajujejo, posebno ker poteka množica dela KS preko komisij, ki so podaljšana roka sveta. Pri tem gre za to, da več ljudi soodloča, ali pa tudi velja pravilo, da več ljudi več ve. Milica Bastl pravi, da nikoli ne zmanjka dela,da nikoli ni dolgočasnoinda z ljudmi dobro sodeluje. Tosledn je pa je za njenodelo še kako pomembno. Cvetličarna Turk, Mozirje 30 želi zaposlili za nedoločen čas, m CVETLIČARKO Pogoji: Končana poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj Razpis velja 15 dni po objavi. Obveščamo cenjene stranke, da lahko svoje želje sporočajo tudi prek telefona 831-038 ali 831-467. Cvetličarna je odprta neprekinjeno od 7. do 18. ure vsak dan, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Cvetličarna Turk se priporoča! PREKLICUJEM IZJAVO, KI SEM JO IZREKLA DNE 21.8.1983PRO-Tl ROBNIK MARIJI IZ KRNICE 33. Vera Mlačnik, Krnica 24 Prodam brejo kobilo lipicanko in žrebeta 9 mesecev starega. REMIC Franc, Loke pri Mozirju OBRTNO ZDRUŽENJE MOZIRJE Vsem obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem, občanom. SO Mozirje in njenemu izvršnemu svetu, gospodarskim in družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim interesnim skupnostim, kakor tudi uredništvu Savinjskih novic ŽELIMO SREČNO NO V O LETO 1984 Dobroveljski kmet Na višini 635 m leži kmetija Kecej. Dobrovlje so lepa krajina, vendar zaradi razgibanosti težka za kmetijsko obdelavo. Malo pod cerkvijo sv. Urbana naleti popotnik ob cesti na lepa Jože Vodušek gospodarska poslopja in tudi kmečka hiša daje videz dobrega gospodarja, tam kmetuje .lože Vodušek-Kecej. Zelo šegav in prijeten je v pogovoru, ker pa živi v teh hribih od rojstva, se marsičesa spominja, z Kmetija obsega 36 ha površin. od teh 13 ha obdelovalnih. V hlevu je 20 glav goveje živine, 12 krav molznic, drugo so pitanci. Posodobljena kmetija z novimi silosi daje sicer dovolj kruha za domače, vendar pa je ta spričo strmin trši od tistega v dolini. Jože Vodušek pa je navezan na te hribe inničnetarna nad težo dela, ko pripoveduje, da je njegovo domačijo odkupil leta 1880 stari oče. Vendar pa domneva, da gre za zelo staro kmetijo. Ko nanese beseda na Urbana, kije patron vbližnji cerkvi, pove Kecej. da so tu bili nekoč vinogradi, pašedostijihjebilo.Takoje posestvoPušina imelotakovelikepov-ršine pod trto, da so hodili številni ljudje tja kopati.takojeraz.umljivo.da so cerkvi namenili Urbana, ki ga sicer najdemo v vi irskih predelih. Od nekdanjih posebnežev je vedel povedati Jože Vodušek, da je nekoč v Jeslanah živel „Amerikance" Jasavnik, ki je rad pripovedoval, kako je bilo v Ameriki.' Ko je nekoč tekmoval s kolesom, je vozil s takšno hitrostjo, daso telegraf-nice kar frčale, karjedalovidezplota.,, in kljub temu, da se mu je predrla guma na kolesu, je dosegel 2. mesto. Bil je torej pravi vaški „original''. Nekoč so imeli edino cesto na Dobrovlje od Obramšeka do Urbana, ta je bila zelostrma in težko prevozna. Pred 12. leti pa so dobili cestno povezavo z Mozirjem, tako so sedaj Dobrovlje odprte tudi za motorna vozila, kar bi lahkopospešilo izletniški t urizem v tem lepem predelu Savinsjke doline. OBVESTILO Delitev bonov za bencin in diesel gorivo za obdobje JANUAR — FEBRUAR — MAREC 84 bo po KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V TOREK 27. 12. 1983 od 7. - 18. ure in v SREDO 28.12:1983 od 8..— 17. ure na SEDEŽU OBČINE. Po tem datumu se boni v letošnjem letu ne bodo več izdajali. Zamudniki jih bodo lahko dvignili naslednje leto vsako SREDO od 7. — 17. ure. POZIVAMO vse porabnike električne energije, da dosledno varčujemo in prihranimo kar naj več energije tudi za druge, ki so še v bolj kritičnem položaju. Tako bomo največ pomagali sebi (saj bomo varčevali takrat, ko nam najbolj odgovarja) pa tudi tistim, ki že danes varčujejo, pa zaradi drugih kljub temu občutijo posledice električnega mrka. IS SO IN DPO občine MOZIRJE ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO PERSONALNA UPRAVA razpisuje natečaj za sprejem kandidatov za učence Splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence Sole za strokovne delavce v vojaško-tehničnih poklicih v letu 1984 SPLOSNE SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE: Letalska Splošna srednja vojaška šola „-Maršal Tito” v Mostarju Splošna srednja vojaška šola „Bratstvo-enotnost" v Beogradu Splošna srednja vojaška šola „Ivo Lola-Ribar” v Zagrebu Splošna srednja vojaška šola „Franc Rozman-Stane" v Ljubljani (samoza kandidate iz območja SR Slovenije) V naštete šole je možen vpis v 1., 2. in 3. letnik Pokončanem štiriletnem šolanju nadaljujejogojencišolanjenaeni izmed vojaških akademij. SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE: Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu Letalskotehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu pri Sarajevu Mornariškotehniška srednja vojaška šola v Splitu Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu V navedene šole je možen vpis v 1. in 3. razred. Po končanem štiriletnem šolanju gojenci takoj nastopijo službo v JLA. KAKŠNI SO POGOJI ZA SPREJEM: Na natečaj se lahko prijavijo fantje, drž. SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila voj. zdravniška komisija da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek da imajo soglasje staršev ali skrbnikov da so rojeni leta 1968 ali kasneje KAKO SE PRIJAVITE: Kandidati, ki se želijo priglasiti na ta razpis, naj se zglasijo pri občinskem Oddelku za ljudsko obrambo Mozirje. NATEČAJ VELJA DO 29. 2.1984 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE Na podlagi 28. