Poprečnlna v gotovini plaćana K K ŠTEVILKA 1 LETNIK XXXIII K H iARODNI GOSP DAR ?*!« GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. JANUARJA 1932 liCEBJlM K • v- V : Izgledi v bodočnost. — Dr. Basaj: Naloge, katerih ne smemo pozabiti. — A • Predznamba zastavne pravice. — Benko: O propagandi za večjo uporabo mleka in izdelkov. - Avstrijska agrarna kriza. — Stroški našega žitnega režima. — Zvezine objave. - Zadružništvo v državi. — Iz gospodarstva. — Davki in takse. — Novi zakoni. ..................■■■■••.......................... Priloga „Narodnega Gospodarja” žt. 1, I. 1932. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja dolotba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Občni zbor Hranilnice in posojilnice za blejski kot na Bledu, r. z. z n. z., se bo vršil na na Svečnico 2. februarja 1932 ob pol 3. uri uri v starem župnišču. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev račun, zaključka za 1. 1931. 3. slučajnosti. Izredni obžni zbor Kmetijske nakupne in prodajne zadruge na Dolu, r. z. z o z., se bo vršil v nedeljo dne 24. januarja 1932 ob 9. uri v Društvenem domu na Dolu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. sprememba pravil. 3. slučajnosti. Občni zbor Ljudske kuhinje na Jesenicah, r. z. z o. z , se bo vršil v nedeljo 24. januarja 1932 ob 3. uri popoldne v Krekovem domu na Jesenicah. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. sprememba pravil. 3. odobrenje računskega zaključka za 1.1931. 'fi volitve načelstva m nadzorstva. 5. slučajnosti. Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Sv. Lovrencu na Pohorju, r. z. z n. z., se bo vršil dne 2. februarja 1932 (na svečnico) v uradnih prostorih posojilnice ob 9. uri predp. Dnevni red- 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2 poročilo o poslovanju zadruge. 3. potrjenje račun, zaključka za 1. 1931. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. G. razprava o morebitnih predlogih. 7. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Lovrencu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. januarja 1932 ob pol 8. uri zjutraj v šolskem poslopju v Št. Lovrencu. Dnevni red: I. poročilo načelstva m nadzorstva. 2. potrjenje račiinskega zaključka za 1. 1931. 3. slučajnosti. ... Občni zbor Kmetijskega društva v Mošah, r. z. z o. z., se bode vršil 7. februarja 1932 po jutranji maši v Društvenem domu v Smledniku. Dnevni red; 1 poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka za 1.1931.3. volitev načelstva: 4. volitev nadzorstva. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Markovcih, r.z.zn. z., se bo vršit 14. februarja 19.52. Dnevni red: 1. čitanje revizijskega jroročila. 2. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 3. poročilo načelstva 4 poročilo nadzorstva. 5. odobrenje rač. zaključka za 1.1931. 6 volitve načelstva. 7. izpopolnjujoče volitve nadzorstva. 8. slučajnosti. Občni zbor Posojilnice v Sv. Petru pod Sv. gorami, r. z. z n. z., se bo vrš i dne 31. januarja 1932 ob pol 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva. 3. potrjenje računskega zaključka za 1. 1931. 4. slučajnosti. Občni zbor Sirarske zadruge v Stari Fužini, r. z. z o. z , se bo vršil dne 24, januarja 1932 ob 1. uri popoldne. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka za 1. 1931. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti. Občni zbor Strojne zadruge v Stojncih, r. z. z o. z., se bo vršil na praznik diie 2. febr. 1932 ob 2. uri popoldne v hiši načelnika zadruge. Dnevni red: 1. obobrltev rač. zaključka za 1. 1931. 2. poročilo o izvršeni reviziji. 3. volitev nadzorstva. 4. slučajnosti. Občni zbor Strojne zadruge z Šikolah, r. z. z o. z., se bo vi šil dne 31. januarja 1932 v prostorih načelnika Trčka Franca v Šikolah št. 14 ob 2. uri popoldne. Dnevni red: 1. odobritev račun, zaključka za 1. 1931. 2. volitev nadzorstva. 3. jroročilo o Izvršeni reviziji. 4. slučajnosti. Občni zbor Kmetsko delavske hranilnice in posojilnice na Teharjih, r.z.zn. z., se bo vršil dne 31. januarja 1932 v hran. prostorih ob 7. uri zjutraj po prvi sv. maši. Dnevni red: 1 čitanje zapisnika zadnjega občne ge zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev računskega zaključka za I. 1931. 4. slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Uncu, r. z. z o. z„ se bo vršil v torek dne 2. februarja na Svečnico ob 3. uri popoldne v župnijski pisarni. Dnevni red: 1. poročilo načelstva m poročilo nadzorstva. 5. odobritev Računskega zaključka za• leto 1931. 3. volitev načelstva. 4. volitev padzorstva. '5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Velikih Dolencih, r. z. z n. Z., se bo vršil dne 2. februarja 1932 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. poročilo načelstva. 2. poročilo nadzorstva. 3 odobritev rač. zaključka za 1. 1931. 4. poročilo o izvršeni reviziji. 5. slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sv. Vidu pri Ptuju, r. z. z n. z., se bo vršil đne 7. februarja 1932 zjutraj ob pol 8. uri v dvorani Slomškovega doma. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev bilance za 1. 1931. 3. volitev dveh članov v nadzorstva. 4. slučajnosti. Statistični pregled poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za leto 1930. Število vseh članic Zadružne zveze koncem leta 1930 je znašalo 611. Statistični pregled se nanaša na 583 zadrug, ker 28 zadrug ni poslalo računskega zaključka.* V tem pregledu izkazane zadruge so imele koncem leta 1930 151.201 članov. Najmanjša posojilnica je imela 10 članov, naj večja 5.294, med nabavnimi in prodajnimi zadrugami je imela najmanjša 20, največja 10.812, med mlekarskimi zadrugami 13 oziroma 618, med živinorejskimi zadrugami 16 oziroma 156, med zadružnimi elektrarnami 9 oziroma 633, med stavbinskimi zadrugami 7 oziroma 371, med obrtnimi zadrugami 5 oziroma 260, med kmetijsko - strojnimi 9 oziroma 140 in med raznimi zadrugami 14 oziroma 5.396. Celokupni promet vseh zadrug je znašal Din 5.508,017.890 93. Vsota plačanih deležev je znašala Din 6,438.442'34. Skupni rezervni zakladi so dosegli višino dinarjev 38,148.314'99, skupni čisti dobiček Din 6,381.713-08 in skupna zguba Din 1,036.850,93. Napram prejšnjemu letu je število zadružnikov narastlo za 9.743 in sicer je število članov pri posojilnicah narastlo za 6.195, pri nekreditnih zadrugah pa za 3.548. Hranilne vloge in pasivni tekoči računi so se napram prejšnjemu letu dvignili za dinarjev 59,615.831'31, kar pomeni 6%-ni prirastek, leta 1929 je prirastek znašal 19%. Posojila in aktivni tekoči računi so se zvišali za Din 69,031.919-54 ali za 10 % (za leto 1929 je bil odstotek 21%). Na vsakega člana pri posojilnicah odpade povprečno Din 7.360 60 posojila. Najmanjša posojilnica je imela Din 40.029'65 hranilnih vlog, največja pa Din 191,498.425 01. Najnižja obrestna mera za hranilne vloge je bila 4%, najvišja pa 10%, povprečna obrestna mera je znašala 5-5%. Najnižja obrestna mera za posojila je znašala 5 o/0 najvišja pa 13%, dočim je bila povprečna obrestna mera za posojila 8%. Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 27 0/0o, pri nabavnih in prodajnih zadrugah 11'2 %0, pri mlekarskih zadrugah 36 %0, pri obrtnih pa 18 %„ od prometa. * Od teli 28 zadrug 9 zadrug ni poslalo računskega zaključka brez vsake navedbe vzroka, 17 zadrug v letu 1930 ni oziroma še ni poslovalo, 2 zadrugi Pa sta bili v likvidaciji. M 3 TJ S 0 1 _o 1 »A 3 ij Obrestna mera povprečna N JO 1 M | O S* Okraj hran. vlog. °/o posoj. v »/„ Denarni promet Hranilne >LO >cO Mc vloženo 9 9 2 342 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Črnomelj 5 7-5 16,853.802 47 3,490.611 54 14 14 4.059 Kamnik 5 65 65,127.428 72 13,615.297 80 16 16 4.121 Kočevje 5 7-5 237,090,281 77 22,834.738 20 18 18 4.150 Kranj 5 7 160,270.401 61 26,819.902 33 18 18 7.062 Krško 5 8 62,194.608 33 12,029.000 64 10 10 3.032 Litija ... 5 7 47,689.734 61 9,550.834 89 6 6 5.491 Ljubljana (mesto) .... 5 8 680,677.147 97 76,604.133 41 23 23 4.177 Ljubljana (okolica) .... 5 7-5 87,160.678 84 15,657.521 72 9 9 2.446 Logatec 5-50 7 31,897.481 21 5,891.431 22 15 15 2.671 Novo mesto 5 7-5 40,023.580 10 6,816.661 57 10 9 2.279 Radovljica 5 7-5 68,618.420 37 10,726.990 50 148 147 41.830 5°/o 7°/, 1.497,603.569 204,037.123 82 7 7 2.196 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru Brežice 55 8 30,024 102 36 6,887.787 23 3 3 6.064 Celje (mesto) — — 879,083.939 42 78,073.189 24 17 17 2.929 Celje (okolica) 5 50 8 30,754.866 82 6,559.887 14 7 7 3.343 Dolnja Lendava 8 10 31,794.378 43 7,454.486 97 8 8 1.840 Dravograd 55 8 61,008.630 55 6,206.837 45 9 9 1.655 Gornjigrad 5 7 39,822.282 66 10,706.714 19 8 8 1.864 Konjice 5 50 8 46,010.821 92 5,589.527 — 7 7 1.243 Laško 5 7 28,611.320 34 5,041.937 56 10 10 4.265 Ljutomer 6 8 102,026.185 54 10,202.238 35 5 5 4.648 Maribor (mesto) 6 8 406,275 953 46 35,093.063 35 10 10 2 933 Maribor (desni breg) . . . 550 8 26,750.472 53 4,937.662 42 16 16 5.615 Maribor (levi breg) .... 5-50 8 33,775.138 85 8,047.870 11 i 11 11 2.549 Murska Sobola 8 10 40,741.480 36 8,015.218 85 2 2 2.405 Ptuj i mesto) — — 336,784.620 98 8,858.806 64 21 21 6.174 Ptuj (okolica) 5-5 8 45,503.116 91 8,724.420 42 6 6 1.700 Slovenjgradec 55 7-5 20,532.153 86 4,380.803 03 20 20 3.357 Šmarje pri Jelšah .... 5-3 7 25,630.437 35 6,631.453 36 167 167 54.780 5'50% 8»/0 2.185,129.902 34 221,411.903 31 148 147 41.830 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu . . 5 7 1.497,603.569 204,037.123 82 167 167 54.780 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru .... 5-50 8 2.185,129.902 34 221,411.903 31 12 12 3.273 Hrvatske zadruge .... 6 9 33,479.440 71 7,844.974 69 327 326 99.883 • | 3.716,212.912 05 433,294.001 82| PROMET vloge Posojila = Tekoči račun s člani Tekoči račun z Zvezo in naložen denar dvignjeno vrnjeno dano prejeto izdano prejeto izdano 3,376.546 99 967.710 13 2,021.357 89 19.700 17.716 40 3,118.810 02 2,030.057 05 11,289.029 14 2,618.651 92 5,480.952 50 4,344.322 67 3,745.517 24 8,491.818 27 8,992.929 31 17,661.919 08 16,051.097 63 21,846.364 59 8,798 165 16 9,288.599 29 17,465.995 60 16,982.864 03 15,036.965 10 2,941.419 43 10,073.895 31 22,845 422 63 23,329.292 23 27,404.665 71 23,529 717 88 10,372.893 27 2,785 771 05 4,600.713 45 2,993.273 03 3,181.009 59 10,048.384 63| 9 679.559 92 7,767.826 54 2,514.829 68 5,936.577 89 1,427.331 09 1,699.100 97 8,249609 951 6,230.465 26 61,677 297 07 10,393.138 59 19,009.935 21 96,184.774 52 97,757.558 60 107,676.132 90 114,206.804 74 11,764 381 69 4,574.305 96 7,717.649 13 5,180.194 10 5,950.584 94 14,621.890 71 14,526.163 70 5,395.637 64 1,626.448 07 3,280.906 811.213 32 1,007.587 32 6,063.277 17 4,664 701 11 5,147.995 03 1,732.649 93 3,477.233 01 2,438.623 92 2,525.284 79 7,082.811 20 7,019.735 26 9,604.387 67 3,043.293 51 5,094.729 68 5,164.003 8l| 6,437.857 97 12.798.257 -1 10,835 204 87 159,094 879 22 49,247.315 90 88,540.314 66 150,207.024 25 154,940.109 34 223,023.653 lej 218,698.203 13 5,301 003 32 1,248.768 13 2,350.231 20 1,549.042 42 1,533.156 67 4,274.954 46 4,536.503 53 66,812.570 92 4,741.299 18 15,709.274 — 130,337.202 58 131,118.410 45 99,117.569 82 97,193.484 79 5,833.746 02 2,406978 52 3,236.240 22 651.021 04 724.622 44 2,803.762 49 2,883.572 55 4,052.728 43 1,975 818 27 5,778.122 44 304.454 — 533.124 87 4,622.115 63 3,417.794 15 5,276.311 54 1,964.377 11 5,332.931 49 5 470.652 87 6,217.863 87 8,645.606 98 6,742.792 89: (i,623.647 46 1,741.355 95 3,298.820 20 1,409.918 