115. številka. Ljubljana, smio 23. maja. X. leto, 1877. Iskaja vsak »lun. i.-.viemsi poneueljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeuiau xa av^tro-ogemko dežele za celo leto Iti gld., m pol leta H gld., sa četrt leta 4 gld. — Z» Ljubljano brez poiiljanja na doin za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gUi. 30 kr., za en mesec 1 rUI. 10 kr. Za pošiljanje na dom se rakuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota S ffld. 50 kr., po polti prejeinan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopno petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če se dvakrat in 4 kr. če no tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši št. 3 „gletiališka srolba". O p i- a v n i • t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši. Vojska. Prazniki so prinesli novico, da so naši slovanski bratje Rusi 17. maja v Aziji veliko zmago nad Turkom dobili. Vzeli so z naskokom imenitno tvrdnjavo Ardahan in priple-nili 82 k a n o n o v, (v prvem poročilu se je vedelo le o GO) in jako mnogo živeža. Najprej so namreč ruski velikanski kanoni zidovje Ardahan ke tvrdnjave razsuli, potem pa je ruski poveljnik Loris-Melikov ukazal z bajonetom naskočiti. Turke je tak strah prijel, da so tvrdnjavo, kanone in živež popustivši, ubegnili. Čeravno je noć postala, veudar je ruska konjica podila in gonila bežeče Turke, katerih je mnogo poginilo. Tudi Rusov je pri tej priliki palo 235 mož, mej temi pet oficirjev. Da je vzetje Ardahana važen čin, temu je dokaz to, da so dobili Rusi v njem veliko število dva in osemdeset k a no no v. Ustanovili so v tem mestu precej rusko oblast za cel okraj. Zdaj so si naredili za hrbtom največje turške tvrdnjave K a r s a nov prost pot proti glavnemu mestu Erzerumu, ter morejo zdaj sami K ar s od vseh stranij oblegovati. Da so Turki od morja po svojej noti sesuli in požgali primorski Suh mukale, to se potrjuje. Ali to nij velike važnosti. Res je, da od tu bodo izkušah Turki vreči svoje iz Kav« kaza v Turčijo izseljene divje Čerkese na obalo, da bi ti ruski Kavkaz na upor proti Rusom vzdignili. Ali ne dvomimo, da bodo prišli ti turški izbarkanci mej dva ruska ognja in bodo uničeni. Vendar je turško osvojeuje ruske obali pri Suhum-kale opozorilo rusko vojno vodstvo, kakor se iz Odese piše v „Pol. Corr.w, da so Prižigalec. Kliman, v angleškem Bpiaaja Mi as M. Cuinuim , poslovenil J.) I> i- li & i del. Deseto poglavje. (Dalje.) Na pol zaslepljena od gostih gub pajčo-lana in še bolj po solzah, ki so še vedno polnile njene oči, je komaj zavedela se svoje neprestane in nagle hoje ; kar je zaslišala blizu Bebe glasno šumenje, ter se je tako prestrašila in zmotila, da uij vedela, na katero stran bi se obrnila. Tudi uij imela časa, da bi se bila le enkrat prestopila, kajti isti trenotek jo je nenadoma zgrabila roka ter jo je vzdignila tako krepko in lehko, kot bi bila pravi otrok; in preduo so je dobro zavedala, kaj se je godilo ž njo, čutila je, da jo je ista močna roka zadržavala in podpirala, mimo nje brž več vojske ob morskem pobrežji nastavili. Tudi proti turškim Cerkesom, ki so bili iz ladij izkrcani na suho, poslali so Rusi močne vojne oddelke. Od Dunava je bilo sicer poročano, da so Rusi pri Brnilovu uže reko prešli in da je bil v soboto velik in oster boj, ali denašnji telegrami nam nijso še natančnejšega poročali. Dopisnik dunajskega „Tagblatta," znani češki lejtnant in novinar Lukeš, ki je pred par leti v Pragi izdajal „Nation" in ki ima jako velike zasluge za organizovanje in popisovanje hercegovinskegajugoslovan-skega vstanka, — sicer v soboto trdi, da ruski nadunavski marš nij še končan in tudi ne more biti še popolnem dovršen, ker ogromno množino 200.000 mož, s kanoni in živežem vred, nij bilo nikakor mogoče dozdaj uže na jedne j saiuej rumunskej železnici skozi celo Rumunijo do Dunava spraviti. Dunajski „Corr. Bureau ' denes poroča, da je izvestno zvedel iz Bukurešta, da je v nedeljo lt u in u nij a proglasila se za neodvisno državo in tudi formalno napove dala Turkom vojno. Rumunska vojska se zbira v nialej Valahiji in namerava Vidin napadati iz Kalafata ven, kjer je uže 25.000 mož za to pripravljenih. Govori se tudi po novinah, da utegnejo Rusi preiti na srbsko zemljišče in od tam udariti na turško Solijo ter tako za hrbtom Turkom, ob Dunavu borečim se, odrezati, zvezo z notranjostjo ter jim pasti v levo krilo. Vsakako pak so stvari uže tako dozorele da menimo uže v naslednjih dnevih o imeiiit-nejših dogodkih poročati moči. Na ruinunskej železnici, se je zgodila pri prevažanji