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti in za delno nadomeščanje stanarin v občini Mozirje se razpisuje n a te č a j za pridobitev solidarnostnih stanovanj v letu 1984. Za dodelitev novozgrajenih in sproščenih družbenonajemnih solidarnostnih stanovanj v letu 1984 se lahko prijavijo upravičenci ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje. Prosilci, ki želi jo pridobiti stanovanjsko praviconad družbenim najemnim stanovanjem morajo vložiti vlogo s potrebnimi potrdili (dokazili) na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Mozirje — odboru za solidarnost. Za natečaj morajo interesenti predložiti: vlogo z opisom bivalnih razmer potrdilo o osebnem dohodku vseh članov družine (skupnega gospodinjstva) za leto 1983 potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov potrdilo od kdaj interesent živi na območju-občine Mozirje. Natečaj za pridobitev stanovanj traja do vključho 30.1.1984. Vloge za priglasitev na natečaj interesenti dostavijo na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Mozirje — odboru za solidarnost. Prijave na natečaj prispele po tem roku ne bodo upoštevane. Osnovna šola Mozirje razpisuje licitacijo za kombi — 8 sedežev Zastava 1300 K, letnik 1973. Licitacija bo 7.1.1984 ob 9. uri v OS Mozirje. Kombi bo na ogled pri šoli od 5.1. 1984 dalje. Izklicna cena je 50.000 din KREFL IVAN, dipl. ing. in ANA Kovinska galanterija, orodjarstvo, Nazarje tel. 831-955 zaposlimo: orodjarja, strojnega ključavničarja, KV-NKV delavce Pogoji: podla. 8 letna praksa na delih v orodjarni pod b/ 5 letna praksa v štanceriji pod d dva vk — nkv delavca—delavke v serijski proizvodnji. Pismene ponudbe sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi. Cenjene stranke obveščam, da je odprt nov frizerski salon „ANKA” y Lokah pri Mozirju št. 61. Tel. 831-515 Delovni čas: od 8 do 12 in 14 do 18 ure ob sobotah od 7 do 14 ure v ponedeljek zaprto. Za obisk se toplo priporočam Številka 12— Deoember 1983 ---------------------------------------—♦ Obogatena gostinska ponudba v Moziiju Ni doglo tega, ko so'v nekdanji Majerholdovi gostilni v Mozirju spet odprli gostilno. Pred tem so poslopje lepo obnovili, popolnoma pa notranjost, kjer so gostinski prostori. Gostinska delavca Bernarda in Milan Car sta se lotila težke naloge. Preurediti stare prostore ni lahka naloga, sodobno urediti gostilniško kuhinjo je drago in zahtevno delo. Vse sta tako uredila, da lahko ponudita gostoljubje večjim skupinam obiskovalcev doli ne. Da je ta ko, seje že večkrat potrdilo, saj se nenehno prijavljajoskupine za prehrano obema Carjevima. Tako dela ne zmanjka, gostilna pa je pripomogla k boljši gostinski ponudbi v kraju. To bo zelo zanimivo v času sezone, ko prihaja v Savinjski gaj veliko ljudi, zaradi energetske stiske pa vse več z avtobusi. Ozko grlo ponudbe v Mozirju se je vendarle razširilo! Kot hišno posebnost ponudita gostinca prekmurski bograč, seveda pa po naročilu vse kar more nuditi dobra gostilna. Tudi narodne kuhinje se ne ustrašijo, če je želja naročnika taka. Gostilna je prikupno urejena in ima poseben prostor za stoječe goste, pa poleg tega še dva za goste, ki želijo posedati. Zavetišče GRS na Mozirski planini Letošnje praznovanje 90 let planinstva so zaključili z otvoritvijo zavetišča Gorske reševalne službe, ki stoji blizu Mozirske koče. Znanojepožrtvovalno delo gorskih reševalcev, ki imajo sedež v Celju, svoje skupine pa v občinah Žalec, Velenje in Mozirje. Že februarja 1980 so pričeli z deli za svoje zavetišče. Najprej je bilo treba odstraniti ostanke nekdanje koče, nato pa so leto kasneje zasadili lopate. Največkrat šobili reševalci kar sami na delu, vendar pa so kmalu priskočili na pomoč še ljubitelji planin in tako je rastel njihov dom na Mozirski planini. Veliko se imajo zahvaliti skupini mladih zidarjev Ingrada iz Celja, ki so pod vodstvom mentorice Lene Čmakove opravili zidarska dela. Ko smo vprašali znanega gorskega reševalca Staneta Veninšeka, zakaj so se lotili tako zahtevnega dela, je dejal, da bo zavetišče služilo dežurnim gorskim reševalcem v zimskem času, v njem bodo razni strokovni tečaji iz področjaf*planinskih veščin, bo pa tudi ria voljo kakih 30 skupnih ležišč. Tako bo stavba služila velikim namenom, seveda vse v skrbi za varnost v planinah. Družina gorskih reševalcev šteje 33 * članov, med njimi so kar 4 zdravniki. Vešči so vseh načinov reševanja, razpolagajo z dobro organizirano obveščevalno službo, imajo vodnike za lavinske pse in ustrezno opremo. Dobro so povezani s stalno službo pri UNZ v Celju, ki po potrebi posreduje obveščanje. Sicer pa se nesreče javijo na postajah milice, oziroma v planinskih postojankah in za to določenih obveščevalnih točkah. Ob otvoritvi zavetišča Gorske reševalne službe na Mozirski planini se je zbralo dosti prijateljev planin. Zbranim je spregovoril Stane Veninšek, ki ima tudi največ zaslug za gradnjo. Govoril je o namenu zavetišča! o delu gorskih reševalcev in o zgodovinskem dogajanju od ustanovitve Savinjske podružnice SPD pred 90 leti do danes. Sindikalni šport Športno društvo „SMREKA” in OO ZS „SMREKA” sta pod pokroviteljstvom Komisije za šport in rekreacijo pri OS ZS Slovenije Mozirje organizirali tradicionalni, že peti po vrsti, spominski turnir v malem nogometu za pokal Jožeta Letnarja. Priprave na prireditev so stekle že mnogo pred določenim rokom, to je, 15. 10. 