60 1,680.564 43 3,582.830 27 6,094.749 11 4,394.892 56 2,167.325 03 3,015.367 50 5,406.468 — 6,262.422 59 8,699 521 51 8,274.255 51 4,950.118 31 1,747.891 75 2,814.453 63 1,238.063 81 1,851.628 97 4,636.231 80 3,431.131 72| 8,735.396 45 2,435.413 12 3,974.157 50 12,585.168 36 15,202.247 71 12,071.360 66 10,043.360 811 20,915.642 27 8,881.203 67 18,852.668 02 15,993.934 62 14,088.910 38 48,796.005 16 47,826.605 63 4,419.904 03 1,438.854 13 2,395.756 85 746.188 46 1,144.016 86 4,541.591 — 3,775.009 — 5,778.815 17 2,746.988 25 3,720.954 25 350.041 — 210.111 — 4,322.237 95 5,769.847 95 3,273.147 56 1,967.494 92 6,099,922 — 3,614.513 55 4,176.842 55 3,917.094 82 3,695.802 29 8,070.938 77 35,443 612 84 35,191.589 84 28,845.621 64 29,027.887 57 40,795.408 — 39,590.186 - 7,172.712 81 3,625.126 59 6,539.964 41 1,099.855 56 1,620.326 80 6,734.444 95 5,241.503 95 3,760.253 69 1,689.090 67 2,669.829 — 834.792 — 915.902 — 2,288.525 81 1,954.344 81 5,643.885 67 1,206.467 89 2,313.687 — 148.041 94 163.246 34 3,335.664 27 3,373.240 17 177,015.714 98 77,428.066 02 123,293.969 55 210,584.980 45 216,471.285 50 263,184.925 58 253,844.084 86 159,094.879 22 49,247.315 90 88,540.314 66 150,207.024 25 154,940.109 34 223.023.653 16 218,698.203 13 177,015.714 98 77,428.066 02 123,293.969 55 210,584.980 45 216,471.285 50 263,184.925 58 253,844.084 86 4.772.403 71 2,043.342 57 5,009.804 - 1,319.804 73 1,341.725 07 3,566.974 3,970.035 340,882 997 91 128,718.724 49 | 216,844.088 21 362,111.809 43 372,753.119 91 489.775.552 74 476.512.322 99 A K T I V A Okraj Gotovina Posojila Menična posojila Aktivni tek. račun Naložbe Inventar premični in nepremični Zaostale obresti Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Črnomelj . . . 135.901 44 5,479.721 44 44.575 24 2,098.454 152 810 84 177.298 34 Kamnik . . . 505.883 02 17,480 034 64 799.646 45 3,272.403 06 16,826.937 20 127.445 92 273.530 55 Kočevje . . . 936.914 45 23,340.079 09 — — 2,982.431 50 34,860 648 20 1,120.347 13 428.865 28 Kranj .... 1,035.087 19 25,668.599 77 — — 12,923.723 52 26,423.335 50 415.913 82 339.796 58 Krško .... 706.256 84 15,136.788 39 — — 1,501.271 02 15,668.846 14 479.907 81 325.329 30 Litija .... 471.113 61 17,962.243 31 — — 1,268.207 34 9,534.081 25 £07.318 30 659.837 22 Ljubljana (mesto). 956.043 50 46,515 419 64 1,616.820 75 108,703.193 07 54,250.318 41 9,022.202 03 1,282 000 86 Ljubljana (okolica) 531.512 15 19,872.947 13 — — 4,351 517 50 16,007.216 97 135.122 02 234.603 07 Logatec . . . 262.873 51 9,254.320 09 — — 2,381.412 19 4,823.674 — 245.949 87 295.191 62 Novo mesto . . 273.295 81 8,068.937 97 — — 2,023.367 70 6,531.255 20 245.051 53 118.545 03 Radovljica . . 334.489 47 13,587.425 51 — 4,348.915 97 9,591.548 65 383.821 25 246.881 20 6,149370 99 202,366 516 98 2,416.467 20 143,801.018 11 196.616.315 52 12,835.890 52 4,381.879 05 Okoliša okrožnih sodiš v Celju in Ma-ribovu Brežice . . . 236.657 28 8,099.994 12 1,610.098 28 3,825.211 97 130.380 62 449.234 17 Celje (mesto). . 936.092 65 43,313.361 65 8,174.819 75 52,098.433 23 26,437.504 11 4,475.209 58 1,402.451 40 Celje (okolica) . 258.688 82 11,526.669 68 — — 763.444 81 5,748.500 05 495.069 50 349.340 11 Dolnja Lendava . 556.251 87 11,898.125 46 — — 299.496 87 94.526 36 1,055.968 61 52.582 75 Dravograd. . . 177.553 44 11,898.995 — — — 1,814 859 34 3,703:169 47 298.021 96 205.166 80 Gornji grad . . 350.975 16 9,740.838 28 — — 2,398 855 72 18,389.275 59 287.321 73 229.680 17 Konjice . . . 189.611 12 6,051.602 44 576.530 — 2,614.846 36 5,329.876 79 437.433 41 236.061 32 Laško .... 224.057 69 6,802 231 52 — — 2,190.187 07 6,198.145 79 412.903 71 67.125 — Ljutomer . . . 504.055 67 15,137,870 83 — — 14,061.731 50 1,631.976 47 1,068.718 85 248.164 74 Maribor (mesto) . 826.129 60 46,112.629 80 6,253.228 — 12,585 981 51 14.948.408 98 2,871 325 47 444.951 38 Maribor desni breg) 282.619 47 8,421.946 07 — — 1,651.672 18 5,977.710 40 353.179 96 156.553 83 Maribor (levi breg) 409.275 52 9,280.380 76 — — 371 798 76 5,275.606 24 448.046 90 131.756 93 Murska Sobota . 213.913 52 12,170 152 31 — — 1,062.065 42 651.864 — 424.120 05 63.272 33 Ptuj (mesto) . . 278.103 55 22,708.490 25 — — 6,410.506 83 6,931.257 98 504.290 — 90.675 30 Ptuj (okolica) . . 281.675 34 19,146.740 91 — — 1,116.394 66 4,903.180 27 414.975 85 360.897 98 Slovenjgradec . . 79 021 86 6,603.978 92 — — 548.510 — 5,472.606 £5 412.402 60 93.463 88 Šmarje pri Jelšah. 180.824 85 8,384.788 19 — - 77.003 30 9,083,179 41 248.389 84 216.670 91 5,985.507 41 257,298.796 19 15.004.577|75 101,675.885 84 124,602.000 43 14,337.758 64 4,798.049 01 Okoliša deielnega sodišča v Ljubljani in okroinega sodišča v Novem mestu. . Okoliša okrož. sodišč v Celju in Mariboru Hrvatske zadruge . 6,149.370 5,985,507 235.003 99 41 30 202,366.516 257,298.796 11,352.435 98 19 36 2,416.467 15,004.577 20 75 143,801.018 101,675.885 888 744 11 84 09 196,616.315 124,602.000 5,627.335 52 43 06 12,835.890 14,337 758 203.424 52 64 86 4,381.879 4,798.049 324.127 05 01 41 12,369.881 70 471,017,748 53 17,421.044 95 246,365.648 04 326,845.651 01 27,377.074 02 9.504.055 47 r PAS 1 V K Ostala aktiva Zguba Deleži Hranilne vloge Pasivni tek. račun Izposojila in ostala pasiva Rezerva Dobiček 53.995 17 • 4.565 25 7 865.957 31 37.390 99 206.368 51 28.474 41 181.717 10 — — 7.160 50 38,224.027 45 203.202 30 105.339 29 775.570 05 152.298 35 304.585 15 13.772 78 13.495 25 59,857.982 45 1,811.993 40 310.830 97 1,755.021 83 238 319 68 393.902 83 — — 8.443 - 62,653 040 49 2,581.675 47 126.543 05 1,443.121 52 387 535 68 361.501 30 — — 23.490 46 32,093 643 89 659.484 44 597 449 44 683.701 21 122.131 36 74 937 24 — — 4.696 25 29,506.735 91 69 702 45 206.532 52 572 026 40 118.044 74 1,666.786 96 — — 342.191 22 203,677.450 78 13,791.407 25 494.564 41 5,294.071 90 413 099 66 293.817 72 — — 8.944 25 39,581.444 52 493.510 50 153.865 66 977.992 87 210.948 76 89,377 56 — — 12.272 — 16,792.126 31 44.084 51 28.925 02 436.585 59 38.805 41 201.343 88 25.674 12 11.590 40 16,711.024 79 316 308 — 60.319 51 329.465 90 58.732 64 268.131 77 — 6.854 50 26,748 363 67 1,129325 80 149.810 52 593.823 01 133.036 32 3,890.096 68 39.446 90 443.703 08 533,711.797 57 21,100 724 12 2,271.601 38 13,067.748 79 1,901.427 01 70.851 10 439 75 12,243 577 40 1,338.856 59 252 338 32 513.733 58 63.481 80 924.338 21 — — 52.994 — 120,653.739 73 13,718.980 08 388 928 52 2,613 147 58 334.420 67 448.772 46 — - 17.001 — 18,125.973 15 23.705 — 674.071 91 682 952 07 66.782 30 145.012 73 — — 24.010 — 12,102 589 73 — - 1,667.343 04 244.380 11 63.611 77 123.226 66 — — 6.067 25 15,239.390 74 1,773 254 50 622.088 14 470.941 24 109.250 80 66.539 54 — — 4.392 32 30,153.575 21 398 251 24 281.424 35 558.698 12 67.144 95 77.615 81 — — 15.104 75 13,931.475 98 1,121.027 10 41.537 46 319.764 61 84 667 35 65 472 80 — — 4 327 50 15,346.736 40 47 091 50 61.691 77 450 199 69 50.076 72 122.998 92 — — 27.525 50 24,951.908 23 376.121 50 5,765 302 53 1,161.945 17 492 714 05 608.562 47 — — 304.137 31 70,689.984 06 10,882 380 65 390 747 15 1,937.702 67 446.265 37 194.828 21 — — 10 956 50 15,295.500 07 650.167 21 39.626 07 907.746 73 134.513 54 189.861 32 — — 22.614 75 15,165.455 — — — 142.828 76 564.343 02 211.484 90 62.937 15 409 52 32.335 — 11,133.578 54 243 951 50 2,959.449 27 150.985 24 128.435 06 10.383 — — 62.444 — 27,920.662 36 2,544.108 50 4,919 070 30 1,243.939 57 243.482 18 188.801 15 48.277 15 43.289 50 22,360.616 03 62.712 78 2,801.298 54 1,005.320 26 184.706 20 40.284 15 — — 9.233 25 12,388.569 40 81.987 — 408.080 08 301 280 80 61.117 43 111.849 67 — — 17.411 50 17,260.081 86 23.647 23 144.083 66 701 742 56 155.739 36 3,452.335 55 48.686|67 664.313 88 454,963.413 89 33,286.242 38 21,562.909 87 13,828.823 02 2,897.894 45 3,890.096 68 39.446 90 443.703 08 533,711.797 57 21,100.724 12 2,271.601 38 13,067.748 79 1,901.427 01 3,452.335 55 48.686 67 664.313 88 454,963.413 89 33,286.242 38 21,562.909 87 13,828.823 02 2,897.894 45 137.038 98 — - 32.345 — 14,919.247 18 491.926 64 2,627.091 - 517.723 58 179.775 66 7,479.471 21 88.133|57 1,140.361 96 1.003,594.458 64 54,878.893|l4 26,461.602 25 27,414.295 39 4,979.097 12 Okraj Z G U B A Obresti hranilnih vlog Obresti tek. računa Upravni stroški Davki in pristojbine Okoliša deželnega sodišča v Ljub- Ijani in okrožnega sodišča v No- vem mestu Črnomelj , . . . 409.609 04 — — 64.827 02 14 268 51 Kamnik 1,886.981 49 28.322 55 326.034 44 61.519 89 Kočevje 2,758.256 97 109.372 — 475.426 65 118.570 60 Kranj 3,212.830 32 36.750 97 637.944 47 106.948 26 Krško 1,618.320 59 29.722 79 255.445 56 74.709 68 Litija 1,485.925 07 18.334 83 149.926 25 38.182 62 L.ubijana (mesto) 9,288.324 42 1,380.086 97 2,068.750 50 119.533 25 Ljubljana (okolica) 1,891 565 92 21.734 26 305.379 42 55.138 33 Logatec 836.335 53 1.754 35 110 681 81 26.740 78 Novo mesto 810.586 24 14.023 24 267.809 10 25.147 32 Radovljica 1,249 032 69 36.721 80 177.358 36 52 453 71 25,447.768 28 1,676.823(76 4,839.583 58 693212 95 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru Brežice 619.174 69 38.020 07 178.220 22 13.243 80 Celje (mesto) 5,695 396 28 2,498.085 71 1,111.192 30 275.672 94 Celje (okolica) 1,020.835 16 42.867 54 226.782 24 53.249 06 Dolnja Lendava 794.504 83 98.529 42 164.036 — 18.978 70 Dravograd 940.665 78 24.968 15 148.731 28 18.898 3b Gornji grad 1,354.415 04 58.049 21 126.132 85 54.590 35 Konjice 740.797 14 97.922 39 179.584 63 8.612 88 Laško 757.766 40 2.705 05 111.310 34 32.552 70 Ljutomer 1,425.057 47 76.528 72 358.884 41 60.266 55 Maribor (mesto) 4,041.505 50 893.657 12 917.022 80 87.286 32 Maribor (desni breg) 761.967 91 20.426 — 150.875 61 33.781 24 Maribor (levi breg) 734.976 63 2.741 05 129517 78 30.465 31 Murska Sobota 670.620 31 151.755 45 195.137 65 18.154 17 Ptuj (mesto) 1,755.821 9i 486.994 64 383.054 62 37.041 15 Ptuj (okolica) 1,181.784 56 160.870 08 333.564 89 42.182 24 Slovenjgradec 616.957 49 22.688 02 101.876 62 21.925 16 Šmarje pri Jelšah 833.375 20 7.207 08 143.434 09 34 741 50 23,945.622 29 4,684.015 70 4,959.358 33 841.645 43 Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu 25,447.768 28 1,676.823 76 4,839.583 58 693.212 95 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Ma- riboru 23,945.622 29 4,684.015 70 4,959.358 33 841.645 43 Hrvatske zadruge 830.603 49 194.116 52 153.937 50 30.945 37 50,223.994 06 6,554.955 98 9,952.879 41 1,565.803 75 DOB I ČEK Odpisi Podpore Ostalo Obresti posojil plačane, zaostale, predplačane prejSnega leta Obresti tek. računa in naložb Upravni prispevki Ostalo 6.314 75 51.410 201.343 71 518.834 10 184.323 40 20.405 78 24.209 75 107.747 15 44 046 — 423.152 10 1,546 012 28 1,228.328 88 84.622 49 18.839 97 251.157 08 125.913 78 1,020 447 71 1,955.770 21 2,708.484 39 81.158 76 113.731 43 76.497 17 240.674 40 853.801 12 2,076.170 08 2,819.974 82 185.368 20 83.934 21 271.600 55 109.705 70 488.714 78 1,470.027 68 1,014.282 60 85.779 05 278.130 32 69.352 96 122.614 25 685.723 12 1,793.602 30 694.777 46 58.465 84 23.213 50 287.787 78 72.900 — 1,945.409 89 5,027.179 05 9,340.384 38 275.811 86 519.417 52 80.389 26 47.419 60 510.333 63 1,636 024 36 1.173.381 97 68.934 09 33.620 — 37.537 43 86.422 92 301.915 54 893.400 50 476.818 43 10.687 37 20.482 06 132.623 09 47.332 — 238.903 35 702.679 91 596.988 14 79.238 42 157.517 87 106 632 33 40.612 40 419.652 93 1,065 675 04 957.117 99 41.958 31 17.712 88 1,427.639 55 989.051 05 7,089.398 48 18,685.375 51 21,194.862 