Če leda ni, ga Matija naredi. n Vreme Pretežno oblqcqo k bo. Murska Sobota, 24. februar 2005, leto LVII, Št. 8, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Mejni prehod Hotiza odprt enostransko? t j Slovenskih policistov š ^pnjnejnj prehod, ki ga je gradila Hrvaška, sporen za Slov Str. 3 - Avtocesta leta 2007 ali 2008? Začetek gradnje odvisen od vremena Do dokončanja na cesti že 150 tisoč tovornjakov Romunija po padcu zadnje absolutistične vladavine v Evropi Porajajoči se kapitalizem ni odpravil revščine str. 35 Se bo vroče Pos^ *e na soboškem delovnem sodišču nadaljeval V katerem Je Boštjan Serec vložil tožbo zoper OdpOv K so mu lani januarja izdale pogodbo o izredni neves? 1 IaPoslitve. Očitajo mu, da je izrabil položaj in z tolarji r* Uelom oškodoval delodajalca za 48 milijonov PostoD l in nieŽ°v zagovornik pa sta mnenja, daje bil '-^Pek^prenehanju delovnega razmerja nezakonit. Str. 13 - Slovenija po številu samomorov deveta na svetu, najhuje na severovzhodu Vsako leto si življenje vzame šeststo ljudi V Sloveniji si vsa ko leto življenje vza -me okoli šeststo ljudi. S tako visoko stopnjo samomorilnosti je Slovenija v svetu prav pri vrhu, v skupini devetih držav z najvišjim samomorilnim količnikom. Najhuje je na severovzhodu, predvsem v Pomurju. Str. 2 - Pomurski Župani o obisku vlade v naši regiji Janša in njegovi ministri se za en dan selijo v Pomurje Spremembe v vodstvu Agromerkurja Za doseganje maksimalnih poslovnih učink Tanja Šimonka, netipična direktorica Samo Lendavcani bodo premalo za poln kulturni dom Dosedanjega direktorja Jurija BertalaniČa, ki bo vodja primarne proizvodnje, bo zamenjal mag. Simon Ravnic NAROČNIK 7 AKTUALNO 17. februar 2005-VBTM 1 Komentar Poldrugi teden je že od takrat, ko se je zgodil gospodarski ' forum. Procesija, ki se je strnila v kongresno dvorano hotela Radin, se je razkropila in pomurska zgodba se nadaljuje. Verjetno se bo nekaj podobnega zgodilo tudi v sredo, ko bo v tem prostoru celotna vladna ekipa, ki naj bi dojela stanje te najbolj obubožane regije. Tisti, ki so dobri, ne jamrajo nad okoljem, ampak vztrajno delajo in se razvijajo, čeprav za to potrebujejo bistveno več energije, boja z lokalnim oko- Janez Votek Ijem in navsezadnje tudi de- narja, da so na tej ravni, kot so. Ti so se zanesli predvsem nase, kajti na lokalno politično okolje se zanesljivo ne morejo in na državo tudi ne. Na tem forumu je bilo postreženo s podatki, da je država veliko dala, vendar od tega pravega gospodarskega učinka naj ne bi bilo. Tudi to ni nič novega. Resnici na ljubo pa je regija zaradi lastnega neznanja, samopašnosti vplivnih in močnih posameznikov in političnega kalkuliranja tudi veliko izgubila. O tem se seveda ne govori, a bi bilo dobro, če bi se kakšno reklo. Za obuditev spomina, Potrošnik je bilo podjetje, kije začelo rahlo pešati, vendar ne tako hudo, da bi se ga zakockalo tako poceni, kot se ga je. Podjetje je bilo priključeno k podjetju z bistveno slabšo kondicijo, kot je bil takrat Potrošnik. Živila so se že takrat utapljala v prezadolženosti pri domačih in tujih bankah. In tako je šlo vse premoženje Potrošnika, a ni zadostovalo za preživetje Živil. Pravijo, da seje to zgodilo zaradi teniškega prijateljstva med Remicem in Ropom. Zatem je prišla na vrsto Radenska, kije šla pod okriljem velikega laškega pivovarja Forum sreče počasi po poti nekoč uglednejše in evropsko znane Rogaške. Ne lastniki, ne nadzorniki in navsezadnje niti uprava te zgodbe očitno niso opazili in so z blagoslovom ali celo po njegovem posredovanju pristali na prodajo Radenske, ki je bila poplačana s kapitalskimi naložbami tega podjetja. Potem pa je bila dober konj, ki je bil cenjen porok pri bankah za finančne transferje Laščanov v pivovarski vojni. Vendar počasi je bilo treba poseči tudi po srebrnini in začela se je prodaja premoženja. Kaj se bo zgodilo zdaj, ko bo treba poravnati kupnino Belgijcem, ki so svojega tekmeca toliko časa držali v negotovosti in notranjem izčrpavanju, da je izgubil vse možnosti rasti in morebitnih prevzemov na balkanskih trgih, se bo še videlo. Veliko dobrega gotovo ne, morda se bo izredno hitro zgodilo, da bo Radensko upravljal nov lastnik ali pa bo kak bančnik unovčil hipoteko. Edina pozitivna zgodba lastniške tranzicije jeMlinopek, kjer se je našlo dovolj »modrosti«, da se ga je zaščitilo predŽitovim napovedanim interesom za prevzem. Toda vprašanje je, ali se je v tem primeru res reševal Mlinopek ali pa kaj v Mlinopeku. In na koncu je tu še Pomurska banka, ki jo je saniralo pomursko gospodarstvo brez državne pomoči in potem pod pritiskom takratnega finančnega ministra Ropa »potopilo« v Novi Ljubljanski banki. Na drugi strani se primorski gospodarstveniki niso ozirali na državo in vložena sredstva v sanacijo koprske banke, med njimi tudi paradržavno podjetje Luka Koper ne, in so banko enostavno prodali Italijanom. Ali tega ni bilo možno storiti s Pomursko banko? Ali Mura iz tega ne bi iztržila več, ko je iz državne pomoči? Sedaj so seveda drugi časi in malo žal mi je, tja se srečanje ni imenovalo Zbor za Pomurje. Eden glavnih igralcev v tej zgodbi, nov vlagatelj in povezovalec pomurskega turizma Sava oz. njen predsednik Janez Bohorič, sicer tudi podpredsednik Foruma 21, je pokazal, da za kapital ni meja in da bo sodeloval z vsemi, od katerih lahko ima koristi. Tako so se ob visoki formalni vladni zasedbi z dvema ministroma in člani strateškega vladnega sveta začela odpirati vrata nove vladne ekipe tudi za tiste, ki so prej stali na drugem bregu. To ni nič slabega in je tudi legitimno. Vprašanje pa je, kako je bil v tej luči viden razvoj regije. O intenzivnosti kapitalskih vlaganj v turistične zmogljivosti nič slabega. Gre za relativno velik kapitalski vložek, ki presega okvir državnih pomoči. Ravno ta kapitalska intenzivnost vlaganj pa lahko naleti na veliko oviro, namreč razvojno stagnacijo regije v širšem smislu. Brez premika na ravni celotne regije bo ves ta ogromni kapital za uspešnost premalo. Žal na forumu nismo slišali. da turizem zahteva tak in tak »domači servis« po taki in taki evropsko primerljivi ceni (od hrane naprej) od Goričkega parka ali Gorički park naj za naše potrebe in za zadovoljstvo gosta razvija to in to. Lahko bi bilo obratno in bi drugi udeleženci jasno povedali, da pričakujejo, da se bo pomurski turizem oskrboval s tem in tem, vključeval v svojo ponudbo to in to ter mi to in to ponujamo po konkurenčnih evropskih cenah. Kajti govoriti o evropskem svobodnem trgu je malo prepotentno, saj vemo, če se ozremo malo čez mejo, da ima vsako lokalno cehovsko združenje z blagoslovom države pravila, ki ščitijo lokalno gospodarstvo, predvsem na področju storitev. Gledano s tega zornega kota je ostal forum, ki bi bil lahko tudi zbor, nedokončana zgodba Pomurski župani o obisku vlade v naši regiji Janša in njegovi ministri se za en dan selijo v Pomurje Obiskali bodo tudi tovarno Mura Minuli petek so se pomurski župani zbrali na koordinaciji v Murski Soboti, na kateri so se pogovarjali predvsem o obisku vlade Republike Slovenije, ki bo drugega marca obiskala Pomurje. Ker novinarji na sestanek nismo imeli dostopa, smo dobili informacije o še nedodelanem načrtu obiska vlade in sklepih županov na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil župan mestne občine Anton Štihec, ki je bil gostitelj koordinacije županov in bo tudi gostitelj vladnega obiska. Kot je povedal Štihec, bo prišla v Mursko Soboto celotna vlada. Člani le-te naj bi se sešli zjutraj ob devetih, čeprav lokacija v mestu še ni določena. Najprej naj bi vlada opravila dveurni delovni posvet, po posvetu, nekje od 12. do 17. ure, pa naj bi se ministri in predsednik vlade Janez Janša razkropili po različnih krajih naše regije. Program teh obiskov bodo pripravila ministrstva. Vmes bo tiskovna konferenca predsednika vlade in nekaterih ministrov. Po sedemnajsti uri pa naj bi potekal še glavni dogodek tega dneva, in sicer srečanje celotne vlade s pomurskimi župani, gospodarstveniki ter pre- dstavniki družbenega in civilnega življenja v naši regiji. Ker so dobili župani na omenjeni koordinaciji le osnutek vladnega obiska, ki še ni bil dokončno dodelan, so sprejeli tudi nekatere sklepe v zvezi z obiskom, ki bi jih radi vključili v program. Tako predlagajo, da bi se pomurski župani posebej sestali s predsednikom vlade, ki mu bodo posredovali poda- tke, ki kažejo na zaostalost regije. »Pri tem seveda ne bomo samo tarnali, kaj je z našo regijo, ampak bomo dali tudi določene predloge, kaj naj bi se v prihodnosti z našo regijo zgodilo tako na področju cestne problematike, zaposlovanja kot gospodarstva ipd.,« je odločno povedal Štihec. Ministri pa naj bi po nekaterih informacijah obiskali tudi tovarno Mura in te. Predlagali so Še, da vlada na svojem delovni svetu na eni od osrednjih'' obravnavala prav zaost«^ Pomurja, kjer bi prav tak5 delovali pomurski župani da naj za kraje, ki jih bodo* kali Širom po Pomurju, '■ rejo tiste ministre, ki se jih blematika tega kraja tiče- . C. K., foto: Ker se novinarji, kot smo uvodoma že zapisali, koordinacije nisin( mogli udeležiti, smo povprašali nekaj županov, ki so bili tai’1 kaj menijo in kakšna so pričakovanja ob obisku vlade pri n*- Janko Halb, župan občine Rogašovci: »Že na koordinaciji sem predlagal, da naj se ministri porazdelijo bolj po resorjih kot da bi imeli le splošen obisk Pomurja po različnih krajih. Tako naj se zberejo na določenem kraju in pokličejo predstavnike pristojnih institucij iz okolice, ki bodo prišli k pristojnemu ministru, ne pa da on hodi k njim, ker bo to učinkovitejše. Ob obisku pa bomo predlagali, če ne drugi, bom to storil sam, da naj se uvedejo posebne davčne olajšave gospodarskim subjektom na nerazvitih območjih ter konkretni ukrepi na področju zaposlovanja. Konkretna pričakovanja pa so tudi, da vlada Pomurju ne samo statistično, ampak tudi stvarno prizna status nerazvite regije, ter da prizna še druge bonitete, saj gre za pretežno obmejno regijo, ki ima hkrati tudi veliko koncentracijo romske populacije.« Stanko Ivanušič, župan občine Razkrižje: »Dobro je, da vlada pride sem, in tudi sam sem jih povabil, da pridejo pogledat južno mejo in probleme v naši občini. Toda vem, da vsega ne bo možno obiskati v nekaj urah. Pa tudi vsi župani verjetno ne bomo uspeli diskutirati z vlado, ker nas je preveč in ima vsak svoje probleme. Želim pa si, kar sem tudi povedal na koordinaciji, da naj se omenijo predvsem skupni problemi regije, značilni za vse občine, in da naj se obiščejo tisti kraji, ki imajo podobne probleme kot večina krajev pri nas. Čeprav nekateri menijo, da gre tukaj tudi za reklamo vlade, pa menim, da vseeno lahko od tega nekaj pridobimo.« Jožef Poredoš, župan občine Tišina: »Vlade moramo seznaniti s stanjem nezapO’^ v celotni regiji ter o sofinanciranju občin S! avtoceste, oskrbo z vodo in vsemi drugif11... ■ sko pomembnimi stvarmi. V naši občim sta, če bo obisk pri nas, omenjala oskrba z predlog, da se občinam, ki so tik pred naiizacije, nameni nekaj sredstev več, spevajo k varstvu okolja. Sicer pa i”fl enem dnevu ministri ne bodo mogli ne regije in nam veliko ponuditi, venv3 bodo že tu, moramo najprej omeniti skupn® me.« s J °® IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Hana Rituper Rodež, Bernarda Baiažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jarše (novinarji), (fotografinja), NevenkaImri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n.c. 5381710,53817 40 (novinkv Venera (trženje) 538 17 10, št telefaksa 538 1711. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina u tri mesece je 3.700,00 tolarjev, letna naročnina 14.800,00 tolarjev, letna naročnina za naročnike v tujini je 37,500,00 SIT, (»ll^ .$4^ za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.100,00 tolarjev, izvod v kolportaži je 300,00 SFT. Celoletna naročnina za internetno izdajo je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekova banka 24900-90002 Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23.12.1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju prorac55 JH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d., M. Sobota Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.450 izvodov Elektronska pošta: Vestnik: vestnik® p-inf.si, Venera: venera@pinf.st Naročniška služba: oglasi .vestni k@p-inf. si, WWW stran: http:/ fw**1’ VESTNIK -17. februar 2005 AKTUALNO 3 Avtocesta leta 2007 ali 2008? Začetek gradnje odvisen od vremena D° dokončanja na cesti že 150 tisoč tovornjakov i^?£ z\sprot"° sPrem-nU avtoceste ne «n njegov predsednik jpan občine Gornja Radgo-nmistS*11 KamPuš oslaia op-" ^pfav se ministri ter i' ' in prostor lu ™nance njegovemu vabili nit/' odb0™ n*so odzva-dnuM niso Pisno al* kako so । . V odboru ' "iTr. ugotovili, da gra-»o Pb,nn Vsee- odb<> . ’državni sekretar prf j , Ministrstva, da bi Poteki? °’ *im “atančnejŠi k vgradnje avtoceste. r.:. . sestankov odbo-^ičat ' 'nic*ativ j« možno ti ta--.1’ Kampuš, da imajo tl'Hhi : °^ank in občanov, tnoJ'1 1 »Iz zapisnika je ' razbratL da je pri-in Precej tožb občank U4?Jr',lv zaradi poškodb, ki tega.10 na objektih, in zaradi morale občine Ugotoviti pravno po- ^iihi ' *1 namenili izgra-'furskega kraka avtoce- ^ndava Rajkova mreža je notri in kdo zunaj kemtavska pajkova mreža ' postala nacionalna terna« Potenj ko so jo obelodanit* v '"’tečujeit, poslovnem dnev-•l*», Reakcije lokalnih ve-bakov s<*bde butne. Podrobnejša anajha navaja k dvema ^ključkoma. Lahko da gre žaobračun znotraj lendav-' kt elite ali pa gre za apetite ^koga od zadaj, ki ima ob lačetku velikih državnih im avoje interese. '•J nr bo prevet zapleteno.V s*erijt po stečaju takrat ’■»nunne^ GWgndt ki jr " o utruznvc je solidnega Gra-' ’ taka in zavoženega Gtdosa. '"ano je, da se je takrat tudi s ^litičnim oiadjtm in prl'llo ^'^alu teMuGtdm Da )t h» prstki možno izvesti, so v ''’divrnKu najprej odstranili ."dstvu in j novimi kadri po-^e pripeljali uku daleč, da je "o pHMl|tno v uraenieou po-’ O k m,daposlivGidosu ’so bili čisti , je dokazovalo ne-‘dh ki pa himi imele epi-n ga verjetno zaradi zasta ste devet milijard in 109 milijonov tolarjev, za predhodne aktivnosti na preostalih odsekih, kot so odkupi zemljišč, projekt-no-tehnična dokumentacija za izgradnjo, razna dovoljenja ter druga pripravljalna dela, pa je predvidenih še dodatnih 765 milijonov tolarjev. »Za odsek avtoceste Cogetinci -Vučja vas je vse pripravljeno za gradnjo, pogodba z izvajalci je podpisana, pridobljena so gradbena dovoljenja, vsa zemljišča, čakamo le, da zima malo popusti. Na tej trasi naj bi bile zelo težke razmere, saj prevladuje glinen material, zato trenutno z deli ni možno začeti,« je povedal Gregor Ficko, državni sekretar ministrstva za promet. Po njegovih zagotovilih naj bi se letos začelo tudi intenzivno odkupovanje zemljišč na odseku od Lenarta do Cogetinec in Zgrajena sta dva pododseka, Beltinci-Vučja vas, v skupni dolžini 15,7 kilometra, in prva polovica lendavske obvoznice v dolžini 6,5 kilometra. Letos naj bi začeli z izgradnjo kar 36,1 od 70 kilometrov še manjkajočega pomurskega kraka, in sicer na treh koncih - od Pesnice proti Lenartu, od Cogetinec proti Vučji vasi in od Lendave proti Pincam. ranja ne bodo. Znotraj Gradbenika je bila v Trimlinih gramoznica in betonarna. Omenjena peterica je potem ustanovila podjetje, ki se ukvarja s črpanjem gramoza in separacijo. Pri ustanovitvi ni nič spornega, če je sodelovala tudi občina. Navsezadnje so ustanovitelji in lastniki podjetja, ki potrebujejo gramoz in peske. Variš zanetil ogenj Zgodba okrog prepletenosti družinskih podjetij župana Ba-lažka in podžupana Sobočana z Gramozom se je začela po zapletu, ki ga ima Varis s posrednikom na nemškem trgu in ki naj ne bi dobil provizij. Hkrati anonimke, ki prihajajo iz Varisa, kažejo, da je prišlo do konflikta med direktorjem Sobočanom in pisci anonimk. Ob tem je seveda vprašanje, ali to podjetje nima lastnikov in nadzornega sveta, ki bi moral ukrepati, če zgodbe seveda držijo. Taktika je očitno drugačna, ob Varisu je v igro potegnjen Gramoz in seveda občina kot predstavnica javnega interesa, na katerega se je danes tako popularno sklicevati. Dejstvo je namreč, da je podjetje žene župana Baiažka sklenilo pogodbo o opravljanju storitev, ko ta ni bil župan. Skratka, če na odseku Beltinci-Lendava. »Pričakujemo, da bi letos in v prvi polovici leta 2006 vsa ta dela izvedli tako, da bi se gradnja lahko začela v predvidenih rokih, določenih tudi s sklepi vlade, in sicer v drugi polovici leta 2006. Seveda pa, če bo možno kakršno koli skrajšanje roka, bomo to tudi upoštevali.« Marjetka Ilih je še povedala, da sta oba postopka za pridobivanje manjkajočih uredb v lokacijskem načrtu na odseku Spodnja Senarska-Cogetinci in Beltinci-Lendava trenutno v fazi pridobivanja mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora, rok za njun sprejem pa je 3 L marec 2005. Lanskoletne aktivnosti, ki se tičejo kratkoročnih ukrepov, so bile po zagotovilih Ficka realizirane stoodstotno in enako realizacijo na področju umirjanja gre za korekten poslovni odnos in če bodo v Gramozu dokazali, da je bila ponudba omenjenega računovodskega servisa najcenejša, potem tudi tu prepletanje javnega in zasebnega ne vzdrži. Delno bi morda vzdržala teza o prepletenosti podjetja SoboČa-nove hčerke s posameznimi posli, ki jih je opravila za Gramoz glede na to, da je Štefan Sobočan prokurist Gramoza, vendar to že ni več predmet križanja interesov. Navsezadnje je bil v Unionu dobavitelj etiket eden od ožjih družinskih članov enega od članov uprave, pa je karavana odpeljala brez posledic. V tem primeru vrednost poslov le ni bila tako velika, da bi jih lahko obremenili s klientelizmom. Sicer pa so neposredne poslovne povezave Gramoza z občino iz trte zvite, kajti njegov posel, ki se posredno nanaša na občino, ne izvira iz direktnega niti indirektnega vpliva na pridobitev posla. Gramoz je namreč dobil posel z direktnimi pogajanji z izvajalcem del in je moral pristati na konkurenčne cene. Na zgodbo se lahko pogleda tudi iz drugega zornega kota, namreč s stališča lendavske Ko munale, ki je zasebno podjetje in kjer je občina ugotovila svoj javni interes jer ga poskuša tudi Strokovne službe ugotavljajo, da naj bi se dela zaradi težavnega terena končala konec 2008 in ne konec leta 2007, kot to želijo prebivalci. prometa, izgradnje pločnikov, kolesarskih in traktorskih stez ter posodobitev določenih križišč pričakujejo tudi letos. Zanje pa bo treba v letošnjem proračunu zagotoviti 790 milijonov in še 430 milijonov v letu 2006 Sicer pa večjih težav pri izgradnji trase od Murske Sobote proti Lendavi ne pričakujemo, ker poteka po ravninskem delu, problematična je tista iz smeri Vučje vasi proti Mariboru. »Saj bomo dejansko kopali skozi Slovenske gorice, ki so, kar se tiče geoloških razmer, izredno neugodne. uveljaviti (to bo odvisno tudi od svetnikov). Ob dokončanju kanalizacije in sestavi lendavske industrije se obetajo veliki posli, ki želijo ohraniti monopolni položaj tega podjetja v občini. Komunala je kot solastnik Gramoza ostala v senci zgodbe m ji iz tega razloga ni mogoče ničesar očitati, ni pa je mogoče izključiti. Gramoz zanimiv plen Po podatkih o poslovanju Gramoza, ki so javno dostopni, podjetje solidno posluje in ima zavidljivo rast obsega poslovanja. Čeprav za svoj razvoj ni bilo deležno svežega kapitala ustanoviteljev, se tudi ustrezno tehnološko posodablja. Je pa še nekaj, in to je ključnega pomena, namreč to podjetje ima vso z zakoni predpisano dokumentacijo in tudi pridobljeno koncesijo za črpanje gramoza ter tudi ureditvene načrte za sanacijo gramoz-nice. V tem času je tudi v fazi pridobivanja dovoljenj oziroma koncesije za zbiranje gradbenih odpadkov. Na tej točki pa dobiva zgodba novo dimenzijo. Namreč z inkriminiranjem nečednih poslov na račun gramoza Gramoza se poskuša priti do tega podjetja, ki postaja zanimivo ob predvidenih avtocestnih gradnjah, predvsem zaradi pridobljene koncesije, ki pomeni veliko konkurenčno prednost podjetja. Na tej točki bi bil čas, da se lastniki konsolidirajo in zaščitijo podjetje, ki je pozitiven igralec in ki ob napovedanih poslih in pričakovanem dobičku lahko ugodno vpliva tudi na stanje v javni občinski blagajni. J. Votek Gregor Ficko, ministrstvo za promet: »Predvidevamo, da se bo letos začela graditi avtocesta iz smeri dtžavne meje proti Beltincem, gre za odsek avtoceste Lendava-Pince, potem iz smeri Murske Sobote proti Mariboru, se pravi odsek Cogetinci-Vučja vas, in pa iz smeri Maribora proti Lenartu, krožišče v Pesnici do Lenarta. Tako da bi bilo v bistvu letos v gradnji 36,1 kilometra avtoceste oziroma več kot polovica še manjkajoče dolžine pomurskega kraka.« Seveda ne smemo pozabiti še na zagotavljanje kakovosti gradnje, saj avtocesta, ki jo bomo čez dve leti zaprli zaradi sanacije ali popravil, ne bo koristila prav nikomur.« Člane odbora skrbi predvsem naraščanje števila tovornjakov. Trenutno se jih v enem mesecu Mejni prehod Hotiza odprt enostransko? Slovenskih policistov še ni Ob obisku ministra za evropske zadeve Milana M. Cvikla konec avgusta v Ljutomeru, kjer se je s pomurskimi obmejnimi župani pogovarjal o možnosti skladnega izvajanja schengen-skega režima in režima po Sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju Sops na zunanji meji Evropske unije $ poudarkom na mejnih prehodih Petišovci, Gibina, Razkrižje in Hotiza, so njegovi sodelavci jasno povedali, da slednji ne bo odprt, čeprav bo zgra jen, dokler hrvaška stran, ki je skupni mejni prehod na hrvaški zemlji tudi gradila, ne bo odpravila pomanjkljivosti. O tem, za kakšne popravke naj bi šlo, takrat ni bilo govora, po naših virih pa naj bi bila sporna makadamsko pot, ki so jo naredili za objektom mejnega prehoda tako, da s hrvaške strani lastniki zemljišč ob meji lahko pridejo do njih, ne da bi morali skozi kontrolo na mejnem prehodu, in potem preko polj lahko pridejo na slovensko stran. Po tistem je o odprtju mejnega prehoda na Hotizi, ki je bil zaradi lege ob večjem deževju sredi leta že tudi poplavljen, vse potihnilo, čeprav je bilo uradno še pred Cviklovim obiskom v Ljutomeru napovedano, da ga bodo odprti 15. avgusta. Prejšnji teden so se na presenečenje lokalnega prebivalstvav objekt mejnega prehoda Hotiza naselili organi hrvaške mejne policije, čeprav objave v Uradnem listu o odprtju mejnega prehoda Hotiza še ni bilo. Novinarskih vprašanj o enostranskem delovanju mejnih organov na Hotizi so se odgovorni od Lendave do Murske Sobote in Ljubljane otresali kot nadležnega snegu za vratom. Do zaključka redakcije so tako ostala brez odgovorov vprašanja, ki smo jih naslovili na pristojno ministrstvo in generalno policijsko upravo, še prej pa jih postavljali odgovornim v regiji, ali je bila slovenska stran obveščena o vselitvi in delovanju hrvaške mejne policije v objektu mejnega prehoda na Hotizi, zakaj m še ni slovenskih policistov, kako je sedaj z ustreznostjo mejnega prehoda in kdaj naj bi mejni prehod tudi uradno odprli. Neuradno smo izvedeji le to, da naj ne bi šlo za enostransko odprtje mejnega prehoda, ker da sosednji mejni organi tu opravljajo kontrolo, predvideno za prehodna mesta, torej da je tu mejo mogoče prestopiti z obmejno prepustnico, mejni prehod pa naj bi uradno odprli po objavi v Uradnem listu, to pa naj bi bilo prihodnji mesec. M. H. Mejni prehod Hotiza uradno še ni odprt, vendar so hrvaški policisti že na njem. prepelje 70 tisoč, do konca izgradnje avtoceste naj bi bila ta številka že 150 tisoč, vendar pa glede tega skorajda ni mogoče storiti ničesar, pravi Ficko, saj gre vendarle za cesto, ki ima mednarodni pomen. Vanja Poljanec, foto: V. P. LOKALNA SCENA________________24. februar 20O5 - VECTNl v Igor Kolenko, predsednik fotokluba: »Leto 2004 je bilo v marsičem posebno. Izničilo je naš trud iz preteklih let, ko nas je širša javnost že dodobra opazila. Prvič v zgodovini fotokluba načrta nismo popolnoma realizirali. V decembru smo nameravali pripraviti razstavo na temo Čevelj, a je nismo speljali do konca. Tudi aktivnega prijavljanja na fotografske natečaje ni bilo. Javnost pa nas najbolj spremlja ravno preko natečajev. Če tega ni, je videti, kakor da tudi dela fotokluba ni. Moram priznati, da tudi jaz sam na tem področju nisem bil posebno aktiven.« Tanja šimonka, direktorica Zavoda za kultu ro in promocijo Lendava: »Ne, tudi tu vas moram razočarati. Ko so vsi potencialni kandidati dvignili roke od projekta, so me vprašali, ali bi kandidirala. Imela sem dva dni časa za odločitev. In ker sem se tam v gradu počutila rahlo odloženo in utesnjeno, sem se prijavila. Zdaj sem padla not. In sem polna adrenalina, vznemirjenosti, ja, uživam.« Tibor Fiile, ravnatelj in podpisani učitelji: »V sedmi številki Vestnika je v stavku, objavljenem pod fotografijo mag. Tiborja Fti-leja, ravnatelja Dvojezične srednje šole Lendava, objavljena neresnična ugotovitev v zvezi z informativnim dne vom šole. Zapisano je, »da ravnatelj šole kljub majhnemu zanimanju dijakov za to šolo na informativnem dnevu uspešno gradi novo šolo.« To ni res! Ali gre za zavestno laž ali pa za nevestno oziroma nestrokovno opravljanje vašega dela. Našega informativnega dneva so se udeležili učenci treh dvojezičnih šol in nekaj učencev iz enojezičnih šol. Število teh učencev je v primerjavi s prejšnjimi leti večje in ustreza predpisanemu številu za izvajanje vseh razpisanih programov in oddelkov za -naslednje šolsko leto. Kaj je torej za vas majh no zanimanje? ... Boris Lebar, župan Občine Velike Polane: »Ljubše bi mi bilo, če bi razdelili čimveč sredstev društvom in organizacijam, saj bi si s tem kupoval glasove volivcev, vendar bi potem kaj hitro poslušal, zakaj ni dovolj denarja na primer za vzdrže vanje cest, nujna dela v šoli in vrtcu, za gra dnjo kanalizacije itd.« Stanko Ivanušič, župan Občine Razkrižje: »Želim pa si, kar sem tudi povedal na koordinaciji, da naj se omenijo predvsem skupni problemi regije, ki jih imajo vse občine, in da naj se obiščejo tisti kraji, ki imajo sorodne probleme kot večina krajev pri nas. Čeprav nekateri menijo, da gre tukaj tudi za reklamo vlade, pa menim, da vseeno lahko od tega nekaj pridobimo.« Predstavitev knjige dr. Pavle Štrukelj o romski skupnosti pri nas Knjiga o Romih za Rome in za vse druge Strokovno delo, ki naj bi pripomoglo tudi k strpnosti Veliko zanimivih informacij o Romih pri nas so lahko prejšnji teden izvedeli obiskovalci v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Tam je namreč potekala predstavitev knjige z naslovom Tisočletne podobe nemirnih nomadov avtorice dr. Pavle Štrukelj, ki govori o zgodovini in kulturi Romov v Sloveniji. Kot je povedala avtorica, sicer raziskovalka in etnologinja, je knjiga nadaljevanje njene prve knjige, ki je izšla pred dvajsetimi leti, vendar se od nje precej razlikuje. Slednja namreč povzema vsa njena raziskovanja, ki jih je opravila na terenu med Romi, ta pa so se začela že pred štiridesetimi leti, in jih s tem delom tudi na neki način zaključuje. Nihče pred njo, kot sama pravi, se ni tako načrtno lotil raziskovanja romske zgodovine in kulture pri nas. Da bi razumela njihovo kulturo in pot, ki so jo opravili, preden so prišli v Evropo in Slovenijo, se je tudi sama odpravila na terenske raziskave v Indijo, tore j pradeželo Romov, Največ terenskega dela pa je vseeno opravila v Sloveniji na območjih, kjer živijo Romi, to je v Pomurju, na Dolenjskem in Gorenjskem. Pričujoča knjiga tako opisuje slovenska romska območja in zgodovino naselitev, ki naj bi se začela že v 14. stoletju. V drugem delu knjige pa lahko veliko izvemo tudi o življenju Romov pri nas. Spominska slovesnost v Črešnjevclh Šestdeset let od krute smrti Marije Rožma V nedeljo je bila pri kamnitem spomeniku tako da so pohodniki prišli v Črešnjevec do skem mučenju ubili. V zapore pa so odpeljali'■ ob gozdu v Črešnjevcih spominska slove snost ob 60-Ietnici krute smrti mladinske aktivistke iz Polic Marije Rožman, ki sta jo pripravila Območno združenje zveze borcev in udeležencev NOB Gornja Radgona in komisija za prireditve gornjeradgonske občine. V kulturnem programu so nastopili šolarji Osnovne šole Gornja Radgona ter Člani Planinskega društva in Društva prijateljev mladine Gornja Radgona. Organizirali so tudi pohod od osnovne šole Gornja Radgona do spomenika v Črešnjevcih, Nični narobe s položnicami za kabelsko TV Telemach je »prevzel« Signal Potem ko so pred dnevi prejeli položnice za plačilo obveznosti, povezanih s kabelsko razdelilnim sistemom (KRS), so bili mnogi od okoli 1600 naročnikov omenjenega sistema v Gornji Radgoni in okolici nekoliko presenečeni, da so račun prejeli od »neznane« družbe. Namesto podjetja Signal iz Murske Sobote, ki že nekaj let poleg vzdrževanja radgonskega KRS skrbi tudi za opravljanje računovodskih in administrativnih del (izdelovanje in pošiljan je položnic za naročnino, izterjava plačil, izvajanje plačil računov dobaviteljev, priprava zaključnih in drugih računov KRS, izdelava potrebnih evidenc za KRS...), je namreč tokrat »glava« položnice nosila ime Telemach - družba za telekomunikacijske storitve, d. o. o., Ljubljana. Toda, kot nas je obvestila tajnica Krajevne skupnosti Gornja Radgona Jožica Ravnikar, cukaj »ni nič narobe s položnicami«, kajti omenjena družba Telemach je konec januarja pripojila družbo Signal kabelski sistemi Murska Sobota. S tem je Telemach iz Ljubljane prevzel tudi vse pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o upravljanju in vzdrževanju omrežja kabelske televizije Gornja Radgona. Ob tem pa še naprej ostaja sedež podružnice Pomurje v Murski Soboti v Lendavski ulici 29, tako da za morebitne napake pri delovanju sistema ne bo treba čakati na servis iz Ljubljane. Kljub temu pa v Gornji Radgoni potekajo sklepne aktivnosti, povezane s preoblikovanjem KRS Gornja Radgona v zadrugo, kjer bodo lastniki sistema prav vsi vlagatelji. O. B. predvsem o njihovi kulturi in elementih kulture, kot so: jezik, Šege, običaji, prehrambene navade, obrti ipd. Knjiga je opremljena tudi z barvnimi in predvsem črno-belimi fotografijami, ki so dopolnilo k tekstu. Seveda ima knjiga poleg svojega strokovnega pomena tudi velik pomen za samozavest romske skupnosti pri nas. Kot je povedala avtorica: »Knjigo sem napisala za vas - romsko skupnost, da bi se zavedali svojega obstoja, ter hkrati za vse druge, da bi Rome bolj spoznali, kar bi prispevalo k boljšemu odnosu.« Ta misel avtorice je spodbudila tudi druge na prestavitvi knjige, da so podali svoje mnenje. Tako je predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc izrazil veselje ob izidu knjige in povedal, da lahko knjiga nauči mnoge o tem, kdo so Romi in kako dolgo zgodovino imajo v teh krajih. Podobno je menil tudi romski mestni svetnik Darko RudaŠ, ki je dodal, da knjiga ne bi mogla iziti ob bolj pravem trenutku, saj so se ravno pred kratkim ob političnih vprašanjih Romi zelo »zamajali«. Svoje vtise ob izidu knjige pa je na predstavitvi v murskosoboški knjižnici podal tudi direktor založbe Družina, Janez Gril, pri kateri je knjiga izšla. »Menim, da lahko ob pojavih nestrpnosti do Romov, ki smo jim priča v Sloveniji, knjiga, kot je ta, marsikaj razjasni.« Gril je še povedal, da začetka prireditve, po prireditvi pa so šli še do rojstne hiše Marije Rožman ml. v Policah. Pred spomenikom, na katerem je napis »In tu ležiš, s krvjo oblita, ubil te krvoses je Vlas, nad tabo svoboda se svita. Vse dala si za novi Čas!«, je o Mariji Rožman, ki je bila ubita 20. 2.1945, spregovoril predsednik območnega združenja Zveze borcev Jože Kos, ki je povedal, da 60-letnico zmage nad fašizmom in nacizmom lahko proslavimo s ponosom in zavestjo, da smo bili v času NOB na pravi strani. Na žalost pa se pojavljajo nekateri zgodovinarji, ki pljuvajo po slovenskem odporništvu v drugi svetovni vojni. Mladinsko sekretarko Marijo Rožman ml., takrat staro 22 let, je izdal sodelavec okupatorja, nakar so jo odpeljali v gozd pri Črešnjevcih, kjer so jo po zverin- Iz dejavnosti pomurskih društev Ljudje naj ne bodo gluhi za njihove probleme Društvo gluhih in naglušnih Pomurja, katerega član je tudi olimpijec Damjan Šebjan, je bilo ustanovljeno davnega leta 1956. Vse do septembra 1996 so delovali v različnih prostorih v Murski Soboti. Društvo trenutno šteje 602 člana, od tega 536 naglušnih, 45 gluhih in 21 slišečih, ki so podporni člani. Predsednik je Karel Maček, v, d. sekretarja pa Branko Gornjec. Društvo pokriva 26 pomurskih občin. Leta 2002 so bili organizatorji mednarodnega dneva gluhih, za kar so bili deležni Številnih priznanj. Lani so se udeležili mednarodnega dneva gluhih v Novem mestu, za svoje člane pa so pripravili tudi izlete v Pleterje, na grad Otočec z ogledom Kostanjevice na Krki, organizirali pa so Še piknik članov na brodu ob reki Muri v Krogu. Sicer pa v društvu skrbijo za svetovanje in informiranje gluhih in naglušnih o njihovih zakonskih pravicah, za pomoč pri premagovanju komunikacijskih ovir s tehničnimi pripomočki ter pri izpo- tni mi in s« str ib stl zn til ta; trn do do mi Or. Pavla Štrukelj pričujoča knjiga ni roman, ki bi ga preb^1' enem dnevu, ampak bogato strokovno delo ^ ga vzamemo v roke večkrat, ko želimo li*?' določena dejstva. Knjiga, ki je že bila prc’! vljena v Ljubljani in sedaj v Murski Soboti, b(1P dstavljena še na Dolenjskem. Besedilo in foto:Cl' vn to Po sv< in os ’»o So te si P b P nt ob drugih aretiranih aktivistov Osvobodilne fronfC območju Upravne enote Gornja Radgona je zgodovinskih zapisih pred koncem vojne let® lj ubitih 35 občanov. ,|P Spominska slovesnostjo bila pri kamnitem spomeniku ob gozdu v Grešni’ kjer je bila ubita Marija Rožman ml. let M in «it ha m« bf ^ii go tj: 8V| So ob tiij polnjevanju znanja slovenskega jezika in ’ ( vanju znakovnega jezika. Poleg tega •' ’’ družabna srečanja in igranje različnih špoftn saj se udeležujejo državnih prvenstev inv® športnikov. Gluhi in naglušni otroci r^f vključujejo v različne oblike usposabljanj3' kreativne delavnice. dt' ■ Poleg tega izvajajo posebne socialne J ta namen članom in nečlanom svetujejo ° g dsko-pokojninskem zavarovanju, zdravstven j-varovanju, pn kršenju pravic na delovnem jjf jih usmerjajo v programe poklicne rehab” ■ Letos so v društvu ustanovili balinarsko (o vodi Robert Horvat, ki je že d!je časa druge športne sekcije. Hkrati bodo nadalje*^ vnostmi, začrtanimi že z lanskim progr®n>° Ta zajema tudi tečaj računalništva, nogon^’ nastopili v ligi malega nogometa, dvakrat pa se bodo srečevali člani skupine za san” 'r ne, de ni, Ha, mc Vi. str ob skl tOj hr| tol «a| go Pri Ve VtSIMIK ~ 24, februar 2005 LOKALNA SCENA Informacijsko-komunikacijski center za širšo javnost Otvoritev e-šole v Murski Soboti nemoteno delo in strokovno P°moČ v sodobno opremljeni učilnici bo skrbel mentor *V Mnrski Soboti so UIln ' 5**^ odprli že sede-in v Sloveniji Paktov Mini-iki / U ^^macijsko dm delujepodMini-zn,n„' ? u visoko šolstvo, rini želi" ^oMjo, s kate- Sloveni’i in zago ditMi ^^P^vne možnosti dobila najso' mtin-v' C ‘aformacijske ko-J^jsketehnologije. vm / ' Murskosoboški osno-opremi;dr' tokrat 23 sodobno drasbb in mla ^beni n"' ^' r jekotpo- I'iavkijn?ar1ncrv ta dogajali'So Sc J?1 "dL občina Ve-tta moral3'1 občinskega ^nanci?5 Ukvariati tudi s Ivanja 1'J[11 °dbora za ^’IbL * W ga vodi Maj-*** spredi/ 111,1 kofla-knjižnico, .'