1983 leta, saj je bilo takrat potrebno mnogo več truda s strani organizatorja, ker je sodelovalo rekordno število ekip. Povabilu so se kljub delovni soboti odzvali: TOZD Gradbenik Ljubno, GORENJE—GLIN — TOZD Iverna, ZKZ — TOZD Blagovni promet Mozirje, Železarne Ravne — TOZD Kovinarstvo Ljubno, ELKROJ Mozirje in ŠD „SMREKA” Gornji grad. Žreb, ki je bil opravljen neposredno pred pričetkom turnirja, je zagodel zlasti igralcem TOZD-a Kovinarstva, ki sosrečanje s Smreko izgubili poizva-janju sedemmetrovk. Nekoliko lažje delo sta imeli ekipi Elkroja in TOZD Iverna. Po porazu TOZD Iverna v srečanju s Smreko, je bil finalni par Elkroj — ŠD SMREK A. V za ne šljivi in kvalitetni igri so prepričljivo slavili igralci Elkroja z rezultatom 3:1. Nedvomno je treba pritrditi tistim, ki so trdili, daje namen turnirja gojitev delavskega športa, zbliževanje med delavci-športniki in da so rezultati na takih prireditvah drugorazrednega pomena. Po zaključku turnirja je bila podelitev pokalov in diplom ter skromna malica, med katero je bilo obilo veselja in nasmejanih obrazov z neizrečeno obljubo, drugo leto znova! Organizatorja te prireditve se iskreno zahvaljujeta vsem nastopajočim, sodniku Volovšek Slavku, kije dosedaj delil pravico na vseh petih tur-niijih in Ivanu Letnarju, kije sprejel povabilo in podelil priznanja. Vrstni red: 1. ELKROJ Mozirje, 2. ŠD „SMREKA” Gornji grad, 3. GLIN — TOZD Ivema, 4. TOZD Kovinarstvo Ljubno, 5. ZKZ — TOZD Blagovni promet, 6. TOZD Gradbenik Ljubno. ŠD Smreka Gornji grad Memorial Marka Skomška v košarki Markota smo vsi poznali, vsa dolina gaje poznala saj je bil eden tistih, kije bil zagnan v delo in svoje znanjerazda-jal še drugim. Rad je imel mladino, saj je bil mentor in trener pionirjem v atletiki, ter trener mladincev v košarki in bil odličen tekmovalec in organizator. Gore. ki jih je tako rad imel, pa so mu vzele njegovo mlado življenje. V društvu ga zelo pogrešamo, pogrešajo ga vsi tisti, ki je delal z njimi, zato so mu ob tem prvem memorialu počastili enominutni molk. To prvo srečanje je bilo res športno in prijateljsko srečanje za prehodni pokal za leto 1983, katerega je podelila njegova sestra Marjana. Iskrena hvala vsem, kiste se udeležili tekmovanja in s tem počastili njcgovspomin. Vrstni red: I. ŠD „Vrbovec" Nazarje, 2. TVD Partizan Mozirje L, 3. ŠD „Lipa” Šmartno ob Dreti, 4. TVD Partizan Mozirje II., 5. TVD Partizan Ljubno — ŠD Bočna. Strelci: Hlačun 36, Cajnet 33, Janko 33,Zakrajšek 30. TVD Partizan Mozirje Posnemanja vredno Po soglasnem sklepu upravnega in nadzornega odbora društva upokojencev Ljubnega je odobren prispevek v znesku din 10,000,00 in din 5000,00 za srečanje starostnikov ob novem letu. Ker ni šlo drugače, so se v ta namen odpovedali običajni pogostitvi članov na občnem zboru... Zgled vreden posnemanja v času stabilizacije in novoletnega direndaja! , ' --------------------------- . Vsem sodelavcem iz družbeno-političnih organizacij občine, . Skupščine občine, Izvršnega sveta, Kovinarstva Ljubno, komitejev sosednjih občin, Medobčinskega sveta ZKS, Centralnega komiteja ZKS in vsem ostalim,, se zahvaljujem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pozornost, kiste jo izkazali ob smrti mojega očeta. Strašek Mirko NOVICE 7 Letos so pionirji OŠ Mozirje sprejeli v svoje vrste „mlajše” vrstnike v telovadnici šole. Pripravili so jim zelo lep kulturni spored, povabili so starše, nagovorila pa jih je v imenu odreda U rška Vajd, kije vsakemu izročila knjižico s čestitkami. Novo sprejete pionirje je v imenu krajevne skupnosti pozdravil Franc Vuga. Ob zaključku pa je čestital pionirčkom in staršem še ravnatelj prof: Anton Venek. Strelci za Dan republike Občinska strelska zveza Mozirje je t ud i letos organi zirala že tradicionalno masovno strelsko tekmovanje z vojaško puško v počastitev „Dneva republike" za prehodni pokal. Tekmovanja so se udeležile: OSO Mozirje — z dvema ekipama, ekipa OSO Rečica ter ekipi sekcije Bočna in Kokarje. Od DPO in društev pa so se odzvale vabilu ekipa „Društva invalidov Mozirje”, ekipa „KO ZB NOV Mozirje" in ekipa „OOZMS Mozirje”. Težko je razumeti neudeležbo drugih OSO, ki se vabilu niso odzvale in s tem dokazujejo svojo neaktivnost. Najboljši rezultat je imela ekipa „Društva invalidov Mozirje”, ki je dosegla 101 krogod200možnihinosv-ojila prehodni pokal, drugo mesto je pripadalo sekciji Bočna, tretje pa ekipi OSO Mozirje 11. Od posameznikov pa so bili najboljši: Franc Grobelnik, drugi je bil Andrej PEČNIK in tretji Jani VOD-LAN. Trem najboljšim so bile podeljene medalje. Pungartnik Iz dela telesnokultumih društev Športno društvo „Vrbovec” iz Nazarij je organiziraloobčins ko prve nstvo v malem nogometu. Tekmovanja se je udeležilo 11 ekip iz vseh športnih društev v občini, kar kaže na veliko popularnost tega športa. Občinski prvak je postala ekipa Partizana iz Gornjega grada, drugi je bil Partizan iz Mozirja, tretji pa so bili nogometaši ŠD Dreta Kokarje. ŠŠD Ljubno je organiziralo občinsko prvenstvo v krosu in atletskem mnogoboju. Tekmovanja se je udeležilo 77 tekmovalk ih tekmovalcev. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Luč in Ljubnega. Lučani so osvojili 16 priznanj, Ljubenci 12, Mözirja-ni 5 in Gornjegrajci 3 priznanja. Trije najbolje uvrščeni iz vsake kategorije so se udeležili republiškega prvenstva v Ljubljani, kjer je Irena Prepadnik zase'dla odlično sedmo mesto. Množična udeležba na tekmovanju dokazuje, da mladina rada teče in tekmuje in zato bi bilo potrebno atletiki v naši občini posvetiti večjo pozornost. Učitelji telesne vzgoje v naši občim so se že lani dogovorili, da bosta prioritetni športni panogi v šolah rokomet za dečke in odbojka za deklice. Zato so v svoj program uvrstili tudi štiri turnirje v teh dveh športnih panogah. Prvi rezultati uspešnega dela Se že kažejo, saj kvaliteta v igri neprestano raste. V obeh panogah sta bila odigrana že prva turn ir ja. Po dveh kolih v rokometu vodijo igralci OŠ Luče, v odbojki pa igralke OŠ Ljubno. Obe ekipi sta še neporaženi. prof. Rajko Pintar Mladina „Kokaije” na Čreti Mladi pišejo Osnovna šola Ljubno Pobiranje krompirja Naša šola ima že dve leti njivo, ki jo pridno obdelujemo. Letos smo strojno posadili krompir, ki jezelodobro uspel. Kojeozelenel.smogaokopaliinogrobali. Dela smo opravljali izmenično, vsak dan drug razred. Veseli smo bili, da nam je pridelek tako dobro uspeh. Seveda smo ga tudi strojno izkopali; nato sta ga6. jn7. razred pobrala. Res smo imeli obilen pridelek in še leppovrhu! NabraliSmoga kar 130gajb. Njivo smokot dobri gospodarji nato zbra nali in jo pripraviliza prihodnje leto. V šoli smo krompir prebrali, jedilnega smo shranili v kleti, semenskega pa skrbno pripravili, da bo služil za prihodnje leto. Tako smo storili dobro tudi sebi, saj smo sami nekaj pridelali, kar bo pomenilo prispevek v našo šolsko kuhinjo. Zdravka Slatinšek, 7. b Dan pionirjev Vsako leto praznujejo pionirji svoj dan. To sovpada s praznikom republike. Naši vrstniki so se med NOB hrabro borili, pomagali in sodelovali, tako so zbirali zdravila, prenašali pošto, hrano, pa še obveščali so partizane o premikih sovražnika. Teh se ob takih prilikah spominjamo! ■29. septembra smo se zbrali v šoli, kjer smo najprej gledali film Srečno Kekec, dopadel Se nam je in veseli smo ga bili. Kmalu je sledila pionirska konferenca, teso se udeležili tudi številni gostje. Mi pa smo pregledali delo naše organizacije v pretekelm času in ga načrtovali za naprej. Naši učenci so obiskali partizanske grobove, jih očistili in okrasili s cvetjem. Tako smo svečano proslavili Dan pionirjev. S aša Novak, 8. ra zred Delo pri partizanski bolnišnici Že drugič letos smo delali pri bolnici Celje, ki se urejuje kot spomenik NOB. Prvič smo delali na samem začetku počitnic, drugič pa kar na začetku šolskega leta. Okrožnica nam je sporočila, da gremo na delo tja, kjer so se nekoč zdravili ranjenci-partizani. Vsi smo se razveselili sporočila, seveda tudi zaradi tega, ker smo imeli pouka prosti dan. Avtobus nas je pripeljal v višine, tja pod Travnik. Pri Mrzlih vodah nas je čakal lep kup gradbenega materiala in delov brunaric. Treba jih je bilo prenesti kakih 100 m v hrib. Čeprav so bili nakateri trami kar težki, pa smo vendarle z nekoliko volje uspeli opraviti delo, kinamje bilo namenjeno. Vmes je bila mali ca in seveda kratek oddih. Potem pa spet delo, kinamje šlo kar dobro od rok. Obiskalismo tudi pokopališče, kjer bo spomenik in do tja urejena pot. Potem nas je avtobus odpeljal nazaj v dolino. Čeprav nekoliko zmučeni, smo bili dobre volje, ker smo opravili dobro delo za spomenik, ki naj bi opominjal na strahote druge svetovne vojne, hkrati pa opozarjal, da bi se kaj takega ne zgodilo več. Matjaž Sem, 8. razred COŠ Gornji grad Jesen Sedim ob oknu in opazujem naravo. Kako je vse pisano in mirno. Ptičkov je le malo in vse je kot v pravljici. Ljudje si hitijopripravljatiozimnico. Gobarji s polnimi košaramigob prihajajo iz gozdov. Kmetje vozijo domov naložene vozove poljskih pridelkov. Tudi divje živali se pripravljajo n,a"zimo, kot na primer: medved, polh, veveaica. Narava se jeseni preliva iz zelene v rjavo, rdečo, rumeno — v same tople barve. Zato je jesen na videz topla, čeprav je vsak dan bolj mrzlo in so dnevi vedpo krajši. Jesen je zame res bogat in zanimiv letni čas. Katja Bric 5. a Kaj mi pomeni domovina? — mir in prijateljstvo — svobodo in enakopravnost — skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti — ljubezen in srečo. LIT.-NOV. KROŽEK Kaj je domovina? — prijateljska vez med narodi in narodnostmi Jugoslavije — lik tovariša Tita — Jugoslavija, Slovenija, dom, brat in sestra — skupnost prijateljev. LIT.-NOV. KROŽEK Kaj je bratstvo? — je mir in sreča — je trdna skala — je prijateljstvo, k i ne pozna meja — je vlak sreče — je prijateljstvo med ljudmi, narodi, republikami in državami — je eno srce — je kot naša zastava, ki plapola v toplem vetru — je enakopravnost naših narodov in narodnosti LIT.-NOV. KROŽEK Dva dni pred Dnevom mrtvih, to je v nedeljo, se'je v Kokarjah zbralo ob 8. uri precejšnje število mladink in mladincev. Od tu so skupno krenili na pot. S sabo so nosili cvetje in svečke. 'Na Čreti so obiskali tri spomenike in pri vsakem je bilo treba nekaj popraviti. Ko je bilo vse urejeno, so k vsakem spomeniku potožili cvetje in prižgali svečke. N ato so obiskali domačije, katere so bile izseljene. Prvo so obiskali Zak-rajškovo domačijo. Tam so jih z veseljem sprejeli ter jih povabili noter na mali klepet. Bilojeprijei no pogovarjati se o stvareh, ki jim niso bileznane. Od tu so se srečno poslovili in se podali, do Španove domačije, kjer so jih že na pragu čakali. Billo je zopet prijetno kramljanje ali treba je bilo odriniti do naslednje Zahojnikove domačije. Zopet je stekel pogoyor a li čas je priganjal, da so se morali posloviti in jim obljubiti, da jih naslednjo leto zopet obiščejo. Nazaj do mov so se oglasili pri Krepletu in tu malo poklepetali. V Kokarje so prišli vsi premraženi, in tu popili skodelico vročega čaja. Pero Golob Osnovna šola Luče 1. november — dan mrtvih Ob dnevu mrtvih smo tudi na naši šoli Blaža Arniča v Lučah priredili več