46 992.430 17 1,290.809 51 5.546 51 16.968 50 525.432 94 1,042.405 81 256.417 07 43.714 22 54.069 63 147.048 51 — — 1,673.647 54 7,147.712 46 3,513.502 23 433.801 59 306 027 — 40.162 72 61.151 48 491.465 44 1,359.448 86 436.963 69 66.913 96 73.186 13 64.500 13 1.450 — 265.037 04 1,217.825 03 89.608 53 84.717 34 14.885 22 21.744 52 37.991 78 364.208 23 i;300.922 93 173.964 98 25.916 38 56 403 81 9.736 45 926 64 260.073 30 826.722 34 976.484 05 30.415 28 30.302 17; 14.994 88 5.480 — 283.829 51 852.278 70 422.409 55 45.615 36 10.917 82 37.185 12 61.359 66 171.834 31 577.585 09 532.816 53 39.409 06 24.902 90' 155.549 08 34.048 60 1,322.098 21 1,498.253 39 1,633.409 32 254.967 12 45.803 21 99.474 85 — — 1,348.725 68 5,408.315 73 1,264.171 22 460.974 05 254.211 27: 48.088 35 20.394 50 386.131 60 821.828 01 514.232 06 29.260 06 56.345 08, 15.175 87 18.082 — 487.890 02 1,123 945 12 189515 25 47.772 12 57.616 17 162.081 48 4.130 — 696.055 11 1,291.382 97 138.448 17 133.872 15 334.230 88; 5.100 — — — 435.538 12 2,110.516 20 669.352 32 245.005 44 78.676 47 78.695 97 38.216 09 654.956 48 1,823.606 97 390.733 83 117411 31 158.518 20 7.087 91 625 — 147.398 51 494.876 68 367.268 48 40 607 48 15 806 07 15.031 94 — - 409.625 83 783.715 47 535.283 77 21.389 60 103 029 80 927.204 29 300.824 25 9,923.947 87 29,681.341 76 12,104 581 05 2,121.763 52 1,674.931 83 1,427.639 55 989.051 05 7,089.398 48 18,685.375 51 21,194.862 46 992.430 17 1,290.809 51 927.204 29 300.824 25 9,923.947 87 29,681.341 76 12,104.581 05 2,121.763 52 1,674.931 83 13.148 70 82.493 48 553.866 83 1,385.600 99 341.402 86 43.891 54 88.216 50 2,367.992 54 1,372.368 78 17,567.213 18 49,752.318 26 33,640.846 37 3,158.085 23 3,053.957 84 Število zadrug S O O >L0 Število zadružnikov Zadruge 1. Nabavne in prodajne zadruge: 38 37 22.443 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 21 21 4.879 „ okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 7 5 2.278 Hrvatske zadruge 66 ■ 63 29.600 II. Mlekarske zadruge: 30 29 4.2H9 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 5 5 268 „ okrožnili sodišč v Celju in Madboru 35 34 4.557 III. Živinorejske zadruge: 34 30 1.924 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 11 10 445 „ okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 45 40 2.369 IV. Zadružne elektrarne: 12 11 1.344 Okoliša dežel sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 10 7 460 „ okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 22 18 1.804 V. Stavbinske zadruge: 20 17 1.217 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 6 5 290 „ okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 26 22 1.507 VI. Obrtne zadruge: 17 15 1.176 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu 9 7 207 , okrožnili sodišč v Celju in Mariboru. 26 22 1.383 VII. Razne zadruge: 12 9 315 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mes'u 20 18 6.557 „ okrožnih sodišč v Celju in Mariboru 32 27 6.872 VIII. Osrednje zadruge: 2 2 2.032 Okoliša dežel, sodišča v Ljubljani in okrož. sodišča v Novem mestu M 3 S >N 2 *o S Uh a •o cd N Zadruge _5 _s tevilo nikov >1 57 264.610 43.556 101.567 75 77 29 926.515 165.133 13.892 78 96 12 792.712 69.492 55.025 23 06 70 5,142.504 15 409 734 81 1,105.541 86 917.229 99 1,075.096147 20 828 50 234.572 91 18.647(58 78.558 2 599 61 44 17.076 1.571 98 1,095.924197 253.220(49 81.158 05 18.647 98 76.001 47 5.372|46 13.670 2.658 58 16 6.949 61 06 6 6.205 6 109 70 35 81.373|93 16.328 74 7.010(69 12.315 05 500.999 56.825 50 03 253.330 62.803 41 89 188.827 61.070 47 40 24.321 4.184 51 90 557.824 53 316.134 30 249.897 87 28.506 41 257.325 21.634 57 59 40.584 22.362 22 25 79 842 120.532 95 02 8 152 35.393 80 62 278.960 16 62.946 47 200.374 97 43.546 42 8,377.575 561.471 92 96 1,996.099(92 389.010|54 2,502.640(59 180 806(45 281.671 32.714 48 50 8,939.047 88 2,385.110(46 2,683.447(04 314.385 98 1,329.431 1,285.441 15 13 199.352 327.764 08 93 233.216 148.107 99 43 440.089 41 370 59 75 2,614.872 28 527.117 01 381.324 42 481.460 31 1,662.169|44| 154.080|08| 1,289.352|95| 179.884|24 Zadruge Z G U - Obratni stroški Upravni stroški Odpisi Popravila IX. Kmetijsko-strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu „ , v Celju in Mariboru. . 165.714 18.377 30 55 41.120 9.311 39 20 66.494 20.895 87 50 24.218 150 40 1 184.091 85 50.431(59 87.390 37 24.368 40 DOB I Č E K Ostalo Kosmati Dobiček Obresti Podpora Ostalo 1,966.035 49 6,860.391 42 82.957 05 53.000 1,309.341 85 396.013 26 882.931 73 18.381 09 — — 333.351 74 398.451 47 718.171 10 6,639 75 — - 70.345 30 2,760.5'. 0 22 8,461.491 25 107.977 89 53.000 — 1,713.038 89 365.239 50 1,497.835 01 13.768 13 65 000 193.941 33 68.490 02 16.734 37 2.450 72 76.000 83 16.950 62 433.729 52 1,514 569 38 16.218|85 141.000 83 210.891 95 138 700 76 30.891 16 3.796 07 90.441 116.399 34 29.536 60 441 2.742 87 12.720 - 28.270 92 168 237 36 30.895|57 6 538|94 103.161 — 144.670 26 636.527 90 940.200 18 10.604 62 50.000 603.201 99 50.936 60 173.063 43 36.890 29 — - 25.867 10 687.464 50 1,113.263 61 47.494 91 50.000 — 629.069 09 294.272 87 1.800 61.585 73 43.699 573.093 68 10.014 20 36.193 90 48.894 99 — - 124.847 79 304 287 07 37.993 90 110.480 72 43.699 — 697.941 47 3,433.372 70 10,765.000 03 459.758 36 16.495 — 5,350.107 22 75.766 .">7 1,134.941 73 4 60 — - 104.823 69 3,509.139 27 11,899.941 76 459.762 96 16.495 — 5,454.930 91 442.587 39 1,940.438 80 62.639 55 34.000 607.598 85 199.037 26 1,083.905 95 73.963 81 — — 843.851 74 641.624 65 3,024.344 75 136.603 36 34.000 - 1,451.450 59 25.716|l0 3,175.67l|81 - - 50.000 - 85.531 - B A E > O B I Č E K Obresti Davki in pristojbine Ostalo Zaslužek strojev Obresti Podpora Ostalo 32.528 94 6.360 87 546.870 87 279.020 21 3.593 86 31.931 568.763 57 4.268 10 — - 435 20 31.346 — 55 - 21.000 - 1.036 55l 36.797 04 6.360 87 547.306|07 310.366 21 3.648 86 52.931 — 569.800 12 Število zadrug Število poročil | >N P •o M I o II >(/) Nekreditne zadruge Denarni promet 66 63 29.600 I. Nabavne in prodajne zadruge 458,800.824 52 35 34 4.557 11. Mlekarske zadruge 30,271.332 30 45 40 2.369 III. Živinorejske zadruge 1,428.510 31 22 18 1.804 IV. Zadružne elektrarne 17,814.113 75 26 22 1.507 V. Stavbinske zadruge 13,096.209 37 26 22 1.383 VI. Obrtne zadruge 467,288.360 91 32 27 6.872 VII. Razne zadruge 264,084.729 40 2 2 2.032 VIII. Osrednje zadruge 536,664.483 46 30 29 1.194 IX. Kmetijsko-strojne zadruge 2,356.414 86 284 257 51 318 1.791,804.978 88 Z G U B A -S 2 |! Obratni stroški Upravni stroški Odpisi Popravila Obresti Davki in pristojbine Ostalo I. 5,142.504 15 409.734 81 _ 1,105.541 86 917.229 99 2,760.500 22 II. — — 1,095.924 97 253 220 49 — — 81.158 05 18.647 98 433.729 52 lil. — — 81.373 93 16.328 74 — — 7.010 69 12.315 05 168.237 36 IV. — — 557.824 53 316.134 30 — — 249.897 87 28.506 41 687.464 50 V. — — 278.960 16 62.946 47 — — 200.374 97 43.546 42 304.287 07 VI. — — 8,939.047 88 2,385.110 46 — — 2,683.447 04 314.385 98 3,509.139 27 VII. — — 2,614.872 '28 527.117 01 — — 381.324 42 481.460 34 641 624 65 VIII. — — 1,662.169 44 154.080 08 — — 1,289.352 95 179.884 24 25.716 10 IX. 184.091 85 50.431 59 87.390 37 24.368 40 36.797 04 6.360 87 547.306 07 184.091 85 20,423.108 93 4,212.062 73 24,368 40 6,034.904 89 2,002.337 28 9,078.004 76 Lacija PROMET Za blago Izposojila Naložbe prejeto izdano prejeto izdano prejeto izdano 75,597.798 90 77,327.614 91 8,227.221 87 5,967.364 47 14,524.429 03 14,285.160 77 9,340.067 79 7,882.523 06 2,694.094 18 2,773.486 98 2,469.408 76 2,458.460 87 252.138 23 248.661 62 128.362 39 72.371 60 63.834 65| 44.902 16 947.702 — I 949 979 95 535.477 31 54 5 235 65 153.491 23 132.345 54 287.165 49 247.300 59 2,843 209 45 1,358.509 98 401.041 59 612 031 56 38,253.286 16 34,501.831 85 15.422.547 29 15,782.216 22 22,009.635 85 22.044.029 25 28,078.460 13 26,724.095 99 17,074,998 65 13,630.589 61 992.008 74 929.218 43 60,784.309 12 63,437.539 34 51,699.507 79 33.492.861 66 — — — — 268.688 44 240.391 82 305.712 55 211.183 71 29.932 26| 38.530 94 213,809.616 26| 211,559.939 13 98,931.131 48 73,833.819 88 40,643.782 Ul 40,544.679 52 PASIVA Zguba Deleži Upniki Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček 324.737 30 762.110 41 9,233.452 26 12,835.019 79 2,787.642 89 5,278.329 98 454.961 30 93.009 72 213.404 09 500 205 13 852.869 77 285 028 01 1,436.664 02 249.616 49 41.281 12 79.095 50 — 219.894 33 17.839 50 165.134 66 36.911 91 — — 1,393.187 50 287.289 14 3,341.376 77 20.981 43 493.750 48 163 961 62 32.634 92 634.862 50 246.347 31 5,041.413 96 102.708 90 694.344 26 75.723 20 39.505 96 1,242.878 20 9,547.000 01 38,300 355 90 187 891 68 1,517.954 16 275.870 72 402 150 85 694.756 18 3,557 413 99 8,981.044 71 202 721 57 774.095 31 97.765 13 — 105.539 — 2,580.198 93 20,733 106 — 4.950 — 17,836 98 3.027 85 15.397 49 172.247 - 57.598 15 436.070 74 14.855 80 355.909 75 44.777 74 948.717 36 5,298.080 38 26,009.504 92 90,741.151 97 3,624.619 78 10,734 019 60 1,402.615 96 DOBIČEK Kosmati dobiček Zaslužek strojev Obresti Podpora Ostalo 8,461.494 25 107.977 89 53.000 1,713.038 89 1,514.569 38 — — 16.218 85 141.000 83 210 891 95 30.895 57 — — 6.538 94 103.161 — 144.670 26 1,113.263 61 — — 47.494 91 50.000 — 629.069 09 37.993 90 — — 110.480 72 43.699 — 697.941 47 11,899.941 76 — — 459.762 96 16.495 — 5,454.930 91 3,024.344 75 — — 136.603 36 34.000 — 1,451.450 59 3,175,671 81 — — — — 50.000 — 85.531 — — — 310.366 21 3.648 86 52.931 — 569.800 12 29,258.175 03 310.366(21 888.726 49 544.286 83 10,957.324 28 NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25'— Din na leto, za pol leta 12"50 Din. —Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. - . V. V. ‘ Izgledi v bodočnost. Je v naravi človeka, da hoče odgrniti zastor, ki mu zakriva bodočnost, in pogledati, ki pripravlja zanj usoda. Čimbolj teži življenje v sedanjosti, tem večja je želja po poznavanju bodočnosti. Tistim, ki živijo sedanjosti, bodočnost ni mar, pač pa upirajo v oči bodočnost tisti, ki mislijo, da smejo od nje pričakovati to, kar jim je sedanjost odrekla. Danes, ko velika večina živi pod silnim pritiskom slabih gospodarskih razmer, ki po-ostrujejo življenski boj posameznika do skrajnosti, se pogosteje kot prej pojavlja vprašanje: Kaj nam bo prinesla bodočnost, ali pride izpoljšanje za gospodarstvo v letu, ki se je sedaj pričelo? Prorok bi moral biti tisti, ki naj odgovori na to vprašanje. In res, marsikdo, ki čuti v sebi proroške zmožnosti nas preseneča s svojimi prerokbami. In vsak tak prorok je toliko srečen, da dobi nekaj takih, ki mu verjamejo in, ki iščejo v njegovih obljubah, če obetajo boljšo bodočnost, tolažbe, še so pa slabe pa dajejo njihovi fantaziji možnost, da delajo načrte za boljšo bodočnost. Vkljub naslovu, ki sem ga dal temu članku, nemaram biti prorok. Hočem le opozoriti na nekatere pojave v sedanjem gospodarstvu iz katerih si moremo napraviti sklepe glede gospodarskega razvoja v bližnji prihodnosti. Razvoj gospodarstva ne gre v ravni črti, ampak dela krivulje. Dobi gospodarskega napredka sledi doba nazadovanja, gospodarski konjukturi sledi kriza. Seveda niso vse krize enako hude, kakor tudi doba kon-jukture ne traja vedno enako dolgo. Sedanja kriza je najhujša, kar jih je doživelo kapitalistično gospodarstvo. Najhujša vsled obsega, ki ga ima, saj je od nje prizadet ves svet, kakor tudi vsled uničenja vrednot, ki ga je povzročila. Napredek, ki ga je doživelo gospodarstvo po svetovni vojni, ni bil samo