^MDorna'/i11 ealcri>e tcr n P^to tUrevLta^ v>'aobč^^ s naniref. 7'Vu7prj ^ža^ n'11’ da bili l Ve2nosti D'?lk drugih Milijona to-nu dv*milijona ^?ša,o sofinjn na’bi Približno muzeja' ftm^r. za zH °ma kulture 'nemoreJOza-no-Sa2a^da za šport, okolice. Ti jo bodo lahko uporabljali v času od 14. do 19. ure med tednom, v soboto pa od 8. do 12. ure. Seveda se bo delo v teh prostorih izvajalo po določenih pravilih e-šol; tako ne bo dovoljena neprimerna vsebina spletnih strani, igranje igric ali uporaba strojne in programske opreme za pridobitno dejavnost. Za nemoteno delo v učilnici »Če Občinski svet Občine Veržej sklepa, daje s potrditvijo programa ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Veržej v letu 2005 določeno tudi mesto odlaganja komunalnih odpadkov, je tako sklepanje zmotno. Ob tej priložnosti želimo še omeniti, da se KSP Ljutomer, d. o. o., kot upravljalec odlagališča v Ljutomeru aktivno pogovarja z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo oziroma Agencijo RS za okolje o problematiki zapiranja odlagališča, zato v nobenem primeru ne želimo zaostrovati problematike zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov,* izobraževanje odraslih in mladino. Opredelili so se le za pokrivanje stroškov organizacijske enote šport, za kar bi morali zagotoviti v občini Veržej glede na delež Števila prebivalcev v nekdanji skupni ljutomerski občini (7,49 odstotka) skupno nekaj več kot 492.000 tolarjev. Potemtakem odpade veržejsko sofinanciranje izobraževanja odraslih, za kar bi morali prispevati po predlogu Ljutomerčanov dobrih 533.000 tolarjev, medtem ko jih za sofinanciranje dejavnosti mladih niso obremenili z nikakršnim zneskom. Odlaganje odpadkov postaja resen problem Na seji pa so se seznanili tudi z odgovorom Komunalno-stano- bo skrbel mentor, ki bo tudi sicer svetoval in pomagal uporabnikom pri delu. Nad pridobitvijo je izrazila veselje ravnateljica šole Anka Suhadolnik, ki je med drugim povedala, da na šoli že imajo dobro opremljeno računalniško učilnico, še ena pa bo koristila kot nadgradnja vzgojno-izobra-ževalnemu procesu. vanjskega podjetja Ljutomer na dopis v zvezi s sklepom občinskega sveta glede zagotovitve odlaganja komunalnih odpadkov iz občine Veržej v prihodnje. Navedeno je, da je veržejs-ka občina že leta 2000 sklenila pogodbo o sofinanciranju izvedbe sanacije centralne deponije komunalnih odpadkov v Ljutomeru, s katero si je, kot piše, zagotovila deponijski prostor in prevzela določene obveznosti. »Če Občinski svet Občine Veržej sklepa, da je s potrditvijo programa ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Veržej v letu 2005 določeno tudi mesto odlaganja komunalnih odpadkov, je tako sklepanje zmotno. Ob tej priložnosti želimo še omeniti, da se KSP Ljutomer, d. o. o., kot upravljalec odlagališča v Ljutomeru aktivno pogovarja z Ministrstvom za okolje, prostor in Sredstva za opremo (7 milijonov tolarjev) je zagotovilo bivše Ministrstvo za informacijsko družbo, ki sedaj deluje pod Ministrstvom za visoko šolstvo znanost in tehnologijo, v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in Šport Mestna občina Murska robota pa je omogočila nakup pohištvene opreme (1,2 milijona tolarjev) in ureditev učilnice ter bo tudi zagotavljala sredstva za plačo mentorju. Otvoritve so se prav zato udeležili tudi trije predstavniki iz obeh šolskih ministrstev ter predstavniki občine. Vsi so pozvali tako učence šole kot vse druge občane in Pomurce, da naj s pridom izkoriščajo sodobno opremljeno učilnico. Hkrati so nekateri tudi poudarili, da se bodo v prihodnje pri podobnih projektih posvetili bolj vsebinam e-šol, saj večina šol že tako ali tako premore sodobno računalniško opremo. Besedilo in foto C. K. energijo oziroma Agencijo RS za okolje o problematiki zapiranja odlagališča, zato v nobenem primeru ne želimo zaostrovati problematike zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov,« je zapisano v omenjenem dopisu. Ker pa v občini Veržej menijo, da gre v tem primeru za podajanje žogice z enega brega na drugega, so sklenili, da bodo najprej preverili pravne norme pogodbe o sofinanciranju sanacije deponije, ali le te ne zavezujejo izvajalca. Ogrevajo se namreč za pripravo razpisa za izvajanje te javne službe. Milan Jer še Iz občine Črenšovci Ne gre za dejanski primanjkljaj V Vestniku z dne 17. 2. 2005 je bila v članku pod naslovom »Črenšovci, 76 milijonov primanjkljaja« objavljena informacija novinarja Andreja Bedeka, da naj bi imela črenšovska občina tolikšen primanjkljaj, dejstvo pa je nekoliko drugačno. Proračun Občine Črenšovci V Veliki Polani na občinskih sejah tudi občani Bolj ali manj znane naložbe Županu bi bilo prijetno kupovati glasove, tako da bi razdelili čimveč sredstev društvom in organizacijam, toda potem bi kaj hitro nastale proračunske luknje za druge, nujnejše potrebe Morda smo že omenili, da so na seje Občinskega sveta Občine Velika Polana v novem mandatu, odkar je od Štefana Prše prevzel županovanje Andrej Lebar, vabljeni tudi občani. Tako je morebiti še kje, vendar dvomimo, da bi občani skoraj vedno tudi prihajali na občinske seje ter spremljali razprave svetnikov in njihove odločitve. Nazadnje, ko so bili na dnevnem redu osnutek občinskega proračuna za letos, načrt razvojnih programov od leta 2005 do leta 2008, odlok o občinskem grbu in zastavi, vodarina za leto 2005 in še nekatera druga vprašanja, je bilo gostov dvakrat toliko kot svetnikov. To je vsekakor dobro, saj imajo občani na ta način možnost sprotnega seznanjanja z »dogajanji« (razpravami, odločitvami idr.) na občini in zunaj nje, župan in svetniki pa so izpostavljeni določeni javni kontroli. Slaba stran tega pa je morda to, da zaradi tega nekateri najbrž ne upajo na glas povedati vsega, kar si mislijo. No, v razpravi o osnutku proračuna Občine Velika Polana za letos je župan brez dlake na jeziku dejal, da bi mu bilo ljubše, če bi razdelili Čimveč sredstev društvom in organizacijam, saj bi si s tem kupoval glasove volivcev, vendar bi potem kaj hitro poslušal, zakaj ni dovolj denarja na primer za vzdrževanje cest, nujna dela v šoli in vrtcu, za gradnjo kanalizacije itd. Kaj letos in do leta 2008? Tako je predvideno, da bo imela velikopolanska občina letos 262,8 milijona tolarjev prihodkov, odhodkov pa za 20 milijonov tolarjev več, zato se nameravajo za toliko zadolžiti (najeti dolgoročno posojilo v soglasju s finančnim ministrstvom). Kot bistvena novost v letošnjem proračunu so predvideni prihodki iz naslova INTERREG III (37,2 milijona tolarjev), a še ni zanesljivo, da bodo ta sredstva zares dobili, ker še ni bila sprejeta odločitev. Če pa se bo vse izšlo, bodo imeli za investicijske odhodke, ki najbolj zanimajo občane, na voljo 87,3 milijona tolarjev. Nameravajo jih potrošiti za nakupe pisarniškega pohištva, računalnikov, programske opreme, prometnih znakov, igral pri otroškem vrtcu, nagradnega kolesa in zemljišč za sta novanjsko-pos lovne prostore ter za dokončanje gradnje mrliške vežice v Brezovici, zgraditev vodovoda in električne napeljave do Copekovega mlina, plačilo rekonstrukcije in adaptacije otroškega vrtca, rekonstrukcijo in obnovo poti na pokopališču Velika Polana, projektno dokumentacijo za stanovanjsko-poslovne prostore, obnovo (potem Še prizidek) stare šole v Bukovju, za prijavo na razpis INTERREG III in še za nekatere druge potrebe. V načrtu razvojnih programov do leta 2008 je za letos predvidenih tudi 4 milijone tolarjev za dokumentacijo za gradnjo kanalizacije (odločitev, ali ga bodo gradili z lastnimi sredstvi ali v sodelovanju s kakšnim investitorjem, še ni sprejeta). Med nekoliko večjimi srednjeročnimi naložbami pa so predvidene še adaptacija in obnova doma krajanov v Veliki Polani (leta 2005), rekonstrukcija in adaptacija sanitarij v vrtcu (2005), gradnja skupnega ogrevalnega sistema (2005), gradnja stanovanjsko-poslovne stavbe, v katero bi se preselila tudi občina ((leta 2006/2007), nakup vozila za prevoze otrok (leta 2006), ureditev Športnega igrišča pri OŠ in vrtcu (leta 2006), asfaltiranje občinskih cest (leta 2006/2007), nakup zemljišč za obrtno cono (leta 2008), za razširitev vodovodnega sistema (leta 2008) idr. Kakšen grb (cvetovi marjetice in štorklja) in zastavo (osnova so cvetovi marjetice) bo imela velikopolanska občina, smo že pisali, zato omenimo med odločitvami zadnje občinske seje, da bo znašala vodarina po novem 165,29 tolarja, dosedanja cena pa je bila 146 tolarjev. Podražitev bo seveda naletela med (nekaterimi) krajani na negodovanje, vendar bodo imeli še vedno nižjo ceno kot marsikje drugod. za leto 2005 je izravnan in ne predvideva zadolževanja. Proračunski »primanjkljaj«, naveden v Odloku o proračunu Občine Črenšovci za leto 2005 v višini 76,1 milijona tolarjev, se pokriva iz sredstev presežkov prihodkov nad odhodki iz leta 2004 oziroma iz sredstev poslovnega sklada v isti višini. Tako tudi v letu 2005 Občina Črenšovci ne Jože Graj predvideva zadolževanja, njena celotna poraba pa bo enaka masi razpoložljivih sredstev. Ker je v proračunskem gradivu jasno izraženo, da Občina Črenšovci računa financiranja nima, to pomeni, da tudi iz preteklosti ne obstajajo nobene zadolžitve. Anton Tornar, župan Občina Črenšovci GOSPODARSTVO 24. februar 2005 - VESfflU Nov politično-ekonomski cikel Politika in ekonomija sta področji, ki prevladujeta v današnjem dojemanju globalnega sveta. Vendar pa globalizacija nikakor ni naravni fenomen kot recimo prihajajoča povodenj, pred katero smo brez moči. Ko (tržna) ekonomija naleti na svoje meje, je »nevidni roki trga« treba pomagati, da spregleda, in za to je potrebna politika. Kaj pa, ko politika zbezlja v svoji ambicioznosti po »reševanju sveta*? Veliki krščanski »heretik* iz Tubingena, dr. Hans Kung, mi je pred leti v nekem intervjuju za Razglede povezavo med politiko in ekonomijo predstavil v dveh programskih tezah: »Najprej gre za primat politike nad ekonomijo, potem pa za primat etike nad ekonomijo in politiko.* In dalje: »Ekonomija in politika predstavljata kljub svoji pomembnosti zgolj nekaj dimenzij v vseobsegajočem človekovem svetu. Ne ekonomist ne politik ne stojita na prvem mestu. Na prvem mestu je nedotakljiva čast človeka, njegove temeljne pravice in dolžnosti - torej etos,* Kako etični so torej naši politiki? In kako etični so naši gospodarstveniki in akademski ekonomisti? Velika vprašanja, ki si jih vse premalo zastavljamo, a bi si jih morali. Še posebno, ker smo na začetku novega »politično-ekonomskega cikla« neposredno po volitvah in neposredno po vstopu v EU, Vendar pa, ne se bati; namen tega sestavka ni iskanje odgovorov na ta velika vprašanja. V Pomurju sta tako gospodarski kot tudi politični cikel sprememb časovno nekoliko zamaknjena. V gospodarstvu se stvari prav gotovo dogajajo, saj podjetja nastajajo in propadajo, število nezaposlenih je več ali manj stabilno na prvem mestu v Sloveniji, nekatere občinske uprave pa tudi že kažejo več sposobnosti pri privabljanju podjetij, da se s svojo dejavnostjo naselijo in Širijo na njihovi zemlji. Počasi prihaja do izraza konkurenca na področju »politične ponudbe«, katere merilo uspešnosti na občinski ravni danes postajata predvsem število novih podjetij m odpiranje novih delovnih mest. Kaj pa ima Pomuq'e ponuditi na začetku političnega cikla, ki se je začel z lanskimi volitvami in se bo - takšne so napovedi - konča! Čez slaba štiri leta? Od skupaj petih poslancev in ene poslanke, ki prihajajo iz naše regije, smo dobili tri popolnoma nove obraze, od tega dva iz strank vladajoče koalicije: SDS in NSi. Tako ima LDS z dvema poslancema »večino« med pomurskimi poslanci, medtem ko eden prihaja iz vrst ZLSD Sprememba, ki se je zgodila, je dvojna: medtem ko smo imeli v prejšnjih mandatih praktično kar vseh šest poslancev iz vrst vladajoče koalicije, imamo sedaj samo dva in manjšinsko poslanko, ki pa jo lahko mirno prištejemo tudi k tej vladajoči koaliciji. Po tej logiki je Pomurje opozicijska* regija in se mora zato čim bolje pripraviti na »štiriletno zimo*, do naslednjih volitev torej. Druga sprememba, ki se je zgodila, sta dva nova poslanca strank vladajoče koalicije Za prevetritev pomurske politične scene je to vsekakor dobrodošlo, vendar pa je vprašanje, kolikšna je njuna relativna moč v okviru poslanskih skupin, v katerih sodelujeta, in ali poskušata vplivati na vladno politiko - tudi v Pomurju. Zavedati se moramo, da prejšnjih šest poslancev vladajoče koalicije očitno ni imelo dovolj teže in vpliva v Ljubljani in še manj v Pomurju, da bi se v zadnjih 12 letih kaj bistvenega spremenilo, zato je v sedanji »konstituenci* pomurskih predstavnikov v državnem zboru pomembno, ali bodo delovali tudi kot regionalna skupina lobistov ali pa bodo zgolj dvigovalci rok in izvrševalci direktiv svojih političnih predstojnikov Menim, da je politična konkurenca med regionalnimi predstavniki v parlamentu nekaj najboljšega, kar se je na politični sceni zgodilo naši regiji vse od osamosvojitve naprej. Najprej se bo pokazalo, koliko se oblast ene politične opcije sploh razlikuje od oblasti druge, in tudi, ali lahko sedaj dva poslanca vladajoče koalicije naredita zš regijo več, kot jih je v prejšnjih mandatih naredilo šest. Optimisti pa moramo biti tudi glede v uvodu zapisanega razmerja triade: politika, ekonomija, etika. No, seveda, poudarek na etičnosti dajmo tokrat na prvo mesto, torej: etika, politika in ekonomija. Dr. Andrej Horvat, razvojni ekonomist V lendavskem podjetju Ete-ktromaterial, ki se ponaša s štiridesetletno tradicijo, so lani ustvarili 4,7 milijona evrov prihodka. Izdelali so milijon in 300 tisoč stikal in prav toliko vtičnic. Tri četrtine so jih prodali na zunanjih trgih, od tega polovico na zahtevnih trgih Evropske skupnosti, ki ostaja njihovo ciljno tržišče tudi v prihodnje. Prodaja v tujini že nekaj časa konstantno narašča,to pa so dosegli s kakovostjo izdelkov, uporabo sodobnih materialov in razvojem tehnologij, dobro poslovanje pa zaokrožuje obnovljen certifikat kakovosti ISO 9001. »V planu za leto 2005 imamo realizacijo nove skupine stikal in vtičnic, pospešeno vlaganje v tehnološki dvig proizvodnje in krepitev orodjarne v smeri profitnega centra. S temi ukrepi želimo povečati profitabilnost in donos: načrtujemo 13-odstotno rast prodaje in 80-odscotm delež izvoza,« je letošnje načrte na predstavitvi novih družin izdelkov novinarjem razgrnil direktor družbe Branko Fijok, kajti »naši cilji so visok ugled podjetja, vlaganje v razvoj in dolgoročna konkurenčnost«, je še dejal. Lendavski Elektromaterial bo s prvim marcem tržišču ponudil nove izdelke iz družin Fusio, Gea in Max, v razvoj katerih so vložili okoli 500 tisoč evrov. Za vse investicije so v podjetju namenili 600 tisoč evrov. Prvič so jih predstavili na mednarodnem sejmu za arhitekturo, razsvetljavo in elektroinštalacije v Frankfurtu v Nemčiji in z njimi poželi veliko pozornost. Nove blagovne znamke so tudi zaščitili na Uradu za intelektualno lastnino v Sloveniji, za kar so namenili pol milijona tolarjev. »Z boljšo prepoznavnostjo in v novi gra- Elektromaterial s tremi novimi družinami stikal in vtičnic Za razvoj I desetina prihodka Lani prodali milijon in 300 vtičnic in prav toliko stikal Elektromaterial Lendava, družba za proizvodnjo elektroinštalacijskega materiala, bo tržišču kmalu ponudila izdelke treh novih družin stikal in vtičnic z imeni Fusio, Gea in Max. V njihov razvoj so vložili več kot 500 tisoč evr^ tex jei id Hu na let bo rai ap; in kri zid re] zei kv: Šli 'r IH: IH n Ocenjevanje žganih pijač v Otovcih Najboljša viljamovka Vlada Smodiša V Otovcih je bilo ocenjevanje sadnih destilatov, likerjev in sadnih vin, ki ga je pripravilo Sadjarsko društvo Pomurja. Društvo je skupno ocenilo 49 vzorcev. Najboljšo oceno 19 točk (od maksimalnih 20, op. p.) je dobila viljamovka Vlada Smodiša iz Oto-vec. Drugo najboljšo oceno -18,83 - je prejel ribezov liker Regine Buček iz Murske Sobote, tretjo najboljšo - 18,70 - viljamovka Vinka in Danice Vodušek, medtem ko je dobil Viktor Slavinec za svoj orehov liker oceno 18,68. Največ vzorcev je prinesel na ocenjevanje že osmo leto po vrsti Karel Černjavič iz Moravskih Toplic, tokrat devet. preje! pa je eno zlato, sedem srebrnih in eno bronasto medaljo (zlata: 18-20, srebrna’ 15-17,99, bronasta: 12-14,99 točke, op. p.). Po ner vzorcev sta odnesla še Vik tor Slavinec in Terezija Maček. Tudi skupno ima Černjavič doslej največ ocenjenih vzorcev in sicer 72, od tega je dobil v osmih letih 29 zlatih, 36 srebrnih in 7 bronastih medalj. Največ zlatih medalj so dobili njegov orehov, višnjev, ri Karei Černjavič s svojim nagrajenim mareličnim likerjem, kije prejel oceno 18.30. Foto: T. K. bezov in smrekov liker, slednji se tudi največ »preša«. Toda sam ugotavlja, da je v letu 2005 mogoče opaziti velik padec pri številu prinesenih vzorcev. Letos jih je bilo namreč kar za polovico manj kot lani, v primerjavi s prejšnjimi leti pa je ta razlika še večja »Vodstvo društva bi moralo poiskati vzrok, zakaj je tako,« pravi Černjavič. Kaj pa meni sam? »Ne vem, zakaj, mogoče je delno kriva višja pristojbina, saj je plačal posameznik v prejšnjih letih le polovico pristojbine, če je na ocenjevanje prinesel več kot pet vzorcev. 5. februarja je bil tudi občni zbor Sadjarskega društva Pomurja, na katerem so podelili priznanja in izvolili novega predsednika. Dotedanji predsednik Ivan Marič iz Kuzme se je po Černjavičevih besedah odpovedal predsedniški funkciji, ker ni bil preveč zadovoljen z delom nekaterih članov upravnega odbora, prav tako je bila slaba nidi komunikacija z mediji. Novi predsednik je tako postal Vlado Smodiš iz Otovec. T. K. fični podobi si bomo prostor poskušali zagotoviti v velikih trgovskih sistemih, kupcem pa ponuditi tudi dober servis,« je novo pot začrtal komercialni direktor Jože Tkalec. Čeprav začenjajo s prodajo novih izdelkov na posameznih trgih šele marca, si od tega obetajo boljšo prodajo. Letni prihodek bo predvidoma 1,2 milijarde tolarjev, to pa pomeni 4-odstotni donos, od tega pa bi deset odstotkov spet V Zdravilišču Radenci skoraj sto milijonov dobička Z novim lastnikom do investicijskega denarja »Čiščenje« družbe do konca leta Družba Zdravilišče Radenci, ki je od junija v sistemu Panonskih term, je ustvarila lansko poslovno leto 3,2 milijarde prihodka, kar je odstotek več kot leto prej. Po nerevidiranih podatkih je dobička za 99,4 milijona tolarjev, to pa je za dobrih 20 odstotkov več kot leto prej. Dosegli so nekaj manj kot 260 tisoč prenočitev, enako kot v predhodnem letu, prihodki od prodaje pa so bili večji za dobra dva odstotka Zmogljivosti na ravni družbe, ki združuje Terme Radenci, Terme Banovci in Hotel Jeruzalem v Ljutomeru, so bile izkoriščene 65-odstotno. Zaradi slabega vremena je bilo za okoli 30 tisoč manj dnevnih kopalcev, predvsem v Termah Banovci, kjer je tudi manj pokritih bazenov, izpad prihodka pa so imeli tudi zaradi slabše prodaje pijač. »Po štirih, petih letih, ki so bila naši družbi sorazmerno neprijazna predvsem glede vlaganj v razvoj, menimo, da gre s priključitvijo Panonskim termam za kakovostnejši premik,« si od povezave veliko obeta direktor Zdravilišča Radenci Milan Hojnik. šlo za razvoj novih izdelkov in posodobitev proizvodnje. V lendavskem podjetju, ki zaposluje 226 delavcev, bodo svoj razvoj gradili tudi na konstruiranju in izdelavi orodij za stikanje in brizganje plastičnih mas ter za preoblikovanje kovinskih materialov. Pri slednjih že uporabljajo računalniško podprta orodja. Čeprav Še vedno prevladuje ročna proizvodnja, se že lahko predsta- Zelo pomemben prihodek Zdravilišča Radenci predstavljajo zdravstvene storitve. Opravili so jih, merjeno v točkah, za dobrih pet odstotkov več kot leto prej, to pa je skoraj polovica vseh zdravstvenih točk, ki jih dosežejo celotne Panonske Terme. Zdravstvo je tako ustvarilo 520 milijonov tolarjev prihodka, pri tem pa je pomembno, da povečujejo delež prihodka od samoplačnikov »Tržna pozicija naše družbe se kljub težavam, ki jih ima z dotrajano infrastrukturo in drugim, počasi izboljšuje, vendar je položaj nekoliko otežen predvsem zaradi rastoče konkurence,« je o tržnem položaju družbe novinarjem povedal direktor Zdravilišča Radenci Milan Hojnik. Po načrtih bodo prihodki v družbi letos porasli za 4 odstotke, in to kljub zmanjšanju števila prenočitev zaradi obnove hote- vij o z avtomatizirano stavo mehanizmov za 1 j vtičnic, kmalu pa bodo p- . tudi prvi avtomat za sestav0* hanizmov stikal. Celotno mehanizacij0 j po napovedih tehničnega^ torja družbe Stanislava D01lir končali do sredine leta 2^ strojnimi posodobitvami3i*. lahko sledijo zahtevam konkurirajo tekmecem. j Majda 0 lov Miral in Radin. Vred°° vesticije je ocenjena na 01,1 Lf tolarjev in je ob gradnji h°" v Termah 3000 največja naložba v sklopu P30,^ term. Ob obnovi hotel3 ‘ bodo vlagali še v oskrbo * _ . gijo, ob vlaganjih v ' ' projekte Panonskih . bodo del sredstev namen,1‘ širitev ponudbe Terni 1,31 .: Skupna vrednost investicij j milijarde tolarjev, to p3 V # petkrat več, kot je bilo ganj v družbi v zadnjih tih. Igrišče za golf, ki “' t veliko priložnost načrt0'., / pred šestimi leti, so p«1' ’’f z novimi lastniki v Rad^ spravili v predal, saj na stanje obstoječih o1^ prednost drugim proj^' j- Vodstvo Zdravilišča pa je začelo proučevati t, žnost prodaje nekaterih ,1 in objektov ter izločil' nosti, ki ne sodijo k J' (, < zdravilišča. »Čiščenje* bodo opravili predvid konca leta, gre pa za j' Vikend, ki jo sedaj'jej*1 najem, hotel Jeruzalen11 nost kuhanja malic. J z« Za, sle str Ste za 8a Ril de kn sir fič ne Po hj! še VESTNIK-24. februar 2005 GOSPODARSTVO Terme Lendava z novimi bazeni privlačne za mlajše kopalce Voda in zemlja za razvoj Terme Lendava v strategiji razvoja poslovne skupine Sava prehodom v Panonske je j^j £lldi Rr - hitrejši razvoj,« '»h otvoritvi novega pokri-kompleksa I? , 11 ^ktor družbe Franc . Pred dvema letoma so ^nfradlllku^^ ui»' 01 ^Pabsču postavili to-M,.a°1 ” kadili bazen z na-° do, lani so odprli in Lipov ga’ lr ? sv°jo ponudbo zao-ii j. ' ? bazeni v prirej^.h°telu uPa- Z novim l?,Mm ’n otroškim ba-kvad«,?' imata skuPa’ 201 Ši n i? ®eter vodnih povr-5 VOdnih atrakcij ter rjil ,113,111 temperaturnimi li&jL ' ~ te®Peratura kopa- " Vodavosmih bazenih s enn Lendava je mikaven predvsem za mlajše kopalce. .------------------------------------------------- r*fika iz Gornje Radgone kmalu v novih prostorih ^lomnica za družinsko podjetje Zdravku Ravnikarju v poslu še sina Uroš in Aleš 1 ------ ^jo dc 15. 012005. Pripravlja se nova strategija razvoja slovenskega kmetijstva Pridobiti čim več sredstev iz Evropske unije Po enoletnih izkušnjah, ki si jih je Slovenija pridobila s članstvom v EU, ter po večletnem izvajanju dosedanjih razvojnih ciljev seje pojavila potreba po dopolnitvi in dodelavi strategije razvoja kmetijstva Med petimi pomembnimi cilji za letošnje leto so si na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zastavili za cilj tudi pripravo nove kmetijske razvojne strategije, je na novinarski konferenci povedala ministrica Marija Lukačič. Ta strategija bo kot osnova za pripravo zakonodaje in nekaterih ključnih dokumentov za kmetijstvo. Med ključne programske dokumente sodi nacionalni program razvoja podeželja za obdobje do leta 2013, saj bo le-ta osnova za pogajanja o višini denarja, ki naj bi ga v te namene dobila Slovenija iz evropskih sredstev. Drugi pomemben dokument je nacionalni akcijski načrt ekološkega kmetovanja, saj ima Slovenija precejšnje površine ekološko čistih kmetij- skih zemljišč in tudi zadostno število kmetij, ki bi se lahko vključile v takšno kmetovanje. Pripravljajo tudi spremembo izvedbe neposrednih plačil, saj bo sedanjo shemo nadomestila nova, ki bo temeljila na fleksibilnem sistemu regionalnega proizvodno nevezanega plačila. Med pomembne cilje kmetijske politike uvrščajo tudi sistemske rešitve pri razvoju kmetijstva in podeželja, s čimer želijo določiti pravne podlage za učinkovito izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike Tretji pomemben cilj je reforma kmetijske zemljiške politike, ki naj bi prispevala k postopnemu izboljševanju posestne in parcelne strukture kmetij, saj je to eden od pogojev za povečanje konkurenčnosti slovenskih kmetij. V ta namen pripravljajo spremembo nekaterih kmetijskih zakonov, med drugim pa naj bi se spremenil tudi prednostni vrstni red za nakup kmetijskih zemljišč. Četrti cilj je izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike, pri Čemer gre predvsem za izvajanje nalog prek Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ter usposabljanje institucij, ki so vključene v izvedbo tega projekta. Peti cilj pa je vzpostavitev sistemskih rešitev v ribištvu za določitev pravne podlage za učinkovito izvajanje ribiške politike. Poleg lega bo treba pripraviti nacionalni program ribištva, vrsto podzakonskih predpisov za Zakon o lovstvu in divjadi ter nekatere predpise za gozd a rs tvo. Ludvik Kovač , Strokovnjaki svetujejo Prehrana in vzreja plemenskih telic Prehrana in vzreja plemenskih telic sta izredno občutij področji. Posledice napak, ki jih naredimo, so kasneje 0«^’ celotni proizvodni dobi krave. Nujno moramo ločiti pitanj'* lic in vzrejo telic za pleme. Prehrana enih in drugih je 1^ enaka do starosti šestih mesecev, kasneje pa nastopijo Ine razlike. Cilj pitanja telic je primeren dnevni prirast, f reji plemenskih telic pa čimbolj enakomeren razvoj in lice. Paziti moramo, da niso prebogato, prav tako pa ne vno krmljene. Pri različnih načinih reje je velik strošek že. gradnja hleva. cijska vlaganja so visoka že na začetku gradnje, prav tako jim lu“' I sne j e ni konca ne kraja. Komaj je nared za vselitev, že se začnejo pT vila, da o stroških za obnovo niti ne govorimo Zelo redke so kmedjeA načrtovano odvajajo sredstva za amortizacijo - obnovo hleva. Prehrano plemenskih telic pa razdelimo na več življenjskih d ■ Prehrana plemenskih telic do prvega leta sta^ Med napajanjem z mlekom ali mlečnim nadomestkom je pripo^ vo dodajanje odličnega sena ali z listjem bogatega lucerninegž^ Ostarelega ali izpranega sena v prvem letu starosti ni dobro kr®111 Priporočljiva krma v zimskem obroku je silaža. Po odstavitviu*'' letne starosti se lahko krmita koruzna ali odlična travna silaža. datek pa je priporočljivo kakovostno seno. Za normalno vzrejo ga pol leta starosti je primerna le najboljša osnovna krma, ki jo # ustrezno dopolniti z močno krmo in obvezno z ustrezno minet^j taminsko mešanico. Prebavljivost krme mora biti visoka od 75 “ odstotkov, kajti v nasprotnem teličke ne pokrijejo potreb za vanje in primerni dnevni prirastek. Proti koncu prvega leta lahko vključujemo v obrok do 10 kg pesnega listja ali krmne pt* Slednja vsebuje malo visoko prebavljivih hranil, vendar so H1 ko prebavljiva, prav tako pa povečujejo teličkam apetit. til Prehrana plemenskih telic od 1 do 2 leta sta^' Po prvem letu starosti tehtajo telice od 300 do 350 kg. V ten)£>” rudi pripustimo. Ni pa jih treba izdatno krmiti, saj večino po)^ krijejo s kakovostno osnovno krmo. Kmetije, ki imajo možnost f*, v veliki prednosti. S kakovostno pašo telice pokrijejo večino vzdrževanje in primeren dnevni prirast, ki ne sme presegati 8°^ mov dnevno. Z zmernim dnevnim prirastkom omogočimo not111 razvoj vampa in preprečimo zamaščenost plemenskih telic. . Pri hlevski reji je prebavljivost osnovne krme lahko pod 60 1 za to pa so primerni mrva slabše kakovosti in različne vrste sU^ krmljenju sil a že odlične kakovosti lahko omejimo previsoke d priraste z dodajanjem slabše kakovostne mrve in slame Mrva ibl morata biti higiensko neoporečni, ne smeta biti plesnivi niti naženi. V obroku predstavljata strukturno krmo. Prt tem pa ne izpustiti tudi preskrbe z ustreznimi mineral no-vita minskimi do*" Radenski vinogradniki so spregovorili o svojem delu in načrtih Čeprav je bilo ustanovljeno šele pred dobrim letom dni, ima Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela že skoraj 200 članov, to pa ga uvršča med najbolj množična in najbolj dejavna društva v radenski občini. Sami so namreč menili da je lažje delovati, če je društvo manjše, zato so izstopili iz nekdanjega skupnega Društva vinogradnikov Radgonsko ■ Kapelskih goric in ustanovili svoje društvo Po besedah tajnika društva dr Alojza Slaviča to ne pomeni, da ne želijo sodelovati z drugimi vinogradniki, zato je predlagal, da bi ustanovili Zvezo društev vinogradnikov upravne enote G. Radgona Kot je dejal predsednik društva Danilo Rihtarič, so s prvim letom delovanja zadovoljni. Posebno pozornost so namenjali izobraževanju članov. saj so pripravili številna predavanja. delavnice in tudi praktične prikaze opravil v vinogradu ter kleteh. Pripravili so društveno ocenjevane vin, v maju pa so s pomočjo TD Klopotec Kapela posadili cepič naj starejše vinske trte in pripravili strokovno ekskurzijo v Goriška brda. O. Bakal Zasebni vinogradniki območja Radgonsko-Kapelskih goric, ki obdelujejo okrog 650 ha vinogradov, namenjajo veliko pozornosti Izobraževanju In izpopolnjevanju. Pred tednom so v organizaciji Kmetij s ko-gozdarske ga zavoda Murska Sobota in Kmetijske svetovalne službe za Pomurje prisluhnili predavanju Ernesta Novaka o integriranem vinogradništvu. Priznani pomurski vinogradniški strokovnjak je ob tem spregovoril o prilagodljivosti integrirane pridelave grozdja na različne stresne situacije in o vplivu vzgojnih oblik na ekonomičnost pridelave grozdja, na koncu pa je odgovarjal na vprašanja zasebnih vinogradnikov iz oOčin Gornja Radgona. Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Besedilo in foto: Franci Klemenčič Predavanja kmetijske svetovalne službe Datum Kraj Lokacija Ura Ukrep Področje 25. feb. 2005 Dobrovnik dvorana kulturnega doma 9.00 Poljedelstvo 25. feb. 2005 Rakičan SKŠ Rakičan 16.00 Čebelarstvo 25. feb. 2005 Boreči gostišče Zorko 18.00 OBČNI ZBORI 26. feb. 2005 Bo krači kmetija Tremel 9.00 Vinogradništvo 26. feb. 2005 Radmožanci dvorana vaškega doma 10,00 Dom, družina, oop. dej. 01. mar. 2005 Gornja Radgona gasilski dom 9.00 ZEL Ozelenitev njivskih površin 01. mar 2005 Ljutomer dvorana Segrapa 9.00 JVG Integrirano vinogradništvo 02. mar. 2005 Gaborje dvorana KSGaberje 9.00 FFS 02. mar. 2005 Murska Sobota predavalnica KGZS - zavod MS 9.00 PAS Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali 03. mar. 2005 Beltinci gasilski dom 9.00 ZEL Ozelenitev njivskih površin 03 mar 2005 Ljutomer dvorana Segrapa 9.00 SKOP Osnovni program izobraževanja-SKOP 03. mar. 2005 Gornja Radgona gasilski dom 9.00 IVG Integrirano vinogradništvo 03. mar. 2005 Gornja Radgona gasilski dom 9.00 Govedoreja Prehrana visoko brejih plemenskih telic Prehrana visoko brejih plemenskih telic je izredno pomembm-' v zadnjih šestih tednih brejosti. Zaradi tega mora biti obrok ses® j iz krme prav dobre kakovosti. Zadnja dva meseca brejosti začnemo postopoma dodajati 4 krmo, zadnje tri tedne pa je morajo dobiti od 1 do 3 kg dnevni na njo privadi mikroflora v vampu. V tem času tudi dodajamo ustrezne mineralno-vitaminske m1 J J Zaradi povečanja ploda (rast je najbolj intenzivna) in plodnih h’ pa se precej zmanjša uživanje krme. PREGLEDNICA 1: Potrebe po hranilnih snoveh pri visoko brejih p^11^ I telicah v zadnjih šestih tednih pred telitvijo Tedni pred tefitvijo 6-3 3-0 Prebavljive SB g/dan 700 850 n’ 4^ 5^ ' Krma, ki jo uporabljamo za zimsko prehrano visoko brejih znic, je primerna tudi za prehrano visoko brejih plemenskih tel*6 di povečanja zahtev po hranilnih snoveh moramo poskrb'0'^ u stre z n o preba vi j i va in d a vsebu j e zad ostno ko nce n tr aci jo11' ■ snovi. Posebej pomembno je, da dajemo visoko brejim relief dnje-tri tedne močna krmila ali grobo mlete žitarice. Tako jih:'' privajamo na uživanje močne krme še pred telitvijo. kajtis r mikroflora v vampu počasi prilagodi na večjo količino lahko ogljikovih hidratov v obroku. Kakšna mora biti kakovost osnovne krm®? Zdrava, brez plesni, brez umazanije (blata), brez gnilobe, br£Z koncentracije maslene kisline. Načini reje plemenskih telic Hlevska reja ima določene prednosti in pomanjkljivosti. p hlevski reji imamo boljši pregled nad telicami in količino M* zaužijejo. Pomanjkljivosti vezane hlevske reje plemenskih t£l 1 । ,• naslednje: premalo gibanja, slaba kondicija, preveč zamašČe^ plodnostne težave, slab vigor u Kombinirana reja - delno v hlevu, delno na paši ali izpustu ■ kombinirane reje plemenskih telic so več gibanja, boljše3 ' jjf nagon, boljša plodnost, večja odpornost. Pomanjkljivosti *■ "■ .pi’ reje so: slabši nadzor nad telicami, slabša kontrola nad ko1ič zunaj svojega dvorišča na tra-lii»iein robu blizu cestišča. Vtis, kiuadnjr ta podoba, nekako drži ko popotnik pride v kraje, ** jih danes opisujemo. Na eni strani inuju sodobnost, če jo ho-^o. na drugi strani pa sta te dva koraka do prvobitne narave. Ta-kut sr tu združujeta prekmur-'ka ravnina in prvi zelo zelo zlož-ni gorički griči. 1 hkud tildi ime vasi Gorica Ne po d: impik po majhni gori (gori-ca) G rc u obcestnq naselje, ki leži ^^NJko pleistocensko teraso ob ^hiconci-Brezovci. Rodovitnej-e 'e terasi Prot’ za’ ^"Gornja Gorica, nekoč zamočvi-r en 1 daj del vaškega zemljišča ob Potoku Gruba pa je bil v modernih tneliotir aiy jn obdelan. Nedaleč $ O^okii so večje zaplate gozda. prebivalcev živi med ne-„ niai dotikanjem vaškega m me-S'^a vpiiva b rezovci dajejo vtis nekakšnega Mj ho na razpotju cest proti ri‘Jčl>uconcem in Černelavcem Sodobni športni center z razsvetljavo v Brezovcih, zraven pa podružnična šola, kjer je tudi vrtec. Nekoč so bile tukaj na voljo tudi precej znane turistične sobe. Brezovci so obcestno naselje z gručastim jedrom in ležijo pod nizko pleistocensko teraso. Imajo več naravne vode kot Gorica, saj sta tu Brezovski potok in Gruba ter reka Ledava, poleg njih pa vas obkrožajo Še njive, travniki in večje zaplate listnatega gozda. Ena od zanimivosti v središču Brezo vec je spominska plošča na vaško-ga-silskem domu, ki v nasprotju z drugimi na podobnih objektih ne spominja na kako obletnico, ampak je v spomin vsem umrlim gasilcem PGD Brezovci V Brezovcih pa je doma tudi balo nar s Ivo, ki ga goji tu živeča družina Bertalanič. Lemerje pozdravi popotnika z lepimi pozdravnimi tablami. Tudi to je obcestno naselje pod pleistocensko teraso ob cesti Černelavci-Grad, vendar se en del vasi širi tudi proti Puževcem. Ponos Lemerja je lepo obnovljen vaško-gasliski dom, nedaleč stran pa cerkvica oz. dom evangeličanskih vernikov iz leta 1925, ki je bil posodobljen leta 2004. Na vzpetini ima Lemerje še eno majhno kapelico, s pokopališča pa se Širi prelep pogled na spodnji del vasi, na ravnino za njo in na hribe v daljavi. Vse tri vasi imajo veliko skupnega Imajo skoraj vse, kar imajo veliki, če pa hočejo, imajo »široko ponudbo* narave. Za vse tri vasi je značilna ljubezen do malega nogometa, vse imajo gostilne ali pa vsaj okrepčevalnico, prebivalci so navajeni dela tako v mestu kot na vasi To se je videlo ob našem obisku, ko je te kraje pobelil sneg in so domačini takoj poprijeli za lopate. Gre za spoj sodobnega in tradicionalnega življenja, ki je trenutno svetovni trend: živiš v mirnem majhnem naselju, v bistvu pa st le neka, kilometrov od večjega mesta. Tako ni presenetljivo, da so se te vasi v zadnjih letih na občinskem ocenjevanju urejenosti uvrščale na najvišja mesta. T. K., foto: T. K. Turistične prireditve Lendava - V soboto, 26. 