ruskih vojakov 18. maja velika ne- pa je ravno ne \su moč braščal mali voz z dvema človekoma. Se, ena stopinja in prišla bi bila na kolovoz male železnice, kjer bi jo bil naglo drdrajoči voz lehko močno in morebiti nevarno poškodoval. Odgrnivši pajčolan je precej izpoznala, katerej nevarnosti je srečno utekla ; ker ju je tudi rešitelj izpustil iz krepkih svojih rok, obrnila mu je na pol prestrašen, na pol hvaležen obraz, čegar oparjenost so še pomnožile njene solze in njena prejšnja razburjenost. Gospod Filips, kajti ta je bil, jo je pogledal prav milo in ljubezujivo. „Ubogo dete!" rekel je, pomirljivo prijemši jo za roko, „pač zelo ste se prestrašili. Vsedite se tu na klop," in napravil bi jo bil, da bi se bila malo opo-čila, a majala je /. glavo, ter mu naznanila, da bi se rada vrnila v gostilno. Govoriti nij mogla. Prijazne njegove oči in prijazni njegov Obraz so le pomnožili njeno žalost, ter jeziku vzeli moč tako popolnem, da nij mogla govoriti. sreča. Pri Pitešti je namreč vlak, ki je ruske vojake vozil, s tako silo trčil z družim tovornim vlakom skupaj, da se je sedem voz razbilo, mnogo vojakov ubilo, več ranilo, in en ruski general je vsled ran umrl. Ruski „Invalid" poroča, da je upor v Čečni, v Kavkazu potrt, potem ko so bili uporniki dvakrat tepeni. Sicer so pa iz Carigrada 20. maja tudi f.elegrafira, da je glavar mohamedanske vere, Seik-ul-islam, proglasil „sveto vojno proti Rusiji." S tem je ta vojna tudi formalno postala verska vojska, boj islamskega neverstva proti krščanstvu, zato ne more noben pošten krščen človek s Turkom držati. Če tedaj naši nemškutarji in ustavoverski Nemci s Turkom in proti Rusu vlečejo in svoje slepe želje obračajo, — znamo jih, kakovi so. Politični razgled. V Ljubljani 22. maja. Iz f>ifii(i/n poročajo imenitne stvari, da si ne vemo, če so vse potrjene ali no. Gotovo je, da so v soboto imeli ministri obeh državnih polovic z Andrassvjem in drugimi veljavnimi vplivi vred sejo, v katerej se je govorilo tudi o položji države nasproti orijentalnim dogodkom. Brzojavlja se vesela vest, da je Mapjar Tisza se svojimi protiruskimi predlogi padel, da so razmere z Rusijo in našim dvorom najbolj prijateljske ter sklenilo se je Bosno zasesti, kadar pride pravi čas. V r/f«r#»f*t#«'t## t*boru* ki se je do 29. t. m. odložil, potrjena je bila pred prazniki postava zoper oderuhe, ali veljavna samo za Galicijo. Za druge dežele naj se oglasijo deželni zbori, reklo se je od vladne strani, ter se s tem federalistično načelo počastilo, priznavajoč različne potrebe in razmere po raznih deželah naše monarhije. Zato je šel popolnem tiho poleg nje, vendar jo je podpiral silno skrbno, ter jo bojazljivo pogledoval. Nazadnje se je silovito napela, da bi se zopet umirila, kar se jej je nekoliko posrečilo. Sedaj se je upal z nova spregovoriti, ter jo je vprašal: „Kaj sem jaz vas prestrašili"4 „ViV" odgovorila je tih."-ga in nekoliko trepečega glasa. „0, ne! vi ste jako prijazni." „Žal mi je, da ste tako prestrašeni. Ti niajlieni vozovi so jako nevarna igrača; želel bi, da bi jih odpravili." „VozoviV" vprašala je Jerica raztresena. „0, tla, pozabila sem jih." „Vi trpite, bojim se, na čut nicali. Kaj vam ne more doktor Jeremija kaj zapisati?" „Doktor! Šel je, mislim, iskat svoje palice. •' Gospod Filipa je videl, da je bila zmešana. Bebasta, to je vedel, nij bila, ker kratke zadnje dni je pogostem občeval ž njo, ter jo Iz Tirnli* se piše v „N. fr. Pr.", dal Eno nadlogo pa, katero čuti tukajšnjo vlada tam tudi v konservativnih krogih nekoliko | prebivalstvo občevaie z železnico na Rakeku nevolje, da se italijanskim južnim Tirolcem uij j j0 dokaj (lobro 0 isal - dopisnik iz Rakeka v dovolila narodua avtonomija. „Nij vsaka želja po narodnem samovladji uže izdaja." pravi dobro „N. fr. Pr." Zapomnimo si to Slovenci. „Jr/i«fftifr M*>'e*s<-**, časopis, ki izhaja vsak dan v Zagrebu in je prav dobro in močno v slovanskem d u h u uredovan, ter je bil zarad tega (morda na pritisk Magjaronov) od hrvatskega državnega pravd-ništva protipravno obustavljen in zatrt, — izhaja zopet. Tiskovne razmere na Hrvatskem _ so tudi čudne. — Kakor iz prvega članka nedeljskega posneinljemo, obrnil se je bil iz-datelj naravnost na cesarja in tam -dobil zopet pr a v ico i z d a j a t i čas o p i s, ki se bode tudi pri nas močno razširil, če bode v tem duhu pisal, ko zdaj. * iiuv *#J«» «1 riai «»■ Iz C« riijritftit se piše, da 80 zdaj poslaniki tujih* vlasti j, razen ruskega, zopet zbrani. Angleški lord Lavard se trudi, da bi mej Turčijo in G reci jo spravo in mirno obra-čunjevanje