zelo kratkodoben, ampak je bil tudi v mnogočem le navidezen. Konec vojne je dal povod za predrzen polet gospodarstva. Treba je bilo nadomestiti vse vrednote, kar jih je uničila vojna, in tega ni bilo malo, treba je bilo graditi, kar je bilo porušeno. Produkcija je med vojno zastajala, zato je bilo po vojni pomanjkanje blaga, ki se je kazalo v pravi lakoti po blagu. Gospodarstvo je hotelo temu pomanjkanju odpomoči in je pomnožilo produkcijo, ki se je stopnjevala z ustanovitvijo novih podjetij in z racijonalizacijo do skrajnih mej. Saj se še spominjamo, kako so se tudi pri nas ustanavljale tista leta nove tovarne, kako je cvetela naša trgovina z lesom vsled velikega povpraševanja v deželah razrušenih po vojni, kako je naraščal naš izvoz živine itd. Gospodarstvo je procvitalo, le nestalnost vrednosti denarja je včasih delovala kot za- 2 vora. Prišel pa je preobrat. Najprej agrarna kriza,^potem kriza v industriji. Produkti se kopičijo na trgu, a kupcev ni. Preveč na veliko je bilo zasnovano gospodarstvo, precenjevala se je gospodarska moč konzumenta. Nismo živeli razmeram primerno. Potem ko se je v vojni skozi štiri leta uničeval kapital, se je uničeval še po vojni z napačnimi investicijami. Tako je po celem svetu in tudi pri nas. Saj ni nič drugega, kot uničevanje kapitala investiranje v podjetjih, ki se ne rentirajo. Da se popravi to kar je uničila kriza tekom zadnjih let, bo treba desetletij. In gotovo je tudi to: čimbolj je bilo in bo gospodarstvo skromno, razmeram primerno, ter se ne bo prehitevalo v razvoju, tembolj je in bo odporno proti krizi in tem prej se bo notranje učvrstilo. Izgleda, da smo prišli v krizi na odločilno točko. Cene so nizke, kot še nikoli, na trgu kapitala pa doslej še nepoznan kaos. Pesimisti so mnenja, da edina pot vodi v katastrofo, optimisti pa so prepričani, da bo sedaj šla pot navzgor. Kdo ima prav? So pojavi, ki govore za pesimiste in so pojavi, ki govore za optimiste. Vemo, da delavske množice ne morejo ostati trajno brez zaposlitve, da cene ne morejo vedno padati, vemo da uničevanje kapitala ne more iti do konca. Kriza že sama pripravlja tla konjukturi. Vsled nizkega stanja cen postaja produkcija nerentabilna, zato se omejuje. Posledica bo pomanjkanje blaga in višje cene, ki bodo zopet dale pobudo za novo produkcijo, za nov polet gospodarstva. To je tisti notranji, izravnavajoči mehanizem gospodarstva, ki so v njem pristaši klasične gospodarske šole, liberalizma, videli dokaz popolnosti kapitalističnega gospodarskega reda. Podatki, ki jih imamo o površini posejani s pšenico v letu 1931, kažejo, da so sedaj v Severnoameriških združenih državah, v Kanadi, v Argentiniji in v Avstraliji za- sejane s pšenico manjše površine kot leta 1930. Pričakovati nam je torej v tekočem letu zmanjšanje svetovne žitne produkcije, kar bo moralo imeti za posledico dvig cen in to tembolj, ker se svetovne žitne zaloge že sedaj krčijo v primeri z 1. 1930. V raznih industrijskih panogah opažamo tudi isti pojav zmanjševanja produkcije. Ne gre pa prilagoditev ponudbe do povpraševanja in obratno, povsod enako hitro in gladko. So produkcijski procesi, ki trajajo desetletja, n. pr. proizvodnja lesa, zato ni povsod medsebojna zveza enako tesna in enako vidna. Ne smemo pa v pojavih tega spontanega izravnavanja v gospodarstvu videti že poti in edine poti iz krize. So močne sile, ki mu delujejo nasproti, zato tudi njihovih vplivov ne smemo podcenjevati. V krizi je ves svet, rešitev iz krize pa išče le vsaka država za sebe brez ozira na druge. Trgovinska politika držav gre za pridobitvijo čim večje gospodarske samostojnosti in za osvoboditvijo iz gospodarskega vpliva drugih držav. Kot sredstvo oviranja uvoza so k zaščitnim carinam pristopile še devizne naredbe. Če se pri tem razmotrivanju omejimo samo na našo državo, si moramo priznati, da dokler bo naš izvoz žita, živine in lesa omejevala zaščitna uvozna politika drugih držav, ne bo naše gospodarstvo prišlo do večjega razmaha. Izgledov za širokogrud-nejšo trgovinsko politiko drugih pa zaenkrat ni, pač pa so ravno nasprotni izgledi. Francija je kontingentirala uvoz lesa, Nemška Avstrija je kontingentirala deloma uvoz živine, v Italiji pišejo in govorijo o potrebi zaščite domače živinske produkcije in ne zamolčijo, da je zaščita potrebna predvsem z ozirom na jugoslovanski uvoz živine. Pod silo razmer nam ne bo preostajalo drugega kot, da tudi mi iščemo rešitve v čim večji gospodarski neodvisnosti. Prilago- ditev novemu položaju bo težka in ne bo brez žrtev, z njo bomo vrženi v razvoju nazaj. Treba pa je kapaciteto gospodarstva usmeriti po skrčeni gospodarski podlagi. Na kapitalu smo revna država in tega se moramo zavedati. Pred tujim kapitalom pa moramo biti previdni, kajti tuj kapital je nevaren, ker nas zapusti, ko ga najbolj potrebujemo, in nas spravlja v težavo, ko pričakujemo, da nam bo pomagal. To je izkušnja sedanje krize. Nemški filozof Osvvald Spengler je postavil trditev: Optimizem je malodušnost! Ta trditev je pravilna, če ni optimizem nič drugega kot optimizem iluzij, pasivnega pričakovanja boljših časov in strahu pred resnico. Pa tudi pesimizem je malodušnost in obenem neumnost, če sloni na obupu in bojazni pred žrtvami. Ne smemo biti ne optimisti in ne pesimisti, zavedati se moramo tragike človeškega življenja, ki ni določeno za srečo, ampak za delo. In ravno zadružništvo nam nudi polje za naše delo, ki naj donaša stoteri sad našemu gospodarstvu. Kreditne zadruge, zlasti rajfajznovke, kot zbiralnice domačega kapitala, so vršile in vrše za gospodarstvo nad vse važno nalogo. Brez njih bi nered na našem denarnem trgu bil sedaj še večji, kreditna kriza še ostrejša. Kajti delovanje kreditnih zadrug ni šlo, vsaj pri večini, preko resničnih potreb in naših gospodarskih razmer, zato tudi ni pri njih napačnih investicij kapitala in z njimi združenih izgub povzročenih vsled krize. Obžalovati moramo le, da nimamo tudi razmeroma tako močne konsumne zadružne organizacije kot je kreditna ter, da nimamo vnovčevalne zadružne organizacije. Naš položaj bi bil v sedanjem, času, ko more le trdna gospodarska organizacija vzdržati pritisk in ko gospodarstvo potrebuje vodstvo in noče biti več prepuščeno svobodni igri sil, mnogo lažji. Kajti zadružništvo more biti, če ne trdna skala, vsaj močan in varen čoln na viharnem morju. Dr. Basaj: Naloge, katerih ne smemo pozabiti. Zadružništvo je pokret, ki ima prvenstveno gospodarske naloge, ki pa je ogromnega socialnega in kulturnega pomena. Res je, da moramo n. pr. pri posojilnicah gledati prvenstveno na to, da kredita vrednim in kredita sposobnim članom dajemo posojila po nizki obrestni meri. Pri nabavnih in prodajnih zadrugah moramo prvenstveno gledati, da članom nabavljamo gospodarske potrebščine zanesljive kakovosti po čim ugodnejših cenah in da čim ugodneje prodajamo pridelke članov brez posredništva. Ali pri teh kakor drugih zadrugah brez izjeme imamo poleg prvenstvene gospodarske naloge tudi še socialne in kulturne naloge, na katere ne smemo pozabiti, jih ne smemo zanemariti, temveč pogosto nanje misliti in jih po najboljših močeh izvrševati. V naslednjem naj se dotaknemo le poglavitnih. 1. Poravnavanje sporov. Zadružništvo je prijateljstvo, ki priznava za pravi temelj gospodarskega uspeha skupnost, vzajemnost, ne pa konkurenco in sebičnost. Ljudje pa smo slabi in smo nagnjeni k razporom radi svoje sebičnosti. Zato je izredno važna naloga vseh zadrug, da gojijo prijateljstvo, dobro sosedstvo med člani in da po možnosti izločujejo in poravnavajo spore, ki so iz kakršnihkoli raz- l* logov nastali med člani. Pravi zadrugarji nc gredo drug proti drugemu na sodišče in tam iščejo potom odvetnikov svoje pravice. Pravi zadrugarji se skušajo sporazumeti in spraviti med seboj, če ne drugače, s posredovanjem zadružnega načelstva ali zadružnega razsodišča. Na to nalogo smo preveč pozabili in je vendar to nravna naloga zadružne skupnosti, ki ima obenem velik gospodarski pomen. Koliko se pri nas zapravda! Trdni, grunti so postali žrtev pravdarstva. Sosedje, vasi, fare živijo v sovraštvu in si vzajemno raje škodujejo kot pomagajo: radi pravdarstva. Dr. Krek je navajal pravdarstvo kot eno poglavitnih napak našega ljudstva. Ravno radi te napake mora pa zadruga z vso avtoriteto in z vsem poudarkom vedno zahtevati, da člani svojih prepirov, če so že nastali in jih ne morejo sami poravnati, ne obravnavajo pred sodiščem z dragimi advokati, ampak da se prvenstveno obrnejo na zadružno načelstvo ali zadružno razsodišče. Cilj zadružništva je vendar višji kot samo izboljšanje gospodarskih razmer, da se doseže primerno splošno blagostanje. Zadružništvo hoče več, hoče izboljšanja nravnih razmer na temeljih krščanstva, ker le s tem se doseže resnično in trajno blagostanje. Za izboljšanje nravnih razmer pa je predvsem treba gojiti prijateljstvo', dobre sosedske odnošaje, ker najvišja zapoved krščanstva „Ljubi svojega bližnjega" je obenem temelj zadružništva. 2. Nasveti In pojasnila članov. Živimo v razmerah, ko posestnik pogosto pride v položaj, da potrebuje ta ali oni nasvet oziroma pojasnilo v gospodarskih, davčnih, upravnih, sodnih, vojaških ali sličnih zadevah. Če nasveta ni in ni pojasnila, je lahko posledica v mnogih slučajih škoda. Če pa nasvet iščemo pri odvetnikih, v pi- sarnah in po uradih, nas to mnogokrat stane denarja, velike zamude časa in stroškov. Zato morajo zadruge stremeti za tem, da tudi nasvete in pojasnila nudijo svojim članom za razne potrebe po najboljših močeh. Zadružni odbori so po navadi sestavljeni iz izkušenih in izobraženih mož, ki so dobri gospodarji. Zato bodo člani načelstva posamič ali pa v skupnosti lahko dajali prav dobre nasvete in pojasnila, zlasti ako se bodo o zadevi prej pogovorili na seji. Več glav več ve! Seveda je pa pogoj udejstvovanja zadružnih odborov v navedeni smeri ta, da se člani obračajo za nasvete in pojasnila na zadrugo. Kjer so člani sami toliko modri, da nasvetov ne potrebujejo, tam se nič ne da napraviti. Seveda bodo pa taki člani prej ali slej morali plačati za svojo modrost drago šolnino in se iz življenja naučiti resnice, da je dober nasvet veliko vreden, vselej če gre za kako važnejšo stvar, in da jo človek z lastno modrostjo velikokrat zamodruje. V dajanju nasvetov in pojasnil so se zadružni odbori doslej še malo udejstvovali. Pa je to zelo potrebno in koristno. Raiffeisen je celo v pravila rajtajzenskih zadrug postavil posebno nalogo zadružnega poslovanja, da se dajejo članom nasveti in pojasnila v pravnih in drugih zadevah. 