2., ob 18. uri bo v Centru interesnih dejavnosti v Lendavi kolesarska delavnica, ki jo bo vodil Sergej Kauče-vič iz Bike centra v Moravskih Toplicah. V okviru delavnice bo tudi pogovor na temo Spoznajte svoje srce, kjer se bodo obiskovalci seznanili, kaj se dogaja z njihovim srcem med rekreativno vadbo ali resnim treningom in preizkusili tudi testne naprave z merilniki srčne frekvence. Bogojina - V nedeljo 27. 2., bo organiziralo Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote Pohod po Pomurski planinski poti, in sicer na relaciji Bogojina-Bukovniško jezero. Odhod bo ob 8. uri z avtobusne postaje v Murski Soboti. Med pohodom bo daljši postanek v Stre-hovskih goricah. Prleško društvo Johanna - Janeza Pucha Ohranjanje tehnične kulture in dediščine Odkrivanje skoraj pozabljene tradicionalne obrti kamnate kritine so spet priljubljene tile M" prekmurska hiša je ''' °1' Minbolov m še pokrajine y pritegne oko do-in obiskovalcev od dru ' .j Copekovem mlinu v Mali potekal tečaj izde-a»ja slamnatih kritin, ki sta se K “ježila tudi Jože Zver in nje-sm Marko h Male Polane. 4, '■ ln M’rko su pred nedavnim iz-tQ L'tudi 5 ‘lamo krito ptičjo krmilni-1 ’ ' i° postavila na dvorišču doma- hiškKrni'l,lico 5 Slamo krit0 Sko’ ^J^baševahinico Če hiše. Marko je povedal, da je tečaj organizirala Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj iz V. Polane in da se ga je udeležilo deset ljudi iz občine V. Polana: »Poučeval nas je mojster, ki je naredil že veliko streh s slamnato kritino tako po Sloveniji kakor tudi tujini. Tečaj je trajal kar nekaj Časa in kmalu smo ugotovili, da je delo precej zahtevno in da mora imeti izdelovalec tudi precej znanja. Izdelava strehe na zgradbi pri Copekovem mlinu je tako trajala okrog 40 ur, delalo pa je osem ljudi, potem pa je moral vsak narediti Še en manjši izdelek,« Za izdelovanje so uporabljali največ pirino slamo, jo najprej česali, namočili, spletli kite... Pred izdelovanjem je treba slamo namočiti v vodo, nato pa jo postaviti na leseno podlago. Jože Zver pravi, da je to zanimivo delo, vendar zahtevno in moraš imeti veselje do tega. Tudi drugi udeleženci tečaja so naredili različne izdelke, ob krmilnicah pogosto tudi manjše s slamo krite hišice, nihče pa se doslej še ni loti! hiše v naravni velikosti kakor mojster, ki jih je poučeval. Slamnata strehi, ki so jo naredili pri Copekovem mlinu, je debeli 20 centimetrov in tako tudi dobra izolacija pred mrazom, in če je taka streha dobro na- Šimi popravili: »Starši in stari starši so mi pripovedovali, da se spomnijo, ko so take strehe še izdelovali po kraju in nekaj sosedov je bilo tudi pravih mojstrov za to obrt, krovcev, ki so imeli vse potrebno orodje. Način dela, ki so nam ga predstavili na tečaju, je enak, kot je bil nekoč. Zanimanje za s slamo krite hiše se povečuje in ob hišah in vinskih kleteh sem kar na nekaj dvoriščih že videl manjše izdelke, pokrite s slamo Nismo pričakovali, da bo za tak izde- lek, kot je pri Copekovem mlinu, potrebno toliko slame. Vso to slamo smo ročno mlatili in dejansko je vse treba narediti ročno. Vendar pa gotovo čutiš zadovoljstvo, ko na koncu vidiš tako lep in koristen izdelek, ki ga občudujejo tudi turisti in izletniki in radi posedajo pod to streho.« Marko pravi, da ptičjo krmilnico, pokrito s slamo, obiskujejo različne ptice, največ je sinic, hrani pa jih s semeni in Jože Gabor prosom. Poleti sta pod mentorskim vodstvom natečaju izdelala slamnato kritino pri Copekovem mlinu v Mali Polani, Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johanna - Janeza Pucha, ki ga vodi Milan Belec, je lani izvedlo vrsto aktivnosti, srečanj in prireditev, s katerimi so skrbeli za ohranjanje bogate tehnične zapuščine naših prednikov, veliko načrtov pa imajo tudi za letošnje leto. Tako bodo med drugim 27. aprili pripravili srečanje ob otvoritvi motoristične sezone, 1. maja bo prvomajsko turistično srečanje. 14. maja bodo pripravili mednarodno srečanje in prvenstvo severovzhodne Slovenije, 9. julija bo srečanje Puchovih vozil, 6. avgusta pa prleško srečanje. Na redni letni skupščini društva so ugotovili, da je za njimi pestro leto z obsežnim programom dela pa tudi druženjem in prijateljevanjem članov, ki imajo podobne interese. Udeleževali so se tudi srečanj in prireditev, ki so jih organizirala sorodna društva, ki ohranjajo tehnično kulturno dediščino v Sloveniji in drugje. Lansko sezono so začeli z otvoritvijo motoristične sezone z blagoslovitvijo vseh vozil na Jeruzalemu. V Gornji Radgoni so pripravili razstavo starodobnih vozil dan pred vstopom v Evropsko unijo. Naslednji dan pa so pripravili srečanje lastnikov starodobnih vozi! v Gornji Radgoni in panoramsko vožnjo v avstrijsko Radgono. Odmevna prireditev je bila tudi 15. maja, ko je bilo 3. srečanje motorjev z bočno prikolico in 2. tekmovanje za točke zveze SVS. Julija so pripravili 7. Puhovo srečanje, ki je bilo tudi 2. me-morialno srečanje, posvečeno pokojnemu predsedniku društva dr. Ludviku Bratušu. Ob tem so se popeljali preko Svetega Tomaža do sežganega Puhovega muzeja v SakuŠaku in zbrali tudi nekaj sredstev za njegovo obnovo. V avgustu pa so na Prleškem srečanju položili temeljni kamen za dograditev društvenih prostorov Temeljni kamen je položila častna sestra Zofija Vidovič, ki je najstarejša članica društva. Med drugim so se udeležili še razstave na ljutomerskem hipodromu, na kateri so sodelovali s tridesetimi starodobnimi vozili in organizirali tudi izobraževanje. Gradnja društvenih prostorov poteka po načrtu in po načrtih bodo dela končana še letos J. Ga. rejena, lahko traja več kot 20 let z manj- 10 KULTURA 24. februar 2005 - vestni Življenjske zgodbe Predavanje etnologinje Jelke Pšajd Evangeličanski koledar 2005 Bilo bi škoda. če ga ne bi prebrali Na začetku vsakega leta se pojavljajo različni koledarji, po svojem namenu in vsebini pa so posebej zanimivi tisti, ki jih izdajajo verske skupnosti - prispevki namreč prinašajo to, o čemer bi morali razmišljati vsi, pa tega ne dela^ To je bilo prvo v nizu predavanj, ki jih prireja soboški Pokrajinski muzej ob svoji petdesetletnici, poslušali pa jih bomo lahko vsak tretji torek v mesecu. O temi Kar je usojeno, tega se ne rešiš je predavala Jelka Pšajd. Spregovorila je o zbiranju in pomembnosti življenjskih zgodb - terenskem delu etnologa, za katero jo je navdušila dr. Marija Makarovič, ki je prva začela zbirati življenjske zgodbe med koroškimi Slovenci onstran meje. Predavateljica je najprej definirala temo: Življenjska zgodba je zgodba osebe, ki s pomočjo vodenega pogovora odkriva svoj čas od rojstva do sedanjosti in pri tem poudarja posebne življenjske dogodke. Ljudje morajo pripovedovati na način, ki si ga izberejo sami, važna je namreč pri-povedovalčeva in ne objektivna resnica Zapisovalci takih zgodb se morajo držati nekaterih osnovnih pravil -pripovedovalci morajo biti stari več kot šestdeset let, spraševanje mora biti podrobno, zapisovalec se mora tudi sam odpreti, med obema se sklene zaupanje in celo prijateljstvo. Do življenjskih zgodb prihaja predavateljica sama, pomagajo pa ji tudi informatorji, ki jo opozarjajo na zanimive osebe. Doslej je za muzej zapisala že osemnajst takšnih zgodb Taksna zgodba, je povedala Jelka Pšajd. je pomembna tako za stroko kot za družbo, za ljudi, ki jim ni vseeno za kulturno dediščino, saj s smrtjo posameznika izgine velik del znanja in vedenja. Iz zgodb se odkriva kultura kot sistem med seboj povezanih vzorcev. Delo etnologa je pri tem pomembno - vsebuje opazovanje in neposredno delo, etnolog ne more biti neviden. Svoje zapisovanje seveda namerava nadaljevati, na tem področju čakajo v regiji še zanimive meščanske zgodbe, omenila je tudi tri knjige življenjskih zgodb, ki jih je že izdalo KUD Bubla Radenci pod strokovnim vodstvom in po vprašalniku dr. Marije Makarovič. Imeti knjigo življenjskih zgodb bi bilo dobro za vsak večji kraj - pri takšnem zbiranju bi utegnila biti etnologinja Jelka Pšajd tudi mentorica in svetovalka. B. B. L. Otvoritev Potočnikove razstave brez avtorja V razstavnih prostorih soboškega kluba PAC je bila minuli petek otvoritev razstave del akademskega slikarja spec. Vladimirja Potočnika, vendar je odprtje minilo brez njegovi prisotnosti, saj je avtorja doma na žalost zadržala bolezen. Najnovejše slike Vladimirja Potočnika jev razstavnih prostorih PAC-a predstavil ravnatelj Galerije Murska Sobota mag. Franc Obal. Zato nam takšen koledar naredi uslugo - snov za razmišljanje ponuja v kratki strnjeni obliki, da nam ni treba brskati po knjigah. In ne le, da izvemo kaj novega, marsikdaj najdemo tudi odgovor na vprašanje, ki smo si ga že dolgo zastavljali. V evangeličanskem koledarju najdemo že na začetku kratko premišljevanje za vsak mesec, ki ilustrira kakšnega od svetopisemskih izrekov in so jih zapisali evangeličanski duhovniki in duhovnice. Uvodna beseda škofa Geze Erniše govori o vodilu za to leto: »Jaz pa sem moli! zate, da tvoja vera ne opeša « K veri smo poklicani vsi, pravi uvodničar in opozarja: »Če hočemo namreč resnično izvedeti, kaj hoče Bog od nas in čemu nas Bog potrebuje, potem molitev in vera ne smeta izginiti iz našega življenja.« Kot navadno sledijo različna poročila o življenju celotne skupnosti v prejšnjem letu ter poročila o življenju in Fotoklub M. Sobota na odločilni prelomnici Za njimi je leto najhujše stagnacije Kljub težavam s prostorom v tem letu načrtujejo šti Pred fotoklubom Murska Sobota je leto resnice. Ali bodo člani še enkrat zmogli napeti vse moči in dvigniti nivo delovanja na stopnjo, kjer so že bili pred nekaj leti, ali pa bo stvar zamrla. To je to. Leto 2004 je bilo najhujše v sedemletnem obstoju fotokluba. Lani najslabše doslej Posledice so se videle tudi na 7. občnem zboru v hotelu Diana, kjer se je zbrala le dobra desetina članov. »Stvar stagnira že od lani. Od nekdaj številnega članstva ostaja samo aktivno jedro,« je z žalostjo ugotovil predsednik fotokluba (ki nosi tudi naziv »kulturno društvo«, op p.) Igor Kolenko. »Leto 2004 je bilo v marsičem posebno Izničilo je naš trud iz preteklih let, ko nas je širša javnost že dodobra opazila. Prvič v zgodovini fotokluba načrta nismo popolnoma realizirali. V decembru smo nameravali pripraviti razstavo na Umetnika je predstavil ravnatelj Galerije Murska Sobota mag. Franc Obal. Takoj je opozoril prisotne, da gre za najnovejši ciklus Potočnikovih del, za slike torej, ki jih tukajšnja javnost še ni videla. Po Obalovih besedah najdemo v novem ciklusu podobnost s Potočnikovim ustvar- delovanju posameznih cerkvenih občin. Daljši ali krajši tehtni prispevki prinašajo teološke, etične, zgodovinske in podobne teme. Zdenka Jelenovec razmišlja o kulturnem in literarnem pomenu Biblije. O Cerkvi kot Kristusovem telesu tudi na praktični ravni razmišlja Evgen Balažič - odnos do cerkvenega občestva je namreč tako pri evangeličanih kot katoličanih podoben - v cerkev hodijo kot posamezniki, ne pa kot skupnost. Pisec pa opozarja: »Po pričevanju celotne Biblije Bog noče posameznih razpršenih vernih duš, ampak ljudstvo. V tem ljudstvu skupnost podpira posameznika, on sam pa podpira druge ... zato obstajajo bogoslužne cerkvene občine.« Ludvik Jošar predstavlja delo prezbiterijev - laičnih nosilcev posebnih cerkvenih služb v evangeličanski cerkvi, Štefan Beznec razlaga evangelij o ozdravljenju v kopeli Betez-di. temo Čevelj, a je nismo speljali do konca. Tudi kakega aktivnega prijavljanja na fotografske natečaje ni bilo. Javnost pa nas najbolj spremlja ravno preko natečajev. Če tega ni, je videti, kakor da tudi dela fotokluba ni. Moram priznati, da tudi jaz sam na tem področju nisem bil posebno aktiven,« je bil pošten Kolenka. Prekinili pa so se tudi stiki s fotografskima kluboma iz Džurdževca in Ingolstadta. Od izgube razstavnega prostora do občinske pozabe . Resnici na ljubo pa je treba dodati, da so k velikemu zman jšanju aktivnosti članov pripomogle tudi zunanje objektivne okoliščine. Najhujši udarec je doživel fotoklub z izgubo razstavnega prostora v nekdanji kavarni Jelša. Sicer se je novi razstavni prostor v trgovini Mass v BTC-ju dobro uveljavil, vendar so se pri fotoklu- janjem izpred tridesetih let. »Ni to še konkretna umetnost, kjer bi prevladovale samo barve, gre pa že za posamez" ne vdore barvnih nanosov in za subtilno in sublimno uporabo barv na slikah, ki predstavljajo predvsem naravo reke Mure in njenih meglic Tak izraz kaže na odličnega slikarja, a moramo počakati še na naslednji ciklus, da bomo videli, kam nas bo njegova umetnost popeljala,« je končal Obal. Potočnik je v bistvu Mariborčan, ki se je rodil v Gradcu, po končanem študiju v Ljubljani pa se je zaposlil kot likovni pedagog na osnovni šoli Ivana Cankarja v Ljutomeru. Študij je zaključil s specialko pri profesorju Maksimu Sedeju, leta 1990 pa se je izpopolnjeval v Parizu Priredil je več kot petdeset samostojnih in najmanj sto drugih razstav na območju nekdanje Jugoslavije in v tujini. Po mnenju mag, Franca Obala sta njegovo ustvarjalnost najbolj zaznamovala nastanitev in bivanje v Ljutomeru, saj so na njegov likovni izraz najbolj vplivale naravne podobe Prlekije. T. K., foto: T. K. Gotovo najbolj zanimiv pa je prispevek Vilija Kerčmarja Opravičenje po veri. Kot pravi na začetku, so besede svetega Pavla »Pravični bo živel iz vere« že stoletja kamen spotike med različnimi teologi: leta 1999 pa so predstavniki rimskokatoliške in evangeličanske cerkve v Augsburgu podpisali skupno izjavo in kot temeljno izjavo svoje vere sprejeli opravičenje iz vere. Vsi, ki tega nismo povsem razumeli, bomo v tem besedilu našli jasen odgovor. Cvetka Hedžet Toth, redna profesorica za ontologijo in metafiziko na oddelku za filozofijo ljubljanske FF, je prispevala obsežen in zanimiv oris življenja in mišljenja Alberta Schweitzerja, izjemnega vsestranskega misleca, humanista, teologa, pisca, zdravnika s posebnimi pogledi na etična vprašanja. Zgodovinar Franc Kuzmič je raziskal reformacijo med Lužiškimi Srbi, Violeta Vladimira Mesarič predstavlja duhovno oskrbo v slovenski vojski, Leon Novak Igor Kolenko: »Usoda kluba je v naših rokah. Če bomo dvignili nivo in članstvo, bo klub P' Če ne, pa ne vidim perspektive.« bu lani odrekli uradnih otvoritev, ker se je v preteklosti na njih pojavljalo zelo malo članov. Tako so na njih nekoliko pozabili tudi mediji. Pa ne samo oni. Lani poleti je na njih pozabila soboška občina ob organizaciji Soboških dnevov, kjer so prej tradicionalno prirejali razstavo, ki je bila med vsemi njihovimi razstavami celo najbolj odmevna. Zakaj jih niso povabili, jim do danes ni pojasnil še nihče. Prav tako je na njih skoraj pozabil Javni sklad za kulturne dejavnosti, ki jim je šele 21. decembra 2004 nakazal sto tisoč tolarjev. Do takrat so se financirali izključno iz članarine, ki je znašala skupno borih 75 tisočakov. Od mestne občine M Sobota lani niso dobili ničesar. Bodo šli fotografi na policijo? Tu pa je še problem s prostorom Za zdaj so jim še šli na roko v hotelu Diana, kjer imajo dve sobici kar dobro založeni z aparaturo in strokovno literaturo, jasno pa je, da bodo prej ali slej morali oditi drugam. Član fotokluba in njegov nekdanji predsednik Jože Pojbič je obvestil kolege, da se je o tem pogovarjal s soboškim županom Antonom Štihcem. Hitre rešitve vsekakor ne bo. Najprej bo treba izdelati popis prostorov, ki so v Murski Soboti še na voljo po nizki ceni ali zastonj. »PA našem proračunu ne moremo razmišljati o prostoru, kjer bi plačevali najemnino,« je pojasnil Kolenko, Najprimernejši prostori bi lahko bili na stari policiji. Ta prostor bo v lasti občine, v poroča o mednarodnih srečanjih c* geličanskih oziroma krščanskih n os ti. Jana Kerčmar je prispevalarS^ sijanja o etičnih in verskih vprašanj" vsakdanjem življenju: Poroka ne? 2 literarnimi prispevki sodeW Vanja Vrečič, Peter Skalar, Olgalr man, Jana Kerčmar - starejša in V zaključku Vili Kerčmar poja®!' pomen božiča, Geza Erniša pasvw krsta. Posebej velja omeniti tudi pr^ vek znanega bibhcista Jožeta Vrednote na osebni in družbeni raVO kaj so in kako jih prenesti v prakse °" roma na raven države. Koledar čujejo besedila v madžarskem i£Zl11' napisali so jih Gabriella Bence UR Gustav Skalic in Maria PeilschmiA * In če smo že pozabili, meseci s8' nekoč imenovali: sečenj, sušeč-traven, veliki traven, risaišček, '■ šček, jakobinšček, mešnjek, mih*® vinšček, andrejšček, prosinec. njem pa bo lahko imelo prostor turnih društev. Kajti prosilcev za P'', je že ogromno. Ena od možnost*1", lahko tudi Hartnerjeva vila, ki^r ' . Študi jska knjižnica, vendar v obeh P1 rih rešitve še ne bo tako kmalu. Fotoklub bo še enkr^ zavihal rokave Kljub temu pa aktivno jedro R'1'’ Še ni vrglo”puške v koruzo. Letos ' vajo organizirati Štiri razstave. '•' konec februarja, in sicer že oincn^ obljubljena na temo Čevelj. Ta raz5 '.^jt predvsem zahvala trgovini Mass, • J odstopila razstavni prostor ' 1 pripravili razstavo na temo J začetku septembra na temo ‘■■•S-razglednice in v novembri na *£*” ,. ■ Poleg vseh omenjenih tem bo ' razstavi dodana tudi tema Prosto . stavah bodo spet uvedli uradne Ob' prav tako pa želijo spet oživiti p’^.1 razstavni prostor, ki ga je že le13 ' jwi bifeju v pritličju BTC-ja postavil , bič, a je doslej gostil samo eno programu imajo nakup študijske^ > in fotografski izlet, računajo pJi , dobili od JSKD-ja nekaj več lani. Z dotacijo Mestne občine 1(.-Sobota in sredstvi natečaja bi I-1' ' ^i^ 850 tisoč tolarjev, ki bi jih nakup študijske opreme, stroko^/ ture in organizacijo predavani-’’ gre za majhen denar, ampak če g je zelo velik,« meni Kolenko. f. T.K,^' L VESTNIK - 24. februar 2005 KRONIKA 11 Boštjan Serec toži Terme 3000 Še bo vroče V petek se je na soboškem delovnem sodišču nadaljeval postopek, v katerem je Boštjan Serec vložil tožbo zoper Terme 3000, ki so mu lani januarja izdale pogodbo ° izredni odpovedi zaposlitve Očitajo mu, da je izrabil Položaj in z nevestnim de-”111 oškodovat delodajalca Za ®ilijonov tolarjev. Se-'! c 'n nKgov zagovornik pa s a mnenja, da je bil posto-" * ° prenehanju delovnega raz®erja nezakonit. ^začetku obravnave pred 11 anskim senatom, ki ga vodi Silva Donko, sta se obe ^'tani suiprf| iZrekii 0 vloženih 0 ^h, ki» v spisu. Tako sta med drugim v spisu obe anoni-" Pismi. Prvo, ki ga je prejela Ptava Term in na podlagi njega ' včlanil v sindikat ^odovn 11 Povedano, da fr |j ;‘Pk' zaslišane pri-Mijču K"Ta-in-Bohar ki na šan ni, 3000, ES?"** IUl.,1 KwhKokalj De-^rne „ "j Pniateli direktorja tis-^Pnice/tt11 2Jt 10.000.000 do 24 999.999 1 25 000.000 do 49.999.999 50.000.000 in več - Na novo je opredeljen postopek vplačil in izp|atJ vplačila se opravljajo na račun vzajemnega skla^^jt odprt pri banki skrbnici Abanki Vipa, d. d., št-8011959704. iSK^ - KD varčevalni načrt za vplačevanje v vzaje^n " a Vlagatelji se lahko odločijo za obročno vplačevaN^jji nih sredstev v vzajemni sklad za časovno obdobje . I varčevanja), daljše od dveh let. Privlačnost teg® vplačevanja predstavlja ugodnejša stopnja vstoP ur škov, ki je odvisna od višine skupnega zneska vpla dobju varčevanja. Neva pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta vzsiamnafla 1 ■ II rfefni-^ki vzajemnisklad, katerega upravlja KDinvestments, <3 o. o-. Ljubljana, ao med časom -/a jatetem brezplačno na vdio 980 \ j { Finančnih, točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pn^ j vilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni pari^ na spletnih straneh www.W^roijp.eA kjer so v elektronski odliki | in felnp poročilo ter prospekt Vlagaleli m poleg prospekta prsnico ca Iruada teinom* In riolletnefla Mfočils eUinrlA _■ I VESTNIK - 24. febmar 2005___________(IZ)BRANO__________________ Slovenija po številu samomorov deveta na svetu, najhuje na severovzhodu ______________13 Barometer? Vsako leto si življenje vzame šeststo ljudi v Sloveniji si vsako leto življenje vzame okoli šeststo ljudi. S tako visoko stopnjo «momorilnosflje Slovenija>v svetu prav Pri vrhu, v skupini devetih držav z najvišjim samomorilnim količnikom. Najhuje je na severovzhodu, predvsem v P n . Statistični podatki Slovenski samomorilni količnik (torej število samomorov na '■' 000 prebivalcev na leto) je v udfljih petih letih bolj ali manj »tabtlen in presega 25, to pa pomeni približno 25 in več samomo-rov na 100.000 prebivalcev na 'eto. Vsako leto namreč v Sloveniji ?Jtidi samomora umre okoli 600 ^'4. Slovenija je glede stopnje sa-raomorilnosti visoko nad evrop-•k,in p i',|ircč|rm in po zadnjih d,:"i«ipuih podatkih Svetovne Nravstvene organizacije za leto ■'"D po »timi mlizu *tu stopnji aitljivosti zaradi samomora kar deveta na svetu Po številu samo-nieil starostniki, starejšimi let, je naša država kar prva, P° številu samomorov med žen-pa ttetja na svetu. Samomor ■ v Sloveniji uvrščen na trinajsto ®tsto vzrokov smrti. Revnejši severovzhodni tol bolj izpostavljen ^Mbol| prizadete regije v Slo-'eniji wdij0 Pomurje, Štajerska, m Dolenjska. Na obalnih 0 Ovčjih je samomorov manj. Rav-spada.med regije z naj-količnikom samomorilnosti, ? ’’1 letno vzame življenje kar . bli na %!■ tisoč prebivalcev '? 'njaki ugotavljajo, da na to l **predvsem obsežna vinoro-$" ptičja, saj je alkoholizem v ^'"Ologiji znan dejavnik tve-n’ : Negativno naj bi vplivala tudi višja stopnja brezposelnosti in nižji osebni dohodek Dejavniki tveganja za samomor Ljudje se pogosto znajdemo v situacijah, iz katerih ne vidimo rešitve. Eni se zaprejo vase in pogreznejo v žalost, drugi se znesejo nad drugimi, nekateri dvignejo roko nad sabo. Samomora se v naši deželi še vedno v veliki meri drži stigma, sram in strah. Da pa bi ga lahko preprečevali, je potrebno boljše razumevanje vzrokov, ki človeka do tega usodnega dejanja pripeljejo. Kot ugotavljajo na ministrstvu za zdravje, je večina samomorov povezanih z duševnimi boleznimi, Še zlasti z depresijo. Duševne težave se pogosto prepletajo s kroničnimi ali različnimi nalezljivimi bolezni. Čedalje hujša postaja pri nas problematika zasvojenosti z alkoholom, ki tudi lahko povzroči samomor. Podobno hude so lahko ekonomske stiske, kot so brezposelnost, brezdomstvo, nizek osebni dohodek in druge, ki pogosto vodijo v obup. Murskosoboški župan Anton Štihe c je mnenja, da so v Pomurju ključni ravno ekonomski dejavniki. »Tako visok količnik samomorilnosti je zaradi čedalje težjega zagotavljanja ustreznih življenjskih in delovnih razmer,« pravi. »Mladi so nezaposleni, ne morejo si ustvariti družine, nimajo sredstev za preživ- ljanje, živijo od socialnih denarnih pomoči. Tudi življenjski standard starejše populacije se slabša, saj se pokojnine znižujejo.« V Sloveniji bi se, je prepričan Štihec, moral ustaviti trend razslojevanja, da bogati postajajo Čedalje bogatejši, število revnih in izključenih pa se iz leta v leto povečuje. Tveganje za samomorilno vedenje se povečuje z negativnim razpoloženjem, z večjo impulzivnostjo in agresivnostjo. Poleg individualnih so pomembni tudi medosebni dejavniki, kot so socialna osamitev, neurejene družinske razmere, zlorabe, nasilje v družini, samski stan, ločitev, o vdove lost in izguba zaposlitve. Posledica vsega tega je občutek nepripadnosti, samote. Samomori torej niso povezani samo z duševnim zdravjem, pač pa z različnimi vsakdanjimi stiskami. Med pomembnejše dejavnike tveganja za samomor sodijo tudi' starost, izobrazba in spol. Večje tveganje za samomorilno dejanje je med starejšimi in tistimi z nižjo izobrazbo. Približno trikrat več moških kot žensk umre zaradi samomora. Kot poudarja dr Onja Tekavčič Grad, predsednica Združenja za preprečevanje samomora, je vzrokov za samomor vedno veliko, med seboj se povezujejo in drug na drugega vplivajo. Posebnosti samomora v Sloveniji In Pomurju Poleg izrazi tila regionalnih raz- lik se samomori v Sloveniji od samomorov po svetu razlikujejo še po pogostejšem obešanju Okrog dve tretjini vseh samomorov med moškimi in polovica vseh samomorov med ženskami se namreč zgodi z obešanjem. Posebnost slovenskega samomora je tudi v večjem tveganju med slovensko večino kot med narodi manjšin. Drago Ribaš, vodja murskosoboških kriminalistov, ugotavlja, da si tudi v Pomurju večina samomorilcev življenje vzame z obešanjem Čeprav si tudi v naši regiji po življenju praviloma veliko pogosteje strežejo moški kot ženske, je bila v preteklem letu ca številka približno izenačena Za najpogostejši razlog samomora pomurski policisti navajajo bolezen, sledita alkohol in neurejene družinske razmere. Pogosto osebe, nagnjene k samomoru, namero tega dejanja že vnaprej napovedujejo. Ribaš ugotavlja, da »pomurski samomorilci razmišljajo poklicno«, kmetje se namreč najpogosteje obešajo in zastrupljajo, železničarji mečejo pod vlak, lovci se pogosto ustrelijo in podobno. Opaža tudi, da si samomorilec pogosto vzame čas za pripravo tega nepovratnega dejanja, napiše poslovilno pismo, pripravi obleko, uredi finančne zadeve in si poišče prostor, kjer želi umreti. Kmetje se na primer pogosto obesijo na mestu z razgledom na svojo »štalco«. Starost prinaša različne stiske, ne le zaradi telesne oslabelosti in bolezni, temveč tudi zaradi pogoste osamljenosti, ki je posledica smrti partnerja, prijateljev in odsotnosti otrok. K temu prispevajo še upokojitev, manjši dohodki in morebitna premestitev v dom starejših občanov Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) število smrtnih primerov zaradi samomora pn osebah, starejših od 65 let, v Sloveniji narašča Leta 1985 je umrlo v tej starostni skupini zaradi samomora 117, leta 2002 pa kar 126 oseb. Podatki kažejo na bistveno višjo stopnjo samomora starejših v primerjavi s celotno populacijo. Najbolj ogrožena skupina so moški, starejši od 50 let, manj ogrožene so ženske, starejše od 65 let. Višja stopnja samomorilnosti je pri Ločenih in ovdovelih moških Ta generacija je bila naučena, da moški čustev ne kažejo, pogosto pa je bolečina prehuda, da bi jo človek sam nosil na svojih ramenih. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2003 se Slovenija po standardizirani stopnji umrljivosti zaradi samomora v starostnem obdobju nad 65 let uvršča na prvo mesto, a učinkovitih ukrepov za zmanjševanje samomorilnosti v tem starostnem obdobju še nismo sprejeli. Tudi v Pomurju je največji odstotek samomorilcev starejših od 64 let, ugotavlja Ribaš. (Nadaljevanje v naslednji številki) Andreja Kočar' Ivan Simič, rojen pri Gradu na Goričkem, mlada leta pa je preživel v Beltincih, ni uspel prepričati nogometnih funkcionarjev in se zavihteti na prestol Nogometne zveze Slovenije. Pomurci ga očitno niso podprli. Branko Fijok, direktor lendavskega Elektromateriala, zagotavlja, da intenzivno vlaganje v razvoj zagotavlja uspeh na trgih EU, kjer prodajo pretežni del svoje proizvodnje. Upokojeni trobentač Karel Katona iz Lendave Igral je z Marjano Deržaj |; Jec Edvin Fliser mu je rešil življenje * neverjetno sentimeotalno-je nekdanji trobentač Ka-"1 Zatona iz Lendave sprego-o I min Ih podvigih in r?z'vet jih v svoji glasbeni ka-'erL časi igranja in zabavanja " '’'ni ininilt, pO njegovih be-la ko ga je dolete- auda življenjska nesreča. ^^Ič za žogo? hva|a. kart \.M| ;la nwnlr.i 1956 111 n nA ix.cn mizarja Oče, ”n' taki. Karel, je želel, da tudi sin nadaljuje družinsko tradicijo in postane mizarski vajenec. Toda zvezde so sinu določile drugačno pot, kajti Karel je že z desetimi leti začel igrati na trobento. Čeprav je Lendava znana po najstarejšem nogometnem klubu v Sloveniji, Karel nikoli ni maral igrati športa z žogo. Rajši je vzel v roke trobento, klarinet ali violino in s tem kaj zaslužil, v nasprotnem primeru, ko bi se ves dan podil za žogo, pa bi za nagrado dobil le sendvič. Po gimnaziji v Lendavi je Janez Habakt, ki je bil takrat dirigent v POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, e, p., Brtzovcl 0201 Puconci Naftinem orkestru, Karlovega očeta nagovoril, da je sina, ki je bil talentiran trobentač, pustil na glasbeno akademijo v Ljubljano. Oče se je v začetku temu upiral, vendar končno popustil in sinu dovolil odhod za Ljubljano. Na akademiji je imel Karel same dobre profesorje, kot so bili Prek, Drttulc in drugi, vendar je trajalo njegovo šolanje le dobri dve leti. Vrniti se je moral domov, saj je moral poprijeti za delo in preživljati družino, ker si je oče zlomil nogo. Zasebnikom tista leta nikakor niso bili naklonjena Čeprav je bil oče nezmožen za delo, so mu oblasti vedno bolj zviševale davke, zato je moral delavnico zapreti. Denarja za sinovo šolanje ni bilo več, tako da je bil mladi Karel prisiljen opustiti šolanje ter z igranjem služiti denar za preživljanje sebe in družine. Kot »Ljubljančan« spoznal ženo iz Zadra Ek°Loško KuRILNO olje Sam pravi, da so bili to kljub vsemu zanj tudi lepi časi, polni doživetij in sklepanj novih prijateljstev. S prijatelji iz Ljubljane je sestavi) ansambel pod imenom Ljubljančani. Igrali so od Ljubljane do vseh koncev Jugoslavije Na Kale-megdanu v Srbiji so nekoč naredili velik glasbeni spektakel, o čemer pričajo tudi tamkaj posnete fotografije. V Dalmaciji so igrali v prestižnih hotelih, kjer so z dobro glasbo navduševali turiste in domačine. Karel se še danes rad pohvali, da jim ni manjkalo dobrih deklet, ki so mlade glasbenike zelo oboževale, Redno so igrali na otoku Krku, v krajih Malinska, Njivice in še drugje. Nekoč so dobili celo povabilo za igranje v cirkusu, ki je nastopal blizu hotela, v katerem so igrali. Ljubljančani so se povabilu odzvali. Kot muzikant je Karel spoznal svojo izvoljenko Anico iz Zadra, ki je plesala na njegovo glasbo v Murskem Središču. Karel in Anica sta se poročila in rodila se jima je hčerka Anica, ki ima danes že tudi odraslega sina Saša. Na vso družino je muzikant Karel neizmerno ponosen. Zvezde so prihajale v Lendavo Po divjih letih so se Ljubljančani razkropili in oblikovali lastne zasedbe, s katerimi so želeli zaslužiti še več. Mogoče je zaradi tega takrat tako priznana ljubljanska skupina razpadla. Karel se je vrnil v Lendavo in se pridružil skupini Melodija. Ta je v Prekmurju v sedemdesetih letih doživela lep uspeh, igrali so vsak petek, soboto in nedeljo v lendavski kavarni Krona/Korona, hotelu Lipa in v Diani v Murski Soboti, Ne le ob koncu tedna, »špilali« so tudi ob različnih priložnostih, kot so pust, ples obrtnikov in druga praznovanja. V Lendavo so v ti- stih časih prihajale velike zvezde iz Slovenije in od drugod iz takratne Jugoslavije, med njimi so bile legende slovenske popevke, kot so bile Marjana Deržaj, Majda Sepe in Elda Viler, za katero Karel pravi, da je imela najbolj kristalni glas. Zelo dobro se je razumel z Ivico Šerfe-zijem in Edvinom Fliserjem. Dandanes je Lendava z okolico prazna, potoži Karel, ki se spominja, kako se je recimo v bližnjih Petišovcih nekoč na velikem koncertu zbralo več kot tri tisoč gostov. Večkrat so priložnostno zaigrali tudi v Radencih skupaj z ansamblom Elite in čudežnim violinistom Gezo Baranjo. Življenjska prelomnica leta 1977 Medtem ko je nastopal skupaj že s pokojnim Ivico Šerfezijem, mu je postalo slabo in so ga morali odnesli iz odra. Karlu Katoni se je življenje spremenilo leta 1977, ko ga je zadela kap in je del telesa postal negiben Od takrat živi brez igranja, trobenta in violina pa sta na omari le še za okras in mu obujata spomine na leta, v katerih je živel pestro, dosegal veliko uspehov in se gibal med pomembnimi osebnostmi. Če prej ne bi tako dobro poznal Edvina Fliserja, najverjetneje sploh ne bi preživel, saj ga je Edvin takoj, ko je izvedel, da Karel zaradi kapi leži v mariborski bolnišnici, obiskal in mu priskrbel najboljše kardiologe v bolnišnici Danes Karel preživlja svojo jesen življenja v rodni Lendavi, kjer ima stanovanje v upokojenskem bloku. Rad kuha, predvsem dober bograč. Želi si še veliko let življenja in čimveč prijetnih pogovorov o svojem glasbenem življenju, ki je bilo ena sama lepa melodija. B. Z.,T. K. Miha Strah, direktor Lesno-gozdarske zadruge iz Gornje Radgone, je postal največji kupec hlodovine na Goričkem. Kako bo to vplivalo na poslovanje šalovskega podjetja, ki se ukvarja s podobno dejavnostjo, ni znano. Štefan Sobočan, direktor Varisa, ovinkari okrog lendavske pajkove mreže, ne predstavi pa kronoloških dejstev, namreč, da je bilo podjetje Gramoz v mešani lasti ustanovljeno v skupnem interesu. Na ta način se je reševalo del stečajnega premoženja Gidgrada, ki je bil potopljen zaradi politične neumnosti, ko se je reševalo zavožen Gidos s pripojitvijo še zdravega Gradbenika. Jožeta Šindlerja, župana Ljutomera, občani opozarjajo, da naj nameni več pozornosti lokalnim problemom. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 24. februar 2005 - VESTNI Na kratko Lutvercl Prostovoljno gasilsko društvo Lu-tverci v občini Gornja Radgona, ki deluje od 1938. leta, ima v svojih vrstah 127 članov od 460 ljudi, kolikor jih živi v požarnovarnostnem okolišu, ki ga sestavlja poleg domače vasi še vas Plitvica. V letu 1996 so kupili avto za prevoz ekipe, nujno pa bi potrebovali še avto za gasilsko dejavnost. Na nedavnem občnem zboru so se odločili, da bodo letos kupili podvozje za novo gasilno vozilo, v prihodnjem letu pa to nadgradili ter opravili prevzem avta, katerega skupna vrednost bo 13 milijonov tolarjev. Proračun občine Gornja Radgona za leto 2006 že zagotavlja prispevek za avto v znesku 4 milijone SIT. Manjkajoča sredstva bodo morali večinoma zbrati sami gasilci. Ob tem pričakujejo pomoč prav vseh krajanov svojega požarnovarnostnega okolja. F KI. Staves! n ci Na nedavnem občnem zboru PGD Stavešinci v občini Gornja Radgona je bilo poudarjeno, da je to v lanskem letu predvsem po zaslugi pionirk doseglo največji uspeh v vseh 84-ih letih obstoja društva Pionirke so se namreč uvrstile na državno gasilsko prvenstvo v Celju in osvojile 36. mesto. Sicer pa so lani razvili tudi novi mladinski gasilski prapor. V društvu, kjer je od okrog 400 ljudi požarnega okoliša, je včlanjenih čez 110 krajanov. Letos bodo uredili nujno potrebni prizidek (kuhinja in sejna soba), veliko pozornosti pa bodo spet namenili najmlajšim. Za te med drugim že pripravljajo med 22 in 26 junijem tradicionalno letovanje na morju. Čakajo pa jih še nekatere druge naloge Na občnem zboru so podelili priznanja in zahvale članom za okrogle jubileje, ki so jih prejeli Silvo Ferenc Stanislav Žižek, Boris Kur, Miro in Jožefa Skotnik, Elizabeta Kurbus, .Marija Križan, .Viton in Stanislav Rojs, Antonija Majcen. Ivana Žižek, Andrej Kramberger, Boštjan Potočnik, Metka Flajsinger. Franc Šutja, Jožef Zor-ger in Ivan Simončič. F. KI. Tropovci Strnjena vas z urejeno komunalno infrastrukturo Ime vasi so v svet ponesli predvsem kolesa rji _ Ker gre za eno od tistih gručastih ravenskih vasi, ki skupaj s Tišino, Gradiščem in Petanjci tvori zelo strnjeno poselitveno območje, je lažje urediti vso potrebno komunalno infrastrukturo kot v drugih raztresenih vaseh. Kljub temu pa tudi pri njih še imajo nekatera nedokončana dela, ki jih želijo čim prej dokončati. Kot nam je povedal Vinko Gajšt, predsednik vaškega odbora, kljub novejšemu videzu vas ni tako mlada, saj se omenja že v štirinajstem stoletju. Seveda se je v nekaj stoletjih zelo razširila in ima danes okrog 140 gospodinjstev oz 500 prebivalcev ter je edina od vseh vasi v tišinski občini, ki ima tudi ulice. Večina vaščanov je zaposlenih v Murski Soboti in okolici, nekaj je tudi obrtnikov in manjših podjetnikov, vse manj pa je kmetij. Sodelovanje vasi z občino poteka preko tričlanskega vaškega odbora, ki zelo dobro sodeluje s svetnikom mag Milanom Balažičem. Kot smo že omenili, je v tem strnjenem naselju za večino infrastrukturnih pridobitev že poskrbljeno. V vasi so asfaltirane vse ceste, razen kratkega odseka v eni od ulic Prav tako pa bo verjetno potrebna tudi preplastitev določenih cest, saj je bil asfalt zaradi gradnje kanalizacije poškodovan. Glede cest je Gajšt še poudaril, da si želijo čimprej dokončno urediti pločnike še na drugi strani zelo prometne ceste Gl/3, ki vodi od Maribora do Lendave. Začeli pa so tudi že s prenovo ulične razsvetljave, ki je sicer že urejena po vseh ulicah, vendar bodo po novem kabli speljani pod zemljo. V vasi pa je že urejena kanalizacija, ki jo občina Tišina gradi že več let. Treba bo le še urediti čistilno napravo v Murskih Črncih. »Problem v vasi pa je podoben vsem drugim v Pomurju, in to je čista pitna voda,« pravi Gajšt. Vodo sicer imajo, saj gre za precej vodnato območje, toda kot je bilo večkrat omenjeno tudi v medijih, je voda precej onesnažena z nitrati Rešitev vidijo v okviru celotne Vinko Gajšt, predsednik vaškega odbora občine, saj imajo tudi druge vasi podobne probleme. V občini je namreč dvanajst različnih vodnih zajetij, torej ima skoraj vsaka vas svoje zajetje, to pa Iškega doma. je zelo težko nadzirati. »Zato se bo treba čim prej priključiti na enotno omrežje, bodisi da bomo imeli svoje skupno zajetje ah pa se bomo priključili na mestni vodovod,« dodaja Gajšt. Sicer pa je v vasi zanimivo tudi na drugih področjih. Vas je daleč naokrog znana predvsem po kolesarskem klubu, ki ima dolgoletno tradicijo. Ta se ponaša z vrhunskimi rezultati na državnem in tudi svetovnem nivoju. Tako so pred časom v Italiji osvojili bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu v cestni vožnji za mladince. Klub daje možnost ne samo domačim, ampak tudi kolesarjem iz celotnega Pomurja, ki imajo radi ta šport. V okviru kluba poteka tudi ena najbolj znanih prireditev^' in okolici, to je kolesarski maraton0' čine Tišina, ki bo letos konec maj1' devetič. Skupaj z lokalno skupnosti0', zainteresiranimi društvi pa bi ra^J dodatno oživili kolesarjenje v predvsem po poteh ob reki Muri,'' dar se tudi pri njih ubadajo s finan^ mi težavami, saj je za tako vrhul šport v naši regiji premalo sredst^ vasi pa delujejo poleg kolesarskega ba Še mali nogometni klub, prosto’, no gasilsko društvo, kar nekaj vašč^ pa je vključenih v različna občin-' društva, kot je aktiv kmečkih žena, turno-umetniško društvo ipd. Besedilo in foto: C Na obisku pri Boštjanu Ramšaku v Okoslavci!) Mlad, športen, zabaven, družaben... Na kratko Odrančani so dobili novo »sovaščanko« Letošnjega prvega snega, kije pobelil pokrajino ob Muri, so bili najbolj bili veseli otroci in kmetje, saj si bo na tak način zemlja malo »oddahnila«. Mladeniča PeterTkalec in Damjan Kikel sta se kmalu potem, ko je zapadlo dovolj snega, podvizala in naredila novo »sovaščanko«. Porabila sta več kot pet kubičnih metrov snega. Šlo je tudi za neke vrste »miss« Odranec. Novo »sovaščanko« si je ogledal tudi župan Občine Odranci Ivan Markoja, ki seje pošalil, da bo njena rodnost sicer manjša, kajti ni iz mesa in krvi, ima pa vse ženske obline. - J. Ž- Veržej V občinskem središču že nekaj časa obnavljajo in širijo vodovodno omrežje. Doslej Še ni priključena Prešernova ulica, in sicer zaradi pogajanj z Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja za odobritev dodatnih del. Pred izdajo uporabnega dovoljenja bodo morala biti vsa dela opravljena v skladu s projektom Za dokončno ureditev javne razsvetljave in postavitev svetilk ob glavni cesti bi bilo treba zagotoviti od 5 do 6 milijonov tolarjev Ker je bil zemeljski del javne razsvetljave po težavnih pogajanjih s prejšnjim prometnim ministrom vključen v rekonstrukcijo te ceste, pričakujejo, da bodo našli skupni jezik. M, J. ' Popravek V prejšnji številki Vestnika je v reportažnem zapisu (str. 16, »Hunke« in iztoki dobro delujejo«) prišlo do napačne navedbe, in sicer da za ščuko velja, da se jo sme loviti od 1. marca dol. maja Vodja TE Črenšovci Anton Horvat je namreč dejal, da se je v tem času ne sme loviti, oziroma da velja datum prepovedi že od 1. februarja in traja do 30. aprila, 1. maja pa je dovoljen ribolov rudi na ščuko. Se opravičujemo! Je triindvajsetletni fant dolgih temnih las. Že od otroštva je aktiven športnik. Odrasel je na Koroškem, kjer je veliko smučal in želel redno trenirati, vendar je zaradi obveznosti staršev prišel v Okoslavce. Danes ga lahko srečamo na odbojkarskih igriščih v Sloveniji in tujini. Je prvi v družini, ki je vzel šport bolj resno. Sicer pa je Boštjan sebe označil kot družabnega fanta, večinoma dobre volje, včasih pa je malo trmast. Kot majhen je treniral smučanje, vendar je to veselje mora! opustiti zaradi službenih dolžnosti staršev v Prlekiji. Tako je smučanje in bordanje ostalo le še zimski hobi. Za veselje in rekreacijo je tri leta treniral downhill v kolesarskih klubih v Mariboru in Murski Soboti. Bil je Četrti pri mladincih. Še vedno je član Destroy. Zmeraj pa je ostal zvest odbojki, ki jo je igral že v šolski ligi. Sedaj trenira v Ljutomeru in avstrijski Radgoni, večkrat pa obišče žensko reprezentanco v Radencih. Tako mu skoraj ne mina dan brez treninga. Veseli ga tudi beachvolley, s katerim navdušuje bolj tujo publiko in dosega veliko uspehov z ekipo. V prostem času vedno skrbi za gibanje in rekreacijo, pa naj bo v katerikoli obliki, glavno, da je šport, pa naj bo nogomet, tek ali samo sprehod. Šport mu je prinesel Še eno dobro stvar - punco Urško, s katero sta skupaj že Štiri leta. Spoznal jo je na smučanju in tudi ona trenira odbojko. »Ni dobro, če igrava skupaj, pa naj bova na isti alt nasprotni strani mreže. Ker naju igra prevzame, se preveč izzivava ali ‘spričkava’.« Veliko časa preživi pri njej, tudi zaradi skupnih sprehodov z novofundlancem Clydeon, ki ji ga je podaril pred tremi leti. Oba poslušata isto glasbo in obiskujeta koncerte svojih priljubljenih skupin v Sloveniji in tudi preko meja naše države. Veselijo ga poto- vanja, privlačijo države z gorami in snegom, kot sta Švica in Kanada pa tudi tiste »eksotične«, kot so Vietnam, Avstralija... Odločil se je za študij na Visoki šoli za turizem, da bi življenjske želje povezal tudi s prihodnjo službo, v kateri bo lahko užival Njegov moto ostaja šport, kjerkoli, kadarkoli in čim dlje. Katja Kodba iZCePLSi V&tskwMskl ports? malih oglasov Spodnja Ščavnica V Prostovoljnem gasilske^jM štvu Spodnja Ščavnica so O2 |k i, vnem občnem zboru ugotovdg so tri njihove operativne des°' J v lanskega leta nadaljevale2'" j janjem prvih mest na rožnih \ movanjih. Te so v zadnjihJ letih osvojile že nad 100 p0^ Krajani so v letu 2000 s s2*” jj s pevko m pomagali pri nab^ milijonov vrednega vozil2 ‘ in v letu 2003 orodnega g-^p vozila Ob koncu minuleg2 L ,1L v vseh 360 gospodinjstvih, jih je na območju, prejeli * je domačega gasilskega ■ Ob tem so za gasilstvo l|j£"’ll,i prek 800.000 tolarjev nih prispevkov. V lansken* -gasilci namenili največ sr°' ,. J za nabavo in vzdrževanje»■ ।. ■ opreme in za izobraževanj stva. Za vse to so potrošil* nad 1,5 milijona SIT, po^ >J pa so v letošnje leto prei*c milijon SIT prihrankov, nem zboru so podelili članom za okrogle jubileja j cer so jih prejeli Feliks Sel* Martin Grabar, Milan in 1' .p Erdela, Alojz Kolar, Mil2*1 rič, Irena Šegula, Klavdij2 in Marija Ornik. F. Ki Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slo veni je J Obiščite www.lzbwi.si oddajte 6voj mali oglas, oglejte sl popolnejše oglase, sprebodfte se po rumenih straneh In naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanj« po oglasih še nikoli ni bilo tako udobno. VESIMK VESTNIK - 24. februar 2005 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Najbližje je najnižje! Razvojni, finančni in nepremičninski javni sklad občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Turnišče, Dobrovnik in Velika Polana (v nadaljevanju Razvojni javni sklad Lendava), Kranjčeva ulica 22, Lendava, objavlja na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 69/03), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 14/04 ln 34/04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS št. 80/99, 70/00,52/02), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS št. 54/92 s spremembami) in sklepa Nadzornega sveta Razvojnega javnega sklada Lendava JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ZlatoporoČenca Mesarič iz Ižakovec 1 -omm pre(j praznovala tudi zakonca Mesarič iz ižakovec. Po J leta v župnijski cerkvi v Beltincih. Karel, rojen leta 1928, in sleng r * 315 (dekliško Virag), sta bila vse do upokojitve zapo- gela "l‘"ni Nemščakv Ižakovcih, in sicersta redila krave dojilje in svinje. An-^mačem mešanem pevskem zboru, zato soju ob obletnici poroke časa zapeli nehaj domačih ljudskih pesmi. Spominjata se težkih 0 vsekakor To Speh P^dilma'1*^ Sl^d5ednik Karate m1 '"“g Marjan ?V°' ’®pak n J-Samo za lokalni Ujetja n, s 1 za slovenski pro- n„Jl d°8°dek nadvse k^'daza, ' Vedapa|r treba "“h. hfn ,.r 1 kH’^'^CLuu Ravno S^^^daje J X d“evnejše rezul-Ory. ne - . ” slovenskem pro-SPbd|^'''^vdLšču Slu«. da se " ^^dujedobi-sri i',',lk v ' '-vn: ‘j'^Vjsolo K pridobjla ? ajSa mladinka " •' mestom v bor- še rodove. Tretje mesto je osvojila strelka Katarina Šarkan, Članica Športnega strelskega društva Radgona Na državnem prvenstvu v Rušah je zasedla 5. mesto na mednarodni tekmi mesta Maribor za pokal Pohorja je v močni konkurenci mladinskega razreda zasedla 18. Množica radgonskih nagrajencev za športne dosežke. Foto: M. J. mesto, na mednarodnem tekmovanju za pokal Mladosti v Zagrebu pa je izboljšala tudi svoj osebni rekord Laskavi naslov športnika leta 2004 pa je osvojil rokometaš Darko Zorko, Član Rokometnega kluba Arcont Radgona Je zgled vsakemu športniku, saj s svojim športnim obnašanjem in požrtvovalnostjo na igrišču vedno pritegne gledalce, da napolnijo dvorano v Apačah V sezoni 2003/2004 je bil z doseženimi 192 zadetki najboljši strelec v 2. državni rokometni ligi. »Presrečen sem ob tem laskavem naslovu. Brez pomoči mojih soigralcev si tega gotovo ne bi zaslužil Le ob kolektivni igri namreč lahko dosegamo take rezultate, jaz pa sem najboljši strelec lige. V rokometu sem že 13 let. Največja bah do 55 kg na mednarodnem karate turnirju za kadetinje in mladinke v Trbovljah, ki je eno najstarejših tekmovanj v Evropi, udeležilo pa se ga je 467 tekmovalcev iz 66 klubov in 12 evropskih držav. To je na istem tekmovanju s 3- mestom v borbah nad 75 kg uspelo tudi mlajšemu mladincu Boštjanu Halcu (letnik 1988), in sicer s 3- mestom v borbah nad 75 kg. Poleg tega sta dosegla oba v minulem letu še vrsto drugih odmevnih rezultatov. Tako je Nika Marinič osvojila bronasto medaljo na državnem prvenstvu v Postojni v kategoriji kadetinj in mladink v športnih borbah do 55 kg. Tretja pa je bila tudi v katah na mednarodnem pokalnem tekmovanju v Žalcu, ki se ga je udeležilo 320 tekmovalcev iz 40 klubov iz Švice, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Slovenije, Na mednarodnem novoletnem pokalnem tekmovanju v Žalcu je v športnih borbah do 53 kg zasedla 3 mesto. Ta uspeh je ponovila tudi na turnirju Kobe Osaka v Limbušu med 223 tekmovalci iz treh držav, na pokalnem tekmovanju kadetinj v Novi Gorici (112 udeležencev iz 25 klubov) in na pokalni tekmi v Žalcu z udeležbo želja je uvrstitev ekipe Arcont Radgona med osmerico v 2. rokometni ligi, potem pa bomo videli, kako bo,« Na drugo mesto se je uvrstil strelec Oskar Dani Šmid ml. Kot član SD Radgona je eden od najboljših strelcev v državi. Na državnem prvenstvu je zasedel 2. mesto, to pa je ponovil tudi v finalu lige državnega prvenstva. Na zaključku tekem svetovnega pokala pa je dosegel solidno 18 mesto na svetu. Tretji je teniški igralec Andrej Pintarič. Kot kategoriziram športnik je s svojim talentom dosegel že vrsto posameznih turnirskih zmag in zavidljivih rezultatov doma in v tujini. Je član Železničarja iz Maribora in teniške reprezentance Slovenije. Ribiči pred rokometaši športna ekipa leta 2004 je postala Ribiška družina Gornja Radgona. Tekmovalna ekipa v sestavi Miro Matjašec, Željko Mavrič, Glisti Prelog, Stanko Verstovšek in Aleš Kancler se lahko Nika Marinič in Boštjan Halec 78 tekmovalcev iz 24 klubov. S podobnimi rezultati se ponaša tudi Boštjan Halec Bil je namreč tretji na državnem prvenstvu za kadete in mladince v Postojni v kategoriji Športnih borb nad 75 kg. Bronasta odličja pa je osvojil še na Grand Prix turnirju HYPO-po-kal, ki je eno od najštevilčnejših tekmovanj v Evropi (402 tekmovalca iz 7 držav), na mednarodnem novoletnem pokalnem tekmovanju v Žalcu in na pokalni tekmi za kadete in člane v Žalcu (78 tekmovalcev iz 24 slovenskih klubov) Milan Jerše pohvali z naslovom državnega prvaka za leto 2004 in z izrednim uspehom, ko so na svetovnem prvenstvu v majhnem španskem mestecu Talavera Dela Reina zasedli 3 mesto na svetu. »Kot državni prvakt bomo imeli letos zopet priložnost nastopati na svetovnem klubskem prvenstvu v Italiji Po mojem je ekipa dobro pripravljena, zato upamo na ponovitev lanskega uspeha,« je povedal Miro Matjašec. Drugi je Rokometni klub Arcont Radgona, ki trenutno nastopa v 2. državni ligi vzhod. V lanski sezoni so osvojili odlično 6. mesto. Klub se že vrsto let trudi obdržati dolgoletno tradicijo rokometa v občim, saj bodo v kratkem proslavili 45. obletnico delovanja. Precej vlagajo v Člansko ekipo in delo z mladimi Tretje je Športno-nogometni klub Arcont Radgona, ki se lahko pohvali z odlično organiziranostjo in zagnanostjo vodstva. Največ pohval gre na račun dela z mladimi, ki so prav v vrhu slovenskega nogometa. Spomnili so se tudi zaslužnih športnih delavcev Priznanja za dolgoletno delo na področju športa so prejeli: Cilka Dimeč, Elica Koroševič, Irena Pevec, Branko Klun, Miroljub Manic, Miro Matjašec, Ratko Mitrovič, Alojz Sla-nič, Franc Strgar in Franc Strniša, za mednarodne dosežke pa Borut Sender in Dare Vršič. Perspektivne športnice so Katja Jaušovec, Polona Rožec in Nina Šenekar, perspektivni športniki pa Matic Matavž, Matjaž Rožec, .Aleš Slana in Filip Španbauer. Za perspektivne ekipe so razglasili: NTK Žogica - kadeti, RK Arcont Radgona - starejši dečki in ŠNK Arcont Radgona - selekcija U-14, Priznanja športnikom in športnicam ŠŠD so prejeli: Andreja Kebler, Andreja Štajnfelzer (obe ŠŠD Negova), Manja Ko-cet, Matic Maruško (ŠŠD Apače), Jasmina Pukšič, David Habjanič (ŠŠD Janka Šlebinge-rja), Katarina Fajt, Tomaž Štrakl (ŠŠD Mejnik G. Radgona). Priznanji novinarjem za dolgoletno poročanje sta dobila Os te Ba-kal in Tonček Gider. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi preteklih športnikov leta. Priznanja so dobili: Brigita čavužiČ, Boris Rihtarič, Tatjana Petek, Martin Fridau, Rudi Kocmut, Sašo Valpatič, Boštjan Kampuš, Grega Komac, Avgust Prelog, Mojca Tuš, Tomaž Pivec, Oskar Šmid ml., Milan Svetec in Daniel Pukl -Vrbnjak. Zahvalo pa so izrekli pokojnima Ivanu Drozdku, zagnanemu športnemu delavcu, in Borisu Rihtariču, štirikratnemu športniku občine G Radgona. Na njuna grobova je delegacija položila venca. Milan Jerše Brez sprememb na slovenskem nogometnem vrhu Rudi Zavrl ostaja še en mandat Predsednik Nogometne zveze Slovenije ostaja tudi naslednja Štiri leta Rudi Zavrl. Na volilni skupščini je dobil 29, njegov protikandidat Ivan Simič pa 6 glasov Zavrl je na čelu krovne nogometne organizacije v Sloveniji že 16 let, nov mandat pa ima do leta 2009 O zmagovalcu je na Brdu pri Kranju odločalo glasovanje 35 volivcev, ki so člani Medobčinskih nogometnih zvez, Zveze nogometnih sodnikov Slovenije in Zveze nogometnih trenerjev Slovenije Gla- Rudi Zavrl (v ospredju) na skupščini MNZ Murska Sobota. Foto: M. J. sovanjeje bilo tajno. Za uspeh je bilo potrebnih 18 glasov Zavrlu bodo pomagali podpre dsedniki Tugomir Frajman, Anton Frantar, Stanko Glažar, Alojz Kovačič in Brane Florjančič. »Izid volitev jemljem kot priznanje za dosedanje delo. Vendar ne za moje osebno delo, ampak za delo vseh, ki so delali v nogometu v preteklepi obdobju. Obenem je to zame popotnica za to, da so zastavljene smernice dela verificirane in da bomo v prihodnje delali še učinkoviteje. Vrata nogometne zveze so odprta vsem, ki želijo konstruktivno sodelovati pri njenem delu, iti v tem smislu jo bom vodil v prihodnje,* je ob izvolitvi dejal novi (stari) predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl. Milan Jerše Nogomet Seminar za pridobitev licenc GO ZNTS ter OZT Murska Sobota in ODNT Lendava so pripravili v veliki dvorani gostišča Maučec v Gančanih strokovno-izpopol-njevalni seminar za nogometne trenerje za pridobitev licenc B in C, ki je pogoj za vodenje moštev v letu 2005 Seminarja, na katerem je bil tudi sekretar Zveze nogometnih trenerjev Slovenije Bogdan Trope, so se udeležili kar 103 nogometni trenerji; od tega 68 s soboškega in 35 z lendavskega območja. Ti so lahko prisluhnili več aktualnim temam. Od cestnega do vrhunskega nogometa je bil naslov predavanja Draga Kostanjška, o duel igri 1:1 je spregovoril Bojan Flis, o taktičnih zamislili v igri pa Stanislav Vugrinec. V popoldanskem delu seminarja jim je osnove tehnike predstavil Iztok Kavčič, o razvoju igralci je razpredal Matjaž Jakopič, seznanili pa so se tudi z analizo dela inštruktorske službe. Na koncu seminarja so nogometni trenerji prejeli licence. M. J. Velik odziv nogometnih trenerjev. Foto: M. J. Mali nogomet Derbi Biotermam Rezultati 15 kroga v 2. SLMN vzhod: Biorerme Mala Nedelja - Marinci Veščica 7:5, Cerkvenjak Gostišče Anton - Slovenske gorice 4:4, Tomaž - Napoli Intelsat Pernica 8 : 3 Še izid 14. kroga: Marinci Veščica - Tomaž 2 . 10. Lestvica: 1. Tomaž 36 točk, 2. Bioterme Mala Nedelja 25,3 Slovenske gorice 23, 4. Napoli Intelsat Pernica 22, 5 Cerkvenjak Gostišče Anton 22, 6: Mak Benedikt 16, 7 Marinci Veščica 7,8 Panda Maribor Totiro-tovž 0. Zanimivejša para 16. kroga: Marinci Veščica - Panda Maribor Totirotovž in Napoli Intelsat Pernica - Bioterme Mala Nedelja. N. Š. Mali nogomet Prvak je Rock’n’roll ŠZ Križevci pri Ljutomeru je organiziral zaključni turnir trojk na odboj za sezono 2004, 2005 Po pričakovanju je postal prvak Rock’n’roll, ki je že v prvem delu tekmovanja pokazal največ. Po tekmovanju v petih skupinah so odigrali polfinale. V rumeni skupini so igrali: ŠD Berkovct -Kakpa com 2 :2 (2 : 3), Kakpa.com - Bar Milena LO-KO 4 :0, Bar Milena LO-KO - ŠD Berkovci 0 : 2; rdeča skupina: Zetor servis Vučja vas - Lovec LO-KO 3 : 2, Lovec LO-KO - Rock'n'roll 1:11, Rock'n’roll - Zetor servis Vučja vas 3 :0. V tekmi za 3. mesto je ŠD Berkovci z 2.1 premagalo Zeto r servis Vučja vas, za 1. mesto pa je Rock’n’roll s 6:0 ugnal Kakpa.com Najboljši strelec je bil Marko Bohanec (Rock’n’roll) s 13 zadetki. Najboljšim ekipam in posameznikom so v nabito polni dvorani v Križevcih podelili pokale in priznanja v eksibicijski tekmi pa je ŠZ Križevci s 5: 3 premagal Radio Maxi. M. J. 18 ŠPORT 24. februar 2005-VESTNI Nogomet Prijateljske tekme Gratkorn - Mura 1: 2 (Shopov 2), Rijeka - Mura 3 • 1 (Džafič). Heviz - Nafta 2 : 3 (Dominko 2, Benko), Nafta - Čakovec 3 : 5 (Benko 2, Cifer (11 m), Mura II -Ormož 4:1, Mura 11 - Vaneks 0: 2, Črenšovci - Redics 6:2 (Horvat 3, K ulčar. Plej, Matjašec), Črenšovci - Bakovci 1:0 (Matjašec), Bistrica - Črenšovci 2 : 3 (Zver, Radman, Virag, Horvat. Kulčar), Tišina - Središče ob Dravi 3 :0 (Kous, Kranjc, Kuzma), Tišina -Kapstein 6 : 2 (Kuzma 4, D. Grah, Verban), Aluminij - Križevci 2:2 (Kamnik (11 m), Bencik). Aluminij - Veržej 2:0. ŽNK Pomurje Len Filovci - Maksimir ZG 5:2 (Korpičeva 3, Govekova, Zverova), Maksimir - Pomurje Len Filovci 2 :1 (Zverova) Len Sobota - Pregrada 3 : 2 (M, Makovec, Vrabel, Ljubeč) M. J., F. H. M., F, B. Šah Špilak prvak V organizaciji društva za cerebralno paralizo Žarek je bilo v Krškem območno tekmovanje v šahu. Nastopilo je 45 igralcev, med njimi tudi iz Pomurja. Najbolje se je odrezal Tomislav Špilak, ki je zmagal z 8,5 točke iz 9 partij. Bojan Poredoš je bil peti Davorin Dervarič pa šesti (oba po 0 točk). Dvoranski hokej Pri članih Lek, pri članicah Triglav S finalne tekme članov. Foto: J. Z. V Murski Soboti je bil finalni turnir 14. državnega prvenstva v dvoranskem hokeju. Naslov državnega prvaka v članski konkurenci so četrtič osvojili igralci Leka (Lipovci), ki so v finalu premagali Triglav (Predanovci) s 3 : 2. Za Lek so bili strelci M in D Mesarič ter B. Stanko, za Triglav pa Černel in Grah. V tekmi za 3- mesto je DŠR Pomurje iz Murske Sobote s 6: 5 premagalo drugo ekipo Triglava. Najboljši igralec prvenstva je bil Sebastjan Černel (Triglav), vratar Andraž Nemec in strelec (13 zadetkov) Franc Maučec (oba Lek). Ekipa Leka: M. Mesarič, G. Forjan, R. Mesarič, P Forjan, F Maučec, M. Sraka, B. Stanko, R. Tratnjek, U. Stanko, M. Štiblar, S. Mesarič, A. Nemec in trener S. Sraka. Pri članicah je Triglav v finalu s 7 :1 premagal Moravske Toplice. Strelke za Triglav: D. Gomboc 5, S. Krapec in Pavalec, za Triglav pa T. Cipot Ekipa Triglava; N. Pintarič, D, Pavalec, A. Nonkovič, U. Cipot, S. Buček, A. Rituper, S. Sočičj Klemenčič, D. Gomboc, N Forjanič, S Krapec, S. Zorko, trener V Fujs Posebna komisija je za najboljšo igralko in strelko z 11 zadetki izbrala Danijelo Gomboc (Triglav), za vratarko pa Nušo Pintarič Še mlajše kategorije, mladinci: 1. Triglav, 2. Lek, 3. Moravske Toplice, kadeti U - 14:1 Triglav, 2. Moravske Toplice, 3- Lek in mlajši kadeti U - 12: 1 Lek, 2 Moravske Toplice, 3 Triglav (kadetinje). Tonček Gider Športna rekreacija Zlati sonček in Krpan Športna zveza Murska Sobota je organizirala v športni dvorani I v Murski Soboti promocijsko prireditev športnih značk®1 sonček in Krpan. Nastopilo je okrog 180 otrok iz vrtcev v Mor* Soboti in Ljutomeru ter učencev treh soboških osnovnih šol. P«1* zali so aktivnosti iz programa športne rekreacije, ki jih izvajaj0 pridobiiev>kolajn in diplom v tej športni ponudbi. Zadovoljstvo^ prikazanim je izrazila tudi koordinatorka teh programov pri Zav^1 za šport Slovenije Mateja Reberšak Cizelj Mladi za športne značke. Foto: J. Z. Odbojka Karate Lepa bera Pomurcev V športni dvorani Ruše je bil Že 28. tradicionalni mednarodni S. K. I karate-do turnir za pokal »Ruše 2005«, ki je istočasno veljal kot 1 turnir za Pokal S. K I. zveze Slovenije. Udeležilo se ga je več kot 200 tekmovalcev v kačah in komiteju iz 10 S. K. I. klubov Slovenije, 2 klubov iz Karate zveze Slovenije in 1 iz Madžarske. Na turnirju so sodelovali tudi reprezentanti, ki bodo sodelovali na junijskem mednarodnem turnirju v Švici, kjer bo sodelovalo 19 S. K. I. reprezentanc. Rezultati Pomurcev - kate posamezno, mlajši dečki (od belega do zelenega pasu): 3 David Kisilak, 4. Jaka Šafer (oba Tro-mejnik Kuzma); mlajši dečki (od vijoličastega do rjavega pasu): 1. Matjaž Rožec, 2Veno-Jaša Grujič (oba Sho-kan-Apače); deklice (od belega do zelenega pasu): 1. Maja Ficko, 3. Karmen Janžekovič (obe Tromejnik Kuzma); deklice (od vijoličastega do rjavega pasu): 4. Nuša Žohar (Tromejnik Kuzma); starejši dečki (od vijoličastega do rjavega pasu): 3 Tilen Solar (Tromejnik Kuzma); mladinke (od modrega do prvega črnega pasu); 1 Polona Rožec (Sho-kan-Apače); ženske (rjavi in črni pas): 4. Polona Hull (Tromejnik Kuzma); moški (od rumenega do modrega pasu): 2. Denis Madjar (Tromejnik Kuzma). Kumite kategorijsko - dečki do 55 kg: 2. Tilen Solar (Tromejnik Kuzma); mladinci do 60 kg: 1. Urban-Žan Grujič (Sho-kan-Apače). mladinci nad 70 kg: 1. Denis Čerpnjak, 2. Evgen Bunder-la, 4. Denis Madjar (Tromejnik Kuzma), mladinke/ženske do 60 kg: 4. Urška Kavaš (Tromejnik Kuzma); moški nad 75 kg: 4. Marko Bunderla (Tromejnik Kuzma) Ekipni vrstni red: 1. Arom Domžale 1010 točk, 2 Tabor Maribor 740, 3- ŠD Ruše 730. Milan Jerše Kegljanje S porazom ob prvo mesto V 15 krogu 1. slovenske B-lige za moške je Radenska v zelo pomembnem dvoboju za vrh lestvice izgubila v gosteh z Gorico 2 : 6 (3264 : 3333.) Zmagala sta Harc (542) in Kovačič (539). S tem so vodilni položaj na lestvici prepustili Ljubelju, ki je v tem krogu s 6: 2 odpravil Hidro Zmagal je tudi Brest s 7 : 1 proti Kočevju Tri kola pred koncem je v vodstvu Ljubelj s 23 točkami pred Brestom in Radensko, po 22, Hidrom, 20, in Gorico, 19 V 16. krogu bo Radenska v soboto ob 14. uri igrala doma s Korotanom, Ljubelj se bo pomeril z Gorico, drugi derbi pa bo Brest - Hidro Pomembno zmago pa so dosegle kegljačice Radenske v 11 krogu 2. slovenske lige vzhod. S 5:3 (2874:2869) so v gosteh ugnale Miro-teks III. Zmagale so Divjakova (534), Tibautova (498) in Kaučičeva (513). Radenska je s 15 točkami druga za Impolom (16), tretji pa je Miroteks HI (14). Zanimivejša para 12 kroga: Radenska - Drava in Impol - Miroteks III. Oslabljena ekipa lendavske Nafte, ki je trenutno peta (12), pa je z 2 : 6 (2^69 : 2898) klonila v Šoštanju. Zmagali sta Vargova (485) in Sa-pačeva (504). Uspešnejši so bili Lendavčani v 2. državni ligi vzhod za moške. S 5:3 (3205 :3161) so namreč premagali trboveljski Rudar. Zmagali so Radakovič (534), L. Horvat (561) in Žalik (576) Radenska II. pri kateri je bil najboljši Marinič (518), je izgubila s Prepoljem 3 : 5. Radenska III (Iskra, 523) pa z 2:6 proti Fali. M,J„ F. B. Rokomet Derbi radgončanom Pomurci ne popuščajo Moštvo Pomurje Galex MIR je v 16. krogu 2. DOL za moške naf sto van ju pri ekipi SIP Šempeter zabeležilo pomembno zmago s 3 (23 :25,25 :17,25; 18, 25 :17) v boju za končno drugo ntesW- , vodi v 1. slovensko odbojkarsko ligo. Postava Sobočanov: Noviw’|b Marič, Topovšek, A Grut, B. Grut, Čeh, Horvat, KovaČec. Še reiullt ta konkurentov: LOK Črnuče - Fužinar Metal Ravne 0 : 3 in ca - Astec Triglav J ; 3- Vrstni red: Fužinar 44, Pomurje 42, 38, Brezovica 34 itd Pomurci se bodo v naslednjem krogu <1°$ pomerili z Brezovico. V 16. krogu 3 DOL vzhod za moške so Beltinci s 3 :0 (25: 1& ■ 16,25:18) premagali Šoštanj Topolšico II. Vodijo Beltinci z 31t^ pred Turbino (-1), 29, Ljutomer (0) pa je zadnji. Par naslednjega ‘ Beltinci - Poljčane V 3 DOL vzhod za ženske pa so Puconci z 0:3 ■ : 25,13:25,6 :25) izgubili z Novo KBM Branikom II M Z večnega derbija med Radgončani in Sobočani. Foto:!. Z. Judo Novi uspehi Prekmurcev V hrvaškem Samoboru so pripravili že tradicionalno mednaro^ tekmovanje, na katerem je sodelovalo kar 600 mladih judoist0’’ 53 klubov BiH, Avstrije, Srbije in Črne gore, Hrvaške in Slov^ Mladi pomurski judoisti so se znova odlično odrezali, saj so z3S“ kar deset prvih mest. Zmagali so: Katja Kavaš (do 40 kg), Lovro Kočila (do 40 kg), ša Delladio (do 48 kg) in Sanja Delladio (do 52 kg) iz JK Len^’ Filip Tratnjek (do 28 kg), Adrian Gomboc (do 32 kg), Damir '■ lič (do 40 kg) in Uroš Kavčič (do 42 kg) izJK Murska Sobot3 Sara Šernek (do 28 kg) in Katja Rudaš (do 36 kg) iz KBV Lefl^, Drugi so bili: Tadeja Hozjan, Jan Kočila (oba JK Lendava), Alj32 nar, Grega Zrim, Karin Kerec, Tilen Apšner (vsi JK MS), Alen Šet^ iiai, vi jAdiiu a n v ii i v&i jrK moj, jTJCU -a Sanja Jaklin (obe KBV Lendava), tretji pa Saša Tompa. Denis A^3^ Gregor Prša, Darko Nemec, Vanja Delladio (vsi JK Lendava), SaŠ3 viČ, Tina Barber, Luka Barber, Mario Kramberger (vsi JK MS) tet1 Lutar, Jon Jerebic in Boris Rudaš (vsi KBV Lendava). F- Atletika S 14 krogom se je končalo tekmovanje v 2, državni rokometni ligi vzhod V zadnjem krogu sta se v Apačah na pomurskem derbiju pomerili ekipi Arconta Radgone in Pomurja iz Murske Sobote. V prvem polčasu so gledalci lahko videli izenačeno tekmo, v kateri so imeli domačini ves čas rahlo prednost. V igri obeh ekip je bilo veliko napak, to pa je bilo za takšno tekmo tudi pričakovano. Radgončanom je bila tekma še toliko pomembnejša, ker bi si z zmago zagotovili nastopanje v končnici za prvaka, zato je bila njihova nezbranost še toliko razumljivejša Na odmor so odšli domačini s prednostjo dveh zadetkov, nato pa sb na začetku drugega dela le strnili svoje vrste in z boljšo igro v obrambi ter hitrimi protinapadi dosegli delni izid 6 0 in povedli z osmimi zadetki. Pri gostih iz Murske Sobote se je poznala odsotnost nekaterih igralcev in posledično kratka klop, saj niso več uspeli slediti razigranim domačinom Radgončani so sredi drugega polčasa še enkrat dosegli delni izid 6 : 0 in pri razliki dvanajstih zadetkov je bila tekma praktično odločena. Na koncu so priložnost za nabiranje izkušenj lahko dobili tudi nekateri mlajši igralci obeh ekip. Igralci Arconta Radgone so se tako pred svojimi zvestimi navijači zasluženo veselili visoke zmage s 35:25 in uvrstitve v končnico. Strelci za Arcont Zorko 12, Petraš 8, Fartek in Šonjičpo 4, Buzeti,Sukič in Žinkovič po 2, Hojs I, za Pomurje pa: A Kolma-nko 11, Kocet 4, Lenarčič, A. Smodiš in Horvat po 2, Pintarič, A. Koimanko, Gomboc in D. Smodiš po 1 Sedaj sledi dvotedenski premor, končnica pa se bo začeta 12. marca. Še preostali izidi: Šmartno 99 - Črnomelj 27 : 24, Drava Ptuj - Radeče 27 ; 33, Atom Krško - MRD Maribor Branik 37: 27. N. K. Jokanovič tretji v skoku s palico Člani atletskega kluba Pomurje - P D U so se v soboto v Šetnp1 pri Novi Gorici udeležili prvenstva Slovenije v dvorani za d1 n J članice V uspešni zimski dvoranski sezoni je bronasto u rl osvojil Radova n Jokanovič v skoku s palico (470 cm). Tadej' ' । je z najboljšim rezultatom sezone uvrstil v B-finale teka n31 (7.23), kjer je zasedel 4. mesto, skupno pa 10 David Aster jFl tako v teku na 60 m zasedel 18. mesto (7 51), Robi Kreft pa v * v daljino 7. mesto (651 cm). jkf V soboto se bodo prav tako v Šempetru pomerili za državn ranske naslove še starejši mladinci in mladinke, kjer se pričakuje od Tine Jureš in Gregorja Kranjca v teku na 60 m bi se lahko uvrstili tudi Robi Kreft v skoku v daljino tef s.. j Maučec in Denis Hamler v teku na 60 m z ovirami. Rokomet Krško 14 14 0 Šmartno 14 9 1 Črnomelj 14 9 0 Arcont 14 7 1 Branik 14 6 2 Radeče 14 3 3 Drava 14 2 1 Pomurje 14 1 2 0 439:302 28 4 405: 349 19 5 364:343 18 6410 : 395 15 6437:429 14 8 390'440 9 11 357:440 4(-D 10 318:407 2(-2) Millennium - Novo mesto 27:25 m tip P' V Radencih so rokometašice MiUenniuma od Svetega P ,jJ Ščavnici v 1. slovenski ligi vzhod premagale gostje iz Novega ... Že prvem polčasu so imeli rokometašice MiHeniuma tri zadč1 { dnosti, ob koncu pa so ohranile prednost dveh zadetkov, ■ bilo dovolj za končno zmago. Najboljše strelke: Šijanec 9, JaU’ g. in Kurbus 5. VESTNIK - 24. februar 2005 ŠPORT 19 Športni ples, Drugo mesto za Renata in Tjašo Na kvalifikacijskem plesnem tekmovanju za nastop na državnem prvenstvu v standardnih in latinskoameriških plesih je v Murski Soboti pred 600 gledalci nastopilo 68 plesnih parov Finale državnega prvenstva bo 5. marca v Slovenj Gradcu, domači ptesalci, ki so vključeni v Plesni Devžej in ga vodi Dušan bonsa, pa niso bili samo dobri “tgamzatorji, ampak so bili uspe-tit tudi tekmovalno ’■ EiUiukoamrriŠklh plesih ta Nu pri kadetih druga Renato ''ar in Tjaša Grah, pri mlajših mladincih, sta bila četrta Blaž Šumak in Alela Kavaš, šesto me-9 ’ pasu st priplesala Gabrijel Brltran in Valentina Volkar. V standardnih plesih so se ^°k Kolarič in Nina Zver ter Bo-rjt Ropoš । jn ganja Balažič pri ” mejsih mladincih uvrstili na 5 Filip Dobranič in Janja D°nša pa sta bila šesta. Namizni tenis Maksimalna zmaga Kerne V 14. krogu v 1. SNTL za člane so prekmurske ekipe dosegle dve zmagi in doživele en poraz. Pucončani so doma brez milosti odpravili Velenjčane, ki so se morali zadovoljiti le s štirimi osvojenimi seti. Horvat in Unger sta premagala njihovega najboljšega igralca Slatinska, z drugima dvema pa ni bilo težav. S to zmago so se spet povzpeli na četrto mesto, v naslednjem krogu pa gostujejo pri slabi Olimpiji. Lendavčani so na gostovanju pri Vesni oddali dve točki, ker so nastopili brez prvega igralca Ignjatoviča. Treba pa je povedati, da je Rošič dosegel svojo prvo prvoligaško zmago Tako Lendavčani še vedno ostajajo na prvem mestu, v naslednjem krogu pa gostujejo v Velenju. Sobočani na gostovanju pri štirikratnih državnih prvakih Mariborčanih niso razočarali, zlasti Še Ropoša, ki je tokrat spet zaigral odlično in premagal Zafoštnika ter Škafarja, vendar druga dva nista bila sposobna za kakšno presenečenje. Sobočani trdno držijo peto mesto in v naslednjem krogu igrajo doma s Križami. Kerna Puconci - Vegrad 6:0 (Horvat - Slatinšek 3 :2, Unger -Vodušek 3 0, Nišavič - Bojanič 3 :0, Unger - Slatinšek 3 : 2, Home - Bojanič 3 : 0, Nišavič - Bojanič 3 : 0); Vesna - LM-KO Lendava 2 : 6 (Kandare - Rošič 3 : 0, Krenker - Lasan 0 : 3, Čad - Plohl 0 : 3, Debevec - Rošič 1:3, Kandare - Plohl 0 3, Čad - Lasan 0: 3, Kan-dare/Krenker - Plohl/Rošič 3 : 0, Debevec - Plohl 0:3); Maribor Finea - Sobota 6 : 2 (Škafar - Kocuvan 3 : 0, Komac - Koščak 3 : 0, Zafoštnik - Ropoša 0:3, Komac - Kocuvan 3 0, Škafar - Ropoša 0 : 3, Zafoštnik - Koščak 3 1, Komac/Škafar - Ropoša/Kocuvan 3 :2, Komac - Ropoša 3:0), M u T. G. S kvalifikacij v Murski Soboti. Foto: J. Z. Košarka Sobočani ugnali Cerkničane ma* 1. B SKL za moške je Radenska Creativ Sobota na do-„ parketu s 101 : 87 (73 : 58, 50:33,29: 16) premagala Fragmat 14 K ' Strelci: Dominko 34, Pungartnik 18, Šuran 17, T. Novak ° 8, Bratkovič 5, Pok in Kuhar po 2, Kolman 1. po rt|I Nova Gorica 34, Hopsi Polzela (-1) in Loka kava TCG (-1) Uirii ’ ženska pa je sedma z 28 točkami, V naslednjem krogu igra z v' v Ljubljani tekmi 5. kola pomurske košarkarske lige pa je Lindau Len-^Ptcniagal PsK Ljutomer s 73 61 Pri Lendavčanih je Balažič do-pold ’ ■ Ph Ljutomerčanih pa Domanjko 20 točk. Vrstni red po nepo-SBj $ kolu 'SFP Šalovci in PSK Ljutomer po 9, Lindau Lendava 7, ^ona, KOS Središče po 6 in Beltinci 5 točk. M, J„T. G. Plavanje Štiri zlate za Horvatha Na tridnevnem državnem prvenstvu v Kranju je med dečki znova blestel Lendavčan Aron Horvath. Kot član ravenskega Fužinarja je štirikrat zasedel prvo mesto, m sicer na 50 m delfin in prosto, 100 m in 200 m prosto. Na 400 m in 800 m prosto pa je bil drugi S tem je izdatno prispeval k ekipni zmagi svojega kluba. Namizni tenis Sobočani tretji F, B. Hokej na ledu Poraz, ki ne pomeni nič V soboto je bila odigrana zadnja tekma v ligaškem delu mariborske hokejske lige. Srečali sta se ekipi HK Ledene strele iz Murske Sobote in HK Črno presenečenje. Slednji so zmagali kar s 15 : 2. Strelca za Sobočane: Petrič in Rojnik Edina tolažba po tako slabi igri in katastrofalnem porazu je, da ta tekma ni odločala o ničemer. Ledene strele so namreč zasedle četrto mesto. V nadaljevanju bodo igrale proti prvouvrščeni ekipi, zmagovalca dvobojev pa bosta igrala za prvo mesto Misli Sobočanov so zdaj pri tekmi za tretje mesto, ki bi bilo najboljši ligaški rezultat doslej. Z. Z. osnovnošolskih prvakov V v I šport, । D™ ’e Potekalo 3 kolo osnovnošolske lige v katah in Nastopilo je 140 tekmovalcev iz 28 OŠ. Kar šestkrat karateisti soboškega karate kluba Rofix prvi. To je uspelo hju Hajdinjak, Suzani ZekoviČ, Karolini Sočič in Sebastijanu Kol-■ " ; borbah) ter Silviji Rajnar in Alešu Kuronji (v katah). Drugi Bar^. ' ’ Kovačič, Blaž Lebar, Daša Flisar in Jan Berden, tretji pa cko । lh'1' ■ Nino Katona, Sara Recek, Lara Žabkar, Sara Pavel, Mi-^er g,' 1'Benko,Timi Bojnec, Blaž Lebar, Silvija Rajnar, Jan lip, '' ' B°l°na Budja in Gašper Marič. riln^ v '.