naredil. Mej tem se pa Grki vendar za vojsko pripravljajo. Stranke levice franeoskega parla- listu „Slov. Nar." štv. 110. Mi se popolnem strinjamo ž njim, ako trdi, da z ljudstvom opravljajoči uradnik mora biti popolnem zmožen baŠega jezika, da mu je potem mogoče ustreči želji onih strank, katere nič zastonj ne zahtevajo od železnice in da tudi skrbi, kakor mu veleva vodstvo, pridobiti si vse stransko zaupanje. A nekaka izjema se pa pri gosp. \Vall-ner-ju načelniku Rakovske, — da vendarle opravičiti, ker on ne pride ravno toliko kakor drugi njegovi uradniki v dotiko z občinstvom. On kot vseskozi pošten Nemec službuje tu uže celili 16 let in nikoli in v nikakej zadevi se nij mogel kedo zoper njega pritožiti, kajti on kot pravičen, pošten in miroljuben človek ustreza tukaj vsestransko željam ljudstva. Da se ravno v tem času, ko on tu biva nij mogel naučiti prav dobro našega jezika — je pa sploh ona vcčinom nemškemu narodu prirojena menta napravljajo protest proti krizi^ katero k^t^ kriva da se težavno nauči drugi je ie brez uzroka naredil Mac-Mahon. Ta izjava ■ . bode zagotovilo izrekala, da republika tudi iz m k° ™ nasprotno Slovan vsakega tujega te preskušnje kot zmagovalka izide. — Zani- jezika kmalu poprime. Dasiravno pa g. Wall mivo je, da se glede vprašanja, kakov pomen ner, kakor omenja g. dopisnik v štv. 110 „Slov. ima ta kriza na vnanjo francosko politiko prav;Nar u ne uineje prav dobro slovensko, vendarle protivno ugiblje. Eni pnjvijo, da se steni od-1. bjl Qn j. m . ysakej m[ na teza Rusiji in si dela odločno sovražnico Ita- J . _ •'. * " ... . . lijo drugi jo mečejo — Rusom v naročje. Mi I narodne). Zadnje volitve so to očitno kazale, smo bili precej od kraja krize prvega mnenja, j Spominjamo se pa tudi še nekega prigodjaja, Na IVeišt£t*eM so bili O francosko! naj-j ko jo on interpeliran bil, zakaj njegov urad-novejšej prekuciji tudi iznenađeni. Sodba o nik vedno režjt ako doDj pošiljatev s sloven-teh rečeh pa nij jedinostna. Nekateri jih Stmv k| i ostro zaukazal uradniku ustreči trajo v smislu bližnje nove voisko mej Nem 1 . ' . čijo in Francijo. Da bi se le motili, ker Fran * teJ zft(levl želji slov. obcmstvu. Zalilo bi nas coska nij še po vsem pripravljena. j torej, ako bi dopis iz Rakeka v štv. 110 „Slv. f*««l>«'« je te dni sprejel romarje z j Nar." imel za g. Wallner-ja kake sitne na-Nemškega, in jim je govoril naslednje besede: I Su3tike, ker on nam nij bil ne kot železniški Narodi kakor posamezni ljudje, podvrženii 80; ura(lnik v 8voji službi,'ne kot privatna oseba boleznim. Zdravnik zdravi ljudi. Bog pa pošilja ' . ' 1 r> Atile da vzbujajo narode. Nemčija ima zdaj j v narodnem vprašanju nikdar sovražen, /eleh svojega Atilo. Mislil je Bismarka. j bi pa, da bi drugi njegovi gg. uradniki, ka- —-rr-;—:--j tori ves čas svojega slžbovanja na Rakeku liO p LSI. 1 imajo edino le s slov. občinstvom opraviti, B z CerkiliCtt 18. maja [Izv. dop.Jjznali popolnem se razumeti z našimi ljudmi Prav je, da se dandanes vse potrebe sloven-1 in da bi vodstvo železnice mesto teh dveh skega ljudstva in v vseh ozirih naznanijo svetu,; uradnikov trdih Nemcev poslalo nam doma-ka se potem le morebiti najdejo pripomočki j čin ljudij. Z. g. \Vallnerjem smo pa uže za-odstraniti nadloge, katere tarejo naše ljudstvo.' dovoljni, le mnogo tako poštenih Nemcev in Mnogo bi bilo o tem pisati a zopet mnogo moramo zamolčati, ker žalibog še vedno žugaj e visi nad nami mogočna roka onega moža, čegar navado premnogokrat izkusi vaš list „Slov. Narod". bilo bi bolje za nas nego je sedaj. Iz X**t ii»ii j*l44k$;fct 20. maja [Izv. dop.) Jako važna naprava za narodnega učitelja na deželi je okrajna učiteljska bukvama, katera mu podaje za mule novce pol procenta od letne plače obilo dušne hrane, katere bi si posamezni učitelji pri pičlej plači nikakor oskrbeti ne mogli. Nekatere bukvarne uže Štejejo mnogo knjig in časopisov pedagogiČ-nega in znanstvenega zapopadka, po katerih napredni učitelji marljivo segajo ter si nabirajo različnih ved, katere šola od njih terja. PedagogiČni in drugi listi romajo od kraja do kraja, od šole do sole in gotovo ne brez vspeha, kaiti vsak, bodi si uže tega ali onega stanu, se več afi manj z marljivim čitanjem raznih knjig in časopisov izobražuje in orni-kuje in bnš tako tudi narodni učitelj. Do sedaj je bilo za narodno učiteljstvo o tej zadevi res lepo oskrbljeno, a prihodnje bodo zopet knjige in časopisi v okrajnih učiteljskih buk-varnah trobneli ter mirno čakali, da jih zob časa popolnoma razgloda, kajti učitelji po deželi se jih ne bodo