žalnih komemoracij. Obiskali smo vse grobove borcev, talcev, kurirjev in dragih, ki so žrtvovali življenje za svoboden danes. Učenci osmega razreda smo šli v Podvolovljek k spomeniku pri Podpečniku.Okrogsmo pobrali smeti, ob grobu pa smo pripravili kratek kulturni program. Program so popestrili tudi borci Gracun, Prek, Berginc in Planinšek, ki so nam povedali kratko zgodovino NOV v Podvolovljeku. Povedali so nam, da sta bili na območju Podvolovljeka dve partizanski bolnici, v katerih so zdravili ranjence, predvsem četrte operativnecone, ki seje takrat nahajala na tem območju. Tovariš Prek nam je povedal, da so ubili tudi njegovega brata in, da so ga moral i vsi vaščani na pokopališču pljuniti. T udi njego-valastnamatigajemoralazatajiti in ga pljuniti.Zbolečinovsrcihsmorazmišljalio tem zato smo odšli, polni novih spoznanj iz težkih časov druge svetovne vojne. Voler Blaž 8. razred Občinski odbor Rdečega križa je zaradi velikih potreb po krvi pozval krvodajalce k izrednemu odvzemu krvi. V Nazarjah se jih je zbralo kar presenetljivo veliko število. Ustanovili zvezo tabornikov Po večkratnih poizkusih srno sc končno le uspeli zbrati v Delavskem domu v NAZARJAH, kjer smo po burnih razpravah le dobili težko pričakovano zvezo. Poleg tabornikov odreda „SAVINJSKIH PARTIZANOV" iz Nazarij, so bili prisotni še predstavniki odreda „IV. OPERATIVNECONE”. Kot gostje pa so sc skupščine udeležili: predsednik področne zveze Pavlovič, predstavnik ZTKO in ZSMS. Taborniki odreda „SAVINJSKIH PARTIZANOV” si od ZT obetamo veliko. J ako naj bi povezala razdrobljene tabornike iz cele občine in iz obeh odredov. Le na tak način bo upravičila svoj obstoj. Andrej Krajnc-Stjenka Naslednji dan so naša predvidevanja potrdili borci ene čete, ki so se vrnili na kraj, kjer je taboril naš bataljon in nam pp-vedali, da jim ni uspelo, da bi se z dragimi prebili čez dolino. Dne 8. oktobra smo se premaknili na sevemo-zapadno stran Medvednjaka. Močno je deževalo. Pastirska koča je bfla premajhna, da bi lahko vsi vedrili v njej. Postopali in gietli smo se okrog stare planinske kolibe — staje, kamor se je zatekla ponavadi živina, če je močno deževalo in bliskalo. Tako je nekaj lepih sončnih dni zamrlo v drobnem zopemem dežju, ki je padal brez predaha. Z mokrimi rokami smo si zavijali cigarete iz bolj vlažnega tobaka. S težavo smo si prižigali grobi časopisni papir. Kadimo in spet kadimo. Vsi smo bili mokri od dežja, ki je kar naprej padal. Zveze z dolino so büe skoraj povsem pretrgane. Vedeli smo le, da so Nemci dobili močne okrepitve in da imajo močno zasedene prehode čez ceste, reke in vsa pomembnejša križpotja. Naslednje jutro je deževje nekoliko pojenjalo. Poveljstvo ba- taljona se je odločilo, da se prebijemo na Luče. Šli smo na Ostri vrh mimo Atelška, pod kočo na Smrekoycu in obšli z zgornje strani Mačkov kot. Nadaljevali smo pot pod Komnom na Raztoke. Od tu smo se spustili na pobočju Kozjanskega vrha. Bil sem vse dni za vodiča pa čeprav pota nisem najbolje poznal. Poleg tega je pa še megla bila tolikšna, da si nisem in nisem mogel ustvariti prave orientacije. Sli smo in tipali po neki logiki. Imeli smo velike težave. Zopet je začelo deževati, gosta megla, nepoznana pot in vendar smo se počasi prebijali dalje. Iz oblakov je neprestano pršilo. Mokrota je pronicala do kože. Drselo je. Kolona se je počasi pretakala zdaj skozi gosto grmovje, zdaj čez golo skalovje. Večkrat smo se ustavili in posvetovali. Ceh dan smo bili na pohodu. Ko smo prišli do razpotja, je ena pot bila strma in je držala v globačo. Draga pot, na dragi strani pa se je spuščala po vseku. Krenili smo po tej poti. Spustili smo se po strmem bregu čez potoček in nadaljevali pot zopet malo vkreber. Potem se je začela prava steza. To je kazalo, da se približujemo prvi kmetiji, ki je bila najvišje v hribih. • Počasi se je začelo mračiti. Nismo smeli kaditi, ker bi nas lahko tudi najmanjše svetlikanje izdalo sovražniku. Cigareta pa je bila za utrujenega in lačnega Človeka skušnjava, ki se' ji je bilo težko upirati. Pomagali smo si tako, da smo se pokrili s celtnami čez glave in kadili. Pozno ponoči smo prispeli do prve kmetije. Bili smo hudo lačni Previdno smo si ogledali in pretaknili okolico. H kmetu pa smo poslali patrolo, da se prepričamo, če je varno. Tu smo se ustavili. Poveljstvo bataljona je poskrbelo za močno zavarovanje. Tudi intendant in kuhar sta se pobrigala, da smo se po nekaj dneh zopet najedli tople hrane. Po jedi smo se na seniku zleknili na suho seno iz katerega je vel prijeten svež vonj. V objemih smo držali orožje. Misli so nam mimogrede odjadrale nazaj ter obletele vse dni od rojstva dalje. Sladko smo zaspali ■HBnBHHHmi WmSsm. Zadnja vojna zima v Novi Štifti Letos septembra so v Novi Štifti na Vrbovčnikovi hiši odkrili spominsko ploščo ob navzočnosti številnih krajanov in svojcev padlih borcev. Govoril je Ivan Pistotnik, pevski zbor in šolska mladina sta poskrbela za kulturni spored. Kaj se je dogajalo v hudi zimi 1944/45 pri PodpCčniku? Po tem, ko so sredi poletja J944 enote naše vojske osvobodile Gornjo Savinjsko dolino, je zavladalo veselje, ki se ga ne da opisati. Ljudje so po tolikem trpljenju prvič svobodno zadihali. Razživelo se je spet kulturne) in politično delo, izvolili smo prvo ljudsko oblast in vsemu navkljub delovali, kot bi ne bilo le nekaj kilometrov stran še močnega okupatorja. Že vojaško strateški razlogi so Nemcem narekovali zasedbo doline, ker so potrebovali prosto pot za umik iz Jugoslavije, saj so jih naše enote stalno