3. Boj proti Izkoriščanju v vseh smereh. Neizobraženost in neorganiziranost ljudstva imata običajno to posledico, da neizobraženost in neorganiziranost izrabljajo razni posredovalci za svoj dobiček. To so najrazličnejše vrste izkoriščanja in oderuštva, ki so se z ozirom na posebne gospodarske in kulturne razmere razvile v posameznih pokrajinah. Pri nas na Slovenskem je ljudstvo največ trpelo od denarnega in blagovnega oderuštva ter od razkosavanja zemljišč. Denarnega oderuštva ni več veliko. Hvala Bogu je mreža rajfajzenskih posojilnic tako gosta, posojilnice same pa toliko močne, da se denarno oderuštvo, ki izrablja stisko posestnika v svrho, da izsili od njega pretirano visoke obresti ali druge koristi, res le redko pojavlja. Pač pa je še precej v navadi pri nas blagovno oderuštvo. Naši ljudje po posrednikih - mešetarjili običajno svoje pridelke pod ceno prodajajo, svoje gospodarske in življenjske potrebščine pa predrago kupujejo. Koliko se je v zadnjem času upravičeno poudarjalo, da trpijo posestniki škode pri prodaji živine, prešičev, vina, sadja i. t. d. Gotovo bi bilo tudi v tem oziru bolje, ako bi imeli večje število in bolj jake zadruge za nakup in prodajo. Res pa nam za vodstvo takih zadrug še manjka poštenih sposobnih ljudi. Tudi ljudstvo samo se še premalo zaveda potrebe in koristi takih zadrug. V boju za rentabilnost kmetskega in obrtniškega gospodarstva, v boju za človeka-vredno življenje delavca, ne bomo imeli trajnih uspehov, ako ne bomo ljudi organizirali, da postanejo sami svoji trgovci za ves nakup potrebščin in za vso prodajo pridelkov oziroma izdelkov. Zadruge odnosno zadružni odbori morajo trajno pojasnjevati škodo, ki jo povzroča odvisnost ljudstva od posrednikov trgovcev. Polagoma se bodo vendar ljudem oči odprle, da bodo spoznali, kje je oderuštvo, kje po nepotrebnem denar izdajajo in da je v zadrugi edino mogoča uspešna borba proti oderuštvu vseh vrst. 4. Boj proti ljudskim razvadam. Ponovno smo že poudarjali, da zadruga nima le gospodarskih namenov, ampak tudi nravne in kulturne cilje, zlasti izboljševati nravne razmere svojih članov. Če hoče to nalogo vršiti, potem se mora spustiti v boj proti ljudskim razvadam. Res je to težavno, nehvaležno in skoro se zdi včasih brezupno delo. Toda čim težja je naloga, tem večji mora biti pogum in vztrajnost. Težavna je ta naloga zlasti radi tega, ker zahteva, da smo odkriti, da povemo naravnost, da nič ne prikrivamo in nič ne olepšujemo. To pa nam ne rodi prijateljev. Odbijajo nas potem z očitkom, da smo črnogledi asketi. Pa je vendar gospodarsko izboljšanje popolnoma odvisno od nravnega izboljšanja. Vse gospodarske pridobitve ne bodo nič koristile, če bodo med ljudstvom še naprej vladale usodne slovenske razvade: zapravljivost, pijanstvo, veseljačenje, pravdarstvo i. sl. Imamo organizacije, ki se borijo proti tem razvadam. Prepričani bodimo, da te organizacije z vsem naporom sil ne bodo uspele, ako jih ne podpre zadružništvo. Zadružni odbori morajo postati borci za trezno življenje naroda, morajo že v mladini gojiti smisel za varčnost in ji s tem onemogočati veseljačenje in zapravljivost. Zlasti vztrajno moramo gojiti mladinsko varčevanje. S tem bomo največ naredili proti pijančevanju in veseljačenju. Res veliko dela in težavnega dela se nalaga zadružnim odborom, toda če so s srcem pri stvari, če hočejo, da bodo zadruge dosegale resnične in trajne uspehe, potem je to delo neobhodno in potem to delo ne sme biti enostransko, ampak vsestransko. 5. Ohranitev kmetskih družin in gruntov. Kmetska družina in grunt sta stebra zdrave človeške družbe. Narodu, v katerem kmetski stan propada, ugašajo tisti sveži močni vrelci, iz katerih črpa moč, zdravje, osvežitev. Zato mora biti stremljenje zadružništva tudi to, da kmetsko družino in grunt zaščiti. Razna so pota in načini, s katerimi se dela za ohranitev kmetskega grunta. Že vse, kar smo zgoraj navajali, je tudi delo za ohranitev kmetske družine in kmetskega grunta. Posebno pa v današnjih časih težke gospodarske krize zopet grozi resna nevarnost, da bo šlo na boben mnogo kmetskih gruntov ter med siromake in proletarce mnogo kmetskih družin. Vemo, da naše sile niso dorasle, da bi rešili vse, kar grozi streti kriza. Ali marsikaj lahko storimo, marsikje pomagamo, marsikje rešimo, ne da bi posojilnico samo spravljali s tem v nevarnost. Res je, da nesolidnosti in lahkomišljenosti ne smemo dajati potuhe. Zato bomo obresti in posojila, kjer gre za lahkomišljenost ali nesolidnost, brezpogojno izterjavah. Toda veliko bo tudi slučajev, kjer bomo dolžnika z malo potrpljenja tako rekoč rešili gospodarskega pogina. V takih slučajih bi bila brezobzirnost neumestna, zlasti če je resnično samo sedanja težka gospodarska kriza vzrok, da dolžnik ne more izvršiti vseh svojih obveznosti. Gotovo je prvo za posojilnico, da hodi varno in si ohrani zaupanje. A potem, ko je ta prva dolžnost izpolnjena, mora pa vse storiti in magari veliko žrtvovati, da ohrani kmetsko družino na njeni rodni grudi. Koliko rodov je že preživljala ta gruda! Koliko jih še bo, če je ne bomo pustili razkosati, razmetati! Če danes ta kmetska zemlja ne daje tega, kar pričakujemo, če danes marsikateri kmet obupno izjavlja, da niti toliko več ne nese grunt, da bi živel, se oblačil in plačeval davke, pa moramo pomisliti, kako se je ravno ta gruda izkazala v najhujših časih, ko je ljudstvu grozilo pomanjkanje, da celo lakota. In drugo, kar je tudi važno, vsi oni, ki so imeli denar, ki so imeli razne papirje, vsi so trpeli škodo bo eni ali drugi priliki. Kmetov grunt pa ni le ohranil svojo vrednost, ampak je celo veliko pridobil na vrednosti, zlasti prvo desetletje po vojni, ko je kmetsko gospodarstvo zares lepo neslo. 6. Skrb za Izobrazbo. Mi smo že zgoraj navajali, da v sled za neizobraženostjo in neorganiziranostjo ljudstva hodita oderuštvo in izkoriščanje. Izobrazba pa kmeta, delavca in obrtnika ne varuje le pred izkoriščanjem, ona mu tudi pozitivno pomaga, da bolje in uspešneje gospodari. Zlasti strokovna izobrazba našega kmetskega ljudstva je tako zaostala, da moremo trditi, da je komaj dva procenta naših kmetskih sinov moglo dobiti strokovno iz-brazbo. Vsaj delno morajo pomanjkanje šolske strokovne izobrazbe nadomestiti zadruge. Zadruge naj poskrbijo za potrebne strokovne knjige in liste, zadruge naj prirejajo tečaje in povabijo na te tečaje strokovnjake - predavatelje, zadruge bi morale poskrbeti za nazorni pouk vsaj potom tečajev, ki se prirejajo za kmetske sinove in mlade gospodarje. Koliko dela čaka tu vinogradarske zadruge glede vinogradov, trsov, kletarenja, posode i. sl. Koliko dela in hvaležnega dela lahko izvršijo potom tečajev živinorejske selekcijske zadruge, mlekarske zadruge, sadjarske zadruge, nabavne in prodajne zadruge! Ne gre samo za boljše gospodarstvo dotičnih posestnikov. Gre tudi za boljši uspeh zadruge same. Če mlekarska zadruga prireja tečaje o krmljenju molznic, o pravilni molži, o ravnanju z mlekom, tedaj bo mlekarska zadruga sama imela od tega največje koristi. Kjer bo plodonosno delala živinorejska zadruga, tam se bo ne le razvila lepa živinoreja, tam bo tudi mlekarska zadruga dobila več pridelka in boljši pridelek. Neizobraženo ljudstvo nima zadružnega smisla, nima zadružne zavesti, ne zadružne discipline. Zadružništvo vrši najboljšo propagando za svoj pokret s tem, da goji ljud- sko izobrazbo. Zato so pa vsi zadružni voditelji vedno polagali toliko važnost na izobrazbo. Ročdalski pionirji so določili, da mora iz vsakoletnega dobička 21/2°/0 iti za pospeševanje izobrazbe. Ročdalski pionirji so v smislu nalog, ki smo jih zgoraj razlagali, skrbeli za čitalnice, knjižnice, za družabnost članov in za treznost članov z ustanavljanjem brezalkoholnih klubov in restavracij. Raiffeisen je v osnovna pravila svojih zadrug postavil tudi skrb za izobrazbo kmetskega naraščaja. Prve njegove zadruge so imele poleg gmotne pomoči nuditi tudi izobrazbo in vzgojo kmetskemu naraščaju in skrbeti za knjižnico. 7. Zato na skupno delo! Navedli smo nekaj nalog, katere ima vršiti zadružni odbor, čeprav niso naravnost vedno določene v pravilih. Toda če zadružni odbor res hoče uspeh zadruge, da bo zadruga ljudem gmotno in nravno koristila, potem mora te naloge imeti pred očmi in jih po najboljših močeh izvrševati. Povdarili smo že, da so težke, obsežne in težavne, zato pa je treba več truda in vztrajnosti, da jih bomo izvršili. Zadružništvo je sodelovanje, kooperacija. To sodelovanje mora biti v odboru, da vsi sodelujejo, vsi pomagajo vršiti naloge, ki jih ima zadruga in ni nobeden samo pasiven, samo peto kolo. Tako sodelovanje mora biti tudi v razmerju načelstva in nadzorstva, da se v vseh važnejših stvareh posvetujeta in skupaj ukrepata. Tako sodelovanje mora naposled vladati tudi v razmerju načelstva in nadzorstva do vseh članov zadruge. Če bomo to sodelovanje prav pojmovali in se zavedali njegove potrebe, potem bomo tudi vedno našli pota in načine, kako med člani zadruge vršimo naloge, ki smo jih zgoraj navajali, kako preprečujemo spore, dajemo nasvete, se borimo proti izkoriščanju ljudstva in proti ljudskim razvadam in širimo izobrazbo. Vse te naloge pa služijo enemu velikemu cilju: ohraniti na kmetski zemlji zdravo družino, ki je temelj in izvor naroda, njegove moči In njegove bodočnosti. Predznamba zastavne pravice. O bistvu predznambe si pri marsikateri posojilnici niso na jasnem in menijo, da je predznamba zastavne pravice enake vrednosti, kakor prava vknjižba. Tako naziranje je pa zmotno. Predznamba zastavne pravice daje upniku potrebno varnost samo tedaj, kadar se je v danem roku opravičila. Ako opravičba izostane, sme zaprositi oni, zoper katerega se je predznamba dovolila, za njen izbris. Če se to zgodi in se predznamba izbriše, izgubi upnik vrstni red. Ako ima posojilnica kakšno terjatev, ki se ji ne zdi več popolnoma varna, a nima od dolžnika take zadolžnice, ki bi bila sposobna služiti kot temelj za vknjižbo, potem je najboljše, da skuša dobiti od dolžnika dovoljenje za vknjižbo. To dovoljenje mora biti izstavljeno v formalno pravilni obliki, t. j. v dolžnikovi izjavi mora biti izrecno povedano, da dovoljuje vpis zastavne pravice, dalje mora biti posestvo, ki se zastavlja, natančno označeno po vložnih številkah in katastralnih občinah in slednjič mora biti dolžnikov podpis na tej izjavi legaliziran. Opozoriti moramo tudi na to, da mora taka izjava obsegati pravni temelj, na katerega upnik opira svojo pravico (n. pr. posojilna pogodba, odstopna pogodba itd.) Utegnilo bi se pa zgoditi, da bi dotič- nik ne hotel prostovoljno podati take vknjiž-bene izjave. Potem seveda ne preostane drugega, kakor da posojilnica predlaga pred-znambo zastavne pravice na podlagi zadolžnice, ki sicer ne more služiti za podlago za vknjižbo. V takem slučaju se mora potem predznamba v določenem roku opravičiti. Ker dolžnik ni hotel prostovoljno podati vknjižbene izjave, je treba vložiti proti njemu tožbo za opravičbo v teku 15 dni od onega dne računano, ko se je upniku izročil odlok o predznambi. Iz važnih razlogov se ta rok lahko podaljša. Prošnja za podaljšanje roka se vloži pri zemljiškoknjižnem sodišču. Ako opravičba izostane, sme dolžnik, kakor smo omenili, prositi za izbris pred-znambe. Ako razvidi zemljiškoknjižno sodišče iz spisov, da je bila tožba za opravičbo vložena pravočasno ali da rok za opravičbo še teče onega dne, ko se vloži prošnja za izbris, potem zavrne prošnjo za izbris. Drugače pa določi v kratkem času narok, na katerem mora dokazati zahtevalec predznambe, da rok za opravičbo še teče ali da se je vložila tožba pravočasno; drugače se dovoli izbris predznambe. Tožba za opravičbo se smatra za pravočasno vloženo, ako se vloži tožba, dasi je iztekel rok, ki je določen za njo, vendar le še pred vloženo tožbo za izbris ali vsaj istega dne, ko se je ta prošnja vložila. Ako se razvidi, da je predznamba opravičena, se opravičba zaznamuje na udeleženčevo prošnjo v zemljiško knjigo. Ako pa se odloči, da predznamba ni opravičena, jo je treba na udeleženčevo prošnjo izbrisati na podlagi pravomočne razsodbe. Ako se je predznamba izbrisala samo zato, ker se ni tožba za opravičbo vložila pravočasno, je sicer možno prositi za novo predznambo, toda ta nova predznamba ima učinek še le od trenutka, ko se vloži nova prošnja. Opozoriti moramo še na to, da so stroški za vpis predznambe ravno tako veliki kakor stroški za vpis vknjižbe zastavne