mogli več posluževati, ker jim slavna poštna dhekcija v Trstu poštnine prosto razpošiljanje knjig in časopisov z naredbo od 20. januarja t. 1. št. 441 žalibog da prepoveduje. — Da bi pa učitelji po deželi od knjig in listov poštnino plačevali ali sami po posamezne liste hodili, še misliti nij. Logaški okraj n. pr. Šteje Ie dvanajst šol in vzemimo, ako bi samo „Slovenski učitelj," kateri dvakrat na mesec izhaja in tri forinte velja, vse šole obhodil, bi se uže samo za ta list pet forintov in šest in scdemset krajcarjev poštnine plačalo! Koliko bi torej še le v Postojnskem ali v kacem drugem okraji, ki šteje nad trideset in več šol. poštnina od vseb listov, na katere je bukvama naročena, znašala, je ogromno! Da bi pa učitelji, boj; ga vedi v kateri kot okraja, na sedež bukvarne po knjige pošiljali ali sami osobno po nje hodili ter jih zopet nazaj nosili, bi bilo preveč. Tako nespameten baje vendar nobeden ne bode, da bi po štiri do osem ur daleč v bukvarno po kako knjižico romal ali pa poštnino od nje plačeval, ker si za to novce, katere bi ga na ta način knjiga ali list stal, lehko to iz Ljubljane naroči in ostane potem njegova lastnina. Ako torej pri tem ostane, da se knjige in časopisi iz okrajnih učiteljskih bukvarnic ne bodo smeli poštnine prosto rnzpošiljevati, so omenjeno bukvarne nepotrebne in novci, katere učitelji v ta namen plačujejo, da odkritosrčno govorimo, so proč vrženi. Po mojih ne merodnjnih mislih naj bi vse učiteljstvo pri okrajnih konferencah se pomenilo in potem na trgovinsko ministerstvo je prav natanko izpoznal. Nagovarjal je nij več in šla sta dalje proti gostilnici, toda spregovorila nijsta besedice. Predno jo je zapustil, rekel jej je z najbolj sočutnim glasom držeč jo za trenotek za roko: „Ali morem kaj storiti za vas V Kaj vam moreni pomagati?" Jerica ga je pogledala. Izpoznala je precej na njegovem lici, da jo je razumel in da je vedel, da je nesrečna, da pa ne trpi na čutnicah. Njene oči za solzno tenčico se bliščeče so se mu zahvalile. „Ne, ne," odvrnila je, ter globoko zasopla, „a vi ste predobrotljivi." Potem je hitela v hišo, on pa je dalje kot eno minuto ostal na mestu, kjer ga je zapustila, ter je zrl v vrata, skozi katera je bila izginila, kot bi niti bila še pred očmi. Ko je bila Jerica zapustila gospoda Fi-lipsa, ter zopet bila pod streho gostilnično, mislila je pred vsem, kako bi svojim prijateljem in zlasti gospici Grahamovi zakrila britkost, katera jo je tlačila. Dvomiti nij mogla, da ne bi pri Emiliji našla sočutja in tolažbe. A kolikor zelo je ljubila svojo do-brotnico, toliko zelo se je tudi varovala povedati jej, kar bi ponižalo spoštovanje Viljema Sullivana pri onih, pri katerih naj bi se vzdržal na visoki stopinji, na katero ga je njena lastna hvala posadila. Etni lija je poznala Viljema po večem le iz povesti Jeričinih; Jerica pa polna ljubezni za njega in ponosa na se, se je bala povedati, da je črez toliko let vrnil se, da ga je naletela na sprehajališči Saratoškem in da je šel mimo, toda za njo se še zmenil nij. Naravno se je zmislila, da je bil morebiti v Bostonu, je tam iskal in poizvedel, kje da je; in da je potem prišel sem z namenom, da bi jo videl. Pri mirnem premišljevanji nij temu nikakor nasprotovalo, da je slučajno sre-čavši nij zopet izpoznal; ker priznati je morala, kako zelo se je spremenil njen obraz in njen život. A žark upanja, ki ga je vnela ta misel, je vgasnil nagloma ; spomnila se je namreč na list, katerega je prejšnji večer dobila od gospe Ellisove, tedanje oskrbnice doktor Jeremijeve in kateri bi bil gotovo omenil dohod tako imenitnega gosta. Se ve daje bilo še mogoče, da je gospa Ellisova pred njegovim odhodom pisala list, in da je Viljem ravno komaj došel na namenjen kraj ter še nij imel časa poizvedeti nje tadanjo bivališče. Temu pa je nasprotovalo, da je tako prijazno občeval z gospico Klintonovo ter jo spremljal na jutranjem sprehodu. Vendar se jo Jerica oprijela tegti slabega upa ter se jo nadejala, da bode še prod nočjo prišel iskat jo v gostilnico; sklenila je napeti vse svoje moči, da bi ohranila navadno svojo mirnost, vsaj tako dolgo se njen strah ne bi vrosničil. Jako težko jej je bilo obraniti svojo navadno mirnost in odtegniti se pazljivosti in ču-dovitostl blage in skrbne Emilije; ta se je dobro zavedala odgovornosti zarad mlade svoje varovanke in boječa se, da bi vsled svoje slepote ne mogla dovolj varovati tako goreče in občutljivo srce, opazila je hipoma vsak čut in pe tiči j on i ral o, da ono zopet dovoli poštnine prosto razpošiljevanje bukvarničnih knjig