° od6čje je pripadlo tudi članoma karate kluba Društvo bo-scin Rogašovci Alojzu Šarkeziju in Sebastijanu Horvatu a M. J, Na 28. memorialu Lovra Rat-kovica za mladinke in mladince v Zagrebu je nastopilo 117 igralcev in igralk iz 38 klubov Hrvaške, BiH in Slovenije, pri čemer so se odlično odrezali Sobočani. Prva ekipa - Tomaž Roudi, Tim Fridrih in Dominik Maček - je zasedla odlično tretje mesto, V četrtfinalu je s 3 : 2 premagala Pulj, v polfinalu z 0 : 3 izgubila z zmagovalcem, zagrebško Industrogra-dnjo, v boju za 3 mesto pa s 3 2 premagala drugo ekipo Indu-strogradnje. Druga ekipa Sobočanov (Tonček Ropoša, Jan Žibrat) je končala v predtek mo vanju. Med posamezniki se nobenemu ni uspelo uvrstiti med najboljših 16. Pomorci na vrhu ’^pričakovan poraz Ljutomerčank Kerna Puconci je bda organizatorka 2. odprtega državnega turnirja za mlajše kadete, na katerem je nastopilo 47 igralcev iz 17 klubov. Po pričakovanju so imeli največ uspeha Pomurci, ki so zasedli prva tri mesta. Že drugič v letošnji sezoni je zmagal Sobočan Jan Žibrat, ki je izgubil le en set v finalu proti Pucončanu Tomažu Pelcarju, ki ga je premagal s 3 :1 Tretji je bil Gorazd Horvat, med osmerico pa se je uvrstil še Ervin Železen. Na podobnem turnirju za dekleta v Vrtojbi se je So-bočanka ULa Vukan uvrstila med osmerico. M. U. 1 kotu tekmovanja za obsta-v 1 ženskt hgl (play-out) je Motnerska vrsti Zavarovalnica ^tibor Mftfe ljubljansko ekipo Vital m izgubila z 1 • 3 G5 16.25,21.25,18:25)-P° teni zaimku ut Ljutomerčan-Ktv nadut.- zasluženo izgubile Postava: Rodila, Tretinjak, Kutsav, Vrbančič, Jozelj, Oletič, Pirher, Drvarič, Jureš, Moreč, Kadiš, Ficko. V naslednjem kolu bodo LjutomerČa-nke gostovale v Kopru Še 16. kolo v 3. SOL za moške (vzhod): Ljutomer - Fužinar II MetalO: 3 (18: 25, 23:25, 17: 25). Ljutomerčane v nadaljevanju prvenstva trenira Mitja Šumak, to pa za sedaj še ne prinaša boljših rezultatov. V naslednjem kolu bo ljutomerska vrsta gostovala pri ekipi Turbine. U|1ib popustile in N. Š. Namizni tenis Prepričljivo Jelenov hram Rezultati 11. kroga pucon-ske rekreativne lige: Diana -Animus Markišavci 4 : 6, Elek-tro center KA-EL - Rekreativci 4 : 6, Jelenov hram - Breza 8 : 2; 12. krog: Animus Markišavci -Jelenov hram 3 : 7, Breza -Diana 0 : 10 (zaostala); 13. krog: Sebeborci - Animus Markišavci 0:10, Diana - Elektro center KA-EL 5 : 5, Jelenov hram - Rekreativci 6 : 4, Rekreativci - Diana 5 : 5 (zaostala). Jelen, tiram 11 11 0 0 85 : 25 22 Rekreativci 11 7 2 2 71 : 39 16 Elektro 11 5 2 4 72 : 30 12 Diana 12 4 4 4 71 : 49 12 Animus 11 5 2 4 65 : 45 12 Sebeborci 10 1 0 9 8:92 2 Breza 10 0 0 10 8 :92 0 M, J, Strelstvo Dober nastop Hreščaka in Markoje V Zagrebu je bil prijateljski dvoboj Hrvaška - Slovenija. V streljanju z zračno puško je pri članih Slovenija zmagala s 1771:1754 krogov Posamezno: 1. Rajmond Debevec, 592,2. Izidor Hreščak (oba SLO), 590, 3 Blaško Jurič (CRO), 590, 4 Robi Markoja, 589. Zračna puška mladinci ekipno: Slovenija 1745 krogov, Hrvaška 1739; posamezno: 1 Petar Gorša (CRO), 586, 2. Mitja Žižmond, 585, 3-Jernej Mavrovič, 581, 4. Uroš Maučec (vsi Slovenija), 579. V skupnem seštevku vseh osmih kategorij (člani, članice, mladinci, mladinke, puška in pištola) je bil izid 4:4. Od ponedeljka pa so v Ljubljani potekale skupne priprave reprezentance z zračno puško. V soboto je v hrvaškem Zaboku na sporedu 7, turnir Lige treh dežel, v nedeljo 6. turnir 1 lige v Ljubljani, 2. marca pa odpotujejo članski reprezentanti (Debevec, Hreščak, Markoja), reprezentanca mladink, članica in mladinec na evropsko prvenstvo v estonski Talin M. J. Strelstvo Ciglarič v odlični formi Na dvoboju v Zagrebu so slovenski strelci z zračno pištolo ugnali Hrvate s 1712 : 1668. Pri tem so imeli kar trije slovenski reprezentanti najboljše izide dvoboja. Prvo ime reprezentančnega dvoboja je bil Aleksander Ciglarič, sicer član SŠK Coal Petišovci, ki je potrdil, da je v izredni formi. Zadel je namreč odličnih 573 krogov. F. B. Strelstvo Dobri obeti pred finalom Na strelišču SZS v Ljubljani je bilo polfinale 28 dopisne lige Slovenije. V kategoriji s serijsko zračno puško za člane je SD Strelec Andrejci zasedlo 3. mesto s 1081 krogi. Strelci Sebeborec so bili osmi (1039), radgonskega Arconta pa deveti (1033) Pri članih je bil Jože Terplan (Andrejci) drugi s 370 krogi, pri veteranih od 50 do 60 let pa je Janko Hlade (Arcont) zasedel 2. mesto (178), Med pionirji so bili Črenšovci tretji (517), Arcont G. Radgona pa osmi (457). Tobi Žižek (Črenšovci) je bil drugi (182), pri pionirkah pa je Katja Jaušovec zmagala s 174 krogi, medtem ko je bila Tanja Mohorič (obe Arcont) četrta (123). S standardno zračno puško so v finalu članov strelci SD Črenšovci zasedli prvo mesto s 1698 krogi, posamezno pa je njihov član Nenad Nemec zasedel 3 mesto (572), Jože Terplan (Andrejci) je bil peti (568). Po prvih pet ekip in posameznikov z vseh polfinalnih tekmovanj bo na istem strelišču v Ljubljani tekmovalo v finalu slovenske dopisne lige, ki bo 26. februarja Milan Jerše 24. februar 2004 - VESTNH V SPOMIN 6, januarja je minilo 32 let od takrat, ko se je od nas poslovil Bela Kuzma 12. februarja pa je minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustila Ema Kuzma iz Puževec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu ali s prižgano svečko počastite spomin na njiju. Vajini najdražji Odšla si tiho v zimski dan, v mir, pokoj, tja daleč stran. ZMNMJk V 82. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, babica in prababica Irena Banfi zVaneče 21 Hvala vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali vence in sveče ter prispevali v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi in osebju infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji Naš dom ostal je prazen, ko nehote smo šli narazen. Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi. Le kdo pozabil tvoje dobro bi srce, ki neskončno nas ljubilo je. V SPOMIN Boleč je spomin na 22. februar 2002, ko nas je zapustil Viljem Nemec iz Fikšinec 3 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem ■grobu, prinašate cvetje in prižgete sveče. Vsi tvoji najdražji, ki te pogrešamo Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja. Tel.:02/542 10 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 031376 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p. Ribiška pot la, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km. PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA KOMUNALA ' Javno podjetje, d. d. d. Kopališka ul. 2, Minska S obeta D, E. POGREBNIŠTVO lelelon: 02/521 37 00 UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJ E ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041/631 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s, p. Šulinci 87/a Tei. (02) 55 69 046. GSM: 041 712 586 Srce je omagalo, dih je zastal, spomin na vas bo vedno ostal. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in tetica Marija Toplak iz Nedeiice 136 Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, botrini in znancem, ki ste jo pospremili na njem zadnji poti, nam izrekli sožalje, prinesli cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, domačim pevcem za odpete žalostinke, g. Avgustu Sobočanu za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi njeni najdražji Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZMWkLA Tiho in mirno, kakor je živel, se je komaj v 74 letu poslovil od nas dragi mož, oče in brat Emil Peček iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter v dobrodelni namen. Posebej hvala družinama Horvat iz Andrejec in Kuhar iz Moravskih Toplic, ki sta nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in oddelku kardiokirurgije v Mariboru za vso pomoč ter Darjinim sodelavcem v ZD v Murski Soboti. Iskrena hvala g. duhovniku Igorju Vukanu - Omarju za lep pogrebni obred, pevcem cerkvenega zbora za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi M. Sobota, Bethlehem, 15- 1l- 2005 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA V 75 letu nas je po kratki in hudi bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Štefan Kržanko iz Vučje Gomile 103 Ob boleči izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Žalujoči: žena Antonija in otroci z družinami Pomlad bo spet na tvoj vrt prišla in čakala bo, da prideš ti, zjokala se, ker tebe ni. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni. V SPOMIN 20. februarja je minilo eno leto od takrat, ko si nas nenadoma zapustil, dragi mož, oče in dedek Viljem Bernjak iz Vidonec 62 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče in večni mir zaželite Žalujoči vsi tvoji najdražji Rožice spet bodo zacvetele, ptice z juga priletele. A ti rožic ne boš duhal in ptičic ne boš poslušal. Ostali so spomini in delo tvojih pridnih rok, katere pomnil bo še pozni rod Le kdo pozabil tvoje dobro bi srce, ki ljubilo nas neskončno do poslednjega je dne. ZAHVALA V 69. letu starosti je nepričakovano prezgodaj zastalo srce našemu dragemu možu, očetu, tastu, dediju, bratu, stricu, svaku, botru, prijatelju in sorodniku Francu Konkoliču iz Dolenec 92 V naših srcih je ostala neizmerna bolečina, ne najdemo tolažbe, ker je preprosto ni. Z globoko bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, še posebej Ma riški in V end el u, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali-stali ob strani, sočustvovali z nami, nam osebno in pisno izrazili sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče, za svete m^ in vežico. Iskrena hvala vsem prijateljem in sodelavcem, še posebej prijatelju Beli, za skupaj preživeta mnoga leta v Nemčiji Hvala sinovim sodelavcem iz Avstrije, hčerkinim sodelavce® pri podjetniku Gašparju iz Markovec in hčerkinim sodelavcem v vrtcu na Vrhniki. Hvala vsem, ki ste se poslovili od našega dragega očeta in |P v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi za pogrebni obred in poslovilne beseJ£ g. duhovniku Viliju Hriberniku, pevcem za odpete žalostinke, društvu upokojencev in pogrebništvu Banfi Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! V globoki žalosti: žena Marija, hčerka Milena z možem Mirkom, sin I z ženo Brigito, hčerka Majda z možem Vendelom, sestm Sidika z možem Štefanom in drugo sorodstvo NAŠ NADRAŽJI DEDI! Hvala tl za skrb In ljubezen, ki si nam jo podarjal-Ponosni smo, ker smo te imeli. Večno boš ostal v naših srcih. Zelo te pogrešamo! Tvoji vnuki: Dejan, Katja, Tadej in Sanela Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 70 letu starosti zapustil m dragi mož, oče, dedek in pradedek Milan Kozic iz Peskovec 25 Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik0111’ botrini, dobrim sosedom, znancem in prijateljem ter vse01* ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali ■ nami in ga v tako velikem številu pospremili na njeg°vl zadnji poti, mu darovali vence, sveče, v dobrodelne namene’ nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala je namenjena osebni zdravnici ge. eh-Marjeti Benko ■ Šbul, ge dr. Bredi Farkaš in osebju ORf Murska Sobota. Hvala vsem sinovim, hčerkinim in snahinim sodelavcem Iskrena hvala g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke govorniku GD Peskovci za ganljive besede slovesa, vsem gasilcem, upokojencem, godbeniku za odigrano Tišino m pogrebništvu Hozjan. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi DEDI . Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo lepo je bilo živeti. Presrečni in veseli s tabo smo bili, dokler te bolezen neizprosna vzela ni! Tvoji vnuki in pravnuka VESTNIK - 24, februar 2004 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. 1V7 več smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZMWMA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče in dedek Mirko Babič iz Logarovec 42 ^ahvaljujerao se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste se prišli poslovit od njega ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali vence, šopke, sveče in denar v dobrodelne namene. skrena hvala duhovniku g. Vinkoviču za pogrebni obred, Pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Bratuša, S0'1 Ornikoma g. Milanu Majcnu, Dušanu Bratuši, godbeniku, vsem gasilcem, posebej domačim iz Logarovec. Hvala kolektivoma Cestnega podjetja iz M Sobote ’ in Domu ostarelih Lukavci Hvala družinama Franca Senčarja in Angele Budja za vso pomoč. . Vsem Se enkrat in vsakemu posebej - iskrena hvala! a^joči: sin Jožko ter vnukinje Mateja, Edita in Brigita K naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 28. februarja bo minilo leto žalosti in praznine od takrat, ko je za vedno zatisnil oči naš dragi Jože Vitez Iz Turnišča [tna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Žalujoči vsi njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Odšel st tiho v zimski dan, v mir in pokoj, tja daleč stran. ZAHVALA V 75 letu starosti nas je zapusti! dragi mož, oče, tast, brat, svak, dedek in pradedek Stefan Vogrinčič Iz Kupšinec zahvale naj seže v vaša srca, dragi sorodniki, sosedje, ct' , 1 ln zoancLza vsa vaša izrečena sožalja, darovano posi L'' za svete maše in druge dobrodelne namene. hvala vsem gasilcem, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi najdražji Ni me v grobu, tam ne spim, kakor angel nad vami bedim. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, dedek in tast Franc Žerdin iz Lipe 155 ini>vsem b boleči izgubi očeta se iskreno ^^’^^.Qspremili na ^odnikiitn, sosedom in prijateljem, ki ste 8 in njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, p sveče ter darovali za svete k*15 nevcem za Hvala gospodu kaplanu za pogrebni o f > besede in ^Pete žalostinke govorniku za poslovilne bes pogrebništvu Jurič. 1 Mura _ Lepa hvala sodelavcem Murskatranspotta, „ ltinci in ^tgada33l,TŽOII - brigada321,Gasilski^“%eanu - Lipa PoMibmi zahvala je namenjena l ih Kovešu lajšanje bolečin v najtežji Žalujoči vsi njegovi Že leto dni te zemlja krije, v grobu tiho, mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, a v našem srcu še živiš. V SPOMIN 1. marca mineva najbolj boleče in žalostno leto od takrat, ko nas je mnogo prerano, tiho in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin, brat, stric iti boter Franc Maje Ig Doliča 60 Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, obiskujete njegov poslednji dom, mu prižigate sveče ali poklanjate cvetje, iskrena hvala. Njegovi najdražji V tihem grobu mimo spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 21. marca mineva 17 let od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in stan oče Karel Maje iz Doliča 60 Vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečko postojite ob njegovem grobu, naj lepša hvala! Njegovi naj dražji Zemlja črna te krije, v grobu tiho, mirno spiš, srce tvoje več ne bije, v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 69. letu nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, moz, zet, oče, tast, dedek in stric Alojz Gorza iz Panonske ul. 52 v Rakičanu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom Maček in Horvat, posebno še sosedu Rantašu in družini Marjete Casar, sodelavcem kolektivov Mura, Terme 3000, Reflex, vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, prinesli vence, cvetje in sveče ter prispevali za svete maše in v dobrodelne namene. [skrena hvala g. škofu Smeju, gospodu župniku Martinu Horvatu in Dragu, pevcem, gasilcem in predstavniku za govor, govorniku KS Rakičan, pogrebništvu Banfi in fotografa Pišteku Pisnjaku. Žalujoči: mama, žena, sin Branko, hčerki Jožica in Sabina z družinama in drugo sorodstvo Dragi dedi - pogrešamo te tvoji vnuki Klaudija, Matej, Benjamin in Luka ZAW^MJk V 90. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča in stara mama Katarina Matjašec iz Mladinske ul. 21 v Murski Soboti Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, vsem sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot in nam izrekli sožalje Hvala vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene, za sveče in cvetje. Iskrena hvala g župniku Martinu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Komunala M. Sobota. Hvala tudi osebju doma starejših v Rakičanu za skrb in nego med bivanjem v domu Žalujoči sin Jože, snaha Marija in vnukinja Nataša S svojim nasmehom vsakega osrečiti si znal, a v temni, tihi noči nemočen in utrujen si zaspal. ZAWJMJk V 56 letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi, sin, brat in svak Janez Ziško iz Ša lovec 164 V trenutkih tihe žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, prispevke za ureditev mrliške vežice in za dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala družinam Svetec, Lainšček in Kovač za vso pomoč. Hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi tvoji najdražji DRAGI DEDI, pogrešali te bomo tvoji vnuki: Primož, Patrik in Domen Solza, žalost z lica ne izgine, ko človek premine in za sabo le pusti spomine. V SPOMIN 21 februarja je minilo pet žalostnih Let od takrat, ko nas je zapustila draga Jolanka Grebenar iz Čepinec Hvala vsem, ki ustavite korak ob njenem grobu, položite cvet in prižgete svečo. Es: njeni Ni te na pragu niti v hiši, nihče tvojega glasu ne sliši, zato pot vodi nas tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. V SPOMIN 25. februarja mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Dezider Kolta! iz Tešanovec 81 Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, položite cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi najdražji Srečen ni, kdor starih let učaka, ampak tisti, ki v milosti božji živi, kije umreti pripravljen in Gospodu veselo odpre, kadar potrka. ZAHVALA V 67. letu se je po hudi bolezni poslovil dragi mož, oče, tast in dedek Štefan Lutar iz Žižkov 28 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše, dobrodelne namene ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota Posebej hvala gospodu župniku Ivanu Krajncu za besede slovesa in pogrebni obred, cerkvenim pevcem in pevcem Lovskega pevskega zbora za odpete pesmi ter pogrebništvu Ferenčak za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi 22 OGLASI 24. februar 2005-VESM Najboljši v akciji! 1 34.990 srr ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE! << Banka Koper Možnost nakupa na 12 obrokov! Obiščite nas v trgovskem centru MERKURDOM, Plese 1 v Murski Soboti na oddelku z akustiko in računalniki1 Padom MfeAPba Sl»C;&®a Prva debetna poslovna plačilna kartica v Sloveniji. Poslovna enota Murska Sobota Slovenska ubca 27, 9000 Murska Sobota Banka Koper d. o. Pr-fftanijka 14, 6000 Koper http:. 'nwv.bajika-koper.5i MERKUR' Ustvarjamo zadovoljiv j 9.990 SIT__________________ Barvna kartuša in papir za fotografije, HEWLETT PACKARD, C936EE Za tiskalnike HPDeskjet5?40, 6540, 6840 ter 130 listov papirja za fotografije 10x15 cm. Odhajate na službeno potovanje? Morate plačati račun v trgovini ali restavraciji? Potrebujete gotovino z bankomata za poslovne namene? Bi radi mimogrede kupili nekaj, kar potrebujete pri delu v delavnici ali pisarni? O Sl LCD zaslon, PHILIPS, 170C5BS p Ju - 1280 x 1024 pri 7S Hz, svetilnost 250 cd/m5, odzivni čas 16 ms. Osebni računalnik, PC PLUS, Sempron 2800 Procesor AM D Sempron 2800+. pomnilnik 5UMB, trdi disk 120CB, DVD+-RW, grafični pospeševalec nVidia _ ucEnrte FX520Q_t28MB 128-bitDvi -----------------Wool, integrirana avojna kartica 5.1, DPT5W TV-Tuner, Modem 56k Z9O, integrirana mrežna kartica, ohijje Midi Tower, muki medijska tipkovnica Genius PS/2, miSka Scroll PS/2, zvočnih. 34.990 srr Multifunkcijska naprava, BROTHER, DCP-110C Združuje banm in kjet mskahnk skener, barvni kopirni stroj in čhalmk spominskih kartic •34:W$fa GSM telefoni SIEMENS, C« Vgrajen fat^pSŽ®' barvni zaslon, M M S, |M WA? C=Hk i.himl 1 ■pol i proila uporab&v vseh omrežjih in operaterjih. 8 490 Sli Prenosni telefon DIALON, Easy Brezžične menoj! y standard DECT/GAPJunkoj* P1K/CUP, imenik /a 20 JtcvilK spomin za 30 zadnjih Številk, ■>31111,1 ha jjiuidttn do 300 m stavbah do 50 m; Ponudba po zanesljivo najnižjih cenah velja od 21.2 do 12. 3. 2005 oz. do prod’!* zalog. Za več inforrnacij o zanesljivo najnižjih cenah se obrnite na prodajno osebi6 Merkurjevih trgovskih centrih 6 Gostinsko podjetje $ 15-letno tradicijo sprejme zaradi razširitve dejavnosti v redno delovno razmerje kuharja ali kuharico ter pomočnika ali pomočnico kuhar - natakar. Podjetje ponuja stanovanje, redno delovno razmerje, letni regres, dober zaslužek in redno plačilo. Od kandidatov pričakujemo: - poznavanje sistema HACCP, ■ osnove kuhanja, ■ resnost in prizadevnost. Ogled na spletni strani www.cerkno.com. Za informacije pokličite na GSM: 041 753 524 Gostišče s prenočišči Gačnk v Logu, Dolenji Novaki 1,5282 Cerkno KD 2 ||Jk Tudi Corolla, pol zdaj, pol čez eno leto! V en! od novih poslovalnic Finančne točke se boste počutili kot doma ... ... ker je pri vas doma! TODAY TOMORROW TOYOTA Flamin MS d.oj. * 02 530-46-60, Industrijska 1 a, 9000 Murska Sobota, www.flamu-i-ms.si www.financna-tocka.si Predla in sotrtab: Robert KOZAK M- 32SG Wt^ Radgpna tel 02 563 ID 46 GSM G41 539 204 ristop k večini slovenskih vzajemni amont Ugodni zimski popust za okna in garažna vrata ARCONT FINANČNA F j TOČKA■ * HIPOTEKARNI KREDITI IZ TUJI^ PO ZELO UGODNI OBRESTNI ME^ Stanislav Svenšek, s. p, Križevci 87,9206 Križ^ Tel.: 041704 998 VRTEC MURSKA SOBOTA obvešča starše, da bo vpisovanje otrok novincev za šolsko leto 2005/2006 v naslednjih enotah: • enota ROMANO Pušča, Glavna ulica 2, v sredo, 2. marca, od 9 do 11. ure za otroke od 2. leta do vstopa v osnovno šolo • enota VEVERIČKA Rakičan, Lendavska 8, v sredo, 2. marca, od 1 J. do 15. ure za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo • enota SRNICA Krog, Trubarjeva 77, v Četrtek, 3- marca, od 1 J. do 15. ure za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo • enota KRTEK Bakovci, Vrtna 2, v petek, 4. marca, od 13. do 15. ureza otroke od 1. leta do vstopa v osnovno Šolo v MURSKI SOBOTI: • enota GOZDIČEK, Ulica Štefana Kovača 23 • enota MIŠKE, Talanyijeva ulica 6 • enota RINGARAJA, Gregorčičeva ulica 23 Vpisovanje otrok v posamezne enote Vrtca v mestu Murska Sobota bo potekalo na upravi vrtca v Talanyijevi ulici 6 v Murski Soboti, in sicer od 7. do 11. marca 2005 od 8. do 15. ure za otroke od 1. leta do vstopa v osnovno šolo. GEQ-VRTINA d. o. o., Obrtna ulico 40 9000 Murska Sobota tel./faks: 02 530 06 70, GSM: 041 741 809 Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih vod, piezometričnih in ponikovalmh vrtin geomehaniko, čiščenje vodnjakov Homerska 28, G Radgona 5 56-H-762 dti1: MEDIAFIN K0M, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana CENTRALNI SESALNI SISTEM Čistilna tehnika GLOBINSKI SESALNIKI PROFESIONALNO ČIŠČENJE UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SfT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031797 715, 031 589 448 'ATECNCT” pzod.jMxW. l.ITWtSRORT NIK e 4W VESTNIK €> 40 naj naj cene smučarske čelade, očal«, palice, sani in bobel KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! mi*e-PHEKOZ. Jaktlč Bojan. 1 p.. Gornja Bistrica 51, IsL: 57 8B MO Zelo dobra smuJka |J* * Elanu, za katero smo of super akcijvkc da bt približali smuč® ... večjemu^* . W(X^h»pr*MZj smuursM^ fitnes ENERGETICS NtwH Posebna ponudba od 17. 2. do 9-3' Dolžine 130, 140. 150 cm in vezi TC 75 liAwroo 18.990,00 Dolžine 100, 110, 120 cm in vezi TC 45 artmotr t&meo 15.990,00 Dolžine 70, 80, 90 cm in vezi TC 25 j9^9€rttr ixmoo 14.990,00 4 kmioga Zimi A ■ „rprse,/,, na, /, fkiijsii1 ‘ ’ 1? 1 to? J. iidtike vtglogl RrJIo Murski rtf - 94,0 Mhi In 105,7 Mhi I VESTNIK-24, februar 2005 NAPOVEDNIK 23 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz PETEK, 25. februar - 00.00 SNOP ■ 05.00 Vedro v Wo jutro! Simona in Marjan - 07.40 Mariborsko pi-" Asja Matjaž - 08.15 Petkov pogovor - 09.00 Po-«-09.10 TV As, Relax - 09.45 Kultura in šport ob wncu tedna - 10.00 Poročila - 10.30 Mali oglasi -100 Poročila - 11.15 Zamurjenci, kabaret Dušana 1 Ki, Džoužija, Berte in Marka - 12.00 Poročila BBC ■05 Obvestila . 12.15 Od petka do petka - 13 00 točila -13.15 1 oseba ednine - 13 20 Obiskujemo 1 burske domačije - 14.00 Poročila - 14 05 Obvestila Romskih 60 minut - 15 30 Dogodki in odmevi ’ 1 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila -‘ 7.30 Murski val nagrajuje - 18.30 3 knjižni sejem (Nevenka Emri) -1915 Mladi val J U mlade, vaša razmišljanja (Maja, Staša in J^Ptej) - 20 00 Ugasni televizor, Bojan Peček in zelene-24,00 SNOP ^OBOT\ 26. februar 05.00 Dobro jutro - 08.15 Mer-or uj 1 -, Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.05 Obve-'a 1,1- 11.00 Poročila - 11.15 Pote-j. * * t nami - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvesti-r ... ’ Na^rada tedenskega sponzorja - 13.00 Po-Ob 1 osebaednine - 14.00 Poročila - 14.05 kar Odcial‘l tcc|na: 50 let muzeja (Met- s ‘15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved H te.a' ^ 00 Osrednja poročila - 17.30 Murski val 17 40 Mali °§llsi - 19 00 Poročila -19.15 5 čestitkami tn pozdravi - 20.00 Slove-0,1 kdaj lepote tvoje, Bojan Rajk - 24.00 SNOP 1 ’ °5-00 Vedro v nedeljsko jutro! - 11 lining. odmevi, oddaja o porabskih Slovencih - 08 00 Misel in čas, duhovna misel pomur-p«m"Jh”Vnikov - 08.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor Ned jte^na ‘ 09 30 Srečanje na Murskem valu - 10 30 r^)Ska kuhinja Bernard Goršek, biolog, S3- ^diotnurskivaLcom, gumb Kontakt v živo in Mjn 1,1 1230 Poročila - 12.35 Obvestila - 13 00 kmetovalce (Silva Eory) - 13 30 Čestitke, Naj '20^ 1 ^ort*n Na narodni farmi - 19 00 Poročila ■ o Rurjanek (Kdo je Jože Činč?) - 24 00 SNOP ^ ''t-Jl K 28. februar - dežurna novinarka Silva Vedro v dobro jutro, Irma in Boštjan - Snifj iz Porabja, Mar jana Sukič - 0915 Zače- % Murski val ■94’6 Mhz in 105,7 Mhz narodnozabavne glasbe, I Našega srca - Ptujskih 5 3 . >3 r s*a himna - Frajkindart ^^et-štrk 5'hriit- ' ''Ans Lojzeta Slaka d-;i gnida - Spev 1 Po!ka punce Jurske 1-^liuh “ 111 2 lažnt* - Drago ' ^hitJ' ril “ metra pomladi ■ ^4 si 21 veler Tabi s Otežen - Manna Huber 4rtn - Prekmurci 'Retvodjn čijk.u - Halgato band "Mmake sem ravnine - Kontraband Q^sraiio (kaseto) glasbene založbe h Ljubljane prejme Branko laMl ■ Q ~p,(>sečka Vas 46, Mačkovci. v;-- n,'l"u"= pošljite do ponedeljka, Z8. febru V3ta J, an"‘r’,lu' ■ Muraki val Ulica arhitekta No-r 90 1 Sobota, za glasbene lestvice. njamo novo delovno leto in internetna anketa - 10 00 Poročila - 10 05 Obvestila - 10 15 Vaš sosed znanstvenik, Branko Žtinec ■ 10.50 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Tema namesto luftanja... - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12 30 Anketa - 13.00 Poročila -13.15 l. oseba ednine - 14 00 Poročila -14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19 15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 To sem jaz, mladinski trojček - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK. 1. marec - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Terenski ra-port- 11.00 Poročila - 11.15 - Kratki stik 11 30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12 05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila -1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila ■ 14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15,30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila ■ 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP Simona Špindler SREDA, 2. marec - 05.00 Vedro v dobro jutro, Gabriela in Dušan -07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet-08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10 00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn vpeti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12 15 Putra -12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila -19 15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 3. marec - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila -11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12 00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila -13 15 1. oseba ednine - 14 00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19 00 Poročila -19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinskt) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 24 februarja: ob 18.00 in 20.00 ameriška drama Motoristov dnevnik Petek, 25 februarja: ob 18.00 in 20.00 ameriška komedija Alfie Sobota, 26. februarja: ob 18.00 m 20.00 Alfie Nedelja, 27. februarja: ob 18.00 Alfie Ljutomer Sobota, 26. februarja: ob 19.30 ameriška drama Motoristov dnevnik Nedelja, 27. februarja: ob 17.30 in 19.30 ameriška akcijska komedija Taksi Gornja Radgona Četrtek, 24. februarja: ob 16 30 britanska etno komedija Zadeni kot Beckham Petek 25 februarja: ob 18.00 ameriška komična kriminalka Pokvarjeni Božiček, ob 20.00 ameriška znanstvenofantastična srhljivka Pozabljeni Sobota, 26. februarja: ob 20 00 nemško-avstrijska komična socialna drama Edukatorji Nedelja, 27. februarja: ob 17.30 Pokvarjeni Božiček, ob 19 30 Pozabljeni za skladbo Delimo vstopnice za kino Napoved prireditev KONCERT MURSKA SOBOTA V soboto, 26. februarja, ob 21. uri bo v MIKK-u hip hop party z nastopom skupin Barski spomeniki iz Štajerske in Nepridiprav (ex Underground Elita) iz Murske Sobote. STROČJA VAS V petek, 25. februarja, ob 18. uri bo v dvorani gasilskega doma koncert mešanega pevskega zbora Iskra iz Kranja. LENDAVA V petek, 2 5. februarja, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani klavirski koncert Mie Žnidarič in Stevea Klinka ter predstavitev projekta Posončnice (Fen Lainšček, Cvetka Hojnik, Mia Žnidarič). LJUTOMER - v soboto, 26. februarja, ob 19. uri bo v dvorani Glasbene šole koncert Ljubljanskega kvarteta violončel. - V soboto, 26. februarja, ob 22. uri bo nastopila v disku Oxygen skupina Atomik harmonik. VERŽEJ V soboto, 26. februarja, ob 19. uri bo v kulturnem domu koncert mešanega pevskega zbora Iskra iz Kranja. Koncert bo posvečen 110-letnici rojstva Slavka Osterca. Nastopila bo tudi pianistka Bojana Ivančič. ANDREJCI V soboto, 26. februarja, ob 21. uri bo nastopna v disku Night Life hrvaška dance zasedba Karma. FIKŠINCI V soboto, 26. februarja, ob 22, uri bodo nastopili v disku Sfing's club na počitniškem Mega party)u Mambo kings, Žana, Fredy Miler in DJ Pucko. ČRENŠOVCI V nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri bo v občinski dvorani srečanje ljudskih pevcev in godcev na prireditvi Pojemo in godemo. RAZKRIŽJE V nedeljo, 27, februarja, ob 16. uri bo v kulturnem domu koncert mešanega pevskega zbora Iskra iz Kranja. Kot gostje bodo nastopili Razkriški tamburaši. DOGODEK MURSKA SOBOTA V četrtek, 24. februarja, ob 10, uri bo v Galeriji 1. likovno snovanje v letu 2005 pod vodstvom prof, likovne umetnosti Matjaža Gederja. LENDAVA V petek, 25. februarja, ob 18. uri bo v Centru interesnih dejavnosti delavnica Od besede do retorike avtorja Tomaža Zupančiča. GORNJA RADGONA Vpetek, 25. februarja, ob 19. uri bo v prireditvenem salonu v gradu tematski večer Ostrina meje ■ meja ostrine, o katerem bo spregovoril Franci Just. Moderiral bo Nino Flisar, svoje fotografije bo predstavil fotograf Ivan Borko, obiskovalci pa bodo slišali še recital iz porabske in slovenskago-riške literarne tradicije. LENDAVA Do 25. februarja potekajo v Centru Banffy zimske počitniške delavnice. motorna vozila KARAM8CLIRAN0 VOZILO kupim. Tel.. 040 256963. m21217 PEUGEOT405,1. 1993,1,8, prevoženih 127,000 km, prodamo za 250.000 SIT Tel.: 041 328304. m21781 živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostio, vsak dan v Bablncih 49. Vzreja nesnlc Tibaut, tet.: 582 14 01. m21702 ŽREBETA prodam. Tel.: 041 429 081, m21741 PUJSKE, težke od 20 do 50 kg, kupim. Tel,: 041 726 697. m21795 SVINJE ZA ZAKOL, težke do 150 kg in sem. krompir, bel in rdeč, 1. množitev, prodam. Lipa44, tel,: 542 11 71. m21796 posesti GARSONJERO, 21,42 m2, V LENDAVI, na Trgu Ljudske pravice 11/11. Cena je 2,5 mio SIT, prodam. Katarina Torn ar, Ozka ul. 12. Črenšovci, tel.: 040 785 692,04 20125 91. m21710 HIŠO VTROPOVCIH, na mirni lokaciji, ugodno prodam. Tel.: 041 772 432,m21739 TRISOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici 17 v Murski Soboti prodam.Tel.: 040369 433, zvečer. ml741 GOZD NA GORIČKEM prodam. Tel.: 544 13 55. m21759 VINOGRAD dam v najem. Tel.: 540 14 23.m21784- SREDIŠČE - Od petka, 25., do nedelje, 27. februarja, bo v Art centru delavnica papirnatega gledališča, ki jo bo vodila Katja Kahko-nen. Od nedelje, 27. februarja, do nedelje, 6, marca, bo v Art centru delavnica fotografije, ki jo bosta vodila Izidor Zadravec in Andrea Vizintio. DOKLEŽOVJE V februarju ob sobotah potekajo likovne in literarne delavnice, Več informacij po telefonu (543 13 98 in 031 864 602) K08IUE/PETIŠ0VCI V soboto, 26. februarja, ob 19. uri bo v vaškem domu v Peti■ sovcih (kolonija ■ pred mejnim prehodom na levo) občni zbor Medobčinskega društva ljubiteljev konj Prekmurska Kobiljska konjenica. Več informacij potel. št.: 041 645 960! PERTOČA V nedeljo, 27. februarja, ob 12. uri se bo začela športno-za-bavna prireditev Smučarski skoki na Pertoči. PLES LJUTOMER V sredo, 2. marca, ob 17. uri bo v kulturnem domu plesna revija. Strokovna spremljevalka bo Mojca Kasjak iz Maribora. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA - V petek, 25. februarja, ob 19. uri bo v dvorani župnijskega doma predavanje Danila in dr. Vilme Siterz naslovom Kako živeti srečno v zakonu. - V soboto, 26. februarja, ob 19. uri bo v dvorani župnijskega doma predavanje univ, dipl, psihologa Bogdana Žorža z naslovom Razvajanje vodi k zasvojenosti, - V nedeljo, 27. februarja, ob 19. uri bo v dvorani župnijskega doma predavanje Majde Brunec in Renate Golob iz društva Hospic z naslovom Blizu v težkem času. FILM MURSKA SOBOTA V petek, 25. februarja, ob 18. uri bodo v MIKK-u vrteli film American Splendor iz leta 2003. SREDIŠČE Vsako nedeljo vrtijo v Kinu Art Center dva filma, enega za otroke (17.00) in enega za odrasle (19.00). RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. Do konca februarja 2005 je na ogled tudi arheološka razstava Neskončen dih. - V Galeriji je do 27, februarja na ogled retrospektivna razstava Štefan Hauko. - V preddverju grajske dvorane je na ogled likovna razstava de! avtorja Jožeta Osterca. -V posebni študijski sobi Pokrajinske in študijske knjižnice je predstavljen izbor zbirke knjig književnika, scenarista in publicista Branka Šomna. - V prostorih Kluba PACje na ogled razstava del akademskega slikarja Vladimirja Potočnika st. LENDAVA V Galeriji - Muzeju je do 1, marca na ogled razstava umetniških del 1. Zimske mednarodne likovne kolonije Lendava 2005. MORAVSKE TOPLICE V galeriji Ajda v Termah 3000 do 6. marca razstavljajo svoja dela člani društva Likos, 15-ARSKO PARCELO za sadovnjak ali vinograd v Šalamencih prodam. Tel.: 041 954 034. m21798 DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Središču ob Dravi, na mirni lokaciji, prodam. Možna zamenjava za stanovanje v okolici M. Sobote z doplačilom. Tel,: 041 965 987 ali 719 00 06. m21789 kmetijska mehanizacija SAMOHODNI 4-vrstni SILAŽNI KOMBAJN in traktor Deutz RX, 100 KS, prodam. Tel.: 041429 081. m21732 KROŽNO BRANO, trosilnik za umetno gnojilo, obračalnik, 5 KW elektromotor, in slamoreznico Puhalnik prodam. Tel.: 572 11 17, 031 282 778,m21760 ŽITNI KOMBAJN CLAAS DOMINATOR 108 z vso opremo in računalniško vodeno opremo za krmljenje prašičev prodam. Tel.: 720 74 03 ali 041 634 304. m21773 MEŠALNICO ZA KRMILO Z MLINOM in pocinkano cisterno, 3000-litrsko, prodam. Tel.: 041 328 353. m21775 TRAKTOR IMT ALI ZETOR, Od 30 do 70 konjskih sil, kupim. Telefon 031 744 027. m21777 PRIKOLICO ZA PREVOZ KRMIL ali žitaric in krmilnike za svinje prodam. Tel.: 041 781 525. m21783 4-REDNO OLTOVO SEJALNICO ZA KORUZO kupim. Tel.: 041 357 479.m21797 CISTERNO CRAINA 17001 in 27001, trosilnik umetnega gnojila Vikon prodam.Tel. 040 656 671. m21802 razno VINOGRADNIŠKA SIDRA, 210 kosov, prodam. Tel.: 041 228 644. m21782 STREŠNO KRITINO TONDACH MINER NORMA & GOBE, rjavo, novo, 100 m2, prodam. Tel: 031 540 259. m2!785 spin Richard Gcre z vlogo v filmu Zaplešiva ni kandidat za Oskarja. Našo nagrado prejme Andrej Potočar, Noršinci 25. 9221 Martjanci. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Kdo je lani dobi! oskarJa za glavno moško vlogo? delo ZAPOSLIMO NATAKARJA ALI NATAKARICO ZA DELO V STREŽBI v Caffeteriji Rajh v BTC-ju. Tanja Pintarič, s. p., Cvetkova ul. 21, 9000 M. Sobota, tel.: 031 705 007. m21706 NATAKARICA, urejena, poštena, z veseljem do dela, dobi delo za polovični ali redni delovni čas. Delo v gostinskem lokalu v trgovskem centru. FM SKUPINA, d. 0. o.. Martjanci 32, tel.: 041 681 712. m21793 storitve Kupon št. 8 - odgovore pošljite do torka, 1. marca, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si USTANAVLJATE DRUŠTVO, CLUB ALI S. P. Pokličite na GSM: 041 501 787. STORŽEK - META CENTER, d. 0. 0., Titova c. 52, Slovenska Bistrica, m21751 ZADNJA STRAN 24 VESTNIKOV KOLEDAR 24. februar, četrtek. MATIJA 25. februar, petek, SERGIJ 26. februar, sobota, ANDREJ 27. februar, nedelja. GABRIJEL 28. februar, ponedeljek, ROMAN 1. marec, torek, ALBIN 2. marec, sreda, JANJA 1. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 41 minut, zašlo pa ob 17. uri in 48 minut. Dan bo tako dolg 11 ur in 8 minut. 24. februarja ob 5. uri in 55 minut bo na nebu nastopil ščip. Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 23. februarja 2005 država ozn. val. Šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 239,0249 239,7441 240,4633 Hrvaška HRK 191 1 31,8275 31,9233 32,0191 Madž. HUF 348 1 0,9857 0,9887 0,9917 Švica CHF 756 1 155,4027 155,8703 156,3379 V. Brit. GBP 826 1 345,8114 346,8520 34m,8926 ZDA USD 840 1 181,0108 181,5555 182,1002 Wait-vici Drogerija Pride Janezek v drogerijo in že na vratih na ves glas vpije: »Dajte mi škatlo kondomov, dajte mi škatlo kondomov!« Ko je bil na vrsti, mu prodajalka pravi: »Poslušaj, Janezek. Prvič, ne vpij naglas. Drugič, to niza otroke, in tretjič, naj pride ponje očka sam!« Janezek pa nazaj: »Poslušajte, vi. Prvič: v šoli so nas učili, INDIJSKA Z PAHLJAČA Naši rojaki, ki živijo v pokrajini Vorarlberg v Avstriji in sosednji Švici, povezujejo pa se v društvo Slovenija, ki ga vod Štefan Škeriak z VaneČe, so pripravili tradicionalno zimsko srečanje. Nanj so povabili tudi predstavnike Občine Puconci, kije njihov pokrovitelj, z njimi pa so se podali na pot še Gorički iajkoši. Vzdušje bilo enkratno. Jedlo, pilo in plesalo seje do zgodnjih jutranjih ur. Več kot 250 zbranih zdomcev in drugih gostov pa sta pozdravila Jože Ficko, svetnik pu-conske občine in obenem član Državnega zbora R Slovenije, ter predsednik društva Štefan Škeriak. Poslanec Ficko je med drugim poudaril pripravljenost slovenske vlade, da okrepi skrb za Slovence po svetu. Janez Konkolič NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); Vestnik vam poklanja darilo! ime in priimek: kraj: ulica: poštna številka: davčna številka: datum: Naročnino želim plačevati [obkroži]: a) po položnici - letno da govorimo jasno in glasno. Drugič: to ni ZA otroke, ampak je PROTI otrokom. In tretjič, to ni za očka, ampak za mamico, ki gre za dva tedna sama na morje!« Spoštovani bralci, vabimo nas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici.. Ulica arh. Novaka 13.9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagraditi. Fotografija: Natalija Juhnov številka: pošta: b] po položnici - polletno Erosi? Sobotni večer, eno uro pred predstavo, s kolegico z Murskega vala se odpraviva po akreditacijo za Chippen-dalese, svetovno znane slači-fante. Skorajda onemim, ko vidim, da se pred telovadnico tretje osnovne šole kar tare mladih deklet z globokimi dekolteji, mini krilci, ki le komajda kaj prikrivajo, in vrtoglavimi petami. Seveda ne gre pozabiti še na skrbno urejene frizure in mikavno dolge trepalnice. Njihove lastnice so prav vzhičene čakale na svojega mišičnjaka. Dvorana se polni. Same ženske. No, skoraj same ženske Med gledalci opaziva tudi tri fante. Hmmm, pomislim. Mogoče svojih deklet niso hoteli prikrajšati za postavne fante, a jih samih tudi niso pustili. Mogoče se je kakšen enostavno bal, da mu jo kateri od osmih nastopajočih preprosto ukrade. Ura je osem in predstava bi se morala pričeti. A nič. Mine petnajst minut, mine dvajset, a še zmeraj nič. Kot da bi slačifantje čakali, da bodo dekleta začela kričati, žvižgati in jih vabiti na oder. Luči ugasnejo, zavesa se odgrne in... prava grška scena, kot da bi gledali grške bogove na Olimpu Kričanje postane skorajda že neznosno. Radovedne ženske stegujejo glave, in čeprav je bilo pred predstavo jasno povedano, da je fotografiranje prepovedano, se začne bliskati kot ob najhujši nevihti. Fantje skočijo med občinstvo in dekleta začnejo ste- Hotel s petimi zvezdicami V Termah 3000 so izbrali izvajalca del za gradnjo novega hotela s petimi zvezdicami. Konkurenčni boj se je bil med velenjskim Vegradom in ljubljanskim SCT-jem. Posel naj bi dobil po neuradnih podatkih SCT, ki je dal na svojo ponudbo sorazmerno velik popust. Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica vestnik c] po položnici - trimesečno govati proti njim roke v pričakovanju, da se bodo dotaknile svojih idolov. Pa da ne boste mislili, da mi predstava ni bila všeč. Fantje so zares izpilili svoje plesne korake in razen kabareta, na katerega sem se odpravila, nisem pričakovala nič drugega. Verjamem, da so tudi treningi za tako popolna telesa, kot jih imajo, naporni in da je potrebno še in še trdega dela. Presenetil me je predvsem odziv žensk. Slovenke naj bi bile vendarle zelo zadržane, vase zaprte. Ali mogoče vedo to spro- Mučenje živali Dolgovaški policisti so v sredo obravnavali voznika tovornjaka, ki je prevažal 26 konjev. Med postopkom so s pomočjo veterinarske službe ugotovili, da ni upošteval zakonskih določil, ki določajo čas počitka, čas trajanja vožnje ter hranjenja in napajanja živine. Tako je živalim povzročil trpljenje. Zoper voznika bodo podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali. VESTNIK vsem naročnikom, ki praznujejo rojstni dan med 15. januarjem in 15. aprilom, podarja knjigo Victorie Holt ali Vestnikov dežnik. Po darilo pridite v naročniško službo, Ul. arh. Novaka 13, M, Sobota. ščenost iz nas izvabiti le Američani? Le Chippendales!? Prepričana sem, daje vsaka ženska, ki je obiskala predstavo, našla takšnega, ki ji je bil všeč. Pa kaj govoriš, boste rekli, saj si tudi ti ženska in tudi ti si bila na predstavi. Sem, a še zdaleč ne za to, da bi tam kričala za na pol golimi moškimi in stegovala svoje roke le zato, da bi se jih dotaknila. Priznati pa moram, da je bilo lepo videti toliko mišic. Pri vsem tem se sprašujem le, kaj za božjo voljo si ob vsem tem vpitju mislijo ti fantje? Vanja Poljanec Zgodilo se je... Med 15 in 22. februarjem se je zgodilo na pomurskih cestah 28 prometnih nesreč, v katerih sta se dve osebi težje in tri lažje telesno poškodovale. Policisti Policijske uprave M. Sobota so 42-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 18-krat na javnih krajih in 24-krat v zasebnih prostorih, Kaznivih dejanj je bilo 21, med njimi 6 tatvin, 7 vlomov, 4 ponarejanja, 2 poškodovanji tuje stvari, grožnja in izsiljevanje. Na mejnih prehodih so zavrnili 93 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v R. Slovenijo. NI Zunanji minister dr. peinajbisevokvm^ narodnetumejev imetja ne brez mednarodnih -Tako naj bi ta dan v o venske vladne turn^ ,. odprl Skupaj z novo hrv nistrico Kitanovicevo mejni prehod na Hotizi. ***** ob vseh dodatnih Jill jma urad mestnega > J stva, ne bi bilo slabo, ce ' on županovanju začel tu torovati, recimo na podr voja. ***** Ob ustanovitvi agencije v vskl občini z imenom imeli navadni smrtniki razumevanjem imena, u sebi pomen »medsebojn^ ki«. Da ti res obstajaj^ tila bistra hiša v Martjan društvo Studenec, ki naj stro vodo poplaknila ka državnega razvojnega denan ***** V črenšovcih so se pripra'1 , veliko slavje z vsemi obci^ častmi. Računa^1 so nam bodo za poslancem L enega visokega drzavneg nedžerja.insicerd^ večje paradržavne blagajne T a. Toda izredno priljubljen^-občinskemu svetniku m ■ e nemu uradniku Jožetu Neraj sno odpovedana tudi sp slavje, začasnozatc^^J ni rekla zadnje m kerJ^R računi odprti. ***** .»m Ljutomerska si močno želijo, da bi o> kupila del zalog gramo.^ grapu, prevoz na uničen | । pa si bodo organizirali sa ***** Svetovaleczazdruzevanje sa in Gradbenika, kar je { oba. ob trganju sedanje P' j,-mreže v Lendavi molci. ^ jj v ozadju poskusa SP®1' X, na površje grobarja ^ ob tem sam, se bose ***** it I Soboška sodna oblast živela menjavo na vrh-vzroča nekoliko dDil staja bojazen, da Pn X meljitejšega čiščenja-vplivalo na posel iW nanjega sodnega sod po videlo. ***** 10^ Pomurski pevski lbor^,nl'‘ zočaran, ker novi kapelhp|JŠCf rati prvi baritonist ne solističnih nastopov- ***** Nova snežna odeja je ° n0 vplivala narastknj vskih Toplicah. sejeoamrecte^^ stlinjakih dvigni a' X zorenje paradižnika, X bo letošnji načrtovan f n povečal vsaj za en X ugodno vplivalo tudi proračun. |1 KEŠEM dl VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 24. februarja 2005, 120. številka ■... iz zemle I zgodbe jemlen 1 ■te - । Kako lepo je, ko je leto še mlado, ko je vsak naslednji dan lepši in daljši. 1©daj nam prvi, nebogljeni cvetek, ki nenadoma pokuka iz zemlje, pomeni SmVeč °d najdbe orhideje, pripeljane iz eksotičnih krajev. Takšen bo Pen, 0 Prepričani, ki ga boste lahko utrgali v četrtek po velikonočnih praznikih. februar 2005 p^n Frbo Kultura frbo Prvi med menedžerji Podjetja za informiranje DEJAN FUJS (na fotki z očali) se je odločil, da bo sprostil sodelavce (in tudi nekatere sodelavke). V ta namen je angažiral ta AVTOMEHANIK ^TOSZERELO Turbo moda v deželi slovenski deželi ne pozna meja. To je okusil tudi znani dobrovniški podjetnik, LAJTEROV PIŠTA Pentute pravijo, da je nekoliko pretiraval z reklamo za svoje avtomobilsko podjetje, zato so mu prijatelji vrnili z enako, če ne večjo mero pred njegovo delavnico so postavili slamnat model z organom, ki bi bil v ponos vsakemu zemljanu. Nežnejši spol v DOBROVNIKU in daljni okolici pa se menda, že sprašuje ali je »zadeva« narejena po meri gospodarja. Salo na stran: lutka je nastala ob posebni priložnosti, saj sta Lajterova (Pišta in Trezika) postala dedek in babica. LENDAVA je tradicionalno namiznoteniško središče, ki pa se je dolga leta dušilo v mrtvilu slabih rezultatov. Vse dokler krmila kluba ni prevzel EMIL ROSIČ (na sliki desno od torte). Mnogi so se mu smejali, ko je govoril o državnem naslovni in Evropi. A medtem se je »sprehodil« skozi tretjo pa drugo ligo in tudi v tekočem, elitnem državnem prvenstvu Lendavčani ne poznajo poraza. Še več: pred kratkim so v Mariboru »nabrisali« aktualne državne prvake in prekinili pravcati mit o njihovi nepremagljivosti. Mariborčani pred to tekmo namreč niso izgubili kar 1715 (tisoč sedemsto petnajst) dni A previdneži še vedno trdijo, da je za torto (in slavje) le še prezgodaj Citajmo rsi Suza in mi Regijske investicije ječijo v primežu finančnih težav. Vrli Slovenci nam zgt( porodnišnico, pa je ne moremo končati. Nato nam postavijo mogočno polF1 zgradbo, ki še vedno sameva prazna. Le malo bolje je s pokrajinsko knjia ki je končno zaživela, čeprav s kroničnim pomanjkanjem denarja. A koti fotka, je mestna občina (v njenem imenu ŠTEFAN CIGAN - s karirasto jnj knjižnici (pooseblja jo direktorica SUZANA SZABO PAHIČ - s nasmeškom) končno obljubila mirnejše čase in poravnala finančne obveži Že v redu in prav, dodajajo Pentute, težava je le v tem, da žal tako ne nJ* nekaterih drugih pomurskih komunah Jd,kakfajn dekolteja! hip najbolj vroči slovenski »zabavljačici« (ne tudi zajčici), ki bosta, v prihodnjem mandatnem obdobju, torej štiri leta, odgovorni za dobro voljo med stalnimi in honorarnimi sodelavci Murskega vala, Vestnika. Venere pa morda tudi Pena. Dami bosta vedno na voljo zaposlenim, dajali jim bosta nasvete, po potrebi pa jih bosta tudi sproščali po daljnovzhodnih ajurvedskih metodah Pentutarski viri pravijo, da si predvsem moški del Zute kuče že mane roke ... Brez ROSICA mi živeti ni! februar 2005 Novi kadri SDNGPAK za nove case tretji (celo četrti) ligi SLO-žogobrca. frbo Tekal znano Če smo v prejšnjih Pentutah poročali, da se je soboska nogometna prvoligaška ekipa (še!) okrepila z menedžerjema Hanžekovičem in urednico Bavčarjevo, moramo danes zgodbo nadaljevati. Ker v edini prekmurski prvoligaški ekipi niso prepričani, ali bodo prišli skozi gosto sito in rešeto licenciranja, so se odločili za nadaljnjo kadrovsko okrepitev Predsednik SUBAN je imenoval s soglasjem nekdanjega trenerja BLAŽEVIČA (kiima tudi predsedniško-kandidacijske izkušnje) za revizorko poslovanja nikogar drugega kot nekdanjo novinarko TV IDEA, mladenko MIRJANO. Tutarski viri trdijo, da je prav od nje odvisno, ali bo Mura v prihodnji sezoni nastopala v prvi ali morebiti Ondansta se srečala prvi mož MURE, naturalizirani Prekmurec BORUT MEH (mali nižji) in JOŽKO ČUK (bolj levo), ki je na delu GOSPODARSKE ZBORNICE te države. Menda sta besedovala o vroči temi - obvezni članarini za to orga nizacijo, ki naj bi bila servis za gospodarstvo Prvi je seveda manj ZA kot drugi, kako se je debata končala, pa ni ----------- Obvezno ali ne? Sindikat pomurskega dopisništva TV Slovenija je po pentutarskih virih razklan. In to na več načinov - najprej ga tvorijo notranji in zunanji (pridruženi) člani, med katerimi je antagonistično nasprotje, saj prvi plačujejo članarino, drugi pa se zgolj naslajajo nad biagodatmi sindikalnega življenja. Snemalci : Montažerjem Nazadnje pa je udarilo v sredo stroke: legendarna snemalca JOSIP HERMAN (z zmajem) in LADO KLAR (s kupico) sta se resno sprla z malo manj legendarnima montažerjema JERNEJEM VOROŠEM (s klobukom) in BORISOM OMAHNOM (s podprto brado). Jabolko spora je menda sindikalna ozimnica - snemalca kljub nekoliko višji ceni vztrajata pri tisti iz Slovenije (natančneje, iz Kamnika), montažerja pa prisegata na cenejšo, uvoženo iz bližnje nam Madžarske. K a se ti zdaj bet ate? žeič februar 2005 28 -----------------Pe"------------------— Nas rojak, književnik, filmski scenarist in publicist Branko ŠOmen se je desetletja »vrtel« okrog trikotnika Zagreb- Ljubljana-Murska Sobota. Iz Zagreba, kjer je živel, je redno prihajal v Slovenijo in je eden redkih, ki je uspeval brusiti ostrino njegovih robov. Lani jeseni je žena Branka dobila ponudbo hrvaške vlade, da prevzame odgovorno mesto v diplomaciji, na hrvaškem konzulatu v Los Angelesu. Izziv tudi za Branka, ki ga je vse življenje vleklo v to filmsko mesto - tam je bil vsaj dvajsetkrat. In zdaj je tam doma. V Soboti pa ostaja sled, zaradi katere bo Branko Šomen vedno njen meščan. Mestni knjižnici v Murski Soboti je podaril svojo knjižnico - vse knjige, kar jih je bilo v Zagrebu, Ljubljani in v soboškem stanovanju. Th je ostala Brankova soba. Pred otvoritvijo Brankove sobe v soboški pokrajinski in študijski knjižnici, kjer vse manj diši po novem in v kateri vedno več ljudi sega po knjigi, sta se soboški publiki postavila na ogled darovalec knjig Branko Šomen in njegov veliki prijatelj, pesnik Milan Vincetič, za katerega je medtem v Ljubljani že bilo spisano priznanje in pripravljena nagrada iz Prešernovega sklada, uradno pa tega nismo smeli vedeti in je bil le nominiranec. Povabljen je bil tudi pisatelj Feri Lainšček, pa je bila viroza močnejša od prijateljevega povabila. Ta čas najboljši poznavalec pomurske literarne scene Franci Just je s prijetnima sogovornikoma spletel zanimiv pogovor, ki je nanesel tudi na bolj osebna vprašanja, recimo tisto o muzah, pa sta se mu znala oba zelo spretno izmuzniti. Branko je del svoje izpovedi o časih, ko je bil dvakrat zaprt, ki jo bomo morda lahko kmalu prebirali v njegovem najnovejšem romanu, dokumentiral z vojaško knjižico JLA, v kateri stoji, da ni sposoben za vojaka. Tekste Šomna, Vincetiča in Lainščka sta prebirala Beno in Vesna. Direktorica knjižnice Suzana Szabo Pahič je po iterarnem večeru Branka in obiskovalce povabilo v sobo, kjer žal ni prostora za vseh okrog 6000 knjig, med katerimi je največ poljske, češke, hrvaške pa tudi angleške in slovenske literature. Izbor najzanimivejšega pa je no °? m branje, in eno steno zasedal08 mofonske plošče, med katerimi ladujejo Šansoni in ciganske pes0112 ( ga sveta. Zanimiva soba, v kctts^1 Branko najprej povabil ženo 1 dobro razpoložena direktorica pa ni skoparila s toplimi besedo10'^ vale. Pika na i je bila šopek cveti0- Brankova soba ... in priložnost za klepet s Sobočani in drugimi prijatelji B? „ 4® & IkR’ .» od » »P«- zaradi pisanja v . pr^ dr£av1 ker so jima očital’ propagando P k J „ nredsednika države m JLA. ter žaljena preaseu Branko Šomen s Tanjo Pirš (v sredini) obuja spomine na delo v otroški in mladinski redakciji Radia Slovenija. Prisluškovali sva novinarka Televizije Slovenija Jasna Tepina (levo) in Irma Benko. Brankovo dejanje je bilo deležno zahval Številnih So- dov;r,Uj|n Jane?e $ L'metnostnega bočanov, med njimi tudi (od level Geze Farkaša, na- Prožnost stanj? । " . ■ čelmka soboške Upravne enote, Ivana Gerenčerja, ptatBkfp^r J3 ' novinarja Dela, in dveh upokojencev - Branka Mi- skrivnosti. Škode holiča in Ernesta Ebenšpangerja. Uo ie /c I šranko Šomen redno piše za Pen. Tudi poslej bo, samo na novi računalnik bo tipkal. Na tistega v Zagrebu pa je k članku v tej številki pripisal; To je zadnji tekst, ki sem go napisal na svojem računalniku, preden ga odpeljem v Ljubljano in ga podarim hčerki Rasi. Tako se počasi, po koščkih poslavljam od svojih pomagal, knjig, znancev in nojdražiih V torek bom prišel še v Soboto, da preberem govor ob slovenskem kulturnem prazniku in v sredo postorim še nekaj konkretnih stvari: izročim ključe maminega stanovanja, grem no pokopališče, te povabim na kostanjev pire... in zbogom. Ne maram slovesov, kajti v življenju se tako in tako kar naprej poslavljamo, odhajamo, zapuščamo svoje znance in oni zapuščajo nas... Nevesela in iskreno 1 žalostna obenem po -e b'*a na Pefkov večer, 4, februarja 2005 Negova mlajša hčerka i Cali s kav ' Ustimi iz ?P°Padi so ^r^j. ' ’ NSes! v p ‘ ,P«ini«h so tudi za profesionalne kvartopirce in kockarje, zemljiške špekulante, trgovce, ki so Indijancem prodajali -ognjeno vodo«, oni pa njim »dišečo travo«, tobak. Takrat se je pojavila misel, ki jo je vredno zapisati: »Bog je ustvaril različne ljudi, nekateri so visoki in močni, drugi so nizki in slabotni, no polkovnik Colt jih je vse izenačil.« In res, odkar je Samuel Colt patentiral samokres z avtomatskim premikom cilindra s petimi naboji (kasneje šestimi), ki so bili lahko sproženi drug za drugim samo v nekaj sekundah, je imel prednost tisti, ki je (čeprav je bil fizično slabši) spretneje uporabljal samokres Coltov samokres je omogočil pojav revolverašev. »Zahodni kodeks« je bil zelo preprost: če je nasprotnik potegnil samokres prvi, drugi pa bil urnejši in ga je ubil, to ni bil umor, marveč samoobramba. Najbolj znan revo Ive raš na strani zakona je bil divji BiH Hickock, ki ga imajo mnogi za najspretnejšega in hitrega strelca v zgodovini ameriškega Zahoda. Nosil je dva samokresa, ki ju je izvlekel s prekrižanimi rokami. Bil je lovec na bizone, spremljevalec poštnih kočij m kockar. Leta 1869 je postal šerif v Abileneu, podivjanem »živinskem« mestu, in do konca svoje kariere je pobil več kot štirideset-ljudi Njega je seveda ubil neznanec streljal mu je,v hrbet, ko je sedel za kvartaško mizo. Slavni Wyatt Earp je bil serif v treh »vročih« krajih, v Dodge Cityju, Wichiti v Kansasu ter v Tombstoneu v Arizoni. V tem slednjem mestu je prišlo do bitke oziroma obračuna pri O. K Corralu, v katerem so Wyatt in njegova brata Virgil in Morgan ter slavni revolveraš Doc Hollyday razbili bando Clantono-vih O revolverašu Je-sseju Jamesu govori legenda kot o ameriškem Robinu Hoodu, kot o junaku, ki naj bi jemal bogatim m dajal siroma kom. Resničnost, pa je bila manj romantična, kajti nikomur m podaril niti centa, najmanj siromakom, kajti kar petnajst let je s svojima bratoma napadal ter ropal vlake m banke, celo si romašne farmarje Eden od mnogih, ki je svoj kolt posojal bogatim rančerjem, je bil William Boney, znan kot Billy The Kid. Ko ga je leta 1881 kot težkega zločinca iz zasede ubil šerif Pat Garrett, je bil star enaindvajset let - a do takrat je prav tako ubil enaindvajset ljudi. Tako se je uveljavil na Divjem zahodu samokres, znan kot kolt, in tako so v legende vstopili njihovi nosilci: eni so z orožjem branili zakon, drugi so ga kršili, vse pa so pokosile krogle iz samokresov, kakršne še danes nosijo teksaški kavboji ali pa jih lahko vidite v ameriških zastavljalnicah, trgovinah z orožjem Otroci pa si še zdaj povsod po svetu za pusta radi obešajo pocinkan, »posrebren« kolt okrog pasu in tako obujajo spomine na pravo preteklost in ameriške legende. Prijeten klic, znan glas me je povabil na strani PEN-a, v kolumno. E, ha! Svojo novinarsko pot sem začel že davnega leta 1947. Takrat sem postal lastnik novinarske kartice dnevnika Ljudska pravica. Kartica ml je dajala pravico prednostnega in brezplačnega telefonskega pogovora na pošti, ko sem poročal v ljubljansko uredništvo. Vestičke, novice, pisal sem članke, literarne reportaže. Od tedaj bo kmalu minilo 60 let. Sedaj sem že enaindvajsetletni upokojenec. Tudi pozabljiv starostnik in tudi kolumna ml je ušla iz spomina. Sedaj jo pišem, kolumno. Časopisni stolpec. Po želji, na povabilo in po lastni tematski izbiri. Pišem. Nekaj bo le nastalo. Tisto, glede pozabe, me ne vznemirja. Dandanašnji pozabiti je povsem običajno. Pozabljajo politiki, ministri, oblastniki, poslanci in še mnogi dušebrižniki. Torej: to smemo tudi upokojenci. O marsičem, kakor pač nanese. Očitek, da nam ostajajo v spominu le pokojnine, s katerimi obremenjujemo gospodarstvo, nas pač spremlja. Še posebej, ko se pri izplačilih pojavljata plus ali minus. Takrat da smo upokojenci najbolj aktivni. Toda to ni greh, saj tako razmišljajo (za čim večji plus!) tudi vsi domači novodobni bogataši: za cim bogatejše preživetje! Pozabljajo pa na mizerne plače svojih« zaposlenih. Pa Spomin in čas kaj, saj je vse povsem naravno, zakonito. Razmišljanja in primerjave pašo \>sem dovoljene. Pa dovolj o tem. Moja pisarija nastaja v mesecu, ki ga vsako leto namenjamo slovenski kulturi. Se w, kar najbolj praznično. Prešernov mesec je tudi čas priznanj kulturnikom. Na vseh ravneh. Letošnje državne »Prešernove« so zajele tudi dvoje prekmurskih imen: Natašo Matjašec in Milana Vincetiča. Čestitke obema! Enako vsem nagrajencem v Mestni občini Murska Sobota. Še posebej mladim. Starejši se težko otresemo stereotipnih navad v presoji delovanja mladih v sedanjih družbenih procesih, ko drugačnost doživljajo tudi obče človeške vrednote. Kaj radi pozabimo, da smo bili tudi sami nekoč mladi. Pozabljamo, da mladi v svojih snovanjih vedno iščejo neizhojeno pot! Zato je (ali bo!?) najlepše darilo mladim prav v tem času javno zaznavno razmišljanje o prostorskih rešitvah za dejavnosti mladih v Murski Soboti. Kulturne dejavnosti so žive tudi med upokojenci. Tudi soboško društvo išče svoj PROSTOR pod soncem. Ne za urad, (1.700 članov), ki tudi mora delovati, temveč za dejavnosti, ki starostnikom pomenijo čilost in veselje do življenja. Prostor, ki ne bo najprej gostinski. Tudi kolumna PEN-a ima svoj prostor, zato moram končati. Knjižničarji Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti so ob knjižnem darilu uredili Brankovo sobo v prostorih PlŠK-a. Vse lepo in prav. Tudi sam cenim pisatelja, pesnika, darovalca in prijatelja Branka Šomna. Nelagodnost pa me prevzame, ko razmišljam o sto in stotisočih knjig, ki jih je v svoji ustvarjalnosti podaril slovenski kulturi veliki slovenski pisatelj, naše prekmurske ravnice sin, ki pa nima v prekmurski metropoli nobenega spominskega obeležja. Pač: prebivalci Pušče, sedaj tudi krajevne skupnosti, so po njem v svojem naselju poimenovali ulico. Časi se spreminjajo in ljudje z njimi. Ali je to izrekel grški modrec v davni preteklosti ali ugleden Rimljan, se ne spomnim več. Razmišljam pa, da posodobljen izrek ne bi zgrešil, če bi se glasil: Ljudje se sprem injajo in časi z njimi! februar 2005 in p^nvju 30 Samo Lendavčani bodo premalo za poln kulturni dom Ko sem se pripravljal, da naredim intervju z direktorico Zavoda za kulturo in promocijo Lendava, da bo bolj razumljivo: lendavske kulturne dvorane, Tanjo Simonka, sem bil na neki način žrtev stereotipa: dekle iz stare in ugledne lendavske družine, diploma iz umetnostne zgodovine in avtorja lendavske kulturne dvorane arhitekta Imreja Makovca, druga diploma iz etnografije o intelektualcih med pripadniki madžarske narodnosti Tanja Simonka netipična direktorica »Nekateri v lendavskih političnih in kulturnih vrhovih so vas očitno vnaprej določili, da prevzamete ta veliki projekt?- sem se zagnal vanjo. »Ojoj, potem bi ždela po diplomi doma in brezposelna skoraj tri leta?« se nasmeje vame. »Ni bilo tako preprosto Prišla sem domov s študija, z diplomo umetnostne zgodovinarke m etnologinje, dela zame pa ni bilo. Nekaj časa sem honorarno poučevala, potem pa sem postala kustosinja v galeriji v lendavskem gradu. Pa tudi ni šlo gladko.« »Ampak ko Je bil kulturni dom po dolgih letih končno dograjen, ste brez velikih težav postali njegova direktorica?- »Ne, tudi tu vas moram razočarati. Ko so vsi potencialni kandidati dvignili roke od projekta, so me vprašali, ali bi kandidirala. Imela sem dva dni za odločitev. In ker sem se tam v gradu počutila rahlo odloženo in utesnjeno, sem se prijavila. Zdaj sem padla not. In sem polna adrenalina, vznemirjenosti, ja, uživam.« »Dom so gradili maratonsko dolgo. Mnogi še danes dvomijo, ali je njegov sedanji koncept pravi. Da bi moralo biti več manjših dvoranic za lendavske in druge kulturne ustvarjalce. Kjer bi lahko tudi kaj dajali v najem in na ta način skrbeli za njegovo vzdrževanje,- »Zdaj ga imamo takega, kot je. Meni je pomembno zapolniti ga s tako vsebino, da bo pritegnila Lendavčane, pa ne samo njih. Veste, koliko je bilo in je še skeptikov, češ kako neki vam bo uspelo na predstave, koncerte, prireditve privabiti po štiristo obiskovalcev, ko pa jih doslej v Lendavi skoraj nikoli ni bilo več kot sto. Zdaj že od otvoritve naprej uspevamo bolj ali manj napolniti dvorano, prodali smo dvesto petdeset madžarskih in tristo petdeset slovenskih abonmajev in vsaj v začetku mislim, da dvomljivci vendarle niso imeli povsem prav. Seveda pa je jasno, da samo od Lendavčanov ne bomo mogli živeti. Jaz resno računam na reden obisk ljubiteljev kulture iz vsega Pomurja in iz bližnjih krajev na Madžarskem.« »Vaša formalna izobrazba, umetnostna zgodovina in etnologija, vam v sedanji funkciji kaj dosti ne koristi. < »Seveda je vodenje kulturne dvorane posel druge vrste. Ustanovitelji Zavoda za kulturo in promocijo Lendava so trije: občina Lendava, Pomurska madžarska narodnostna samoupravna skupnost in njena lendavska skupnost. Program sestavljamo skupaj z Zavodom za kulturo madžarske narodnosti in ZKD Lendava pa tudi od zunaj prihajajo programske pobude, od nas treh zaposlenih pa je odvisna njegova realizacija. Denar za vzdrževanje je problem. Občina je svoj lanski delež poravnala, kulturno ministrstvo kljub obljubi ne In če se vrnem k vašemu vprašanju: zdaj sem direktorica, menedžerka, organizatorka, predvsem pa tista, ki si nobene predstave ne ogledam iz dvorane, ampak zgoraj na pomožnem stolu, čisto tehnike, in se začnem umirjati šel® začno obiskovalci zapuščati dvor^ Problem pa je seveda, da smo trl premalo.« Je težko vzpostavljati stike pinami, izvajalci, ki jih želite vaši dvorani? »Že ko sem hodila v gimnazijo ' riboru pa potem med študijem v Ljubiv in med enoletnim absolventski®' vanjem v Budimpešti sem požf ■ gledališče, vse vrste kulture Tak0 sceno kar dobro poznam. Mora®/, reči, da nas vedno pogosteje po'l izvajalci sami. Seveda se ubada® problemom, ki pesti tudi veliko starejše dvorane: da namreč ne mol vedno ustreči vsem zahtevam izvajaš ki so seveda zelo raznovrstni. Ob • največjih dogodkov doslej, denimčt certu slovenskih filharmonikov, A . problem primerne osvetlitve not Z <1 voljo pa se da vse probleme rešiti “ , »Petek, sobota zvečer. Profesio^ kulturniki imate takrat največ ■, Mala Zala, stara tri leta in pet, i ner Štefan pa čez teden v pesti?- »Se da Štefan prihaja ob koncu tj domov in imava tako čas povsem 1 Mislim, da sva z Zalo dovolj časa skl da se posvečava druga drugi, ih ritem, konectedenski paketi, kot imamo in ga edinega pravzapr^ 1 namo, za vse tri ravno pravi« »Odmisliva zdaj službo! Kaj pa^.o izobražena Lendavčanka počAe>' razpeta med kulturno dvor^ družino?* »Tega zadnje čase pravzaprav je podrejeno natanko njima Ampak se ne pritožujem. Našla j tej službi, uživam. Še bolj pa malo Zalo.« ■ X* •Tanja Šimonka, če bo proj^J turni dom Lendava propadel ■ denarja, če bi nenadoma zanimanje za program, bi to * osebni poraz?* »Ne bo propadel. O tem razmišljam. Seveda je naša nal0^^1 skrbimo za privlačen program, " pl imeli dvorano vedno dovolj dobimo vsaj še dva sodelavca, bo specialist za marketing in ki b° 1 za to, da bo med obiskovalci ljubiteljev iz vse severovzhodne , Madžarov iz Madžarske in še kog&^ pa za pomoč pri tehničnem deN j' program, kar se tiče njegovc^^i,/ venskega in madžarskega del#^,,; uravnotežen, da ga bodo ljudje svojega. Ampak ne, o tem, da bi ne razmišljam.« rtr Marj**/ Natalij : > II »31 P£H februar 2005 Zgodba o bratih - Jože in Anton Štihec sia z bratom Jožetom odšla na študij v Ljubljano, on nekoliko prej kot jaz, so naju doma zelo pogrešali. Moram povedati, da sem jih razumel. Še najbolj, ko se je moj odločil, da bo kot mlad raziskovalec in nato poznejši doktor ostal v prestolnici, mene k vleklo nazaj fpokrajino ob Muri,« je ob začetku našega pogovora za današnjo številko Pena povedal o sebi in svojem bratu, ki je izredni profesor na Fakulteti za šport fjjjianske Univerze, soboški župan Anton Štihec, univ, dipl, inž, gradbeništva._____ §5!na daljavo_________________________ ___________________ čeprav ju loči tistih slabih dvesto kilometrov, kolikor je med ' ’Jl -«> Soboto in Ljubljano, ostajata še vedno zelo navezana 'JpJU na drugega »Čeprav si vsi prizadevamo, da bi čim Pireje zgradili avtocesto do Ljubljane, nama pri sedanjih ' ^k-idTnivrtih stikih pomaga predvsem računalniška ’ Jogija,« smo izvedeli od soboškega župana. Računalniški igranji za sporočanje in pogovor ter internetna povezava toa omogoča, da. se slišita skoraj vsak dan. v svoj pogovor včasih vključita tudi druge sogovornike, predvsem tako imenovani nočni tip študenta. Drugi so namreč raje vstajali zgodaj zjutraj in ponavadi študirali pred odhodom na predavanja. Bratska pomoč ________ __________________ Jože in Anton Štihec sta med študijem pomagala drug drugemu. Anton je priskočil na pomoč bratu, ko je ta pisal diplomo. »Jože je našel poklic, ki ga res veseli. Poleg tega je v njem združil šport in računalništvo. V prostem času je namreč zagrizen računalničar. Njegovo diplomsko delo je bilo V »študentu« smo imeli Prekmursko nadstropje Za posebne priložnosti si je bilo treba že v mladih letih včasih zavezati kravato. M računalnika, ker je pač potreboval zmogljivejše delovno orodje, je Anton »podedoval« stan računalnik. »Moram povedati, da sem tudi jaz postal računalniški navdušenec. Začel sem programirati, pisal sem v clipperju. Za programiranje procedure, ki bi povzročila prikaz padajočega menija, sem potreboval skoraj dobre tri mesece. Ko sem končal in poslal Jožetu v pregled in mu povedal, koliko časa sem potreboval za programiranje, sem sicer dobil nazaj tudi pohvalo za dobro opravljeno delo, vendar je bil zraven še bolj za šalo kot zares pripis, da bi Jahko to naredil tudi v veliko krajšem času in s samo tremi računalniškimi ukazi, če bi pogledal v eno od računalniških knjižic,« smo še izvedeli od našega sogovornika Jože je namreč eden tistih, ki vedo, da vseh stvari ni treba izumljati na novo. Že v študentskih časih je bil naročen na vse mogoče knjižice, ki so ga obveščale o novostih v računalništvu Celo sam je navezal stike z računalniškimi programerji v Združenih državah Amerike. Časa ni nikoli dovolj *9rali košarko, se jih je v enem avtomobilu peljalo osem potnikov. a skupaj posedijo ob večernem pogovoru »na ''^nl tega srečanja niso omejena samo na ' "T"0 območle Najmanj enkrat na mesec pride Jože Pri Štihče u°m°V in takrat se ponavadi ob nedeljah dobijo ?l po V1 v Rakičanu Obe družini imata po enega sina -h',,. na' ■ »Starejši takrat ponavadi v toplejših dneh Za j- -61 as'ln debatiramo, najina sinova sta seveda oba brata^Una^ni^om' hčerki pa imata spet svoje teme Poleg ’urh " pr‘Pe]ie tz Ljubljane tudi svojega psa, in ker ^osto^. tihčevi svojega družinskega ljubimca, se obisk 'n'r,]| štiheca!'" kakšnimpasjim sprehodom« je povedal . gt^SPO^®^ 2 ^srečanjih pogovori nanese^J čase študij^ na otroštva, štude^ ne pozabil tistega na kmUrcito^arn°r ynuv LlunVani.kier Vselil,ker mojaprva sobav sl Ljubljano s '■"^erna m bj^nie Oh mojem pn a, sem dobil Pr0 , "Jnrat !il ali bodo spoznal! W »o jo nekoč radi prepevali v k pese esbnovi gostilni v Beltincih. Zapel kkirj,,., D«j mi kurva pejneze nazaj, ka. ' », jo'/ 'Ju° kupleraj. »Kako je ne bi, saj je rekel Miška in ba s,,, Melodija po cimbalah, Kocipri |Q Po^' ,J1G/ komande, pritegnili, saj 1Wdi oni naslednje vaje je Sedllom : ' novim, popravljenim be-I'^iden Z"1 lnl Micka pejneze nazaj, ka v ''rtigi kupleraj... Besedilo je bilo sprejeto in začele so se vaje. Ko je Vlado slišal pesem, je bil takoj navdušen. »Takoj gremo na snemanje!