Leto XIY. "V Celju, dne 2. decembra 1904. 1. Stev. 94. Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. - Dopisi: naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat ; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron za pol leta' 4 krone, za četrt leta 2 kroni ; ista naj se pošilja : Upravništvu „Domovine'1 v Celju. Ali je kmečkemu stanu treba izobrazbe? Neoporečna in stokrat dokazana resnica je, da samo izobražen narod more gospodarski napredovati. Zato je moralna dolžnost vseli prosvitlenih narodnih krogov delati na to, da se vse ljudstvo brez izjeme, tudi najpriprostejši delavec — na-obrazi. Istina je, da ni bilo treba tolike prosvete tedaj, ko še poljedelec ni potreboval drugega kakor ono, kar mu je dala zemlja. Napram temu pa rabi dandanes poljedelec tisoč raznih predmetov. ki jih mora kupovati, in istotako prodajati; on mora tudi biti trgovec. Nadalje, prvotna sredstva niso več zadostna za izrabljevanje zemlje, ter mora poljedelec razumeti svoj poklic kakor obrt in skušati, da ga popolni. Tudi v njem torej vse kriči po višji naobrazbi. To je poljedelsko vprašanje v pravem svojem pomenu, 'a ne vprašanje po žitni ceni. Kako dobimo delavce, ki bi stali na višini dobe in bili sposobni, da v polnem obsegu izrabljajo vso moč, ki počiva v naši zemlji? To ni mogoče »rez aonre; TmietijsEe~soTe:—-— Zanimivi so podatki iz danskega gospodarstva. Kakor je znano, cveto v tej deželi ljudske visoke šole. To so zavodi, na katerih se kmečki sinovi in hčere navadno več časa mude, da svojo splošno naobrazbo razširijo in poglobe. A käj je pozneje iz teh ljudi, dijakov visokih ljudskih šol? Ali se ne ogibljejo telesnega dela? Ali ne hrepene vedno po nečem boljšem, ali se ne čutijo nesrečne ? Nikakor. Takšen mlad človek gre zopet za svojim poslom, začne orati kakor poprej, samo s to razliko, da dela sedaj vesele volje, ker mu I je ves svet postal večji in krasnejši. Delo mu ni več težko breme, temveč radostna dolžnost, čast. Svest si je, da s tem delom služi ne samo sebi samemu in svoji družini, nego tudi domovini in in celemu človečanstvu. Da ima njegova večja izobrazba tudi praktično vrednost, zato je dovolj jasnih dokazov. Tako so se n. pr. danski poljedelci zjedinili in ustanovili velike zadfuge ter izvažajo razne gospodarske pridelke v vrednosti več milijonov. Enak napredek so tudi dosegli z izvozom svinj in svinjskega mesa, Obdelavanje pustih krajev je zadnja leta silno napredovalo, a povsod po vaseh imajo telovadna in strelska društva, učilnice in knjižnice. Kamor pogledamo, vidimo povsod sledove čile in marljive delavnosti. — Časi niso več takšni kakor so bili za njega dni. Neznanje ne more danes obstojati niti v delavčevi kolibi. Seveda je najprej potrebna temeljita šolska naobrazba za industrijo in poljedelstvo. Nemške industrije, ali kmetije brez ljudske šole si niti pomisliti ne moremo. Zlasti je mala obrt odvisna od stopinje izobrazbe onih ljudi, ki se ž njo ba-vijo. Kdor torej pravi, da ima v svojem srcu ljubezen do slovenskega ljudstva, ta se ne sme postaviti na pot širjenju kulture. Kakšni ljudski prijatelji so ti nu& »i,;.-, N; mei. ako nam nočejo ustanoviti kmetijske šole? Kmetje-štajer-cijanci naj bi se že vendar spametovali in ne tulili z volkovi. Ti jih hočejo odreti! Zdi se nam potrebno, ravno sedaj naglašati, kako nujno je, da dobi naš kmetijski stan večjo izobrazbo, predvsem strokovno, da dobi svojo kmetijsko šolo. Ravno to, ker nam deželna vlada v deželnem zboru ni hotela dovoliti slovenske kmetijske šole, je bilo v prvi vrsti vzrok, da so j naši poslanci posegli po obstrukciji. S tem so si nadeli veliko breme, veliko odgovornost, ali s popolnim zaupanjem svojih volilcev se jim brez dvoma še mnogo posreči, kar bo v korist našemu narodu. Naobrazbe je treba danes človeku, in v prvi vrsti poljedelcu treba strokovne izobrazbe. Šol zahtevamo, da narod v istini prosvetlimo, da nam bode vsem boljše. Samo na ta način obvarujemo sebe in ono grudo zemlje, ki jo imennjemo: Slovenija. Učiteljski konvikt v Ljubljani. Ob prihodnjem Božiču mine 10 let, odkar si je ustanovilo kranjsko učiteljstvo ..Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta"'. V teku teh let si je že nabralo 20.000 K zgradbenega kapitala, tako da pride povprečno na vsako leto 2000 K. Če upoštevamo žalostne razmere, ki v njih živi kranjsko učiteljstvo, smemo reči. da je vsota, ki si ji jo učiteljstvo takorekoč po krajcarjih pri-trgalo, naravnost velikanska, prelep znak naše požrtvovalnosti in našega idealnega prizadevanja. Temelj je torej položen! Društveni odbor pa je sklenil, da razširi svoje delovanje tudi preko mej svoje dežele, da si zgradi vse v ,.Zavezi" združeno učiteljstvo svoj dom v Ljubljani in da pridemo čimprej z združenimi močmi do zaželenega smotra. Ta namera se nam zdi tako lepa in plemenita, da jo priporočamo v najresnejše uvazevanje. Naš skupni smoter je: Vse učiteljstvo vseh slovenskih pokrajin imej v Ljubljani svojo streho, kjer bo drugi dom njega sirotam in otrokom. To nam bodi glavno! Poleg tega bodo imela tamkaj svoj varni kot naša društva, ki reprezentujejo moč naše organizacije. Do tega smotra pa ne pridemo s samimi besedami, nego je treba živahnega dela, mnogo žrtev in mnogo — denarja. Ako združimo vse sile in napnemo vse moči, je lahko mogoče, da imamo po preteku drugega desetletja svoj „Učiteljski konvikt", tako da bomo obhajali petin-dvajsetletnico „Zveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" — v lastnem domu! LISTEK. Zadnja ura. Slika. Spisal Ivan Stukelj. Od hriba do hriba so zveneli zvoki svetlo-dolskih zvonov. To so bili smrtni glasi. Težko so se ujemali s čistim planinskim zrakom. — Zvonovi so se že zdavnaj ustavili v stolpu, a njih odmevi so še dolgo, dolgo, lahno pluli črez gorska slemena nalik igrajočim se valčkom tihega jezera — blažeče, uteševalno . . . Bilo je meseca julija in avgusta, ko je v gorskem zakotju, Svetlodolu, zadivjala morilna bolezen, legar. Po teh malih selih v okrožju ene ure je smrt imela obilno žetev. Včasi je zvonilo na dan celo štirim mrličem. Večerno solnce je upiralo svoje poslednje žarke na hiše in koče. Slemena daljnjih gor pa so se v čudno lepi zamolkli modrini ostro črtala od rdečkastega neba. Solnčni soj je zlatil šipe v malih oknih Mar-tijakove samotne koče. Kako naj bi se to bleščeče zlato skladalo z očrnelimi stenami v koči in slamnato streho, ki je na raznih mestih kazala ■ gola rebra ter bila porasla tuintam s kupi bujnega, rumenkasto-zelenega mahu! Pri enem oknu za temi zlatimi šipami je slonelo visokostasno, sloko, petnajstletno dekle upadlih in bledih lic, Bila je Martijakova Katrica. Zrla je na pobočje hribov, ki so se že tupatam zavijali v mrak. Doli pod kočo se je razprostirala velika njiva dozorelega ovsa. Trudno je kimalo | latovje in na mnogih mestih je že poležavalo. Čakalo je samo še rešilnega srpa. Tega pa ni bilo, in letos ni hotel priti. V nekdanjih dneh pa se je tu doli ustopila s srpom v rokah dolga, drobna žena koščenih rok, — res kakor smrt za žitno polje. Predno je udarila prvikrat s srpom, si je pomaknila robec na glavi nekoliko nazaj, pregledala njivo tja do nasprotnega konca. Žito pa je zašuštelo in se zazibalo v dolgih valovih, kakor bi se hotelo rogati slabim močem te žanjice — Martijakovke. A vendar, izvršiti je morala to delo prej ali slej. Saj ona edina je bila za vstrajno delo pri Marti-jakovih. Kakor hitro si je zjutraj zmela oči, takoj je stopilo delo pred njo z vsemi težavami in skrbmi. In sosedje so prerokovali, da jo bo ugonobilo delo. To pa se je zgodilo prej, kakor so domnevali. Danes so jo zanesli v dolino, poldrugo uro daleč na farno pokopališče v Teharje k večnemu počitku. In Martijak — nadpetdesetleten je že — ah, to vam je mož, ki ničesar ne stre, ne skvari, pa