REZULTATI KMETIJSKEGA TEKMOVANJA V VOJVODINI
Po dosedanjih rez.ulia.tih, lci ji-h ima po-<kra.jifl.3ka teikmovalna ko-miaija, so dosejjle najfealjše rezultate tek.mova.lne skupine v Baoki im v sredin.jem ter serernem Banatu. V okra.ju Vršac im Pančevo so rezultati nekai ?!abši kaikor v drusrib dielih Vojvo-diae. V Sremu je prifoliž.no 80 odstot.kov-tekmov-ainiih. skunin dospslo nagradne t>ri-de.lke. Ve&na tekmovalcev ima večfi pri-deLek pšenice. kafcor ga doloeajo propo-zicije.
Posebno dabre reziu.ltate so dosegli tek-movalci v zrenjartMn.skem okraju. kjer je 25 tekmovaliu.li skupi.n pridekio 28 do 35 stotor na heiktar. Tekmovalne s.ku;pine v NoTem B^čej>u so realizirale v porpreč.ju pridelek 42 stotov. V novcsadsikem okraju ima.jo tekmoTaJci iz Bačkeja PetroTca in okojice povprečje 35 do 38 stotov na ha.
Delo tekmovaLnih komis-ii je letos se-stavljalo predrsem oc&njevanje prid&Lkov, medtem ko se prei n.iso dovoli aagažirali pri niudenjm strokovae pomoči in sprem-ljanjiu dela ¦tekinovalnih sknpriin.
Res je, da so i-z.jeme. kakršDa je na pri-merokrajna komisija v Senti, ki je spretn-ljala delo tekmovailnih skupin in po agr.o-nomiu n.udiJa kmetovalcem s-trokov-no po-moč v izvajanju asrotehničniiih mkrepov na parcelah tekmovalce-v. Večio aiktivnost so pokazaLe okrajme tekmovalne komisiije. meditem ko io občiiniske v več kra.jih od-povedaile. (Na .prinier v somiborsikem okra-j-u so se občinske 'komisiije sestale toLiJio. da so ooenile pridelek.)
Ocenjevanje pri mlatilnicah je edino sigurno
Ocenjevanje donosov su večjjioma oprav-lja>ld x metražna inetodo (>po din.sonali par-ceLe). Po mineriiu komisij pa s.e ta metoda nd izkazala. N:a več krajih se ie pokazalu, da je bi.l pridelr-.k ocenjen za 20 do 40 odstotkov rižje. kakor so Ka potem s teh parc«! dobili iz mlatilnic, Bili so primeri. da so z^netražno metodo cx;;en.i,li pridelek na 42 stotov, da pa n,i afrronoin. lci \e so'-. deloval y tej komisiii ocenil pridelka Tišje od 35 stotov. o čemer je biJa obvejčena okiajna komisija. Tam. kjier so bile ocene prideiikov rnnoso višje. kakor znat.a po-vpreč.je, je okrajna komi&iia pre-verjala pridelek po mlačvi in zm.i/ala ooeno občin-ske komisije.
Ker se me>trai,na metod.a ali. b^olre pove-dano. njeno iiporabl.ian jp nii izkazalo za si.ffurno. j<? pokra.j.i.nska komasi ja predla-ffala. da se t« metod.a prihodnje leto opusti m da se ocenj^uje pri mlatiiknici in kom-bajinu. Na km.eti.i'S'kiih pos.es-tvih so tudii letos oeerijeva<lii prideleik predvsem samo pri tn.la.ii'kiicaVi. medtem ko so sa ocetfije-vali na individualnih ?o&padarstviih samo z metražno metodo. Zato je prišio do te?a, da je bil pridelek na individ.ual-nrh posest-vh ocenjen nereaLno Ti.soko, kar omopočn n.eza^hižfMio dobiteT na.jrrad.
Predlog za zvišanje norm
Letos ie veUka večina tekmovalcev iz-¦poLndla po»or.e za priananie nagrad. Zato je pokrajinfiika tekmo'valna komisija mne-nja. da bi bilo treiba  za  orihodnie  leto
1A    atran                          NASA
x*    4. Vm. 1957            SKUPVOST
norme za mimmaloe prideLke neJcafzvd-šati. Ta.ko pred^aga za pšenico 30 do ""5 siotfvv na hektar, za koruzo pa ''0 do dO stotov, Po tem predlosu n«j bi za večj.i pridelek dali mdi večj.e na.grade. te?a pa ni mofcoče <k>»ečj brez upora.be a*troteh-n.nk<?.
V tein primeru bi moge.l iitwlividaal'ni protzvajalec doieei laiko visoke pridelke edino v kooperaciji z zadrugo. Ni doTolj,. da opravlja zadraga teikmovalcem usluge pri oranju. da kuipuie umelma ffnojiila. se-me iji podobno. ker opravlja \o tudi za dru^e prid'elovalce. Tekmovaloi pa *e za-v-ežejo. da bo-do izva.iala vje asroteliniene uikre.pe po navodilu affronoma. kakor uidi.
da bodo iz.pol>njili še druse poeoje. ka  rih cloloči zadruga.
Dos-lef je zadruga aastopala z miin.itnu-mom 30 ha za tekmovanje i>rd i« vl j ene«a /.ejnljišča. Z njo )« hw.la oa^rajeaa sikupi-na, v kateri sodeLuje 5 dt> b proizvajalcev, čepnaT so v tei skupina nekateii dos«ffJi le okro? 20 siotov na svojii parciili. drmffii pa 35 stotov. Po novein prediojru bi moral v*a,k proizvajalec posam.ezao izipO'Lniti po-jfoj za pride-l^k 50 <Jo y> stotov. da bi lah.ko diobil oattrado. 5 tem bo proizvajauec »ie-koliiko bol i zaiflteres.iran in bo imel balj iasno predUavo o pridelkih, ki jih je mo^oče d«'biti s kcoiperaciia.
M. Naunović