« In so šli. Vse je bilo v redu do snemanja, ko je Katica trmasto izjavila: »Ne, jaz pa o kupleraju že ne bom pela. Mama in sin sta si v preddverju studia izmenjala nekaj krepkih, konec dialoga pa je bila sprememba druge kitice, ki se je zdaj glasila: Ne dam tebi pejneze nazaj, idi v drujgi lumparaj. Ko so dve kitici zapeli in posneli, je Milan ugotovil, da “e pesem prekratka in je na hitro »spesnil« še tretjo kitico. Kak naj iden v drugi kupleraj, či mi ne daš pejneze nazaj. Kdoi,; m prešJel vse nastope m v«1 Mari«3 M°ucec' 9'1 v LyOnu ;eta 1992 (od leve pro*1 . r ter Miška. Anton Mnar. Jožek in Ja«®1 K°C P Miška je bil zanimiv človek in skrbel je za nas. Naj samo povem, da imam v delovni knjižici datum 5. maj Če bi igral kje drugje, je vprašanje, ali bi imel redno delovno dobo. Miška je skrbel za vse. Od glasbe, programa do organizacije, za to je poskrbel, da smo bili vsi redno prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Je pa zahteval disciplino. Mlajši smo hoteli po končani glasbi še malo naokrog, pa Miška tega ni pustil Ko je bilo plesa konec, smo pospravili in morali smo takoj spat. Andi Sobočan Mojster in njegov učenec »Moj oče je vsako leto delal pri Miški koline, Miška pa mu je vedno govoril: Imaš dva sina, eden bi moral igrati cimbale, naj se pride k meni učit, če bo kateri pokazal voljo! In jaz sem jo pokazal-.-Že prav od začetka sem se pri Miški dobro počutil. Najprej mi je pokazal, kako se držijo palice, da se ne sme udariti z vso roko, ampak le z zapestjem, potem sem moral udariti prvi ton - bil je C ... Pozneje, ko me je učil igrati na note, mi je držal pod vratom zobotrebec, če sem se preveč usločil nad cim-C Spomin* J bale, pa me je pikal v hrbet Včasih je rekel, naj samo igram, da bo on šel v klet po vino, v resnici pa me je le skrivaj opazoval in poslušal. Miška je učil še več kandidatov, vendar niso vzdr žali m so odnehali Bilo je naporno, saj sem k teoriji moral hodi v glasbeno šolo. Pri njem sem se učil osem let. Kot učitelj je bil prijeten človek. Tudi sam bi rad bil takšen kot on. Bil je strog pa tudi popustljiv Ko je videl, da izgubljam voljo, me je znal spodbuditi, da sem spet nadaljeval. Križanke v Ljubljani. Andijev prvi večji nastop in srečanje z Marjanom Kraljem. Miška je dobre volje. Očitno je vajenec odigral tako, kot si je mojster zamislil. Večkrat mi je omenil tudi svojega učitelja Ladislava Šipoša iz Čakovca, Čičari bačija, kot mu je rekel. Pri njem je končal srednjo glasbeno šolo in je bil na to izredno ponosen. Vendar, ker ga je Šipoš velikokrat »učil« s palico v roki (pri tebi te napake ne bom delal!), da je imel modre prste, je večkrat pobegnil domov. Doma je bil zopet tepen, nato pa ga je oče na silo ponovno spravil v Čakovec, da je nadaljeval in tudi končal šolanje Pri Čičari bačiju je igral etude in vse mogoče vaje, melodije pa ni smel igrati. Bogve, kako bi se vse skupaj končalo, če v tistem času Šipoš ne bi umrl. Tako je Miška lahko vstopil v neko bando, čez čas pa se je že pridružil Kociproma . Miška je z veseljem prenašal svoje znanje in me jemal s seboj na nastope. Moral sem sedeti ob njem, ga gledati in poslušati V odmoru, ko so se plesalci preoblačili, pa me je pustil na odru in šele takrat naročil, kaj naj igram Takrat je on sedel ob cimbale, me gledal in poslušal. februar 2005 p^n >V bistve sploj ne potujen rad Telekom Najprej sva naleteli na fanta, ki ni bil preveč zgovoren.Verjetno je bil zadržan zaradi punce, ki je stala ob njem. Njej sva dejali, da potovanje zanjo ne pride v poštev, se bo pa lahko v toplih krajih malce pozabaval njen fant. Počasi je prelistaval ponudbe, zmajeval z glavo in ni pokazal večjega zanimanja. Le kdo pa bi brezplačno šel na dopust za en teden? Očitno nisva bili dovolj mamljivi ali pa je na njegovo odločitev vplivalo dekle, ki je zaradi fotografa stopilo korak vstran, on pa je predse dvignil katalog. Verjetno bi si parček raje privoščil počitnice v dvoje. Pa uganite zdaj, kdo je to ... 34WS!» »Pa praf z vama bi šou ... mhm ...« Fantu je bila ponudba zelo všeč, okleval pa je zgolj zaradi službe: »Daste, je betežnih zaj v ton čase, nemren te še ge faliti ... Škoda, rejsan.« j kolegi so mu torej preprečili privolitev v še neznano avanturo. Majo kljub temu prijateljsko objela, on pa je Še vedno zasanjano zrl v privlak kataloge. Morje, palme, peščene plaže, vroče sonce ... Ne prehitevaj počakajmo še do poletja! Valentinovo, dan žena, gregorjevo - februar in marec sta kot nalašč za obdarovanje in izkazovanje naklonjenosti, prijaznosti in ljubezni. Z Majo sva se vprašali, kaj bi podarili najinim someščanom, in ker moški ponavadi ne hlepijo po rdečih vrtnicah ali bonbonierah, sva jim ponudili potovanje v najinem spremstvu. Na začetku mini bilo preveč prijetno, ker sem se bala, da bodo ob spoznanju, da jih vlečeva za nos, preveč razočarani (kot bi bila najbrž jaz), a se je vse srečno končalo. So bili pa vsi fantje res tako simpatični, da bi jih zagotovo vsaka z veseljem vzela s seboj... »Nemren, rejsan nemren zavolo službe!« ei E »Dajte mi pejneze, pa te iden! Ko enkrat odraseš, imaš družino, službo in vse, kar še spada zraven, se vmes vrine in zasidra tudi odgovornost. Potemtakem se le redko . zgodi, da bi se v danem trenutku odločil za teden dni pustiti vse k za sabo in izključiti vsa varnostna stikala in alarme. Čeprav si to, vsaj včasih, želi čisto vsak, je konec koncev to skorajdc nemogoče, sploh pa, če se moraš na pot odpraviti v šestdesetih minutah. Tu potem pridejo na svoj račun več mesecev naprej »bookirane« počitnice, last minute variante pa ostajajo za mlade ali pa za tiste, ki kljub svojim letom nimajo še (več) nobenih čisto neodložljivih obveznosti. S ll Staša Pavlovič, Maja Prettner V hladnih dneh se vsi tešimo zmishjo na poletje, ko se bomo nasmejani sprehajali po s soncem osvetljenih ulicah in čakali na dopust/počitnice, ko si bomo še bolj napolnili baterije. Še pred poletjem pa bo tu pomlad, ki se že skriva tik pod tlemi in le čaka dan, da nas obišče. Za dan žena in vse druge marčevske dni se spomnite na tiste, ki so vam pri srcu, in jih obdarite. S poljubčkom, objemom, čokoladico, lepimi besedami, pomembno je le, da se vsaj malo potrudite. Želim vam prijeten skok v pomlad in pogum za uresničitev vseh želja, ki se jih malo bojite, ker bi pomenile spremembo. Maja pa vam svetuje malo več spontanosti. Naslednjič torej brez oklevanja sprejmite super ponudbo. In ne bodite preveč razočarani, Če se vse ne izide tako, kot bi si želeli. To so bile gospodove besede, preden sva mu razjasnili situacijo. katerikoli aranžma iz danih katalogov, se spakirajte in čez eno uro šiba®10 Ljubljani. In za to ne potrebujete niti tolarja!« Lepo je sanjati, ko pa si postavljen pred dejstvo, pred težko odločitvijo DRŽI ali PUSTI, pa se že dvomi. Dvom te zlomi in izziv zopet pade na preizkušnji. Že četrtič dan^ »Nemren to ženi naprafti.To je tak, če bi ji podaro bodečo vrtnico F h' I' d*. Kljub temu da sva se zelo močno trudili, da bi gospoda prepriča*1' odpravi na dopust in se odpočije, je bilo neuspešno. Niti trznil »”1 prvi, ki brošur ni niti pogledal. Dejal je, da bi kateri drugi dan šel, r° sta imela z ženo bbletnico poroke, ki sta jo kanila praznovati drug * in ne tako, da bi ravno na njun dan eden od njiju lovil sončne žark® * Vsaka bi si gotovo želela takšnega moža. In vse najboljše ob vajini 9 čeprav z nekajdnevno zamudol . Jurij Zauaeker I RSTNIK 35 p^n februar 2005 Romunija po padcu zadnje absolutistične vladavine v Evropi oh Za spoznavanje in odkrivanje zanimivosti neke države zima ni *1 najprimernejši čas, zato to tudi ni bil cilj našega potovanja v Romunijo. Tja nas je popeljal Renault Slovenija z namenom, da obiščemo avtomobilsko tovarno Dacia, iz katere tudi na slovenski kg že prihajajo prvi avtomobili. Logan, ki so ga razvili Renaultovi strokovnjaki, nastaja pa v celoti v Romuniji, že srečujemo tudi na Pomurskih cestah, smo pa bili nekateri slovenski novinarji prvi, ki smo se lahko zapeljali s temi avtomobili in njihove vozne sposobnosti preizkusili na romunskih cestah. In če se že odpraviš 'takšno pot, skušaš vsaj delček časa nameniti tudi odkrivanju. -^dejn spoznavanju njenih ljudi._ Porajajoči se kapitalizem ni rmmw uh Megalomanska parlamentarna palača v Bukarešti, v kateri je živel in vladal Nikolaj odpravil revščine Causesco z ženo Eleno. Po velikosti naj bi jo presegal le Pentagon, saj je »ljubljeni vodja« na mestu, kjer stoji, in v njeni okolici dal podreti vse zgradbe, tudi kulturne spomenike. V zgradbi so razkošne sobane, ena od njih se ponaša z 90 metrov visokim stropom, eno pa krasi nekajtonska preproga. Ob našem obisku je bil trg pred palačo brez obiskovalcev, tale fotografija pa je nastala za spomin. V času Causescuve vladavine, ko je okolico nadzorovala tajna policija Securitate, taksna fotografija gotovo ne bi bila možna. mJŽ PrV° srečanje z Ro’ jj^ 'e za^° na !eta' mesta 1X1 glavnega »ri." Kamor smo prispeli ‘ letališča. Slovenske । državljani Evrop- 'br.e 614 vstop v to drža-ear^^^ujejo vizuma, po ^ormahtostih pa °bi občutek, da se dobro zavedajo za vstop kjer v Bukarešti, se namestili, se po Prav nk. razlikuje katego-' " "dlh Evropi Prijaz-S^° osebie i11 okusna ' ne dajejo vtisa, da nq eno od ulic v Bukarešti smo na Balkanu, kjer se s čistočo ne morejo pohvaliti. To bojda velja za hotele nižje kategorije, ki so vprašljive kakovosti, so pa zato tudi cene izredno nizke, V hotelu Sofitel se cene lahko primerjajo z našimi, se pa zato v teh hotelih zadržujejo v glavnem tuji gosti. Romunija, ki se po velikosti in številu prebivalstva lahko primerja z nekdanjo Jugoslavijo, je po padcu komunizma in železne zavese doživela pomembne spremembe Komunistični sistem je zgradil močno industrijo in nova oblast si prizadeva vzpostaviti ekonomsko stabilnost. Kmetijstvo, za katero so tu vse naravne danosti, je bilo v vlogi oskrbovalca prebivalstva s hrano, ki so jo pridelovali na velikih državnih posestvih, in je še vedno bogat bazen potencialne romunske blaginje, ki ustvarja petmo bruto domačega proizvoda, medtem ko prispeva industrija k BDP 44-od-stotni delež. V zadnjem času posvečajo posebno skrb razvoju storitvene dejavnosti, ki je doslej zaostajala V Bukarešti živi desetina od 22 milijonov romunskega prebivalstva, tu so velika stanovanjska naselja, medtem ko so na podeželju še vidne posledice nekdanjega socialističnega kmetijstva. Zemlja ni ravno vzorno obdelana, kakšnih večjih kmetij pa ni opaziti. Hiše so skromne, največkrat slabo urejene, z ohišnico, kjer so pridelali le kakšno malenkost za lastne potrebe. Romunska prestolnica se ne razlikuje od drugih vzhodnoevropskih. Duh kapitalizma in zahoda je čutiti tudi v Bukarešti, kjer je v velikih trgovskih centrih dobiti izdelke vseh svetovnih blagovnih znamk, ki pa seveda Vlad Tepes, znan po imenu Drakula, je v tujini gotovo med najbolj znanimi Romuni. Mit o Drakuli temelji na liku romunskega vladarja Vlada TepeŠa, ki je sredi 15. stoletja vodil bitke proti Turkom. Ujete sovražnike je dal nabosti na kole in takrat je zaslovel kot krvoses. Leta 1477 je padel v boju proti Turkom, ki so dali njegovo glavo v med in jo poslali sultanu. Obglavljeno truplo so pokopali pred oltarjem samostana pri Bukarešti, njegova grobnica pa sodi med najbolj čaščene in obiskane v Romuniji, saj je Tepeš postal narodni junak. Kapitalizem in zahodnjaški način življenja nevzdržno prodirata tudi v Romunijo. Restavracije za hitro prehrano rastejo kot gobe po dežju. niso za navadne državljane. Zanje so njihove trgovinice, kjer je domače blago za naše razmere izredno poceni. Mesto so preplavile tudi številne restavracije za hitro prehrano po zahodnem vzoru. Romunija je še vedno zaostala država in revščino je še mogoče opaziti tudi v glavnem mestu. Na ulicah je mogoče srečati brezdomce in reveže, ki prosjačijo za denar m so vsiljivi predvsem do tujcev. Se pa življenjski standard v zadnjem času izboljšuje, vendar sfe hkrati povečujejo tudi socialne V veleblagovnicah je mogoče dobiti blago vseh svetovnih blagovnih znamk. Seveda za primerno ceno, ki navadnim državljanom ni dostopna. V eni od veleblagovnic v Bukarešti smo naleteli tudi na trgovino, kjer svoje izdelke prodaja Gorenje. Izdelki so več ali manj samevali, saj kupcev ni bilo. razlike, kar je seveda pos ledica privatizacije. So pa še vedno močno opazni ostanki stalinističnega gospodarstva, ki so ga do leta 1939 razvijali pod vodstvom diktatorja Nikolaja Ceusesca Bil je zadnji absolutistični vladar v Evropi, na oblasti pa se je obdržal s terorjem, ki ga je izvajala zloglasna tajna policija Securitate. Na oblast je prišel leta 1965, prepričan je bil, da je med ljudstvom priljubljen m dal se je naslavljati z vodjem. Medtem ko je ljud stvo živelo v bedi, so se njegova družina in najbližji kopali v razkošju, saj jim je podeljeval najvišje vladne in partijske funkcije. Ljudstvu je končno prekipelo, leta 1989 je v Temišvaru izbruhnila ljudska vstaja, ki je zajela vso državo, zadnjega evropskega absolutističnega vladarja in njegovo ženo Eleno pa so ustrelili Ko se zdaj pogovarjaš s tamkajšnjimi ljudmi, jim je žal, da je prišlo do tako hitre obsodbe in usmrtitve. Pravijo, da bi ga morali zapreti, da bi zdaj lahko opazoval napredek in spremembe, ki so zajele državo. Ludvik Kovač februar 2005 p^n Olga Paušič Banane, kava Gvatemala (v jeziku Majev dežela dreves} je dežela izjemnih nasprotij: bogastvo in revščina se prepletata na vsakem koraku, čudovita raznolika narava in divjina pragozdov, kjer kot da se je čas za vedno ustavil, da pestuje v svojem neskončnem naročju sledi nekdaj mogočne kulture AMfe Antigua - špansko kolonialno mestece velja za biser Srednje Amerike. Zgradili so ga Cortesovi konkvistadorji^ 1543 in še danes se domačini trudijo ohraniti avtentično podobo kraja. Nekdaj je bila Antigua prestolnica Gvate"1^ 1776. je to vlogo prevzel Gvatemala City. Od leta 1979 je Antigua pod zaščito Unesca. Prelepe zgradbe se skrw’ za .visokimi ograjami, središče mesta, kjer poteka javno življenje, pa je razkošen park, poln cvetja in zele^ Antigua sodi med najdražja turistična središča v Gvatemali. Za turista so zelo privlačne lepo urejene prodaji izdelkov domače obrti. Mesto se ponaša tudi z delavnicami, kjer vrhunski mojstri izdelujejo najlepše predm®*611 žada. So tudi strokovnjaki za izdelavo replik, tako smo si lahko ogledali celo zbirko replik Pakalove posr”^ maske iz žada. (Pakal je bil znameniti vladar Palengeja • Mehika). Po Zklicu sem prosvetarka, poučujem slovenščino na Šolski M> Zan mata me igo Mehiko, S^v-tako me je pot zanesla v Peru, narop . v Belize, Gvatemalo in Honduras, k^r »e * 1 ° j. še in Južne rvr •„*i:b!»riv »zgodovinarja« bodo te dežele se napre, vehk • Quirigua - majevska naselbina, ki sodi v klasično periodo majevske ’ ’ ji—-zgodovine, je cvetela v 8. in 9. stoletju. Bila je pomembno trgovsko središče in vojaška utrdba na poti med Tikalom in Copanom (Honduras). Obiskovalec si lahko ogleda prekrasne stele s prizori iz življenja Majev, podobami majevskih vladarjev. Iz hieroglifov je mogoče razbrati, da je v Quirigui vladal Cauac Sky (725-784), ki je v številnih spopadih s copanskim vladarjem, imenovanim Osemnajst zajcev, težko zagotavljal neodvisnost Quirigue. Mesto je bilo do nedavnega poraslo s pragozdom. Od 1981. je tudi Quirigua pod Unescovo zaščito. Tikal • eno največjih in najpomembnejših majevskih središč (po oceni strokovnjakov je živelo v mestu 80 000-100000 prebivalcev). Tukaj najdemo najimpozantnejs® P,/ da ! na (višja meri 74 m), med njimi tudi svetišče Velikega jaguarja. Ime je dobilo po sliki jaguarja, urezani na preklado nad vrati. Tikal je, podobno kot druga velika središča, zače L propadati v začetku 9. stoletja. Vprašanje, zakaj, je še danes predmet arheoloških raziskav. Majevske piramide niso bile le svetišča, bile so tudiv*^ gledališki odri. Po strmem stopnišču so se smeli povzpeti na vrh le predstavniki plemstva in svečeniki. Ob žrtveniku na vrhu piramide so potekali krvavi obredi, žrtvovanje ljudi. Zanimivo je, kako so Maji gradili svoje piramide. Stopničasta gmota stavbe je znotraj napolnjena z gruščem, le-ta pa je obdan s kamnitimi zidovi, kJ prvotno obarvani rdeče * barva krvi. Težave na meji Potovala sva s skupino pustolovščin željnih turistov iz Berlina Dežela naju ni sprejela posebno prijazno Iz Bekzeja smo prispeli na gvatemalsko mejo pri S Ignaziju v poznih popoldanskih urah Prepričana sva bila, da ne bo težav, saj smo Slovenci vendar stopili v Evropsko unijo in torej ne potrebujemo vize za vstop v Gvatemalo. Za vsak primer sva imela s seboj pismo gvatemalskega ambasadorja z Dunaja, ki je potrjevalo navedeno dejstvo. A glej ga, zlomka! Takoj so naju izločili iz vrste čakajočih pri okencu na mejnem prehodu. Slovenca, o pa, brez vize ne bo šlo! Vodnik nama je priskočil na pomoč, razlagal vljudno, nato že vidno razburjeno, mahal uslužbencem pred nosom s pismom gvatemalskega ambasadorja, a nič ni zaleglo Po več telefonskih pogovorih z višjimi pristojnimi je iz ropotajočega faksa v kotu pisarne prilezel dolg seznam držav, katerih prebivalci lahko brez vize vstopajo v Gvatemalo . , in očitno je bila med njimi tudi naša država, kajti kmalu potem sva končno dobila žig v potni list. Očitno je Slovenija zelo malo znana v svetu, kjer niti okrožnice ambasadorjev ne veljajo kaj prida. Dobrih 40 kilometrov smo se vozili po makadamski cesti, levo m desno pa pragozd Neprehodna goščava z lianami, ki so prepletale drevesne velikane, ki so zbujali spoštovanje. Pred Floresom se je cesta na mah spremenila v gladko asfaltirano, solidno prevozno pot. Srečevali smo le malo vozil, saj turizem v Gvatemali še ni dosegel polnega razmaha, v mraku pa tudi ni priporočljivo potovati po deželi, v kateri je veliko kriminala Flores ob jezeru Peten Itza je zelo lepo in predvsem zgodovinsko mestece. Po prihodu Špancev na ozemlje Majev v 16. stoletju je bil Flores eno zadnjih še živih religioznih središč Indijancev, ki so jih nato konkvistadorji pregnali v pragozd, mesto pa porušili. Srečanje z zgodovino Majev Naslednje jutro nas je čakalo skrivnostno majevsko središče sredi pragozda, Tikal Kljub silni vročini (39 stopinj Celzija) in sopari se za čudo komarji niso pojavili. Dobro opremljeni z zalogami pitne vode v plastenkah smo se odpravili na ogled enega najveličastnejših krajev v Srednji Ameriki, majevske metropole, ki je bila zgrajena nekje leta 600 pred našim šfl se kasneje širila, mesto z 100 000 prebivalci pa je doseg'0 f razcvet, v 8. stoletju n, št., nato so ga Maji iz skrivnosti razloga zapustili in prerasla ga je džungla. Piramide in■ štrlijo nad visokimi drevesi kot osamet pomniki zgodo^e,' molčeči stražarji, ki varujejo zapuščino Majev. Prepolj čisto brez sape smo prilezli na vrh piramide Dvoglave ko smo se razgledali po okolici 70 metrov pod sabo, se j®f pokazalo, kako veliko zgradb m še neočiščenih objektov pragozd v svojem razkošnem zelenju. Od vseh strani paf^ petje, vreščanje opic in rezko oglašanje tukanov. In son^ žge kot za stavo. Največ turistov smo srečali na glavnem trgu, kjer K* buiiouv«* umu oi uta giavjiciAi li ’ ‘J tempelj Velikega jaguarja, trg pa obkrožajo stanova« objekti, začasna bivališča plemstva, duhovščine, in pokopa Livingston - živopisno mestece sredi pragozda, de* le po vodni poti, velja za pravo pustolovščino, k«te £ zanese vanj. Po enourni vožnji po reki Rio Dulce zdJTTj sredi razkošnega zelenja pisan grozd lesenih hiš'4 * oblikovanimi pročelji. Povsod odmeva glasbd' prodajalci pa ponujajo vse, kar prebivalci kraje za hrbtom pridelajo oziroma izdelajo v do>” delavnicah. »37 p^n februar 2005 zad, vulkani in ... zgodovina ®mpelj mask in zadaj še igrišče za pok-a-tok (peloto), igro z fflijasto žogo, ki je bila priljubljena ne le pri Majih, ampak igrali tudi Azteki. Človek bi se najraje povzpel b $ ern° °d piramid, a v vročim in sopari se utrudiš, da si a) urah ob vse moči. Doživetje je pa vsekakor nepozabno! Nenavadno mesto ^pragozdu _______________________________ ot nas je vodila do največjega gvatemalskega pristanišča o Barria ob reki Rio Dulce. Od tod potujejo v širni svet ceni tovori banan in kave. Plantaže banan zaposlujejo ti ne^al največ domačinov, po proizvodnji kave pa je mala peta na svetu. Sadja je nasploh ogromno in še 1 ga dobiš. Vsekakor je skodelica sadne solate ali krožnik sadja ob ve zna sestavina vsakega ob rok a Spotoma izv>X' ’ Plantažo banan in na haciendi z nasadom kave Zr. v Marsikaj o proizvodnem postopku, si nabrali zrela ■^dljnn "' Pa gvatemalsko kavo tudi poskusili. Bila je _q in kar gosta, pa celo pepelnike so nam ponudili Po narnreč ne kadijo. Pra LU smo s a z motornimi čolni odpeljali globlje v t| 1 do nenavadnega mesta Livingston. Ustanovili so ga p ’' SUzn^' k* so se v 18. stoletju tja zatekli pred britanskimi npr . Večina prebivalcev je temnopoltih, mestece pa Olin p^110 živoPisno in zelo živahno prava paša za uho in ujj. ' Prepleskana lesena poslopja, številne stojnice na dornjJ karibska glasba vsenaokrog, prodajalci izdelkov Prji ' °brti, veliko dišeče hrane in nenavadno sproščenih, 1J ^d ■ Govorijo melodičen jezik garifuna, mešanico jezikov. Nenavaden kraj, povsem drugačen od „e rta i ' sm° J ib imeli priložnost obiskati. Med večerjo Predstavila skupina domačih plesalcev in gias-kar.. " spremljanju njihovega živahnega nastopa so nas k; " ' ■ podplati. Vroči tropski ritmi in vroča- tropska noč, । le sklenilo silno neurje z grmenjem m bliskanjem1 ''^Lsrednje Amerike______________________________________ Ni h ■■.. 1 proti Antigui, ki slovi kot eno najlepših mest v ■ nt,r HI,1D ustavili v Quirigui, starem majevskem središču, jtjjj^l ■ čudovitih stelah s podobami in hieroglifi. Le-ti 11 bila Quirigua trgovsko središče, obenem pa tudi ^4aj „ Postoianka. Prebivalci so imeli dobre stike tako s s Kopanom v Hondurasu. Videli smo eno redkih ‘zgradb, ki jo zaljšajo okna Maji namreč niso dolbli kamnita svetišča. 0^ 'L'' 0113 je prevzela s svojo urejeno kolonialno podobo. i;. . ” ulice z zanimivimi, visoko ograjenimi stavbami v Obv-j.ta| sl°gu iz 16. stoletja. Mesto španskih osvajalcev leži 'rulkarm Aqua. Leta 1773 je Antiguo prizadel močan -a U| ' ’J danes si jo turist lahko ogleda v vsem njenem sijaju. SOS? na stotine prodajalcev izdelkov domače ■' riE| ’ ulične glumače, glasbenike, ljudje so prijazni in j, da Z1V* Prebivalstvo precej bolje kot ljudje na podeželju. M v zelo popularna med tujci, predvsem Američani, ki Zan kupUjej0 hiše oziroma stanovanja. 12žad|, 'j '' spoznati, kako nastajajo izdelki in okrasje 1e bil Ma j e m s vet a kamn i na, v grobo vih ma j e vs kih laižn V arheologi našli prekrasne predmete iz žada. R je Pakalova posmrtna maska iz zelenega ' iiT||.. ' ' templju v Palenqueju. Zaman je iskal osvajalec lrneij ? Cortez pri Majih tako zelo želeno zlato, ker ga niso stebr0 30 se in v religiozne namene uporabljali žad in ^rn' Or°bje pa izdelovali iz obsidiana, črne vulkanske ’:Hrn r" 'j'danes kopljejo tako v Gvatemali kot Mehiki, k* Vaj-,, videti veliko težko oboroženih varnostnikov, 'Sovine v Antigui pomembnejša poslopja in lepo urejene Iz A-,. / turiste. Prav radi so se dali fotografirati. ^turg , " 5tna se odpeljali v gorati del Gvatemale. Tempe-^^la j ll' znosnejše, pragozd je ostal globoko pod nami ' " ebinja\ ? : ll' da hi dihala večno pomlad Majhne vasice ^hisk & l|ran' cestb ki pelje od Puerta Barria do La Mesille 1 hieji, pa so prava podoba revščine Hiše, bolje rečeno kolibe so pretežno lesene, pred njimi smo videli družinsko življenje ženske kuhajo zunaj na odprtih ognjiščih, perejo perilo v koritih na prostem ali v poto- Nasad banan Na gvatemalskoj meji kih, veliko je otrok in psov vseh vrst. Na dvoriščih je tudi živina, kjer jo pač imajo. Povsem drugačna podoba kot v Floresu, Antigui, okolici Tikala Zanimivo je tudi, da imajo v bližini naselij in v vaseh veliko »ležečih policajev«, tako da je vožnja z avtobusom prav polževa Sutuhili - potomci Majev__________________________ Kmalu se je pod namf zableščalo čudovito jezero Atitlan, obdano z vulkani Atitlan, Toliman in San Pedro. Hladno visokogorsko jezero (2200 m) je eno najlepših v tem delu sveta. Ob njem so se naselila številna plemena Indijancev, potomcev Majev. Naš cilj je bil, da obiščemo vasico Santiago, v kateri živi 30 000 Sutuhilov. Z ladjo smo prečkali jezero, modro kot akvamarin. Kot večina Indijancev v Ameriki so tudi potomci Majev potisnjeni na rob družbe. Večinoma nepismeni so obsojeni na revščino, ki jo začutiš, še preden stopiš mednje Tudi v Santiago je bilo tako Sutuhili se preživljajo z ribolovom, nekaj s kmetijstvom, izdelujejo predmete ljudske obrti, v novejšem času pa je postal tudi turizem priložnost za zaslužek Kraj, naslonjen na breg, je velikanska gomila lesenih koč, okrog katerih kraljujejo kupi smeti In vonj po bedi. Vabili so nas, da si ogledamo notranjost njihovih domov, seveda vse za plačilo.Veliko otrok na ulicah nam je ponujalo spominke, kemične svinčnike z našimi imeni, tudi lepe tapiserije in okrasje iz nanizanih steklenih kroglic to je v Gvatemali zelo priljubljeno. Izpraznili smo žepe in razdelili mednje sladkarije, ki smo jih še imeli. Otroci pač! Namesto v šoli preživljajo dneve na ulicah, da prispevajo čim več kecalov v družinski proračun. Tudi v Santiagu, tako kot v večini gvatemalskih mest, poteka življenje na ulicah, predvsem pa na tržnici, ki je resnično paša za oči. Indijanci se oblačijo v svoje noše, ki so zelo pisane, za vsako vas je značilna nekoliko drugačna oprema. O tem smo se lahko prepričali na tedenskem krajevnem sejmu v Sololi na drugem bregu jezera, kjer so se zbrale branjevke in prodajalci iz številnih okoliških vasi. Za turista so zelo zanimivi izdelki iz usnja, tapiserije, oblačila, krojena po evropski modi, a okrašena z narodnimi motivi, izdelki iz žada. A za vsak nakup se moraš pogajati ■ to pač pričakujejo, je neke vrste šport m zabava obenem Čeprav se ti zdi že »izklicna« cena smešno nizka, je ne smeš kar sprejeti, kajti prodajalec bi zameril. Le hrane na takšnih krajih ni priporočljivo uživati, kajti za higieno jim ni kaj dosti mar. Dežela kecala____________________________________________ Iz goratega dela dežele smo se spustili v nižavje in se ustavili v drugem največjem kraju Gvatemale, Quetzaltenanga. V Gvatemali je marsikaj povezano s quetzalom (kecalom), čudovitim ptičem, katerega razkošno perje je v davnini krasilo glave majevskih kraljev. Danes je ptič zaščiten, težko naletiš nanj Kecal je simbol države, naziv denarne enote (1 US dolar = 7 kecalov), Quetzal se imenuje veriga gvatemalskih bencinskih črpalk itd. Spet vročina in neznosna sopara. Mesto je pomembno upravno in kulturno središče, posebej lepo je urejeno središče z velikim trgom, parkom in lepo ohranjenimi starimi stavbami. Presenetilo me je, ko smo izvedeli, da je obisk vseh kulturnih ustanov v mestu brezplačen Narodni zakladi so dostopni vsem! Na poti proti mehiški meji je bilo vedno več vojaških patrulj, preverjali so, ali nosimo s seboj sadje, kajti določenih vrst sadja ne dovolijo prenesti cez mejo. Predvsem pa iščejo begunce - iz Gvatemale jih namreč veliko hiti v Mehiko in nato tudi dalje v ZDA, da bi si ustvarili boljše življenje. V La Mesilli, na mejnem prehodu, smo presenečeni srečali mlada Slo-■ venca z nahrbtnikoma na plečih Fant in dekle sta vstopala v Gvatemalo in pri carinskih formalnostih nista imela nobenih težav! Torej je gnjavljenje, ki sva ga bila deležna midva z možem pred tednom dni, le za nekaj koristno. Gvatemala je odprta tudi Slovencem! Perice iz Quetzaltenanga Atitlan - najvišje ležeče jezero Gvatemale, površina jezera 128 kvadratnih kilometrov, globina 320 metrov. Za Gvatemalce pomembno turistično središče, zanimivo tudi zaradi številnih vasic, v katerih živijo potomci Majev. Modrino jezera prelepo dopolnjuje pogled na mogočne vulkane Atitlan, Toliman in San Pedro. Ribolov je pomemben vir preživetja za sicer revne Indijance Gvatemale. Na obalah velikega jezera se polagoma razvijajo turistični kraji, kot so Solola, Panajachel, Santa Katarina in drugi. Prava paša za oči so razkošne tržnice, kjer je mogoče poceni kupiti prekrasne tekstilne in usnjene izdelke ter predmete iz žada. 3GB*® -------------Pe" — Pred dobrimi 70. leti je bil rojen Niko Toš, 38 doktor socioloških znanosti. Je redni profesor za sociologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Kmalu bo 40-letnica ustanovitve. Očetov rod izvira iz Slovenskih goric. Tam še vedno stoji rodbinski dom. Gre za rod izobražencev In priimek Toš naj bi bil škotskega porekla Oče, in pozneje sin Niko, sta poročila Ljubljančanki. Danes živijo trije rodovi Tošev^ v vzorno obnovljeni vili na Perovem pod kamniškim starim gradom. Večna razpotja Ko smo se rešili stare Juge, smo mislili, e, zdaj smo pa na konju. Prihajamo v civilizirani svet, svet kulture in prijaznosti Zdaj, po tolikem času pa ugotavljamo, da se Slovenija, razen z Madžarsko, kjer so stvari kolikor toliko urejene (kako je že s trianonsko pogodbo?), s svojimi sosedi ne more ravn o pohvaliti Kaj lahko torej pričakujemo v prihodnje? Da nam bo stvar nekoliko jasnejša, se moramo nekoliko povrniti v zgodovino, recimo v zgodnji srednji vek. Takrat so naši predniki dobro začeli. Iz daljnih pustih step so si izbrali prijazen košček Evrope. Vendar ga sami niso bili sposobni ubraniti, zato se je prostor ves čas manjšal in se še man/ša (včeraj pri Hotizi, jutri Piranski zaliv). Poganstvo so opuščali s takim srcem, zato so nam s palico vcepljali krščanstvo drugi. Svojega plemstva (naš knez je le prvi med enakimi in v kmečki opravi mora biti') nismo razvijali in tako smo ostali tudi brez svojega meščanstva, s tem pa tudi brez inteligence. Trubarje bil slučaj, božji dar. Ravno tako general Maister. Malce za ilustracijo: proti koncu 19. stoletja je neki krojaški pomočnik madžarskega rodu, a to ni važno, poskušal narediti na cesarja atentat. Zabodel ga je z nožem, vendar je le-ta preživel Številne delegacije so takrat hitele na Dunaj, da cesarju izrečejo zelje po čim hitrejšem okrevanju. Tudi iz Ljubljane je krenila delegacija, vendar presvetli ni imel časa, da bi sprejel Slovence. Svoje želje so lahko povedali le državnemu tajniku. Tako! Slovenci smo razpad Avstro-Ogrske pričakali nepripravljeni, izgubljeni, nismo se še zavedali ali pp premalo, da smo, da imamo priložnost. Kdo lahko pove, da Cankar s tistim o narodu hlapcev ni imel prav? Dobro, ostali smo. ohranili smo se. Langobardi na primer, ki so živeli tukaj pred nami, so bili pametnejši in razvitejši, pa so se nekje v Italiji Ne sosed, vrag nam je mejak! stopili z drugimi in jih danes ni nikjer. Mi pa smo kljub vsemu, stisnjeni med Romane in Germane, še vedno tukaj. Torej smo sposobni za ta svet. Toda, ne bodimo naivni, da nas bodo stari evropski narodi kar tako vzeli za enakopravne. Vzeli nas bodo, samo prej jim moramo dati kakšnega Shakespeara, Leonarda da Vincija ali pa vsaj novega Jurija Vego, ki bo Slovenec kremeniti in bo ves čas govoril v materinem jeziku, da nam bo vlil samozavest, da se ne bomo v Radkersburgu pri Hoferju (kot še ne dolgo od tega) ponižno plazili, naj nam dajo voziček. Torej kaj storiti, da nas bodo sosedje jemali resno in da se bodo s/joštljlvo vedli do nas in - da se bomo tudi sami do sebe vedli spoštljivo? V spomin se ml je prikradla knjiga Vzhodni izziv (tako nekako), kl se je brala konec sedemdesetih let in je opisovala gospodarski vzpon Japonske, kl je bila leta 1952 manj razvita kot Jugoslavija (na gospodarskem zemljevidu takrat še ni bilo Kitajske in drugih vzhodnoazijskih držav). Tako nekako, enostavno povzeto, so govorili učitelji učencem: Nič nimamo!Nimamo rudnin, nimamo vodnih potencialov za elektrarne, nimamo rodovitne zemlje, nimamo proizvoda, ki bi ga svet spoštoval. Nič, nič nimamo. Edino naše bogastvo in edino naše orožje je pamet. Če je ne bomo razvijali, bomo propadli. Tudi nam ne preostane drugega. Nimamo kaj pričakovati od drugih Nobene sentimentalnosti, spoštljivosti in poštene igre. Le špekulacijo, preračunljivost, škodoželjnost, aroganco pa tudi sovraštvo lahko pričakujemo v prihodnosti. Zato bo država morala spodbujati učenje in ga s sodobno opremo, pripomočki in razgledanimi učitelji omogočati., če hoče, da preživimo v tej džungli. In česa se moramo še zavedati: nič se ne bo zgodilo čez noč. To je dolgoročen proces. Do takrat pa bomo morali še marsikaj potrpeti in požreti in, bognedaj, tudi srčno braniti. med mnenjem množic in željami oblastnikov Življenje rodovine prof. Nika Toša je prepleteno z družbenimi tokovi minulih stoletij in s sedanjikom Ded je bil rojen v Vitomarcih v Slovenskih goricah Babica je bila Toplakovega rodu od Sv. Martina na Ptujskem polju. V Brengovi v sedanji občini Cerkvenjak sta zgledno kmetovala. Hišno ime je bilo Blažinovi. Dedek je rad rural s konjsko vprego. Kot mladenič je bil avstrijski vojak v Bosni. Pozneje se je razdajal pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah kot požrtvovalen gasilec Zakonca sta povila več otrok Nikovega očeta, rojenega leta 1900, sta poslala študirat. V Mariboru je obiskoval klasično gimnazijo. Leta 1917 ga je prestregel vpoklic v prvo svetovno vojno. Na soški fronti je bil zajet in je zbolel za tifusom. Dnem so mu bili šteti, a ga je rešila mednarodna skupina Rdečega križa. Po vojni konča trgovsko akademijo Ne dobi službe in se zaposli v vojski Z delom ni bil zadovoljen Na srečo kmalu spozna brhko, lepo in bistro Ljubljančanko. Bila je hči premožnega gostilničarja m trgovca z vinom Še danes deluje v Ljubljani na Rimski cesti gostilna Pri Mrak. V eni od gostinskih sob visi stara fotografija babice in dedka Nika Toša. Zakonca se zaradi vojaške službe selita v Črno goro in se ustalita v Celju Očetu je bilo 34 let, ko se loti študija prava. Diplomira leta 1939. Leto pozneje sleče uniformo in se zaposli kot pravnik. A je bil njegov srčni poklic delo v prosveti. Po drugi svetovni vojni se znajde v Mariboru kot ravnatelj ekonomske srednje šole in zatem je ravnatelj enake šole v Ljubljani. In rojevali so se otroci. Starejši Nikov brat je dr. Ljubo Toš. Do upokojitve je bil kirurg v ptujski bolnišnici Bil je primarij in tudi direktor bolnišnice. Sestra Teja Toš je bila uveljavljena st eno grafi st k a. Službovala je v Beogradu v poglavitnih organih vlade SFRJ Beležila je pomembne mednarodne pogovore. S Titom je prepotovala pol sveta Nadaljevala je z nasledniki do leta 1986, ko se je kot upokojenka vrnila v Ljubljano. Ni se poročila. A ima sina, ki ima na Ptuju zasebno kirurško ordinacijo Nadaljuje s stričevim poklicem. Mlajši Nikov brat Peter je pravnik. Bil je veleposlanik Jugoslavije v Tanzaniji, Slovenije v Egiptu in ambasador Slovenije v Izraelu Prof. Niko Toš je bil rojen v Zagrebu leta 1934 Družina je sicer takrat živela v Celju, a je v tamkajšnji bolnišnici razsajala okužba. Zato rojstvo v Zagrebu Širši slovenski javnosti je danes Niko Toš poznan v glavnem s televizije. Občasno pojasnjuje izsledke raziskav javnega mnenja. Nas tokratni gost je po študiju pravnik Poučeval je tudi pravne predmete in je čutil močno pripadnost poklicu Še med študijem se je poročil z Ljubljančanko Tatjano. Pisala se je Klopčič. Študiral je ob družini Diplomiral je leta 1958, a je pravniški poklic zapustil. Odločil se je za sociologijo in ji ostal zvest do danes Leta 1986 je doktoriral na FSPN v Ljubljani. Od leta 1962 je zaposlen na Fakulteti za družbene vede, od leta 1993 je redni profesor za sociologijo Predava metodologijo družboslovnega raziskovanja Predmet je sam zasnoval Leta 1966 je ustanovil in od takrat vodi Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Od leta 1968 vodi projekt Slovensko javno mnenje Tovrstno raziskovanje je pomemben prispevek k demokratizaciji slovenske družbe. Raziskovanje je povezal z najpomembnejšimi mednarodnimi projekti. Raziskoval je vprašanja neenakosti, mednarodne migracije, politično javno mnenje, procese demokratizacije, volitve, v mednarodnih politične stranke Sodeluje Dr. Niko Toš nam je širše poznan s televizijskih ekranov. Pojasnjuje izsledke javnomnenjskih raziskav. Domovanje Toševe rodovine na Perovem. Vzorno obnovljeno spomeniško zaščiteno vilo obdaja stoletni park. projektih o volilnih procesih, vrednotah, religiji V letih 1969 do 1975 je bil predsednik Slovenskega sociološkega društva. Zadnjih deset let je častni član. Bil je predsednik Jugoslovanskega združenja za sociologijo in član sveta Mednarodnega sociološkega združenja. S tem je prispeval k uveljavitvi znanstvene avtonomnosti sociologije m k njeni družbenokritični ustvarjalnosti Bil je član uredništev, urednik in soavtor mnogih publikacij. Pri svojem delu naleti na večna razpotja med mnenjem množic in željami oblastnikov. Sociološke raziskave so po svoji naravi kritične. In taka so bila tudi odkrit ja kritične razpoznave stanj. Spoznaval je, da teoretično zamišljene predstave o odnosih v družbi pogosto niso živele Da življenje pogosto teče bistveno drugače. Bile so nazorske, ideološke zapore Ni bilo omogočeno normalno družbeno dogajanje, v katerem se izmenjujejo človekovo delo, uspehi, kakovost življenja, pogoji družine. Marsikaj, kar se je nekoč v ravni si- matematik ... stema pri nas bleščalo, v stvarnosti ni obstajalo, meni prof. Toš. Na leta ne misli In ker mu je dano, še vedno dela kot nekoč Nikova žena Tatjana je upokojena nješolska profesorica. »In mene je prenaša1 pripomni sogovornik. Letos bosta prazni 50-letnico poroke. Njuna hčerka je pra^^ predsednica delovnega in socialnega so^ Izjemno je predana, delu. Sin Peter je čil ■ kabineta prejšnjega predsednika rep”^ Milana Kučana, Zdaj je odvetnik Hčerka in sin imata po dva otroka- j I vnuki so v veliko veselje dedku in babici- f ' 1977 si je kupila rodovina Toš stoletno ' Perovem pri Kamniku. Uresničila se I želja in sredi starih dr®' in okrasnega grmič®’ stoji vzorno obnovljen “j Je izjemen kraj za p0®1 in ustvarjalno delo. ' novo spomeniško za* nega poslopja so vk nešteto ur lastnega del* Zdaj živijo pod eno si^ trije rodovi. Vsaka df'č ima lasten del posl0^ Skupaj so, a vendar W|j zagotovljena posan11^ družinska intimnost 4 gosto pa se jih zbere f deset za veliko miz° v dilnici dedka in babic®' Nikovo otroštvo Je nepretrgoma vezan0 Slovenske gorice ozir° domačijo dedka in bab* Brengovi od pomlad*. 