in časopisov, ali naj se pa bukvarne razdero in knjige mej šole razdele, kajti drugače ne koristijo nič. Morebiti, da se bode v vtorek pri okrajnej učiteljskej konferenci v Postojni uže kaj o tem sklepalo? Vederemo ! Iz IMiimfA 18. maja. [Izv. dop:s/| Do kakovih vspehov bode dospelo Slova n-fitvo, njemu na čelu se ve da Itustvo, dokazujejo nam najlepše Slovanstva nasprotniki, kot so to v prve] vrsti — Nemci. Znano nam je, ka Nemštvo in ž njim vsa pritiklina tako rado molči o kakovem povzdigu slovanskih plemen, naj bode to uže v katerej god stroki. Ako torej naš nasprotnik, primoran od vidnih •vspehov naših bratov Rusov, o njih uspešnem delovanje na političnem, socijalnem in drugem polji priznava, nam je bolji dokaz istinitosti, nego če nam domači naši glasovi male vspehe v svojej vatrenosti kot velike opisujejo, — i to se tako rado primeri. Nemška „National Zeitung" pripoveduje nam v številki poslednjega tedna o organizaciji slovanskega komiteta v Moskvi, in o slovanskih p o dk o mite tih zunaj Moskve, da celo v Turški. Podam Vam tu odlomek ovega članka: Na carsko povelje je delovanje slovanskega komiteta (v Moskvi, pis.) spojeno v neposredno trdo organizacijo z državnimi silami, ki imajo v Turčiji delovati ali ki uže tam delujejo. Pod glavnim poveljnikom donavske armade, nahaja se, kakor znano, civilni oddelek kacih 20—30 činovnikov, ki ima namen, urediti civilno opravo v slovansko — turških deželah ter jo tudi voditi. Njemu, slovanskemu entuziastu, so podredjem agenti slov. komiteta v Turčiji. Tako je car sam uredil. Njemu, C'erkaskiju so ima naznaniti naročila, ki jih dobe agenti od komiteta, oni ima zapisnike delujočih agentov ; pooblaščen je tudi dobiti in preskrbeti si raznovrstnih poročil od agentov, on ima tudi zahtevati račun njih delovanja in o upotrebi je vanj i njim izročenih svot. On sme tudi zahtevati odpuščenje agentov, ki bi zakrivili kakove god nerede. Pri njegovem uradu nameščen je glavni agent od komiteta, in ta glavni agent ima voditi delovanje druzih agentov." Tako nam podaja nemška „N. Z." prečoj natančen opis o organizaciji slov. komiteta. Ali kako temu nemškemu listu ta organizacija, ali prav za prav delovanje komiteta slov. v oči bode, to morete razvideti iz naslednjega pristavka nemške „N. Z." „S tem je po dovršeni okupaciji turškega ozemlja njega civilna oprava predana v roke slavofilom in panslavistom in sicer od — države. Čerkaskij in Akaakov vodita uže naprej notranjo politiko turškega Slovanstva prav — oficijelno. In to so duhovi od natore znanih glasovitih metelj. Kjer počno pometati, ne more se naprej videti, kako in kedaj imajo nehati. Lorda Bikonsfilda tajna društva izkazujejo se kot ročni in strpljivi faktorji v teh orijentalnih zmešnjavah. Zelo verjetno je, da bode knjaz Čerkaskij uže kmalu premestil svoj urad v Bolgarijo ter pričel ž njim svoje delovanje. In ako potem z gospod Aksakovim in Črnjajevim, generalom „lepše bodočnosti" Bolgarske prav bra-tovsko slavi panslavistična toržestva (triumpfe), da, to je triumvirat najzanimivejši' Aksasov ima prav; nikdar Še nij videla Evropa, da bi se bilo Slovanstvo na takov način p o u spel o. Stnromoskovsko stranko poznamo (torej tudi Nemci) uže se ve da dolgo. Preminulo bode uže skoro pol stoletja, ko se je S& snmosvestjein protistavila „petrogradskim zvijačnikomkakor jih imenuje Aksakov. Vsak boj na znotraj in na zunaj jo je okrepčal, od prve poljske revolucije leta 1830 do Krimske vojske, do ustaje 1803, do bojev proti baltiškega Nemštva. „Petrogradski zvi-jnčniki," zahodnjaki, kojim se koža jezi pred narodnim medvedom, pred Slovanstvom brez nakitja, imajo zopet zaznamovati velik javen poraz. Velikan dečko Murom, o kojem popeva ruska narodna poezija, steguje prav orjaško svoje ude." Tako torej nemšk list v Prusiji, ki ima gotovo blizu stotisoč čitalcev. In citiran je bil še od druzih tudi dunajskih nemških listov. Se ve da se togoti in peni, a uspehov Slovanstva vendar ne more tajiti Nam more nemški jad in stok biti le v radost. Da, Slovanstvo ima igrati ulogo in to — orjaško, to se pred stoletjem prorokovali veliki nemški možje, kot je to bil Hender in drugi. Z veseljem zabilježujemo take izjave naših protivnikov, naj si bodo tudi napolnjene z nemškim gnjevom. Sličnih izjav upliv bode sigurno dobrodojen — nemškutarsk strup in gnjev nam uže tako ne škodujeta več. Domače stvari. — (Ljubljanski župan) bode dones ob 11. dopoludne v mestnej hiši v pričo mestnega zbora instaliran. — (Umrl) je v soboto v Ljubljani Mih. Pregel, oskrbnik križevniškega reda, 86 let star. — (Umrl) je 