pravice. Benko: O propagandi za večjo uporabo mleka in izdelkov. Dasi pri nas o kaki urejeni propagandi za večjo porabo mleka in mlečnih izdelkov, na kratko jo imenujemo mlečno propagando, še ne more biti govora, vendar nam stvar ni več docela nova. V lanskem in letošnjem letu je izšlo po naših listih že dokaj člankov, ki so nas opozarjali na važnost čim večje porabe mleka in mlečnih izdelkov, tedaj tudi na važnost mlečne propagande, ali pa so nam s par vrsticami poročali prav razveseljive vesti, kakšen obseg je zavzela mlečna propaganda že v inozemstvu in kakšne uspehe je že dosegla. Z ozirom na to si tudi jaz dovoljujem poskus, to važno vprašanje izčrpno obdelati. Pravim poskus, ker priznavam, da sem tej nalogi le deloma kos. Danes hočem predvsem povdariti, da je že skrajni čas, da producenti mleka in njihove zadruge, in za nje predvsem pišem ta članek, spoznajo veliki pomen mlečne propagande. Ugovori kot: Dobro blago ne potrebuje reklame, reklama je predraga, stroške reklame naj nosi trgovina, so popolnoma neosnovani. Še najbolj pa oni, ki je najbolj razširjen, češ, saj ne bo nič pomagalo. Oglejmo si in pretehtajmo te ugovore po vrsti. Dobro blago ne potrebuje re- kl a m e. In vendar vidimo skoraj vsak dan, kako se ponuja blago, čega izdelovatelji se sklicujejo na 50 letne izkušnje, kar znači, da je to blago gotovo dobro. Pa ne samo to, baš vsled tega, ker so izdelovalci tega blaga delali reklamo, in s tem večali oddajo, so mogli postopnjema dvigati in izboljšavati kakovost blaga. In kako naj pričakujemo, da bo konzument zahteval, neko še tako dobro blago, če pa zanj ne ve. Opozoriti torej konzumenta in trgovca na svoje blago, opozoriti ga na njegove vrline, je naloga reklame in vsled tega je reklama vsakemu blagu potrebna. Reklama je predraga. Resje sicer, da je vsled resnih časov treba štediti, in razveseljivo je če si naši kmetovalci in naše zadruge to prizadevajo, toda vedno se je treba vprašati, če se tudi štedi na pravem mestu. In štediti na ta način, da se ne dela nobena reklama, se sploh ne pravi štediti, kajti vsled tega bo neizogibno padla oddaja, namesto prihrankov se bo pokazala izguba. Pač pa se je seveda treba vprašati, kakšen način reklame je najuspešnejši, torej najcenejši. Stroške reklame naj nosi trgovina. Besede, ki so precej vsakdanji odgovor iz ust naših zadružnikov, ako se jih opozarja na važnost reklame. Ta zahteva temelji predvsem na domnevi, da dela trgovina pri siru velikanske dobičke: nemara, da ta ali oni trgovec včasih tudi pri siru dobro zasluži, toda na splošno vzeto, moramo priznati, da je trgovina s sirom danes ena najbolj riskantnih in nehvaležnih, vsled velikih zahtev, ki jih stavi konzument na kakovost blaga, vsled vsuška, vsled neenotnega in netrpežnega blaga, kot ga je pri nas večina itd. Z ozirom na vse to pač ni pričakovati, da bi se naša trgovina izkazala za pripravljeno, nositi stroške reklame. Sicer pa: Dokler gre za reklamo za neko določeno vrsto blaga, jo vedno in povsod dela producent sam, isto bo moral storiti tudi producent mleka in izdelkov. In konečno, reklama ne bo nič pomagala. Odgovarjam na kratko: Zakaj se je pa potem v Avstriji posrečilo, dvigniti porabo mleka za 40°/o baš s pomočjo reklame? Sicer pa moramo pomniti, daje baš tukaj odločilen način reklame in pa okolnost koliko kakovost in cena blaga izpolnjujeta to, kar obljublja reklama. Predvsem mora reklama izpoljnjevati en pogoj: Biti mora resnična, t. j. ne pretirana. Baš v tem oziru imajo naši ljudje (vsi brez izjeme) ne preveč krepostne nazore, pa si mislijo, da se v reklami lahko o nekem blagu trdi karkoli se hoče, tudi direktna laž. Odjemalci to prej ali slej uvidijo, reklami torej več ne verjamejo, uspeha ni. To pa le vsled tega, ker je bila reklama pretirana. Kakor sem torej malo prej trdil, da tudi dobro blago potrebuje reklamo, moram sedaj še povdariti: Le za dobro blago naj bi se delala reklama. Toliko za danes: Več o načinih in sredstvih reklame ob drugi priliki. Avstrijska agrarna kriza. Tudi v Avstriji čutijo breme svetovne gospodarske krize, posebno agrarne. Avstrija je bila ena izmed prvih držav, ki so v Srednji Evropi vodile zaščitno politiko. Zato smo v trgovskih pogodbah z Avstrijo morali vedno predvsem paziti na interese našega kmetijstva, kateremu so Avstrijci zapirali pot v svojo državo. Posebno smo to čutili v Sloveniji, ker se je naša trgovinska politika zelo brigala za interese žitarskih pokrajin v državi. Sedaj imamo tudi v trgovinski pogodbi preferencijal za našo pšenico, toda praktično od tega še nimamo koristi, ker je vezana ta ugodnost na pristanek drugih držav, ki imajo z Avstrijo pogodbe na podlagi največje ugodnosti. Dobili smo nadalje tudi kontingente za živino (govejo in prašiče). Agrarna kriza v Avstriji pa je v zadnjih mesecih postala posebno občutna za živinorejo. Doslej je avstrijska agrarna politika predvsem skrbela za zaščito svoje ži-tarske proizvodnje. Medtem pa je nastopil velik padec cen živine, katerega so izkoristili živinorejci zlasti v inozemstvu (kakor piše avstrijski strokovni tisk). Dejstvo je, da že par mesecev padajo cene živine v celi Srednji Evropi. Avstrija je posebno prizadeta, ker je njeno kmetijstvo v glavnem usmerjeno k živinoreji. Zato je razumljivo, da je avstrijski parlament sklenil zakon o prometu z živino, ki podrobno ureja trgovino z živino. Ta zakon določa poleg drugega, da se začasno razveljavijo vsa uvozna dovoljenja, če povprečne cene štirih, eden za drugim vršečih se glavnih dunajskih sejmov, dosežejo povprečne cene za goveda, prašiče in teleta v drugem in tretjem četrtletju 1930. Če cene na dunajskem trgu padejo zopet pod mejo, se avtomatično uveljavi zakon. Omenjene povprečne cene so znašale v drugem in tretjem četrtletju lani: za govedo 0 48, za pršutarje 2 04, za Špe- harje 275 in za teleta 2 45. Poleg drugih določb v novem zakonu pomeni vse to občutno kršenje obstoječih trgovinskih pogodb in bo s tem zlasti prizadeta naša država. Avstrija se sedaj naravnost hermetično zapira našemu izvozu, ki je že itak padel na minimum. Pomisliti moramo, da smo do leta 1925 izvažali v Avstrijo milijone kilogramov mleka, masla in sira. Tega izvoza danes ni več. Za pšenico ni več Avstrija najvažnejši odjemalec, pač pa Češkoslovaška in zapadna Evropa. Z novim zakonom si hoče Avstrija popolnoma zasigurati domači trg. Primerjava z letom 1925 kaže, da je avstrijska živina že v veliki meri izpodrinila tujo živino z avstrijskih trgov. Delež Avstrije je znašal leta 1930 (v oklepajih podatki za 1925) pri dogonih na dunajski sejem: goveje meso v centralno tržnico 33 (17%, živi prašiči na sejem v St. Marxu 11%) leta 1925 sploh ni bilo avstrijskih prašičev na tem trgu), prašiči zaklani v glavni klavnici 52 (47), dogon živine na sejem v St. Marxu: tu se je avstrijski delež povečal od 19% leta 1925 na 44% v letu 1930. Avstrija je postala celo izvoznik mleka in sira, nadalje plemenske živine. Vse to je dosegla smotrena avstrijska trgovinska politika na škodo sosedov — agrarcev, zlasti pa naše države. Stroški našega žitnega režima. Ministrstvo za „trgovino- in industrijo je izdalo koncem decembra majhno knjižico z naslovom: „Kako je prišlo do pšeničnega režima v 1. 1931.“ Iz poročila je razvidno, kakšni razlogi so vodili našo vlado do uvedbe sedanjega žitnega režima. Za našo javnost je pa najbolj zanimivo, koliko je stal doslej žitni režim. Prvotno se je računalo, da bo znašal naš presežek, katerega bo treba izvoziti od žetve 1. 1931, približno 35.000 vagonov. Pri nizkih svetovnih cenah bi bilo treba zaj nakup te količine 600 mil. Din. Vpoštevaje^pa, da se da obratni kapital v teku sezije dvakrat obrniti bi bilo treba samo 300 mil. Od tega bi se dalo dobiti z lombardonf blaga 140 mil., kriti bi se moralo še 160 mil. Din Vlada je stavila na razpolago 150„mil. Din. V septembru pa se je izkazalo, da je presežek za izvoz večji, kar je povzročilo iz- premembe v notranji trgovini s tem, da se je veliko breme prevalilo na konzumente. Priviligirana izvozna družba je meseca julija in avgusta nakupila 11.400 vagonov za vsoto 193.4 mil. Ker sredstva niso bila zadostna, je dobila država v Parizu predujem v znesku 69.5 mil. Din. V mesecu septembru je Priviligirana izvozna družba kupila 4.900 vagonov za 84.5 mil. Prištevši vsote iz julija in avgusta je družba v prvih treh mesecih potrošila 277.8 mil., od česar je plačala v bonih 10.2 mil. Sredstva za te nakupe je družba dobila v septembru od lom-bardnih posojil v inozemstvu za 34 mil., od mlinov (razlike plačane po zakonu o pšenici 5. septembra) 17 5 mil., od prodaje blaga v inozemstvu 12,9 mil. in od ministrstva 20 mil. V oktobru je bilo kupljene pšenice 84.6 mil. Din in sicer s temi sredstvi: lom-bardna posojila (na pšenico) 15.4 mil., mlini 20.7 mil., prodaja v inozemstvu 23 5 mil. in trgovsko ministrstvo 25.25 mil. Bonov je bilo izdanih v celi sezoni (od julija do konca oktobra) za 26 mil. Deloma so bili ti boni že plačani v mesecu oktobru (5.2 mil.). Prvotna ocena presežka za izvoz je bila odločno prenizka. Na eni strani je bil naš pridelek v resnici izredno znaten, na drugi strani pa je domači konzum pšenice padel radi višjih cen v korist koruze. To se pozna posebno v Sloveniji, kjer je v nekaterih krajih konzum pšenice padel za tretjino v korist koruze. Družba sama je doslej nakupila okoli 60.000 vagonov blaga. Zvezine objave. Dolžnosti zadrug po občnem zboru. Po občnem zboru morajo zadruge napraviti sledeče vloge: 1. Zadružni zvezi kot revizijski oblasti je treba poslati celoten prepis zapisnika o občnem zboru in dva izvoda računskega zaključka za preteklo upravno leto. Zadruge prosimo, da naj to svojo dolžnost store takoj, da ne bo treba članic opominjati. 2. Kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani je potom sreskega na-čelništva predložiti en izvod računskega zaključka, na katerem naj se na prvi strani zgoraj pod robom napiše pripomba, na katerem občnem zboru je računski zaključek odobren. 3. Dravski finančni direkciji v Ljubljani (oddelek za neposredne davke) se mora poslati računski zakluček v dveh izvodih (čl. 105 pravilnika za izvrševanje o neposrednih davkih) in prepis zapisnika o občnem zboru; vendar ni treba predložiti celotnega prepisa zapisnika, ampak se lahko ta prepis pošlje le v izvlečku o onih točkah, ki se nanašajo na odobritev računskega zaključka in na sklep o uporabi, oziroma razdelitvi čistega dobička. Zadruge v savski banovini pošljejo te spise savski finančni direkciji v Zagrebu. Pripomniti je, da morajo te spise predložiti finančni direkciji vse zadruge brez izjeme, torej tudi one, ki so proste družbenega davka, da more davčna oblast kontrolirati, če so se trajno izpolnjevali pogoji, pod katerimi se priznava davčna prostost. 