potiskale proti zapadu. Takrat je v Sloveniji bila glavnina nemških okupacijskih sil. Da ni bila takšna osvobojena dolina Nemcem po godu, ni treba posebno poudariti. Nič presenetljivega ni torej bilo, da so decembra 1944Nemcispet udarili zve-likosilo na naše kraje. Ob tem so seveda morili, požigali in strahovali ljudi kot so znali, skratka, v ničemer niso pokazali, da so jim dnevi šteti. Novo Štifto so spet zasedli in to pripadniki policije iz Kamnika, Kranja in Jesenic. Seveda so poleg policije bile še druge enote vključene v ta podvig. V Novi Štifti so se nekako počutili močne, ne pa v Mačkinem kotu, kjer je pri kmetu Ramšaku bila nastanjena med letom oskrbovalna enota za bolnice „Celje” in tiste v Podvolovljeku. Znano je, da so v njih zdravili zdravniki dr. Peter Deržaj, dr. Virgil Krasnik, dr. Dušan Šober in dr. Kukovec. Bilo pa je še dosti drugega osebja po bolnišnicah partizanske vojske. Ob tem na kratko o usodi zdravnikov! Po vdoru sovražnika so se tudi bolnice umikale, tako je dr. Deržaj padci v- Čcšnicah na Moravskem, dr. Kukovca so Nemci ujeli in ga marca 1945 na Ljubnem ustrelili,dr. Krasnik in dr. Šobar sta bilasicerujeta, vendar sta vojno preživela. Karko je bilo z oskrbovalno enoto pri Ramšaku bo govor vprihodnji številki, saj se sedanji gospodr vsega še dobro spominja. Zaradi ogroženosti so se partizani od Ramšaka umaknili, del njih izven območja Nove Štifte, del pa je sklenil poiskati zavetje na najvišje ležeči kmetiji v Mačkinem kotu pri Vrbovčniku. Tja okupatorše ni pršel, zatososečutili varne. Bila je seveda najhujša zima in visoki sneg je oviral premike partizanov, pa tudi oskrba je bi la izredno težka. Žal pa tudi ta visokoležeča kmetija ni mogla dati varnega zavetja izmučenim borcem, saj’ po jih Nemci kmalu opazili in izsledili. Kotsespominja Ivan Enci, so napadli partizane v belih haljah, dobrooboroženi zbližnje-ga gozda nad domačijo. Presenečenje je bilo popolno, saj Nemcev partizani niso opazili. Vnel seje boj v katerem je Spominska plošča naj bo v opomin na dni, ko je naš narod krvavel in se boril za svoj obstoj. Jože Špeh Nova doba je bil celjski tednik, ki je pričel izhajati leta 1919 in je kot lokalni list izhajal vse do prihoda okupatorjev v Celje. Marsikaj Zanimivega se najde med orumenelimi listi.... V Mozirju leta 1919. 18. marca je biloveEkozborovanjego-riških beguncev. Na njem so sklenili, da se vsi za boj sposobni možje javijo za borbo proti L ahom... 21. aprila so bile v Mozirju velike manifestacije proti Italijanom in njihovi grabežljivosti. Zahtevali so rešitev od mednarodne mirovne komisije, „ali pa si bo narod stvari rešil sam...”— Bočna 1919. V občini Bočna so zbrali ob žigosanju avstrijskega denarja kar 400 kron za ranjene koroške borce (Maistrove borce, op. A. V.). Gornji grad 1919. Skupaj s Kamničani so vGornjem gradu ustanovili avtomobilsko zvezo. Temu Josip Tominšek (1872-1954) Literarni zgodovinar, jezikoslovec, pedagoški in planinski pisec (in sploh ne samo to) Josip Tominšek, brat v prejšnji številki obravnavanega Franca, je bil rojen 4. marca 1872 na Slatini pri Bočni. Po osnovni šoli, ki jo je končal v Gornjem Gradu, je šel na gimnazijov Celje, kjerjezodličnimuspehom maturiral leta 1892. Nato jev Gradcu 4 leta študiral slavistiko, klasično in primerjalno jezikoslovje, pedagogiko in arheologijo, obiskoval pa je tudi 2-letni tečaj za telovadne učitelje in opravil izpit za pouk telovadbe. Leta 1896je poslal profesorski pripravnik na kranjski gimnaziji, naslednje leto je opravil profesorski izpit iz. latinščine, grščine in slovenščine, leta 1898 pa je dobil v Gradcu doktorski naslov. Bil je na enoletnem študijskem izpopolnjevanju v Berlinu, saj mu je bila namenjena univerzitetna kariera. Vendar pa do ustanovitve slovenske univerze na začetku tega stoletja ni priškt.zatoje la Tominškov» usojenost padla v vodo. Po vrnitvi leta 1904 je 6 let učil na državni gimnaziji v Ljublja- ni, hkrati pa še na nemškugimnaziji in na 'dekliškem liceju. Jeseni 1910 je odšeI v Gorico za ravnatelja na tedanji nemški gimnaziji, kjer je organiziral samostojne^ nemške in italijanske oddelke. Že naslednje leto je bil premeščen za ravnatelja na mariborsko gimnazijo. Tu ga je do letela 1. svetovna vojna, med katero je dosegel, da so bili v prvih razredih (tedaj 8-razredne gimnazije) vsi predmeti v slovenščini. Za pričakovani preobrat — leta 1918, ko so postali Slovenci svobodni in so se odločili za skupno jugoslovansko državo — je previdno pripravil vse potrebno za popolno slovensko gimnazij/), tako da je lahko v 24 urah odprl vseh 8 razredov slovenske gimnazije z. vsem osebjem, hkrati pa tudi slovenski I. razred realke, kajti še med vojno sta bili ljubljanska in mariborska realka v celoti nemški. Kot pedagog, šolnik in organizator javnega življenja je delahJo upokojitve leta 1932. Med 2. svetovno vojno se je preselil v Celje, njegovo stanovanje v .Mariboru pa je bilo leta 1943 zbombardirano. Aktiven je ostal tudi po osvoboditvi. IJmrl je 22. ma rca li niže proti Lučam. Naš namen je bil, da se ob prvem mraku prebijemo čez cesto in Savinjo. Za izvidnico sta pohiteli še dve skupini, vsaka s svojim mitraljezcem v zasedo na cesto Ljubno—Luče. Zaenkrat je bilo še kar mimo. Tu in tam se je oglasil mitraljez z zateglo pesmijo in tudi kakšna puška je še počila. Drugače pa je bilo vse tiho. Ko je čez čas predhodnica sporočila, da sta zasedi na svojih mestih in da je prehod zava- rovan, je kolona krenila dalje, malo živahneje in hitreje. Kma- lu smo stekli čez cesto