16. t. m. France Stramifi iz Stnnetinec pri sv. Jurji na Š'avnici, bivSi c. kr. davkarski pristav v Rogatci. Z njim je izgubila domovina enega izmej naj zvestejših sinov, pokojnik je bil zvest podpornik slovenskih društev, naročnik slovenskih časnikov in knjig, bil je blagoga, poštenega srcn, stnr sto-prav 28 let. v cvetu svojeca življenja. Večni mu spomin in lahka zemlja! — (Odi i kovanje.) Deželne sodnije svetovalec g. Anton fJorjup v Gorici je stopil v penzijo in od cesarja dobil priznanje najvišje zadovoljnosti za svoje dolgoletno zvesto službovanje. — (Imenovanje.) Sodski adjunkt Avgust Iluber je imenovan za sodca na (Ves. — (Postojnsko jamo) je šlo v ponedeljek gledat mnoffo ptujcev z Dunaja in od drugod, ki so se v nedeljo s posebnim vlakom pripeljali v Ljubljano in tu prenočili. Na kolodvoru je igrala vojaška godba, katera jo v ponedeljek potnike tudi v Postojno spremila. Na vlaku se je baje zgodilo mnogo tatvin; nekemu zdravniku je bilo ukradenih 70O gld. Od Ljubljane proti Postojni pa so bili v gnječi mej potom štirje okradeni. — (Francosko.) Piše se nam: Fden potnikov za Pnstoino, po nosu soditi Abrahamovega rodii, pride v nedeljo k fijakeriu na kolodvoru, da bi ca ta v mesto peljal. Fijaker pa je slučaino znal samo slovenski. Tu se obrne Abrahamov sin sč svojo Rebeko in otide proč. češ: ,.Dor sprieht ja blos franzosiseh, mit dem is nichts zu mnehen " — (Mesec maj) nam se je tukaj po-aprilil. Predvčeranjem in včeraj smo imeli nekoliko dežja in hlada. Tudi od drugod po svetu se pritožujejo o njegovej nestanovitnosti. — (V Trst.) Donos ido separatni vlak v Trst, ki vozi državno poslance kot goste tr- | žaškega mesta. — (Iz savinjske doline) se nam piše 21. t. m.: Kakor se je v vašem listu od 17. t. m. naznanilo, se jo čitalnica v Mozirji na binkoštno nedeljo odprla. Mnogo ljudij se vsako željo Jeričino, zlasti pa vsako omaho-1 vanje njene navadno jako vesele dobre volje, j Jerica, če prav polna zaupanja in nade, da bi bil Viljem zvost ostal svojej starej prijateljici, bila je vendar potlačenega srca, ker jej je vsilovala se zavest, da jej ne more več biti, kar jej je bil, in da ne moreta več tako občevati med soboj, kot sta občevala, ko sta se ločila; vrivala se jej je misel, da je sedaj posvetnjak, ki ima novo zaveze, nove skrbi in nove koristi, in da so jo varala, goječa sladko upanje, da bodo v tem slučaji naravni zakoni izgubili veljavo in da čas ne bode imel nika-koršne moči, da bi spremenil naravo in velikost njune medsebojne ljubezni. Celo to jej je nekoliko utrjevalo ono prepričanje, da ga je najprej videla v družbi Izabele Klintonove. Izabela je bila ravno tako popolna posvetnja-kinja in skladala se nijsta skoro nikakor niti po srci, niti po duhu. Res, da je bila hči Vi Ijemovega prejšnjega velikodušnega gospodarja, sedanjega starejšega družuika njegove trgovin- ske hiše ter se je nedvomljivo štela med njegove znance in je imela popolno pravico do vseh vljudnosti, katere jej je morebiti nakla-njal. A pri vsem tem se je Jerica močno čudila ter je hladnokrvno slutila bodočo skrbi, ker ga je videla tako prijazno občevati z de-vojko, ki je zmerom nesramno in nevljudno ž njo ravnala. A početi je zamogla le eno, da je namreč zbrala vse svoje moči, da je celo ponos poklicala na pomoč ter hrepenela okraniti svojo mirnost in veselost. Uže strah, da so bile dvoje bistre in razsodne oči zapazilo njeno skrivnost ter videle, da jo je zadela neka neprijetnost, jo je silil, da je še bolj pazila na se. Zato se je silila stopiti v Bobo k čakajoči Emiliji, veselo jej voščiti dobro jutro ter i'j po navadi pomagati, da se je popolnem napravila. Nje lice je kazalo še sledi zadnjih solza, toda teh uij mogla videti Emilija in pri zajutrku so celo ti popolnem izginili. Sedaj so jo čakale nove izkušnje. Ko je namreč doktor našel izgubljeno palico, šel jej je naproti, kot sta se bila dogovorila. Ker je videl, da nij držala besede in jo je na sprehajališčih iskal brez vspeha, popraševal jo je neprestano, po katerej poti je hodila in zakaj ga je bila popustila. &e le sedaj seje spomnila, da je bil doktor obljubil, da se bode vrnil in da sta se bila zgovorila, naj gre dalje po potu, po katerem je bila poprej šla. Ker pa jo bila pred temi vprašanji popolnem pozabila starega gospoda, nij bila pripravljena na odgovor ter zarudela in prišla v veliko zadrego. Ko je namreč Jerica slišala priti gospod Filipsa od iste strani, v katero se je imel obrniti, šla je ravno nasprotno pot, »la. bi nikogar ne srdčala. Ko se jej je ta pridružil, vrnila se je v gostilnico