4. Pristojnemu trgovskemu sodišču se mora poslati predlog za vpis novih članov, oziroma za izbris izstopivših odbornikov ter za vpis premembe pravil, to pa seveda le tedaj, ako se je zgodila v sestavi načelstva, oziroma pravil kaka izprememba. Zamenjava kovanega denarja. Z zakonom o kovanju srebrnega denarja je določeno tudi, da prestane biti plačilno sredstvo kovani drobiž po 20, 10 in 5 par, kakor tudi predvojni nikljasti drobiž, ki je še do-sedaj bil v prometu in je nadomeščal 10 in 20 parske novce. Omenjeni drobiž je pre- nehal biti plačilno sredstvo že 30. novembra 1931. Do 30. novembra 1932 pa bo mogoče ta drobiž zamenjavati za denar iz niklja po 25 par pri blagajni finančne direkcije in pri davčnih upravah. Od 31. novembra 1931 dalje ni torej nihče več dolžan sprejemati navedeni drobiž kot denar. Zadruge, ki ga še imajo naj ga pravočasno zamenjajo pri finančni direkciji oz. davčni upravi. Prodaja zlatega In srebrnega denarja. Opozarjamo vse zadruge, da kupuje Narodna banka zlat in srebrn denar po sledečih cenah: 1. celi predvojni srebrni denar: komade po 5 kron ■ Din 11-60 „ „2 krone 4-50 „ „ 1 krono 2-25 „ „ 1 forinta . . . . • „ 5-90 „ „ 1 tolarja • • • • 2. celi zlati denar: ' ” 12-50 avstro ogrske krone po 20 circa Din 229-— napoleondore „ „ 218-60 amerikanske dolarje po 10 „ „ 567-— avstrijske šilinge „ 25 „ „ 199'— Zadruge naj o teh cenah informirajo interesente, da ne bodo mogoče prodajali kakšnim izkoriščevalcem denarja v svojo škodo. Pripominjamo, da je za nakup zlatnikov po zadnjih deviznih predpisih upravičena le Narodna banka. V slučajih potrebe naj se zadruge obračajo torej na Narodno banko bodisi naravnost ali pa potom Zveze. Zadružništvo v državi. Zveza hrvatskih kmetijskih zadrug v Sarajevu je imela koncem decembra 1931 ravno 100 članic. Po podatkih za 60 zadrug koncem 1930 je bilo v njih včlanjenih 7.500 zadrugarjev. Lastna sredstva zadrug so znašala 1.6 mil. Din, vloge 6.7 mil., krediti članom pa 9.9 mil. Zadruge so imele pri svoji zvezi dolga 3.3 mil. Din. Iz gospodarstva. O „Samopomoči". Pod tem naslovom smo v 8. številki lanskega letnika napisali nekaj vrstic o „Gostilničarski samopomoči" in pokazali slabo stran te vrste „društvenih zavarovalnic". V „Jutru" z dne 4. septembra 1931 je nekdo na našo notico repliciral. Ker je za nas zadeva samopomoči popolnoma jasna, se nismo spuščali v debato in se tudi sedaj ne bi vračali k stvari, ko ne bi brali v Gostilniškem vestniku z dne 2. decembra 1931 oficijelno poročilo o delovanju Gostil ničarske samopomoči, ki nas v naši sodbi glede samopomoči le utrjuje. V Gostilničarskem Vestniku beremo med drugim, „...da so prejeli dediči od časa 23. marca 1928 pa do današnjega dne (12. novembra 1931) na posmrtninah v skupnem znesku 795.676 Din podpor, kar je za čas tri in pol leta sijajna vsota, kar ne slišite in ne čitate od prav nobene teh vrst društvenih zavarovalnic...“ Ker je imela Gostilničarska Samopomoč v tem času 223 smrtnih slučajev, bi moralo priti na vsak smrtni slučaj povprečno 3.581 Din. V resnici pa so dobili poedinci dosti več, „masa" pa po dosti manj. Trditev, da nobena društvena zavarovalnica ni izplačala več, pa ne drži, ker kakor nam je znano, je točno v tistem času, torej od 23. marca 1928 pa do 12. novembra 1931 „Učiteljska samopomoč" izplačala za 95 smrtnih slučajev 1,125.000 Din, torej na vsak smrtni slučaj povprečno po 11.840 Din. Za nas najbolj važno pa je sledeče priznanje v poročilu: „Danes je članstva vpisanega še okrog 1300, ob m e s e c u p a j i h prispevke tudi od teh le dobra polovica, to je do 750, plača." Saj smo mi trdili, da dediči nimajo nikjer nobene garancije, da jim bo izplačana tolika posmrtnina, kakor jim gre po številu članov, ker člani svojih prispevkov ne plačujejo redno. Mislili smo pa le, da jih več plačuje, kot pa polovica. Torej namesto, da bi dedič dobil Din 7.500, ki jih pri članstvu od 1500 pričakuje, dobi le Din 3.581. Ker pa bi pri 750 plačujočih članih morala znašati posmrtnina Din 3.750, izgleda da gre razlika od Din 169 za upravne stroške, ki pa potem niso ravno majhni. Zanimiv je zadnji odstavek iz poročila, ki se glasi: „...in bi lahko, ako bi bilo naše članstvo eden do drugega socijalnejše, bratsko demokratično, točnejše v izpolnjevanju svojih obveznosti, da bi ne opešalo tako mahoma navdušenje medsebojnega podpiranja, ki po obratu in prizadevanju s katerim se je pri blagajni ves čas njenega obstanka striktno trudilo biti vseskozi s točnostjo na mestu lahko danes pobahali, da je Gostilničarska Samopomoč v treh in pol letih nudila svojim članom za 223 smrtnih slučajev nad en milijon bratskih socijalnih podpor. S tem je povedano vse in vsakomur, kdor se za to interesira". Iz tega priznanja je razvidno, da za uspešno delovanje samopomoči manjka več važnih predpogojev. Zato delamo upravičeni zaključek, da je gospodarska osnova samopomoči nesigurna. Izpremembe v deviznih predpisih. Znano je, da smo 7. oktobra lani dobili nov devizni pravilnik, ki je zopet uvedel vezanost v devizni trgovini, katero je odpravila zlata valuta. Sedaj smo, 2. januarja, dobili nekatere izpremembe v pravilniku, ki po-ostrujejo predpise. Nadalje morajo vsi uvozniki prijaviti te dni Narodni banki svoja dolgovanja v inozemstvu na dan 31. decembra. Z novimi predpisi bo izvoz kapitala zelo otežkočen, oziroma nemogoč. Narodna banka je izkazovala po stanju z dne 31. decembra obtok bankovcev za 5,172.2 mil. Din, dočim je znašal obtok 31. decembra 1930 5,396.5 mil. Din. Njen zlati zaklad je znašal koncem 1931 1,758.4 mil., v sredi leta 1931 pa ob priliki zakonske stabilizacije 1,540.4 mil. Devizni zaklad je v drugi polovici leta 1931 padel od 929.2 mil. Din na 418 5 mil. Din. Koncem leta je znašal odstotek kritja obtoka kankovcev in obveznosti, ki so plačljive po vidu, 37 51 %, sredi leta 1931 pa 41'1 %. Nasprotno pa se je v drugi polovici leta povečal odstotek zlatega kritja: od 27 63 na 31-46%. Kakor sedaj poročajo iz Pariza, bomo pri Banque de France dobili nekaj sto mil. deviznih kreditov. Insolvence v letu 1931. Društvo in-dustrijcev in veletrgovcev je objavilo statistiko konkurzov in prisilnih poravnav, ki so bile razglašene lani. V Sloveniji je bilo lani razglašenih 77 konkurzov (1930 59), prisilnih poravnav pa 109 (17). V ostalih pokrajinah države število insolvenc ni naraslo tako kot pri nas. Skupno je bilo v celi državi razglašenih 500 konkurzov (1930 561) in 683 (159) prisilnih poravnav izven konkurza. Padec delavskih plač. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki obsega ogromno večino delavstva v Sloveniji, ugotavlja v svojem mesečnem poročilu za december preteklega leta, da je delavstvo izgubilo radi krize, t. j. zaradi odpustov iz služb in krajšanja plač dnevno blizu pol milijona dinarjev ali mesečno 12 — 13 mil. dinarjev. Če vpoštevamo, da so se dohodki rudarjev, ki niso zavarovani pri Okrožnem uradu, zmanjšali za polovico, lahko trdimo, da je dohodek našega delavstva in na-meščenstva 1. 1931 padel v primeri z letom 1930 za približno 200 mil. dinarjev kar je ogromna svota za naše razmere. V Newyorku je ustavila izplačila Sakser State Bank, pri kateri so imeli naši izseljenci naloženega veliko denarja; cenijo, da skoro 1 mil. dolarjev. Elektrifikacija naše banovine lepo napreduje pod vodstvom banovine. Sredi leta 1931 je bil dograjen daljnovod Velenje-Črnuče. Te dni pa je prišla v obrat velika transformatorska postaja na Črnučah, tako da dobiva del Ljubljane že velenjsko elektriko. V programu za 1932 je izvedba del, katerih stroški bi znašali okoli 20 mil. Din. Uporaba umetnih gnojil v našem kmetijstvu. Iz poročila o poslovanju Kmetijske družbe v 1.1930 posnemamo, da je družba prodala v 1. 1929 690 vagonov umetnih gnojil, 1. 1930 pa samo 507 vagonov. Sicer je res, da ne prodaja umetna gnojila pri nas samo Kmetijska družba, vendar pa je družba glede prodaje umetnih gnojil skoraj odločilna, zato smemo zmanjšanje prodaje pri družbi smatrati tudi kot zmanjšanje uporabe umetnih gnojil v našem kmetijstvu sploh. Vzrok tega zmanjšanja je seveda padanje kupne moči kmetovalca, ki je združeno z našo kmetijsko krizo. Cene umetnih gnojil so v 1. 1930 tudi padle, vendar pa ne toliko, da bi bila kmetu z ozirom na njegovo kupno moč še omogočena nabava v prejšnem obsegu. Obvezno zavarovanje proti toči v Primorski banovini. Na podlagi zakona o zavarovanju proti toči je kmetijski minister na predlog bana primorske banovine izdal uredbo o obveznem zavarovanju proti toči v primorski banovini. Obvezni prispevki bodo določeni pavšalno za površinske edinice ter jih bodo morali v primorski banovini plačati vsi posestniki (tudi najemniki) za obdelano zemljišče, ki se v dotičnem letu izkorišča kot vinograd, sadni vrt, oljčni nasad, njiva, vrt itd. Kot zavarovani se smatrajo vsi uporabljivi deli kulture in sicer plod, listje, slama itd. Zavarovanje bo vršila zavarovalnica osnovana na zadružnih načelih. Njeni člani bodo postali vsi, ki so obvezani, da se zavarujejo. Višino prispevkov za posamezne kulture bo odobraval ban na predlog zava- rovalnic po predpisih pravilnika. Vsi, ki so podvrženi zavarovanju, bodo morali naznaniti občini skupno površino obdelanega zemljišča z navedbo posameznih kultur. Kdor ne bo dal pravih podatkov, bo kaznovan z denarno kaznijo od 5 — 500 Din. Na podlagi zbranih podatkov bodo občine sporočile zavarovalnici osebe, ki so podvržene zavarovanju in ki morajo plačevati prispevke. Vsako poškodbo po toči je dolžan oškodovani naznaniti tekom 48 ur občini, ki jo mora v nadaljnih 24 urah sporočiti srezkemu kmetijskemu referentu kot predsedniku cenilne komisije. S pravilnikom bo določen način ugotavljanja donosa posameznih kultur. Preko te višine pri cenitvi ne bo mogoče iti. Kontrolno zavarovanje bo vršil banovinski odbor, v katerega bo imenoval dva zastopnika ban, dva pa zavarovalnica, petega, ki pa bo predsednik, bodo pa izbrali ti štirje. Kontingentlranje uvoza žita v Angliji. Tudi Anglija hoče zaščititi svojo domačo produkcijo žita. Kmetijsko ministrstvo izdeluje načrt po katerem bi morali angleški mlini mleti letno 15°/o domačega žita. Kontingent uvoza se’ bo ravnal po tem odstotku. Nadzorni odbor bo sestavljen iz zastopnikov angleških agrarcev in bo nadziral uvoz žita v Anglijo. Cena žita bo stalna in bo uradno določena. Naš kontingent za uvoz lesa v Francijo. Naš kontingent za uvoz lesa v Francijo je določen za prvo četrtletje t. 1. na 5.763 ton navadnega lesa brez železniških pragov. Za razne izdelke iz lesa smo dobili kontingent od 280 stotov. V zadnjem četrtletju 1931 je Francija predvidevala za nas letni kontingent od približno 36.000 ton, sedaj pa je bil ta kontingent znižan na približno 24.000 ton. Naš kontingent za izvoz lesa v Alžir pa je ostal nespremenjen in sicer znaša 44.500 ton letno, od katerih odpade 80 °/o na mehki les. 15 Bilančna vsota Chase National Bank, ki je največja banka na svetu je znašala 31. decembra skoraj 2 miljardi Din. Delniška glavnica in nerazdeljeni dobiček znašajo 291 mil., gotovina in vrednostni papirji 333.6 mil., dolžniki 1.15 miljarde, a vloge 1.5 miljarde. Davki in takse. 1. Davek na poslovni promet je treba plačati v teku 30 dni po preteku vsakega trimesečja, torej za januar, februar in marec 1932 do konca aprila 1932 itd. 2. Uslužbenskl davek. Delodajalci so dolžni od uslužbencev potrebne zneske od-premiti davčni upravi najkasneje 15. dan po preteku vsakega minulega meseca. Oni delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, ki jih nalepljajo v davčno knjižico, morajo te knjižice tekom januarja 1932 predložiti na vpogled davčni upravi. 3. Davek na samce je stopil v veljavo due 1. januarja 1931. Temu davku so zavezani vsi neoženjeni moški in vdovci brez zakonskih otrok, ki stanujejo v mestih ali pa v takih krajih, kjer ima svoj sedež sresko načelstvo in ki so pred 1. januarjem 1931 izpolnili 30. leto starosti ter tega dne še niso izpolnili 60. leta ter imajo nad 2500 dinarjev mesečnih dohodkov. Davek znaša za moške od 30 do 35 let 50 V, od 35 do 40 let 40°/o, od 40 do 50 let 25%, od 50 do 60 let 10% direktnih davkov. Vsi delodajalci morajo takim uslužbencem odtrgovati ta davek skupno z uslužbenskim davkom. Odtegnjene zneske morajo odvesti davčnim upravam v gotovini in ne z davčnimi znamkami. V ostalem veljajo za ta davek iste odredbe, kakor za uslužbenski davek. 