po mostičku čez deročo in bobnečo Savinjo. Dolga kolona bataljona je hitro nadaljevala pot. Bistra Savinja je bila za nami pa tudi velik del skrbi, ker smo se brez boja prebili čez dolino. Vzpenjali ;mu vinu. smo se proti Mlaškemu Pot je postajala čedalje bolj naporna. Po nekaj urah hoje je bfla Naslednji dan je zopet deževalo. Proti večera smo se spusti- smo bili kljub temu, da je bfla noč hladna že dobro oznojeni. Pri Sp. Špehu smo se ustavili. Dne 11. oktobra zvečer pa smo že nadaljevali pot proti Menini planini in takoj stopili na prag novim dogodkom. KONEC padlo 19 borcev in dva domačina, Vrbočka.Micka in Encnov Jaka. 16 partizanov so ujeli, jih zaprli v klet pri Podpečniku, naslednji dan pa odpeljali vceljski Pisker. Med ujetimi sta bila tudi zdravnika Krasnik in Šobar. Kot je znano je ušel le en sam borec po imenu Čoš. Mlado šiviljo Tončko so Nemci ranjeno odnesli, vendar je med potjo umrla. Pustili so jo na Phovskih njivah. Številni od ujetih partizanov so pozneje umrli med obešenci na Frankolovem. Morda še drobna zanimivost! Okupatorjeve enote pri Podpečnikujevodil nemški častnik Sepp Bradi, ki je pred vojno postavil na planiški skakalnici svetovni rekord. Zapisali so pred davnimi leti je sledila telegrafska in telefonska povezava s Kamnikom... 27. aprila se je ustanovila Zadružna elektrarna. Ravnatelj je postal Franc Podbrežnik, njegov namestnik Franc Šarb, odbornika pa Alojz Mik uš in Franc Žehelj. V nadzorni odbor so izvolili Matija Kranjca, Alfonza Ribiča in Ferda Rifeljna... 28. aprila je bila glavna skupščina okrajnega zastopa, ki je izvolila Okrajni šolski svet: Franc Kolenc iz Juvanja, Franc Podbrežnik iz Gornjega grada, Franc Štiglic z Rečice, Martin Šuster iz Moziija in Martin Zidarn iz Šmartnega... 13. aprila je bila ustnovljena za Zadrečko dolino Konzumna zadruga. Načelnik jd bil Anton Kolenc, njegov namestnik pa Jakob Strnad iz Nove Štifte... A. V. Okrogle iz doline PEČNIK Jože p. d. Repnek, po poklicu tesar, ki je umrl leta....je še danes znan mnogim Mozirjanom kot izredno duhovit sobesednik. Med ljudmi še danes krožijo nekatere njegove Zanimive anekdote. Naj poskušamo napisati nekatere tako, kakor smo jih izvedeli od starejših Mozirjanov: — Ko je bil Repnek na pregledu pri mozirskem zdravniku dr. Romanu Lesniku, ga je le-ta vprašal, zakaj da mu ljudje pravijo Repnek. Ta pa je zelo na hitro odgovoril: „Zakaj pa vam namesto Lesnika ne rečejo Bobovec ali pa MošanceljV." — Koje šel proti Rečici, gaje nekdo vprašal kam gre in po kaj. Repnek pa pravi: „ V Mozirju nimajo talevih šnirncov (vezalke za čevlje), pa grem zato na Rečico po nje." — Ko je Jože hodil naokrog po Mozirju ves plav, ga je nekdo vprašat, kaj se mu je primerilo. On pa pravi: „Pri Majerholdu so se stepli". „Ja, zakaj si pa potem ti tako plav?" Jože pa pravi: „Preblizu sem stal". — Jože se je odločil, da bi šel pred invalidsko komisijo zaradi upokojitve. Zdravnik ga je' pregledal in za tem rekel: „ Vi bi pa še bili sposobni za kakšna lažja deta. ” Jože je to potrdil in rekel:- „ Veste, gospod dohtar, jaz sem tako delo iskal že po vsod in tudi na občini, pa nisem nikjer nič našel." Zdravnik ga je vprašal: „Ja. kaj bi pa lahko delali na občini? Repnek pa reče: „Skozj okna bi gledal tako kot drugi." Zapisal: Vlado Miklavc Prosimo bralce za sodelovanje! Opišite krajevne posebneže. Uredništvo. 1954 —torej že v 83. letu življenja — v sanatoriju v Ljubljani, pokopan pa je v Celju. V prvem nadaljevanju bom predstavi ITominškovo planinsko, v drugem pa literarnozgodovinsko, jezikoslovno in pedagoško delovanje. Hribolazec je bil že kot otrok. Kot pastir je plezal po drči na Menino, kot četrtošolec se je leta 1888 povzepl (z bratom Francom) na Ojstrico. Po maturi je potoval po Savinjskih Alpah na Koroško, kjer sc je povzpel na Dobra č. Kot profesor v Kranju in Ljubljani je obhodil vse naše vrhove. Daljše ture je naredil v mlajših letih,saj je bil pozneje preveč zaposlen /.raznovrstnim delom. V letih 1908—41 je bil (s 4-lctno prekinitvijo med I. svetovno vojno) urednik glasila takratnega Slovenskega planinskega društva. Planinskega vestnika. List ni ostal kronika društvenega gibanja, vanj je Tominšek uvajal sestavke idejnega značaja, hkrati pa ga je popravljal, oblikoval, črtal in dostavljal ter posegal v izrazje in slog. Planinstvo se je na Slovenskem po I. svetovni vojni silno razmahnilo, /aloje rastel tudi pomen Planinskega vestni- Mozirska knjižnica že nekaj let pripravlja zelo obiskaneurepravljic. Na sliki srečanje najmlajših s pesnico Vegrijevo. Urednikovo sporočilo Zaradi rokov tiskanja prosim vse dopisnike, da dostavljajo gra-' divo najkasneje do 10. vsakega meseca uredništvu. Po tem roku poslano gradivo bo priobčeno v naslednji števjlki. f Veterinarsko dežurstvo 26.12. do 2.1. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 840-179 3.1. do 8.1. Karlj Ciril, dipl vet., Ljubno, tel. 840-112 9.1. do 15. 1. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-017 16.1. do 22 T. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 840-179 23.1. do 29. 