po istej poti, po katerej je prišla in tako jo je doktor iskal brez vspeha. (Dalju prilu) je sešlo iz vse zgornje savinjske doline. Zahvaliti se je treba mozirskinia gg. učiteljema, katera z vso močjo delata in se trudita za narod uo stvar. — (Iz Maribora) se nam piše: Znano je, da je bil zadnji „Učitelj" pogrubljen, a okro/nu sodnija v Celji ga je bolela izpustiti, toda proti temu se jo bil državni pravdnih pritožil na višjo deželno sodnijo v (Jradcu, ki je pa konfiskacijo potrdila. — (Služba rabeljaj je na Primorskem razpisana. Kdor se za to rokodelstvo interesira, temu se ponuja na leto plača z različnimi dokladami, kar znaša vse skup 724 gld. 52 kr. Kazne vesli. * (K ruskej armadi) je z gimnazij v Tragi potegnilo 14 dijakov. * (Ito parjev) je v turkoljubnej Magjariji čedalje več. Minister notranjih zadev hoče torej poslati po vsej deželi enega komisarja z 12 jezdeci in 24 pešci, ki bi betjarje lovili. Pa menda ne bodo dosti opravili, ker je vse polno roparjev. * (Ženska osveta.) 12. t. m. jo v Pa-lcnni v Siciliji neka mlada gospica svojega prijatelja ustrelila, ker se nij poročil z njo, akoravno ji je bil večkrat obljubil, dajo vzame v zakon. Ustreljeni je bil profesor Mihael Pogano. Ko je šel iz šole, ga je deklica čakala, in ko ga je zagledala, pomerila je nanj in takoj je njena kroglja izneverjenca smrtno zadela. * (Krokodila) love zdaj po bavarskih gorah. V Imestetu je bila namreč menažerija in iz te je ušel velik krokodil, ki tava zdaj po gorah. Žival je štiri črevlje dolga. Kdor jo vjame, dobo veliko plačilo, samb vuruje naj se lovec, da mu žival kake noge ne odščipue. * (Železne prage) nauiostu hrastovih bodo zdaj pri želi/ničali začeli rabiti, ker se je preračunih), da so cenejši, ako se pomisli, kako dolgo trpe. Dobro bi to pač res bilo, samo kmalu naj bi se vpeljalo, sicer bo kmet na vse sadnje na mest u poštene boste samo parkljevje in grmovje imel. * (K ako o b č a s u h u de suše p r i-livati sadnemu drevesu?) Zemljo, katera je popolnoma izsušena, more voda le za malo palcev globoko prodreti in namočiti, če je še toliko piilijemo drevesu. Do globokeje ležečih in razraščenih korenik ne pridere, za to se mlada novo nasajena drevesca pri vsem tem, da se jim nekoliko priliva, posuše. Zemljo skorjasto trdo tedaj treba zdrobiti in to mo-rema storiti s 6 železno štango, katero krog drevesa zabodemo v zemljo; tako postanejo v zemlji, rekli bi, dolge cevi, katere se z vodo napolnijo tako, da morejo biti vode deležne tudi globokeje mlajše za to tudi za življenje naj važniše koren i ke. maja. Enotni drl. dolg t bankovcih Enotni dri. dolg v srebru Zlata renta ...... 1860 dri. posojilo Akcije narodne banke Krediine akcije London Napol. C. k. cekini Srebro Državne marko .... porodilo.) 35 . 68 gld. 64 „ . 70 , 40 107 „ 75 768 „ — 186 „ — 188 „ 75 10 n 32'/ * n 11 113 „ — 63 30 sen ooiium mor m zdravje fore* lek> in forei stroškov po izvrstni Revalosciere itn Barry 30 let lie je nij bolezni, ki bi jo ae bila »mir« rila ta prijetna zdravilna brana, pri odradčenib i i.. .:•ili brez medicin in stroškov; suravi vse bolezn / želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; tloz , "»diiho, bolečine v ledvicah, jetiko, kafiolj, noprn Mvtjcnje, zaprtje, prehlajenjo, nuspanje, slabosti, zlat« Lilo, vodenico, mrzlico, vrto^lavje, silenje krvi v glavo iuuienje v ušuuih, Blabcsti iti blevanje pri noaečil. •Kožnost, diabet, trganje, shujsanjo, hlcdićico in pro dajouje; posebno se priporoča s* dojenoe in J6 bobe a»go dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprioo ■a zdravilnih, brez vsake medicine, moj tijimi dpn 6evala proiesorja Dr. VVurzerja, g. r. V. Benek*, pr* iga proiesorja medicinu na vseucdidči v .»Iar;....... ciravilnoga svetnika Dr. Au^tdstotna, Dr. Shorelaoda, A . I mu p bi; I la, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofmje Caatlo otiiubit, Markize de Brohan a mnogo druzih UnooJtnil osob, n; razpošiljava na posebno zabtevanje vastonj. Kratki Irka« it 80.000 »pričevalov. Spričevalo St. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W ur zor j a, Bonn. 10. jul. 1852 Revalosciere Du Barry v mnogih slučajih na gradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi h griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d pri kamnju, pri prisadljiveui a bolehnem draženji 1 k- umi cevi, zaprtji, pri bolchncin bodeuji v obmub i mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje bi in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs uh boleznih, ampak tudi pri pljučuioi in sušenji v grlu L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalec in 61o mnogo učenih družtev. VVinehester, Angleško, 3. decembra 1842. V asa izvrBtna Kevalescičre Je ozdravila večlotm i nevarnostne prikazni, tiebušiuh bolezni, zaprtju, bolne čutnico in vodenico. Prepričal sem se sam glodi 7aioga zdravila, ter vaB toplo vsakemu priporočam James Shoroland, rauoceluik, l>u. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. AngelBteina. B o r o 1 i n, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalosciere du Ban. vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Ange 1 s t ei n, tajni sauit. avotovaluc Spričevalo št. 7(1.021. Oberginipern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je nže bolehal 8 tednov za straa Miiiii bolečinami vnetic juter, ter ničesar použiti ui mogel, je vsled rabo Vaše Revalosciere du Barry pa puluama zdrav. Viljem Burkart, ranoooluik. Spričevalo št. 7ii.618. La R o o h o sur You, 30. julija 1868. Vaša KevalcBcičre ozdravila ine je popolnem strašnih želodčnih in čutuicnih bolezuij, katere s me deset let uiičile. (GoBpa) Aruianda Prevest, pust-stuica. Kevalescičre je 4 krat tečne j sa, nego meso, te ■e pri odrasćenih in otrocih prihrani 50 krat več as ooin, ko pri zdravilih. V oleh**tii p ■ u • ja pol ruat.* 1 gold. SO kr , l .;^it 9 ioU xr^ J fama i goli. "O kr., o iiu-tov 10 gold., 12 fantov 10 go'.l., £1 matov IM ujold. * . -. Uffeaiftftn i ^vAraati in Revalosciere- Chocolatče v prahu . Hi • r>t»i. tr., i\ A gi. «0 ::tf 4> ta* . ig/t, 'jL-kr.. '•" ..caka *i- l9fj u i> jI. T<- ' .,o D . •..'r y ^ (JoKip. .»s l>»b . tj'aiJ> "la.ji*-;-^ . *ai:or v leil Kfciii pri uobah ik»rjjh •.. i • »-i i* t« .i r^-;v iih^ au / szp:>iitja :.u-**i -t u; -a vie krt Je v: »oiru.i uvunioah Ah povzetjih. V aaoherju, v Mpljftu pri lokarju Aljiuoviču, v Trata pri lekarju Jakobu Sorravallo, pri dr(;gonatu P. Kočo a i d J. H i r * <• h i>. '/.»tiru -r. A n «> hilirisKi| OGSdU Jedino le pri (5y—48) €«al>riikl l*ir<*<»li^ g Irkarju, na (lunaj.ikej CMti v Ljubljani. S Samo 80 kr. 1 par nožov z vilicami iz pravega, vedno belo H ostajočoga britanskega srebra, '/I dne. 4 ttld. Ziičice m kavo, ona kr. 10, 16, 20, 80, 40. Žlice za jod, „ „ hO, 40, f)0, 80, 70. 1 zjijeuiaJee za mleko, kr. GU, 80, gl, 1, 1,20, 1.50. 1 sajemaleo za juho, g], l/JO, 1.60, 2, 3. 1 par velikih svečnikov, gl. 2, 8, 4, f», 8, 1 lasa, velika, kr. 90, gl. 1.20, 1.50, 2, 2.50, 0. 1 okvir z,i fotografijo, lin, kr. 80. ■KIH Vsi; drugo jako ceno. slB^H Naslov : iti« ItiTssIrr, »ion, Nonlmu, Barggajae 2, Hotel Ho ler. ■■ Oonilnlk zastonj. Naročbe iz provincije lakoj s poštnim pov^etjeni. (2i"j—27) TT»J«v- 21. maja: v\r o Miililbac.h i/. i/. Dunaja. — Ascher iz SI. BiBtrice. — Bado iz Maribora. — dr. Makanec iz Petrine. — b.ron Kg-; iz Gradca. — pl. Toilraiisherg iz Dunaja. — Jeleni C II Karlovca. Johot i/. Siska. Pri sioim Rupa i/. Linca. — Book i/. Beljaka. — Keliinr iz Dunaja. — Luser iz Gradca. — Bonn iz Dunaja. — lic.hi ia Trsta. — Rosenborg li Eagreba. — Janko vre i/. Pečuha. Hvala in priporočenje. Zahvaljujoč ue ta doidaj meni izkazano zaupanje javlj m p. n. občinstvu naj uljudnoj io, da sem od zdaj naprej odprl svojo novo kavarno v Kolo«!vor*It«\j ulioi mi. 21. Ker bodem za točno in ceno posir v.lio vedno skrbel, vabljain najud iin-jše k mnogo brojnemu obisku. IHjSb23.d_e:rl (129—8) kavarnar. Javno zahvalo izrekava podpisana fflavnemu zastopu banke MNMi ■.!■<>• v lijiil»ljiini. kateri jo požarno škodo na najinem poslopji (tako imenovani „luvsiji") v Samotorid nemudoma ter vestno preiskati dal in nama odškodnino v popolno zadovoljuost izplačal. V Trstu, 17. maja 1877. (132) G. Gorup I\ Kalister. Zahvala in priporočilo. S -H Cutini se doltnoga, svojim p. n. gostom za prijazno obiska-vanjo tukajšnjih čitalniških prostorov ob času, ko sem jaz tam posloval, zahvaljevati so najtopleje In si ob enem dovoljujem naj- adanejšo porodail, da sem 20. t. in tukajšnjo (sv. Petra cesta), )>re\ /,, 1. — Vabim ' iskuje to pi varno iiilvoiljivo Čl in vrt. ki jo Blito p. /raven občinstvo, tla mnogo da se poslu/.uji; /.i- vahiio kegjišea. Serviia se: zajutrek, kosilo in večerja, pravo -VAiciiM'«;/«'!« mtarcevo /»#««», na ledu hlajeno, dobra bela in 1 iiilte.i utihnu vishi in tudi lina lmit ljmi t imi. Trudil mt bum, da pazno vodim kupčijo, in da si se sululi im in urnim mi ■ ženjeni po najnižjih conah vedno zadovoljuost častitih p, n. gostov pi idobim. lrav mnogobrojnomu pohodu bo priporoča ■poštovanjem (I81—1) Ivan Tanko. ledtttelj in urednik Josip J ur C i č. m 1 i; ii ntk ,Fwodne titlarce •