4. Davek za rente morajo zadruge, ki so ga dolžne plačati, poravnati najkasneje v 45 dneh po preteku vsakega polletja, torej za drugo polovico lanskega leta najkasneje do 15. februarja, za prvo polovico leta 1932 pa do 15. avgusta 1932. 5. Ostali neposredni davki dospevajo v plačilo v štirih enakih letnih obrokih do 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra ter se morajo plačati najkasneje do 15. prihodnjega meseca po dospelosti. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Od tega pravila obstoji izjema za zemljiški davek, ki se mora plačevati v dveh enakih letnih obrokih najkasneje do 15. avgusta in do 1. novembra. Dokler se ne izvrši nova odmera za leto 1932 se plačujejo neposredni davki po predpisih za leto 1931. 6. Dopolnilna prenosna taksa. Po tarif, post. 12. pripomba 12 taksne tarife je treba dopolnilno prenosno takso, če ne presega 500 Din letno, plačati v celotnem iznosu do 31. januarja. Ako taksa presega 500 Din letno, se lahko plačuje v trimesečnih obrokih v naprej in sicer prvi obrok do 31. januarja, drugi od 1. do 15. aprila, tretji od 1. do 15. julija in četrti od 1. do 15. oktobra. Novi zakoni. Zakon o bilanclranju državnih papirjev. 31. decembra 1931 je bil izdan zakon o bilanciranju državnih papirjev. S tem zakonom je deloma izpremenjena določba člena 31. trgovskega zakonika. Čl. 31. trg. zak. določa namreč, da morajo biti posamezni premoženjski deli ocenjeni v bilanci po vrednosti, ki jo imajo ob času sestave bilance. Če bi podjetja hotela tudi bilance za 1. 1931 sestavljati po načelu izrečenem v členu 31. trg. zak. bi morala nekatera izkazovati ogromne zgube pri vrednostnih papirjih radi padca tečajev, ki znaša od začetka 1. 1931 pa do konca od 35—45 »/o- Po zakonu o bilanciranju drž. papirjev pa je denarnim zavodom in zavarovalnim družbam, ki javno polagajo račune, bilanciranje olajšano in sicer na ta način, da se bo razlika med tečajno vrednostjo papirjev v prejšnji bilanci ter med vrednostjo na dan bilance (po tečaju ene izmed domačih borz) izravnala s posebnim „računom razlike tečaja državnih vrednostnih papirjev". Ta račun, ki bo izkazan v bilanci kot posebna aktivna postavka, mora biti odpisan tekom 5 let in sicer je odpisati vsako leto najmanj eno petino, začenši z letom, v katerem je bil vnešen v bilanco. Vso rezervo, ki je izkazana v bilanci za pokritje zgube pri vrednostnih papirjih, je treba uporabiti za odpis „računa razlike". Izguba napravljena pri prodaji vrednostnih papirjev, mora biti odpisana v celoti tisto leto, ko so bili papirji prodani. Dokler je stanje računa razlike tečaja državnih papirjev višje kot v bilanci izkazane rezerve, podjetje ne more deliti dobička in ne dajati tamtijem. Zakon o organizaciji In kontroli izvoza živine In živinskih Izdelkov, izdan koncem decembra, daje trgovinskemu ministru možnost, da po potrebi izda pravilnike, uredbe ali pa naredbe glede organizacije izvoza živine in živinskih izdelkov ter glede kontrolnih predpisov za izvoz. Svrha zakona je racijonalizacija omenjenega izvoza kakor tudi izvrševanje trgovinskih dogovorov, ki se tičejo tega izvoza. Kontrola, ki bo predpisana ima za namen izvajanje odredb v trgovinskih pogodbah, ki se nanašajo na kontingentiranje izvoza živine in živinskih produktov. Skrbela bo tudi za način njihove razdelitve za izvoz v mejah kontingenta in za nadzorstvo nad časovno in krajevno raz- delitvijo kontingentov, kakor tudi nad vsem ostalim, kar je s tem v zvezi. Vsa podjetja, zadruge in osebe, ki hočejo izvažati živino in živinske produkte na račun kontingentov, določenih v trgovinskih dogovorih z drugimi državami, bodo morale biti registrirane pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Novi zakon je posledica današnje trgovinske politike in novega načina trgovinskih dogovorov v katerih se določajo množine blaga, ki ga sme ena država uvoziti v drugo. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 180/„ Din 94'—; rudninski superfostat v vrečah po 50 kg a Din 90'— in po 100 kg a Din 90'—; kalijeva sol po 100 kg Din 170'—, kostni superlosfat Din 118'—; apneni dušik v plo čevinastih bobnih Din 215'—; kostna moka Din 95'—; mešano gnojilo „KAS" Din 130'—; mavec (gips) Din 40 —; nitrofoskal v vrečah Din 144'—; cement dalmatinski Din 54'—; cement Trbovlje v papirnatih vrečah Din 60'—; klajno apno Din 275'—; lanene tropine Din 2 20; tropine od solčnih rož Din 95-—; modra galica Din 7'—; žveplo Din 3'20. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100'—; slamoreznice Din 1.700 do 2.000; čistilnik 10 sit Din 1.500 ; plugi Din 500 do Din 940; repo-reznica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki Din 900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike „Rapp" Din 70' —. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani. Tisk Zadružne tiskarne (Srečko Magolič) v Ljubljani. XXVI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v St Vidu nad Ljubljano, r. z. z n. Z., se bo vršil dne 31. januarja 1932 ob pol. 8. uri zjutraj V Ljudskem domu v Št. Vidu nad Ljubljano. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobrenje računskega zaključka za 1. 1931. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti. Občnj zbor Mlekarske zadruge na Vrhniki, r. z. z o. z., se bo vršjl dne 24. januarja 1932 ob 3. uri popoldne v dvorani Rokodelskega doma na Vrhniki-Dnevni red: 1. poročilo predstojništVa. 2. potočilo predsednika nadzorništva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1931. 4. volitev člana'predstojništva. 5. volitev dveh članov nadzorništva. 6. slučajnosti. Občni zbor Gospodarskega društva na Vrhniki, r. z. z o. z., se bo vršil dne 31. januarja 193Ž ob 3. uri pop. v Rokodelskem domu. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika. 2. poročilo in čitanje revizijskega poročila. 3. poročilo načelstva in nadzorstva. 4. volitve načelstva. 5. volitve nadzorstva. 6. slučajnosti. Redni občni zbor Čevljarske gospodarske zadruge Žiri, r. z. ž o. z„ se bo vršil dne 31. januarja 1932 ob 13. uri v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev račun, zaključka za 1. 1931. 4. volitev načelstva. 5. volitev nadzorstva. 6. prememba pravil. 7. čitanje poročila b' izvršeni reviziji. 8 slučajnosti. POSLOVNE KNJIGE IN TISKOVINE. Vse članice opozarjamo, da ima Zveza v zalogi vse knjige in tiskovine, kakor jih zahteva poslovanje kreditnih, blagovnih, produktivnih in drugih vrst zadrug. — Mnoge tiskovine nudijo za poslovanje znatno olajšanje in zasigurajo pravilnost kot npr. zapisnik o občnem zboru, vloga na sodišče, rač. zaključek. — Zveza ima v zalogi tudi vse pisarniške potrebščine, kot npr. svinčnike, peresa, pečatni vosek, papir, pivnike, registratorje, preluknjače itd. — Zveza z naročanjem na debelo zasigura tudi najnižje cene. V sledečem podajamo cene za najvažnejše tiskovine (I.), knjige (ll.l in vzorna pravila (HI.) t I. Komad Rač. zaključki za hranilnice in posojilnice Din —"50 „ , za blagovne zadruge ... „ —-50 Zapisnik o rednem občnem zboru ... , —'50 Vloga na sodišče (sprememba v načelstvu, ali prememba pravil)......................—-50 Izpiski iz knjige hranilnih vlog oz. posojil , V— Obvezne izjave za dolžnike...................... — 40 Tiskovine za izvl. tek. rač. ..... . —'30 Zadolžnice na poroštvo..........................—•75 Zadolžnice na vknjižbo......................—‘75 Zadolžnice na amortizacijo..................—-75 Prošnje za posojilo.........................—'50 Pogodba za kredit v tek. rač..................—-75 Obrestne tabele (na kartonu 3'/a0/, do 6°/0 „ 2'— . . 6V‘% do 7»/6 (na papirju) „ 3 — . 7'/a»/o do SVa"/, . , 3 — , . 9»/o do 10'Vo , „ 3.— Listek za izplačilo vloge................., —-10 Listek za izolačilo posojila......................—'10 Opomin dolžniku Din — "10, Opomin porokom „ —iO Opomin za podaljšanje posojila .... , —'15 Zemljeknjižni predlog (list).............., —'40 Pole za inventuro ........................„ —75 Potrdila..................................„ —•10 Izpiski (nova tisk.) tek. rač.................—75 Rač. zaključki (kartonirani po 20 komadov) za kreditne in nekreditne zadruge (zvezki) , 22-— Denarne kuverte....................... „ —-65 Kuverte za dopisovanje z Z. Z.................—"IO Dopisnice za dopisovanje z Z. Z. . . . „ —-OS Mlekarske pole........................ , — 75 Tiskovine (priloge menični kredit) ... „ —75 Mape za zadolžnice.................................8-— Mape za ustanovne listine.........................12-— II. Komad Knjiga hranilnih vlog 50 listov . . . Din 60-— . * . 100 .105-- , „ . 150 , celo platno , 160-— . 200 , pol usnje „ 270 — Knjiga posojil 50 listov.................„ 65.— . , 100.................................110'- 150 . ................. 155'— . . 200 , pol usnje . . , 270'— Razdelnik za kreditne zadruge 50 listov . „ 50'— „e e , 100 ... 85'-- . . . , 150 , celo pl. . 135'— Razdelnik za nedenarne zadruge 24 listov . , 40-— » » . • 50 „ . , 60'— „ . . . 100 , . , 100'— Blagajniški dnevnik 100 listov .... , 45'— Blagajniški dnevnik 200 listov celo platno , gS1— Komad Knjiga tekočih računov 50 listov . . . Din 401— Knjiga tekočih računov 100 listov cel gradi , 72'— . . , 200 „ celo plat. , 120*— Amerikanski journal za blagovne zadruge . „ 180'— . . . . „ neva izdaja . 230-— Knjiga denarnih listkov 100 strani ... , 15 — „ 200 25-- Knjiga pristopnic 50 listov.................12'— . . 100.................16-— x . . 200 34'— .Štraca* 100 listov Din 65'—, 50 lislov . , 40'— Blagovni skontro 100 listov . . . . . 1 „ 75‘— Blagovni skontro 50 listov.................45'— Nakupna prodajna knjiga 100 listov . . . 75'— Nakupna prodajna knjiga 50 listov . . „ 45'— Blago oddajni bloki..........................22'— Vložni zapisnik 50 listov Din 30, 100 listov „ 50'— Vložni zapisnik 200 listov.....................90' — Hranilne knjižice (lično vezane v šagrinpapir) , 41— . , (vezane)....................... „ 3'— „ „ (broširane) ..... , V— . , (celo platno)...................„ S'SO Zadružno-posojilne knjižice..................... , 3'— Nakupne knjižice.................................„ V40 Knjižice za imetnike tekoč, računa 16 list. „ 475 Knjižice za električni tok....................V50 Imenik zadružnikov 20 hstov......................„ 20'— Imenik zadružnikov 30 .....................25'— Imenik zadružnikov 60 ..................... 40'— „ . 100 ........................ 70'— Knjiga porokov...............................20'— Knjiga odstopnic (broširano).....................„ 6'— Sejni zapisniki..............................26'— „ . 100 listov....................30-— Trgovske knjige z 2 kolonami .... „ 26'— Indeksi ...........................................20'— Mlekarske knjižice...............................„ 375 Salrlo-Konti na trdem papirju 50 listov . , 30‘— . . „ 100 . . . „ SO- MI. Komad Pravila za hranil, in posojil. (Rajfeis.) . . Din Pravila za hranil, in posojil. (Schulz.) . . Pravila za kmet. nabav, in prod. zadruge , Pravila za živinorejske zadruge .... „ Pravila za kmetijska društva (strojne zadr.) Pravila za mlekarske zadruge................ Pravila za zadružne elektrarne.................. Pravila za zavarovanje goveje živine . . Pravila za strojne zadruge..................„ Pravila za živ. selekcijske zadruge ... Pravila za pašne tn gozdne zadruge . . „