1. Kralj Ciril, dipL vet, Ljubno, tel. 840-112 Kino Moziije v januarju ’84 3. ŠTIRJE LETNI ČASI — ameriški film — komedija 5. ZAČETI ZNOVA — ameriški film — ljubezenska komedija 7. in 8. TELESNA STRAST — ameriški film — ljubezenski triler 10. UČITELJ — francoski film — komedija 12. RAZBITO OGLEDALO — angleški film — glasbena drama 14. in 15, RDEČI BOOGI ALI... — slovenski film — komedija 17. PEKLENSKI PREGON — ameriški film — srhljivka 19. USODNA SFINGA — ameriški film — pustolovska detektivka 21. in 22. VIRUS — japonski film — fantastični 24. TO JE ELVIS PRESLEY — ameriški film — glasbeni 26. ZLATI S ALAMANDER — ameriški film — akcijska detektivka 28. in 29. ZOB ZA ZOB — ameriški film — karate 31. BELI STRUPZA HONG KONG — zah. nemško-italijansko-franc.film- Kino Ljubno v januarju ’84 7. in 8. LAVINA—ameriški film, „ 14. in 15. JUNAK DIVJINE — hongkongški film, akcijski 21. in 22. LAŽNE HČERKE LAŽNEGA ZDRAVNIKA —zah. nemški film, 28. in 29. ČLOVEK IMENOVAN TIGER — hongkongški film, kung fu. Matična kronika za november ’83 POROKE: CERAR Radko, star 31 let, komercialist iz Tera 4 in GRUDNIK 1 rena, stara 25 let, višjasoc. delavka iz Solčave 43, PLESEC Antonvstar 33 let, kmet izJuvanja25 in ATELŠEK Jožefa, stara 28 let, delavka izTera 61, KOLENC Marti n, star 23 let, voznik iz Podgore 50 in PRAZNIK Marija,stara 20 let, prodajalka iz Radegunde 14, HVALA Mojmir, star 28 let, elektrotehnik iz Celja in MAROVT Vera, stara 29 let, ekonomist iz Celja. SMRTI: VAVD1 Janez, star 83 let, kmečki upokojenec iz Strmca 17, VENEK Jožefa, stara 72 lefjcmečka upokojenka iz Dol Suhe 37, ŽELEZNIK Ciril, star 52 let, vratar iz Poljan 43, KLEMENŠEK Jožefa, stara 93 let, kmečka upokojenka iz Poljan 25, ŽUNTER Frančiška,stara 801et,kmečka upokojenka izPrihove35, ANŽ1N Ivan, star 64 let. upokojenec iz Sp. Novosti v občinski knjižnici ka. Tominšek seje 33 let trudil, da bi dvignil revijo po vsebini in obliki na evropsko raven, in v tem je uspel. Letniki Planinskega vestnika, ki jih je uredil, ohranjajo več kot 3 desetletja zgodovine slovenstva v ljubezni do narave (kot je zapisal Tine Orel). O planinstvu je Tominšek pisal ogromno: v Planinskem vestniku je objavil 292 člankov, v drugih publika-~cijah pa še 39(pri čemer številni kratki prispevki sploh niso upoštevani): tu sef potopisi, splošni članki (idejni in jezikoslovni, ki so v zvezi s planinami), prikazi knjig in samostojnih spisov, predstavitve dela Slovenskega planinskega društva, jubilejni čldnki, osmrtnice itd. I. LEPOSLOVJE: Zidar, P.: Slovenske podobe na steklo, Peternelj: Krtar in dolinci, Boček: Primer dr. Karpete, Strindberg: Mojih pet življenj, Wiebe: Pred našimi vrati, Kidd: Noč rumene lune, Gardner: Očarljiva prikazen. II. STROKOVNA LITERATURA: Kos, J.: Marksizem in problemi literarnega vrednotenja, Smole; Graščine na nekdanjem Kranjskem, Dular: Krka pa teče naprej, Phil lips: Zgodba o Jugoslaviji, Radešček: Slovenske legende, Strube: Nikolaj Kopernik, Ludwig: Napoleon, Bajec: Jagode. III. MLADINSKA LITERATURA: Brest: Majhen človek na veliki poti, Vogelnik: Tri muce in ena, Grafenauer: Skrivnosti, Seme: Bila sem partizanska učiteljica. Golob: Skrinja iz babičine bale, Snoj: Srečni ščurek, Umek: Pri zdravniku, slikanice: Mihec in črte, Jakec in črte, Igrače korakajo, vjad, Medvedjcv: Nikita Hruščov, Ramovž: Slapovi v Sloveniji, Enciklopedija tehnike, Višnar: Intenzivna reja kunogv, Novak: Papež Karel Wojtyla. Boter petelin in razbojniki, Romska us-...............ica. So............. pavanka, Krilčica, Šola igrač. Kam pelje vlak, Bedin in Bedina, Mrkbrkfrk in Žafrk, Abecedeževnik. Že samo to bi bilo občudovanja vredno, upoštevati pa je treba še poglavitno. in sicer ogromno uredniško delo, opravljeno z. ljubeznijo, ki je ni nikjer videti naravnost, je pa skrita tako rekoč v vsaki vrstici. In kolikoješele teh. če gre že število strani v 26 letnikih, ki “jih je uredil Josip Tominšek, v desettisoče! Peter Weiss I. LEPOSLOVJE: Pregelj, B.: Moj oče, Pavček, T.— Dediščina (Pemi), Boli: Izgubljena čast Katherine Blum, Ivinska: Leta s Pastrenakom, Sabatier: Švedske vžigalice, Francis: Lažna stava, Hofman: Ovadba, Aralica: Koža za boben. Brent: V znamenju tigrovih oči, Wallace: Ovaduh, Meulen-helt: Sramu ni več, Lopeš: Smejati se — ali jokati, .Hetgouth: Mesec nad jablanami, Vulpescu: Človek človeku, Ousame: Poslednji iz cesarstva, Wallace: Mož brez imena, Kirst: Zadnja karta izigra smrt. Kotzwinkle: €. T. — vesoljček. II. STROKOVNA LITERATURA: Munda: Knjiga, Kržišnik: Spacal, Di- „Savlnjske novice” Izhajajo mesečno - Izdaja SZDL občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor - Glavni In odgovorni urednik Aleksander Videčnik - Fotografska priprava Ciril Sem - Uredništvo In uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 831-069 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje, številka: 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje -Rokopise, objave In oglase za vsako številko sprejemamo do10. v mesecu - Stavek, filmi in prelom DITC, tozd j Grafika Novo mesto - Tisk ' na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za Informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov. Rečice31,ŽUNTER Franc,star68 let, upokojenec iz Nizke 17, KRAJNC Antonija, stara 75 let, gospodinja iz Ljubnega 8, BUDNA Jožef, star 49 let, skladiščnik iz Ljubnega 129, GRUDNIK Jožef, star 81 let, kmečki upokojenec iz Okonine 26, PODKRIŽNIK Janez,star 58 let, upokojenec iz Primoža 89, PLESNIK Frančiška, stara 67 let, kmečka upokojenka izSavine 59, BEZOVNAK Robert, star 23 let, sobopleskar iz Juvanje 5, ERMENC Jožef, star 76 let-, inv. upokojenec iz Ljubnega 111, JURKOVN1K Marija, stara 72 let.preužitkarica izLepenjive 65, REBERČN1K Frančišek, star 75 let, kmet iz Ljubije 5, RAK Franc, star 72 let, kmet iz Brezja 28, ZAGOŽEN Stanislav, 72 let, upokojenec iz Bočne 104, PANČUR Janez, star 77 let, upokojenec iz Lenarta 21, OŠEP Kristina, stara 89 let, upokojenka iz Robanovega kota 6.