1944 do jeseni 1945-vojna in štirim otrok01 bilo treba zagotovit1 nost, zato se je dr^1 umaknila iz Celja. In potem so se i±jl puuciu □u o" v a, ; Ljubljano. V Breng0^0^ prihajali poleti vse 11 £1 lIlcLfCUl pUlCbl M||| davna Čez njihovo sko posest bo speljana trasa nove v ki bo vodila proti Prekmurju. Domači]0 podrli in spomin nanjo bo le še oljna P°'J^ ki visi v domu na Perovem. In tam ie J1 ’ d#* glinena čutara, v katero je nekoč « j. natakal žganje in ga ponujal prihajai°c Brengovo. ^rr Niko Toš je klen, visok skoraj 19° ti met rov Njegov glas je svojstven 1 ■ ... krepil z vožnjo samokolnic med ■' y gradnjo proge Šamac-Sarajevo, ।1 skega strelišča in drugod. Danes se. 2 in vnuki, skoraj vsakodnevno odptaV JO sprehod po arboretumu v Volčjem Ppt je v bližini. In kako se je Niko Toš znašel 01 Ijančankami in Ljubljančani? Ni bilo . Vzeli so ga za svojega Že v Valvas01 časih je namreč tam živel lekarnar 1 ' . . angleški potopisec je pred kakim1 ' pisal, da je v Ljubljani srečal lekarna’ Is ki je škotskega porekla. In tam Je ^^1’ časih žive! še soimenjak, ki je bil Franček i n$miK39 YU-arhivi še nedostopni en jih je odprl! Na stopnicah Zate ku-če nas je tik pred snemanjem prve oddaje v novem studiu takrat še na film (Še ni bilo digitalnih fotoaparatov) ujel Jure Zau-neker. V spodnji vrsti teta Berta (Berta Kološa) gleda Edeka (Ljuba Kralja). V drugi vrsti strijc Džouži (Jože Brunec) žuga ma- r*i n i pa tudi v kleti soboškega gradu je v času SFRJ deloval t^Pešnc) KUD Štefana Kovača. Kot predstavniki Slovenije smo W amaterskih gledališč v Trebinju sodelovali kar trikrat. ?redstavo Draga Jančarja (Zalezujoč Godoja) v režiji Duše f°tovek m.*-* ““ 11 prejšnjega stoletja smo živeli v siromaštvu. Na mizi je bila le tista hrana, ki smo jo sami pridelali, nabrali ali ulovili v gozdu in vodi. Najbolj smo bili željni mesa, saj uboga svinja, ki smo jo zaklali, če bi imela tudi dvajset šunk in reber, ne bi mogla nasititi večno lačnih ust Človek se je pač znašel in mrtvi rokavi Mure so nam ponudili marsikatero dobroto,« pravi, kot da bi hotel opravičiti nekdanje raubšice, krivo lovce, ki so ribili tako, kot je to počel xraKrat še * »ujno pričesko) drži ne* prednika človeštva. Pred-sed; na Van ek o vi tam*. O teorgi evo-»to razmišljalo v hotelu v Carigradu (sin* ^’Mniixlet). pračlovek Njegova pripoved o zimskem ribolovu je tudi pričevanje o odnosu prek murskega človeka do narave »Vedno smo nalovili le toliko rib, koliko smo jih lahko pojedli ali prodali ob postu m drugih prigodah V katoliških vaseh so se močno držali posta, od pepelnice do velike noči se niso dotaknili mesa m zabele. Riba je mrzlokrvna žival, ki jo Lahko uživaš v tem času, a kaj, ko je post sredi najhujše zime. Vode so zamrznile, in ko je led bil debelejši od 15 cen timetrov, smo v bližini brega naredili večje ali manjše luknje. Tisti brez mreže je proti večeru izrezal manjše 50 x 50 centimetrov velike luknje. Ribe so priplavale izpod ledu na zrak in v strupenem mrazu so se ujele v nov tanki led. Naslednje jutro jih je pobral. Drugi so naredili take, da so vanje namakali manjše mreže. Ribe so v jatah priplavale proti odprtini in se ujele na mrežo. Tisti, ki so vsak dan prihajali na led, so s sekiro izrezali manjše luknje m sproti lovili, nato so jih na debelo pokrili s trstjem ali suho travo in tako so jih celo zimo uporabljali za lov, obenem pa ribam omogočili dihanje.« O načinu lova na zamrznjeni vodi je pripovedoval na mrtvem rokavu, kjer je prikazal, kako so pred šest in več desetletji poskrbeli zase in za ribe Ljudje ob Muri kot tudi povsod ob panonskih vodah so poznali mnoge načine zimskega ribolova, od nastavljanja vrš do lova z mrežo velikanko V stari Jugoslaviji in še prej je ribiška družina iz Kota najela pri čakovskem srezu Muro od Svetega Martina, do mosta ob Murskem Središču Vsako zimo so vsaj enkrat priredili veliko vleko, ko so po zamrznjeni vodni površini od enega brega do drugega v led izkopali nekaj metrov širok jarek in spustih v vodo deset, in več metrov dolgo mrežo ter nalovili po več sto kilogramov rib.« Luknja v ledu je bila za zračenje in ribolov. »To je bilo v času, ko je v Muri in po rokavih mrgolelo rib in drugih živali. Če bi celotno prebivalstvo ob vodi noč in dan ribilo vse dni v letu, se ribji zarod ne bi zmanjšal, kot se dogaja zdaj. Povem vam, niso krivi ribiči, da ni več rib m da nekatere vrste izginjajo, ampak pohlep, strupi, brezbrižnost do okolja uničujejo vse živo. Poglejte, vse je zamrznjeno, led je debel vsaj 20 centimetrov, a nikjer nobene 1 iknje za zračenje, prej je bilo tod polno takih kupov, kot sem ga zdaj naredil Nekaj rib smo res ujeli, a večini smo dali možnost za preživetje,« razmišlja Janez Zadravec, ki pozna marsikatero ribiško izročilo o Muri Ella Pivar februar 2005 Irena Savel, arheologinja p e n------------“o vb» To sem jaz Rojena v Murski Soboti, v mestu in pokrajini, ki sta moji stalnici skozi življenje. O mestu - najraje ga imam tistega iz otroških let s širokimi ulicami, tlakovanimi cestami, s parkom, kjer so bila drevesa gosta in mogočna. Velika hiša, kjer smo stanovali (danes policija), je imela široko kamnito stopnišče z umetelno izdelano kovinsko ograjo, ogromne sobe in balkon, od koder sva z bratom Andrejem opazovala dogajanja v mestu. Za hišo je bil velik vrt. Najraje sem se igrala s sosedovo Šerbecovo Ljubico. Bila sem neizmerno žalostna, ko sem nekega dne Izvedela, da so pobegnili v Ameriko. Pojem pobegniti in Amerika sta mi bila v tistih časih skrivnostna in neznana. O šolanju - srčno sem si želela postati modna oblikovalka. Da bi sla po osemletki v Ljubljano, je bilo za starše nepojmljivo, zato sem obiskovala soboško gimnazijo in se odločila za arheologijo. Pravzaprav sem imela srečo, da sem po končanem študiju dobila delo v soboškem muzeju. O starših - ob njiju in bratu sem preživela srečna mladostniška leta. V poznih petdesetih letih smo se preselili v ulico Štefana Kuzmiča in kupili fička, s katerim smo prevozili Slovenijo in vsako leto pot na morje. Crikvenica je bila naša najljubša desttnacija. Večkrat smo se peljali na ogled operet v Zagreb, kjer je moja teta Lili Legenstein - Čaki igrala, prepevala in plesala. Čaroben svet so mi zapolnjevale mam ine pripovedi o njenem zgodnjem otroštvu in vzbujale hrepenenja po tistih časih, pripovedi o Auschwitzu, kjer je izgubila mamo, očeta in brata, pa strah, grozo in zavedanje krutosti življenja. O muzeju - ki je v soboškem gradu in me z značilnim vonjem vedno znova in znova prevzema. Pravzaprav sem. srečna, da delam prav v tem muzeju, kjer smo si z dolgoletnim trudom postavili vsi, ki delamo v njem., temelje in na njih zidali več ali manj uspešno zgodbo. Kot arheologinja in tudi pozneje kot direktorica sem bila v različnih odborih, komisijah itd. in lahko rečem, da sem po več mesecev na leto preživela na vlakih ali avtu na relaciji Sobota-Ljubljana-Sobota in vedno znova sem Zgodba z naslov^ si rekla, kakšna sreča, da sem dvesto kilometrov severi O arheologiji - ta veda mi je odkrivala, ob raziskoval naše pokrajine, čaroben svet preteklosti. Moj najljubši P je bakrena in bronasta doba, zato sem se posvetila, M® drugim, raziskovanju tega časa. Za mano so večja tereni dela v Bukovnici, Šafarskem, Dolnjem Lakošu in * Vučja vas-Beltinci. Še letos me čaka delo na trasi #47 Lendava, kjer je s terenskimi pregledi odkritih deset nov? najdišč. Za mano so razstave, strokovni članki monografije, na objavo pa čaka publikacija o Gor^ njivah pri Dolgi vasi. Depoji in kleti soboškega gradu® prepolni arheološkega gradiva. Želim si, da bise uresni^ gradnja arheološkega muzeja (oz. centra za varavi arheološke dediščine Pomurja) ob Soboškem jezeru. O prijateljih - nedvomno je res, da težko vzpost^ nova prijateljstva, zato so mi ti, ki jih imam, dragocenejši. Vedno znova se veselim brezskrbnega in druženja z njimi. Poseben čar je poletno druženj Suhem Vrhu na pokriti verandi za hišo ob dobri jedači1 pijači, za katero velikodušno in od srca poskrbi moj O družini - mi nedvomno pomeni največjo dragoceni Ježe kot moj antipod je komunikativen, ima veliko prijati se znajde v vsakem položaju in je vedno znova poln d® kako iz boljšega narediti še boljše. Saša -delovno1,1 razmišljajoča, polna intelektualnega naboja, bojevito hkrati zelo občutljiva, Iztok - samosvoj. nekakšna med Jožetom in menoj, strasten ribič in ljubitelj narave pa tretja generacija tiskarjev v naši družini. Tren utki, k" ** vsi skupaj, so čedalje redkejši, ko pa smo, je to zame čar. Domoljubova pot ir V mesecu februarju mineva 60 let od smrti Sobočana Slavka Nišelvicerja. Po izjavah preživelih umrl 20. februarja 1945 v nemškem koncentracijskem taborišču Flossenburg star 48 let. Njegov siF Slavko je bil po rodu koroški Slovenec. Rodil se je leta 1897 v Celovcu. Po neuspelem plebiscitu, ko je bila Koroška priključena Avstriji, se je kot prebežnik zaposlil v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po odredbi takratnih oblasti je bil 1 novembra 1920 dodeljen v Prekmurje, v Dobrovnik, kjer je delal kot poštni uslužbenec, nato je bil tajnik v Markovcih na Goričkem, okupacijo 6. aprila 1941 pa je dočakal kot poslovodja Električnega podjetja v Murski Soboti Čas, ki ga je Slavko preživel v Murski Soboti je v glavnem izkoriščal za aktivnosti na kulturnem in športnem področju Od vsega začetka je sodeloval v društvu Sokol ■ in bil tudi eden od ustanoviteljev tega društva v Soboti, zato je normalno, da ima pomembne zasluge tudi pri gradnji Sokolskega doma [danes TVD Partizan). Nova dvorana z odrom mu je dala nov zalet. Pri številnih gledaliških predstavah je sodeloval kot igralec ali režiser. Igralstvo je spodbujal tudi na podeželju. S kolesom je prevozil Prekmurje po dolgem in počez in sodeloval pri ustanavljanju vaških gledaliških skupin. Z okupacijo so se njegove aktivnosti končale. Ostal je brez službe in brez vsakršnih pravic. Kot zavednega Slovenca ga je že drugi dan okupacije obiskala nemška vojska m naredila hišno preiskavo. Po prihodu Madžarov pa je prišel pod stalno policijsko nadzorstvo in se je moral vsak dan ob 9 uri dopoldne javljati poveljstvu žandar-merije. Prepovedano mu je bilo obiskovanje gostiln, kina in' drugih javnih lokalov in občevanje z drugimi osebami, kar je razvidno iz dokumenta Postavitev inozemca Nišelvicer Alojzija pod policijsko nadzorstvo. Nevzdržno stanje in izobčenje se je končalo 17 oktobra 1944 z aretacijo. Prišli so zjutraj ob dveh m dah družini dve uri časa, da se pripravi na odhod. Najprej so jih (razen hčerke Dragice) zaprli v sinagogo, nato pa skupaj z drugimi rodoljubi depor-tirali v koncentracijsko taborišče. Šele leta 1953 so ga na Matičnem uradu v Murski Dušan, študent matematike in fizike, je umrl kakšen mesec prej v sosednjem taborišču Merzbruck star komaj 20 let. Žena oziroma mama Gizela je strahote taborišča Bergen Belsen preživela in sef6 zdravljenju v zavezniški bolnišnici oktobra1945 vrnila na dom, ki pa je bil opustošen. Slavko Nišelvicer, kot ga je ovekovečil fotograf Jerolim Purač okrog leta 1939. Hrbtna stran fotografije je še posebej i01*' f Zabeležene so posamezne postaje družine Nišelvicer, od aretacije doma do taborišča smrti Bergen Belsen, ki jih je i svinčnikom zapisovala soproga Gizela: 17. X, 1944 od doma (v židovsko sinagogo, op. avtorja.), 20. X. iz M. Sobote/ v vojašnica v Szombathelyju, 22. X. iz vojašnice v ječo, 7. XI. zvečer na pot, 9. XI. zjutraj v Komorno, 11. XI. iz Komorna, Dachau (tu so družino ločili, op. avtorja), 21. XI. iz Dachaua, 25. XI. prispeli v Bergen. Soboti vpisali v mrliško knjigo. Podatke Slavku N. nam je posredovala hčerka Dragica Juteršnik. ki se je usodnega 17. oktobra uspela z mamino pomočjo skriti v kleti in tako izogniti zanesljivi smrti v taborišču, Po številnih pripetljajih se je iz Sobote prebila v Slovenske gorice in nato naprej v Lackov odred na Kozjaku. Ob koncu z roko napi- sanih zapiskov je Dragica p* puščam vsem, ki so storili zlo, po^1 tega ne morem Pc” februar 2005 čilnice so bile ob Titovi cesti, zdajšnji Slovenski ulici, Pr°storih nad knjigarno. Večina dijakov je bila vozačev 'istem obdobju so bile še slabe prometne povezave z Vzpf/ v roke porumenelo fotografijo in z njo poseči v preteklost - na njej opaziš sebe, zato se ustaviš ob dogodkih, ki so te zaznamovali - zna biti nadvse zanimivo. fotografiji, ki je nastala 12. decembra daljnega leta 1970, so dijaki vajenske gradbene šole, ki je trajala tri leta. V ta triletni izobraževalni proces je bila poleg Pouka v šolskih klopeh všteta tudi ^ff^napraksa. M>rn ' S°bo,:o’ predvsem iz odmaknjenih predelov , Ur'a' Pri tem se mso pritoževali tisti, ki so na avtobus °Pali na relaciji Murska. Sobota Lendava, kjer je s vedno poln ljudi peljal vsako uro, včasih še celo tni, saj se je hitro napolnil. na' ’ dijakov med odmori je bilo podobno kot danes da h ' ' ' š°^ah- Mogoče ima kdo od mlajših pomisleke, . Ovi starši res niso bili taki kot so oni, ki danes med okadijo cigareto Pri Fridi, v Desperadu, pri ' drugih lokalih, kamor mladi radi vstopajo, ko prosto uro ali k učni uri sploh rie gredo Tudi nekoč ,Qk° 'e 50 l°kale zamenjali drugi. V kot '" 1 50 srednješolci radi posedali prav tako soj. 1 Povedal eden od nekdanjih dijakov, nedaleč od zgradbe, v tako imenovanem ciganskem bufetu, za njen konec krajina 14. aprila 1940 katerega je bilo značilno, da je bil vedno poln. Valeto so imeli dijaki s fotografije skupaj s tekstilnim vajenskim oddelkom v Polani v gostilni Horvat Lovenjak. Tam so fantje doživljali krst, saj so morali, ko so opravili izpite in postali izučeni, popiti liter vina na dušek Simbolično so pili iz zidarske žlice, ki je bila prej dezinficirana. Dandanes po dobrih treh desetletjih kateri od dijakov pogleda na fotografijo in se spominja lepili mladostnih časov, ki so minili kot bi trenil. Tako kot ves svet so se spremenili tudi oni. Nekateri so postali že dedki, nekateri živijo zunaj dežele ob Muri, nekateri so že pokojni. Na fotografiji od leve proti desni v prvi vrsti: Franc Andrejc, Jože Vučko, tovariš profesor Anton Varga, Anton Opaka, Anton Grah, Emil Zrim; v drugi vrsti: Martin Vučko, Karel Štivan, Franc Režonja, August Zadravec, Janez Vdroš, Vinko Sabotin; v tretji vrsti: Jože Škrebenta, Vincenc Kolenko, Jože Muzinčič, Jože Kolarič, Josip Brezovičar, Janez Škafar , —— Bojan Zadravec se a-■a. 8-D tn Jubilej dela Delo se ne sme cceniti po čaiu v ^tereni je bilo opravljeno. Vrednost ^Orjencga je v uspeh h, ki so vidni. ^°velja v polni meri za g Nišel vicerja Slavka, poslovodjo luk. elektr. pod- ki praznuje te dni 10 0^e °dkar je vstopil v imenovano P . ht je v človek * epoha. Deset let mar dtl* pa ne odtehtajo ne dnev ’ . ^a' Razvoj podjetja, kateremu PqL . ’ ’ 2 vsem srcem, je zvezano z 'x časopisa Murska krajina (pred-j Takratnemu uredništvu se je zdelo , m Qb 1•. In nadzoruje delovanje drugihendokemA >ogih telesnih dogaja«. S” tme'ujemo * * ki jih n' srednji in zadnji Ti različni ) oV > hormonov. Sprednji reženj tvori sest ^^ona str,i hormon spodbuja rast. Pomanjkanje e dbu)a pritlikavo st ali majhnost. novzroča mleka po porodu, pozneje o per zroanjšanJU o 1 dojk in povečano mlečno zlezo. ACIH I „ '’»wm pride do kratkotrajnega dole I _ ^-korukotropini hormon), imenujemo ga tud ^»tropm. spodbuja skorjo nadledvične zleze K ekanju različnih kortikosleroidnlh o uporabo hranilnih snovi v srCt""11'- iditničnlh hormonov, hormona , spolne Mme. hormon Bam reženj hipofize izloča sam ki uravnava potemnitev o ~ hipofizni reženj proizvaja dva ho1™01vode vkri ^'idiurični hormon), ki povečuje vsi a • m s tem zmanjšuje količino urina, md^ ga imenujemo okitocin, ki Vs , ■ med porodom in izločanje mleka p bej hipor nPpravilnost v delovanju hipotalamusa, Z** "Wad,, pomeni, da žleza ustvarja prevelike a količine enega rt hormonov.^ >n,u, "« Privede do sprememb v telesu. ,,Vcains pa največkrat pritiska na vidna z m okvare vida . _.cer. 'lupoli:te delimo na več dejavnikom i i;n iz?ene ,n genetske bolezni To se najpogl z&radl genets C*r ’ rastnega hormona, ki na $a >udi » 6 odsotnosti ali nerazvnos , 1 p« p^- driJlr. 'e velikokrat povezano tudi s p rima,njkuje Mbda, ’P°hznih hormonov, še posebej ce p m sh-ja, ki spodbuja ščitnico. Drugi vzrok obolenja hipofize so hipofizni tumorji, ki so po navadi benigni, niso rakavi, so nenevarni, se ne širijo naprej po telesu, lahko močno vplivajo na pretirano izločanje hipofiznih hormonov, lahko pa tudi na pomanjkanje Tretji vzrok so poškodbe hipofize, najpogostejše so pri porodih ali pri udarcih, padcih. Na poškodbe hipofize pa pogosto vplivajo sevanja (kozmična), tehnična sevanja (elektrika), vodni tokovi (podzemne vodne žile) in glivična obolenja (kandida). Poškodbe, ki vplivajo na delovanje hipofize, so lahko v kateri koli starosti. Četrti vzrok so prekrvavitvene motnje. Če je hipofiza iz različnih vzrokov slabo prekrvavljena, usahne mleko pri doječih materah in pojavi se še več drugih sekundarnih učinkov zaradi manjšega delovanja endokrilmh žlez. Povzročitelji pa so tumorji, vnetje žil, čezmerno kajenje, vaskulitis, spanje na škodljivih sevanjih. Peti vzrok so sevanje, še posebej, če je opravljena radioterapija zaradi hipofiznega tumorja, in tehnična sevanja (radio ali vtičnica pri glavi) Vsi omenjeni faktorji vplivajo na delovanje hipofize, zato prihaja do bolečin v čelnem delu glave (med očmi), na področju čelnih sinusov, pri ženskah zatekajo in bolijo dojke (posebej pri mlajših) m rodila. Zato predlagam tistim ženskam, ki ne morejo zanositi, da si dajo pregledati delovanje hipotalamusa in hipofize. Vzroki se dajo uspešno odpraviti tudi z bioenergijo. Te terapije izvajam tudi sam, vendar najprej poiščem vzrok za nepravilno delovanje hipofize in na osnovi rezultatov nadaljujem zdravljenje ali predlagam način odpravljanja težav. Upam, da sem dovolj nazorno opisal Vaše težave, gospa Klavdija. Moram dodati še to, da bolečine v glavi, ki jih povzročata hipofiza ah hipotalamus, posamezniki prepogosto imenujejo zgolj migrena Kot dodatek pa še podatek, da bolečine v zatilju najpogosteje povzroča vratni del hrbtenice. Svetujem vsem, ki imate opisane težave, da zahtevate pregled pri endokrmologu, če imate probleme v čelnem delu, ali pri ortopedu v primeru bolečin v zatilju O tem pa več prihodnjič. maraton. Ko odkrijemo svoje skrajne telesne zmogljivosti in izmerimo svojo duhovno globino, lahko doživimo transu podobno stanje, ki odpravi negativne občutke in omogoči našo osebno rast. Tudi navadna hoja deluje in prinese povsem praktične koristi, kot so, denimo, skurjene odvečne kalorije in izločeni neželeni strupi. Obstajajo tudi prevozne bližnjice, tako zelo so učinkovite, da po njih sploh ni treba potovati, ker te kar postavijo na cilj. Servirajo presežen (»high«) občutek, po katerem pa ni dolgotrajnega zadovolj stva, ker ni dosežen z lastnim trudom Je le odziv telesa na grob poseg kemikalij vanj, ki pa nikoli ne ostane brez posledic. Do pravega zadovoljstva se, žal, ne da prikrasti, pa naj bomo še tako nespametno pogumni Potešen (»in«) je helikopter, ne Ti, če Te je on dostavil na vrh Triglava. Preden začneva navajati suhoparna dejstva o drogi metam-fetamin, dovoli, da poveva o njej nekaj povsem vsakdanjih reči. Rečejo ji tudi speed, crank, glass, tweak, yaba, meth, crystal, ice in morda še kako drugače. Sprva se srečaš z njo čisto nedolžno. Vzameš jo na zabavi, samo da bi poskusil, kaj je to, o čemer mediji toliko pišejo in prijatelji na veliko govorijo Za nekatere se začne in konča pri tem. Za druge pa postanejo metamfetamin in njegovi bratranci ritual med življenjem in smrtjo. Ne želiva, da bi tudi Ti postal vrač, ki pleše po umišljeni vrvi čez prepad. Kakorkoli že imenuješ priliznjenega prijatelja ali kakorkoli že ti stopi pod kožo, takšne droge še vedno ubijajo, in to prepogosto. Kar pa ne ubijejo, uničijo. Ne pretiravava, tako pač je in najbrž vedno bo Igrati se z metamfetaminom pomeni, igrati se z ognjem. Le da traja malo dlje, da ugotoviš, kako zelo si se opekel. Čezmerno spodbujen osrednji živčni sestav kaže naslednje simptome: nespečnost, nočne more, nervozo, nemir, razdražljivost m evforijo, ki ji sledita utrujenost in depresija Pojavijo se lahko tudi suha usta, neješčnost [anoreksija), trebušni krči in druge motnje v prebavilih, glavobol, • omotica, tremor (drhta-vica), potenje, hitro bitje srca (tahikardija), ki ga spremljajo neprijetni občutki (palpitacije), povišan ali včasih znižan krvni tlak, spremenjen libido in impotenca. Čezmerno odmer-janje stopnjuje neželene škodljive učinke, pridružijo pa se jim lahko visoka vročina, razširjene zenice, čezmerna refleksna odzivnost, bolečine v prsih, srčne aritmije, zmedenost, panično stanje, agresivno vedenje, halucinacije, delirij, krči, oslabljeno dihanje, koma, kolaps krvnega obtoka in smrt. Različni ljudje se zelo različno odzovejo, pri čemer se znaki zastrupitve lahko pojavijo tudi, ko se odmerki le malo presežejo Dragi Silvester! Vsi navedeni učinkr veljajo za neoporečne am-fetamine. Tvoji nejevolji, da na tržišču ni čistih drog, lahko pridruživa le še večjo nejevoljo: »Sploh ni čistih drog!« TUdi »čisti speed«, ki bi si ga teoretično lahko sam naredil, bi namreč uničujoče prizadel Tvoje telo in umazal Tvojega duha. Lep pozdrav! Mateja Velnar, mag. farm. Janez Springer, mag. farm. februar 2004 Pen 44 O* Nagradna križanka Od 24. II do 31. III HOROSKOPOV 1 ■ 4- . . fW 'i PEN SLOVENSKI IGRALEC (PRIMOŽ) ' POPRAVEK IGRA NA SREČO JOSIP STRITAR POLOŽAJ PRI ŠAHU ENAKI ČRK) UMETNIŠKA ČETRT V PARIZU HLAPLJIVA TEKOČINA ZA NARKOZO KRAJŠE PROZNO DELO DELAVEC TKALNICI ZNANSTVEN POSKUS ATOL KR LEŽEVA DRAMA REKA V ST PETERBURGU Trna snov V DIMNIKU j STVAR. PREDMET MESTO ZADETJA DTV1ADI afriška DRŽAVA TRAJEKTNA LUKA MA PAS MAHU p«4erwov« PESEM SESTAVINA PREMOG. KATRANA LEONHARD EULER REČNA STRUGA PEN PRITISK LETOVIŠČE V BEL GUI SLOVENSKI SLIKAR {BOŽIDAR) FINSKA (ORIG.) HERCE GO VE C NEZMOŽNOST GIBANJA TOPILO ZALAM USA KEMIJSKI ELEMENT DEL OSTREŠJA ŽENSKO IME ANTON AŽBE LOVSKA DVOCEVKA VOHUNKA KARI I PEN - ALKALdD VOPUU ■nsočiNA METRA VRTKA RASTLINA ZA KOMPOT SUKA pokrajine PEVEC PES1MB AMERIŠKI DRAMATIK IGEORGE) ZLOBNA ŽENSKA SATAN KA OLGA ORAČEM UČINKA TRAKULJE i ARABSKO OGRINJALO MALTA NA ZIDU ZIDOVJE rTAUJAMEKI IGRALEC (MASSlMO) NATRU SREDIŠČE SLAVONUE GLA GOLNIK OD ODLOMITI PREBIVALEC antične EMONE SVETI VERZ V RUMZMU ST ČEŠ ČE TREH MEJ RDMULOV BRAT RADU ANTIČNE BUTALE POLNI PESNIKI STIK ZAČIMBNA RASTLINA 1 VEZIVO PRI ZIDAVI ANGLEŠKI FILOZOF (FRANCIS) W5IMK Š ASTRI • MED. NARODNA ORGANU ZAČUA ZA BEGUNCE POD STAR SLOVAN LAIČNI SODNIK POROTNIK JEZERO V VZHODNEM n BETU ERBU ZELENICA V PUŠČAVI KRAJ PRI KrthČriRTKU J h. ..Lil ! KOSTUMQ. GRAHNJA VOGELNIK POLJSKI PISATELJ j STANISLAW) REALNO PISALNI POMNILNIK Pripravlja: Agenciji Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo Ijubezefl OVEN (21. III. - 20. IV.) EHTNIC V glavnem dober mesec, čeprav se boste za vsako stvar morali posebej potruditi in časa za mirovanje ali celo lenarjenje ne bo. Sprememb bo kar nekaj, vendar jim boste uspešno sledili. Če ni nujno, se ne izpostavljajte. Za pomembnejše dogovore si izberite čas po 15. marcu. Okrog 10 nevarno V ljubezni se bo zgodilo nekaj nepričakovanega, vendar vas bo ra/ veselilo. V začetku meseca možen konflikt, pozneje mogoče zanimivo srečanje. IX. - 22. XI Zanimivo srečanje, ki bo podžgalo vašo doW I]ijo, vendar si v začetku ne obetajte preveč ^i sploh obdobje, ko bo šlo na boljše Najugodo^ med 11. in 21. V tem času bo napetost p op11®1 Po zaslugi drugih se kažejo neke priloži^ vendar pazite, da jih ne zapravite Kdai’’ prebrali kakšno knjigo? Morda bi zdaj P** bovah prijateljico takšne vrste ... V za^ nasprotovanje, nato soočanje. Več časa bližnje. BIK (21. iv. - 21. V.) Imate zamisel, ki pa se zahteva čas in energijo, zato naj zaenkrat ostane v glavi. Stvari, ki so vam delale preglavice, se bodo počasi razjasnile, tako da boste zadovoljni. Službene težave so rešljive Delate prevelike stroške Kreativno boste najmočnejši v sredi meseca, do 20., potem se zna pojaviti nezadovoljstvo. Sicer v megli, vendar zanesljivo se nakazuje romantika. DVOJČKA (22. v. - 21. VI.) Zadeve se bodo v glavnem razvijale v pozitivno smer, vendar je nujno, da zadeto delo končate. Dovolj je bilo odlašanja. Partner vam bo pomagal. Govorili boste o sebi, vendar premislite, koliko to koga zanima Tisti, ki bo nesramen, vam pravzaprav zavida. V začetku meseca bodo v ospredju odnosi z nadrejenimi, sredi meseca pa boste nujno potrebovali dodatno energijo. Srčne zadeve se bodo pomaknile v pravo smer. RAK (22. VI. - 22. VII.) V začetku meseca boste najbolj prepričljivi. To morate izkoristiti. Tvegate lahko bolj kot po navadi Ko boste mislili, da je konec s preglavico, raje še malo počakajte, ker bo treščilo. V ljubezni lep trenutek, ki ga že dolgo niste doživeli. Mogoče bo prišel po spogledovanju. Notranji nemir vam bo vzel energijo. Bi morda poskusili s kakšno pustolovščino? Odpuščali vam bodo, zato ravnajte enako. Novo prijateljstvo. škorpijon (23. X. -21. XU Mesec po vaši meri Kar nekaj pohval W poželi, ker boste izpeljali tisto, kar ste naja®‘ V začetku meseca se posvetite pr«dvS poklicnim zadevam in izkoristite iznajd1^ duh, ki bo imel v tem času nenavadno m°c' ste sami - zdaj je čas za lov na svoj n Izogibajte se prepirom, tudi če vam bodo^J pamet Romantični trenutki v začetku znajo pomeniti kaj več. Proti koncu meS3j počasnost [v različnih stvareh) ne bo odv®^ STRELEC (22.XI. - 21. XIII Vaš uspeh je (boj pomenil nekomu toliko. M bi mu stopili nažulj, zato boste imeli z njim W in porabili zanj veliko energije. Čuvajte f obnavljajte, ker je v tem mesecu ne bo na i11' in vam jo bodo jemali neugodni vplivi v!, dvajsetega. V tem obdobju ne računaiC druge, ampak zaupajte le sebi. Vmesrom*® srečanje. Kljub vsemu boste razposajeI5>i sproščeni in to boste prenesli tudi na drug6 KOZOROC (22. XII. - 20- PRIJETEN VONJ turško Q0$m££E S prenočišči ALPSKA REKA V FRANGUI Rešitve VRSTNIKOVE KRIŽANKE z dne 10. FEBRUARJA 2005 - ZIMSKA IDILA, SNEŽAK, SNEŽNI PLUG Povabilo k reševanju LEV (23. VIL-22. VIII.) Ste pomislili, da bi lahko različne občutke nezadovoljstva mimogrede pometli s telesnimi aktivnostmi. Ne samo to, postali boste odločnejši, to pa vam bo koristilo pri poslovnih pogovorih Do. sredine meseca energija v upadanju, boste pa v tem času zelo komunikativni. Na srčnem področju se obeta nekaj novega ali sprememba pri obstoječi zvezi Lahko si privoščite kakšno darilce, saj bo nepričakovani vir pokril finančni izpad 1. nagrada«vrednosti 10.000 SIT KOHEK MARJETA, MELINCI 154, 9231 BELTINCI 2. nagrada kuharska knjiga Boug žegnjaj: LOPERT ALJOŠA, TROPOVCl. KOLESARSKA 29. 9251 TIŠINA 3. - 7 nagrada - Vestnikova majica: Marija Ošlaj, Puconci 86, 9201 PUCONCI Alenka Kološa, Ledavska 14. Černelavci. 9000 MURSKA SOBOTA Matej Božanovič, Klavniška 7. 9000 MURSKA SOBOTA Dezider Železen, Moščanci 14, 9202 MAČKOVCI Jani Božič. Postružnikova 4. 9240 LJUTOMER Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Potrudite se in rešitev z osenčenih polj orepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov VESTNIK, p. p. 107. 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRIŽANKA, do vključno petka, 4 marca 2005 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, knjigo, čestitko na Radiu Murski val in Vestnlkovo majico. DEVICA 1 (23. VIII.-22. IX.) Večeri in noči bodo pestrejši, kot boste pričakovali. Po drugi strani bo ravno to krivo, da vam bo zmanjkovalo časa Naj vam ne bo hudo, če boste zaradi narave morali prekiniti ustaljeni tok. Sicer ni idealno, vendar se ne tožite, ker so vam nekateri nevoščljivi za to, kar je Malo več prilagodljivosti in kompromisov vam nebo škodilo Nekdo nestrpno pričakuje vaš klic. Izplačalo se bo, če ne boste zahtevni. P^n Pen je, kratko rečeno, Vestnikova mesečna priloga in Ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil. da bi, v skladu z Imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penelrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Počasi boste vseeno dosegli tisto, kar sam1 pa tudi drugi pričakujejo od vas Še ne kal . bo, vendar naj vas to ne moti ali celo volje. Tako zasebno kot službeno se bodo ’' normalno razpletale, čudežev pa ne prič^ Vitalnosti bo dovolj pa tudi prepirov in mevanja ne bo primanjkovalo Mesec kovanj bo prinesel tudi nekaj hitrih spi'®”1 S m morda celo avanturo. Konec meseca sumje in zavist VODNA? (21.1. - 19. -P Morda bo obdobje pred vami uspešno, c / bo tu m tam kaj šlo •navzdol. V nepredvi situacijah se boste znašli in se rešili iz 1 ■ Neprijetno spoznanje, da. prijatelj m J navdušen nad vašimi uspehi kot vi in se p° ' m kosa z vami. Finančno stanje se bo iz130 V zato lahko resno razmišljate o glavnem umirjeno do 20., ko nastopi vro®JJ Takrat pričakujte obrat RIBI (20. II. - 20 Če boste dobro in uspešno prebrodil1 dneve, vam bo verjetno ostal ta mesec vL-'- spominu. Osnovne naloge in problem® , _ reševali sproti in brez težav, morda tudi ^,jji romantika. Sicer tudi mesec novih ,8^ nekaj priložnosti. Morda nekaj spr®1”' vedenju, ki bi lahko dvignile samozav®5 ■ meseca boste morah razrešiti morali10 ' Pozornost na neodločnost proti koncu m Izdaja ga Podjetje za informiranje .Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Volek, uredniki Pen a so Bo jan Peček, Jože Rltuper in Irma Benko Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Johnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! p^n februar 2005 i nsmu_____________________ Osnovna šola I Murska Sobota S knjigo skozi čas V spomin Janezu Bitencu Kultura je reč, ki je ne gre zanemarjati. e obsežen pojem, s katerim imamo op-' ‘na srečo, več ali, na žalost, manj vse Zale« gotovo izjemnega pomena kako jo približamo otrokom Če ' poukom, je dobra tudi vsaka druga Možnost. Iztok Štefanec K ^tka anketa o prostorski problematiki, ki pesti mlade »Zakaj jim ne bi dali priložnosti?« preteče najemna pogodba. Nekdanjiprostori knjižnice v gradu so prazni in rezervirani za mlade. Poboti se v zadnjem času veliko kj ° mladih in prostorski problematiki, kink ,1 ^tadinski informativni in kulturni "urj,/ ""'k" Sobota, Klub Prekmurskih |( 1 m mnoge druge mladinske Problemu, ki se vleče že kar pa ’e> kQt kaže, konec naredil Sofc, zuPan mestne občine Murska Prosto ' h' "n Štihec, saj je mladim obljubil S^du - tiste, v katerih je bila Užnica- Slednji so se združili, razvoja in njegovo ’Pia ■ i', pozdravili. Kako da ne, saj r^Pili i, danes na voljo celih 45 kvad-rr'',lrJ11,'kar je za okrog sedem tisoč Za klub, ki uspešno širi svojo • Postalo - uganili ste - pretesno. K^en'm' da imajo mladi ' in da za kakovostno Prostega časa potrebujejo ^iski sem za odločitev, da bodo bivše knjižnice namenjeni bodo * po eni strani menim, da °bili tvoj prostor, bodo že odgovornosti in se bodo tis/ l P* drugi strani pa razu-*'■ %, p 6 1 'majo morda slabe izkušnje I® tuj.,