tudi ničesar prida ne stori. Za bič še prime in postopi za vprego in voliči — za tujimi reje-nimi voliči, svojih že zdavnaj nima. Med suhimi čeljustmi tišči vedno svoj vivček ter puši z vso silo, da se mu delajo jamice v rumenkasto rujavih licih, da se tobakov dim odvija v dolgih curkih okoli glave. Izpod stožčastega, ob robu raztrganega klobuka gleda vedno slabo obriti obraz topo v svet. Le včasi se posmehlja s suhotnim glasom. Martijak ne pozna nikakih skrbi. Ne briga se za ves svet, brez vsakega vtiska gre mimo njega sreča in nesreča. Ni zatopljen v molčečnost, govori pa, kakor bi mu bilo nadležno, da mora sploh govoriti, V vsem njegovem dejanju in ne-hanju ni zaznati njega lastne moči in volje. Katrica se je ozrla po sobi. Tam ob steni blizu peči leži na mrtvaškem odru njena sestrica, za nekoliko let mlajša Leniča. Dve klopi so staknili skupej in na nji položili od bolezni popolnoma izsesanega mrlička. En dan pozneje je umrla za materjo. Jutri tudi njo poneso iz koče. Uborno je opravljena. Hodno srajčko ima na sebi. Iz širokih rokavov ji gledajo pretanke voščeno rumene ročice; skoraj se hočejo izgubiti v njih. Črez srajčko pa ima prepasano modro krilce z belimi rožicami, vse že oguljeno. Izpod obilnega, svežega rožmarinovega venca gleda podolgasti zasinjeli obrazček z napol odprtimi očmi, zavese- Ta najlepši praznik svoje požrtvalnosti hi še radi učakali. Potem bi bila naša naloga končana, in na tem mejniku našega prizadevanja in trudapolnega delovanja bi morale potem zastaviti mlajše in krepkejše sile, da izvrše druga dela, ki nas še čakajo. Težki so neprestani, hudi viharji dolgih let večnega boja in žrtvovanja. Še tako jake moči opešajo, če se vedno izčrpavajo, a ni za nje nadomestila in novih, okrepčujočih snovi. Naše sedanje učiteljstvo ne pozna odmora in počitka. Na nas pritiska najskrajnejša potreba izdatne samopomoči, da ne počepamo od pomanjkanja v sramoto gabnega sistema, ki žene v propast naše šolstvo in nas in domovino. Najtežja skrb navda učitelja takrat, ko se ozre po svojih otrokih, ki ga prosijo kruha. Rad bi jim napravil življenje lepše in lažje nego je njegovo, življenje sužnja in neplačanega, vedno zasmehovanega, vedno zapostavljenega delavca. Kje ima danes učitelj zaslombo? Celo šolske oblasti, ki bi ga morale ščititi, ne čuvajo njegovega žalostnega življenja in nimajo usmiljenja z njegovo izčrpano fizično močjo. In zato ima učitelj zaslombo v samem sebi. v svoji organizaciji in v redkem številu pravih, požrtvovalnih prijateljev. In če ne več mi, imeli bodo naši otroci in naši zanamci zaslombo v ..Učiteljskem konviktu". ki bo sezidan na naših prihrankih, takorekoč na krvavo prisluženih in od lačnih ust pritrganih krajcarjih. Zato pa mora vse učiteljstvo na delo, in sicer nemudoma! Po vseh slovenskih kronovinah je treba razviti živahno agitacijo v prid „Učiteljskemu konviktu". Zastaviti moramo vse sile, da nabere vsaka kronovina v slednjem desetletju po 20.000 K, in prizadevati si moramo, da dobimo v tem času od svojih prijateljev tudi 20.000 K. Koncem drugega desetletja bi imeli na ta način sedanjih 20.000 K. potem novih kranjskih 20.000 K. štajerskih 20.000 K. primorskih 20.000 K in prijateljskih 20.000 t. j. skupaj 100.000 K kapitala in še obresti. Kako pridemo do tega? „Učiteljski konvikt" ima svojo krajcarsko podružnico. Z dotičnimi knjižicami mora učiteljstvo mod ljudi! Öc nam knjižice pleSnijO doma, liani r ne bo s tem nič pomagano. — Vsako učiteljsko društvo mora pristopiti k „Učiteljskemu konviktu" kot pokrovitelj z 200 K. Vsako učiteljsko društvo mora prirediti vsaj enkrat v letu koncert v prid „Učiteljskemu konviktu"'. Potrkati je treba pri občinah, raznih društvih in korporacijah, pri posojilnicah in hranilnicah, da nam priskočijo na pomoč. Nadalje bi moral biti pravi društveni član vsak učitelj in vsaka učiteljica ter v ta namen plačati na leto 2 K. Če bi se zgodilo samo to, bi imeli vsako leto nad 2000 K gotovega dohodka. Goriško in štajersko deželno učiteljsko društvo se mora obrniti z dobro utemeljenimi prošnjami na deželni zbor, da dovoli v ta namen večji prispevek. Odbor „Učiteljskega konvikta" mora stopiti s takšnimi prošnjami pred občinski svet ljubljanski, pred deželni zbor kranjski in tudi pred „Kranjsko hranilnico". — Vsak učitelj in vsaka učiteljica se mora posluževati edino in samo „Gospodarskega programa". Toda „Gospodarski program" je treba razširiti tudi izven Ljubljane po drugih kranjskih mestih. „Gospodarski program"' naj ustanove tudi za Štajersko (n. pr. Celje, Maribor, Brežice, Ptuj. Ljutomer, Rogatec itd.) in za Primorsko. Učiteljstvo sme naročati in kupovati samo pri tistih tvrdkah, ki se vpišejo v „Gospodarski program". O „Hranilnici in posojilnici Učiteljskega konvikta" in o nje pomenu -za „Učiteljski konvikt"' smo govorili zadnjič na tem mestu. Odbor pripravlja tudi efektno loterijo, in dobiti bo še druge vire dohodkov. Društveni odbor se je tudi odločil, da razpošlje znanim prijateljem učiteljstva in šolstva tako-le piošnjo: P, n.! Poznamo Vas, da ste prijatelj šolstva in učiteljstva. To nam daje pogum, da se obračamo do Vašega blagorodja s ponižno prošnjo. Znano je Vašemu blagorodju, da se ljudski učitelji hudo borimo za vsakdanji kruh. Z malo plačo, ki jo dobiva učitelj, komaj samec izhaja, ne pa učitelj z družino. In vendar je njegova dolžnost, da vzgoji svojo deco stanu primerno. Zbog nizke plače mu je nemogoče, poslati svoje otroke v mesto v srednjo šolo. Če je pa že učitelj-oče v taki stiski, pač ni treba poudarjati, kake reve so v tem oziru šele učiteljske vdove in učiteljske sirote. Po geslu: „Pomagaj si sam in pomagal ti bo Bog" smo učitelji leta 1894. ustanovili „društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani", katerega namen je, zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod, v katerem bo skrbljeno za učiteljske otroke in sirote, da bi se pripravljali za življenje ter bili za svojih študij preskrbljeni kakor v uravnanem očetovem domu. V desetih letih smo nabrali 20.000 K gradbenega kapitala, ki smo ga zložili večino učitelji sami. Potreba učiteljskega konvikta postaja dan za dnevom večja in nujnejša. Iz lastne moči pa iro pridemo učitelji kniithi do zsžeijenega cilja, če ne dobimo podpore in pomoči pri šolskih in učiteljskih prijateljih. Upamo pa, da bomo uslišani ter nas bo narod, ki nam izroča in zaupa svoj najdražji zaklad: svojo deco iz hvaležnosti dragevolje podpiral pri tem podjetju, ki ima edino skrbeti za učiteljske otroke in sirote. Z ozirom na blagi namen se usojamo tudi Vaše blagorodje ponižno prositi denarne podpore ter se blagovolite v ta namen poslužiti priložene položnice. Vsak, tudi najmanjši dar, bomo prejeli z največjo hvaležnostjo. „Kamen do kamena palača." Preverjeni smo, da ne ostane ta prošnja glas vpijočega v puščavi. Nekateri naši prijatelji, ki so že prejeli to prošnjo, so se tudi že odzvali nimi z dolgimi črnimi vejicami. Trpke poteze od prestanih bolečin so videti na njem; tudi smrt jih ni mogla popolnoma zgladiti in izbrisati. — Na obeh straneh ob sebi pa ima razpletene bujne, vranje črne. malo nakodrane lase, ki ji segajo črez ledja. To lepoto ji je morda ljubi Bog edino le zato podaril, da se ž njo ponaša sedaj na tem ubornem mrtvaškem odru. Ob vznožju ji gori majhna svetilka petrolejka. Da bi ji gorele sveče, teh ni mogel ali hotel Martijak preskrbeti. Tik mrtvaškega odra na klopeh ob peči pa je razmetana razna obleka. Mrtvaški duh se širi pod nizkim stropom in meša s petrolejevim dimom. Mrtvaški mir povsod! Le od peči sem cvrlika rezko enoglasno hišni čriček. Muhe brenče od stene do stene in posedajo mrličku. po obrazu, po preperelih in sirovo izdelanih hišnih predmetih. Katrica zre brezčutno skozi otemnele šipe, zdajpazdaj pogleda nazaj in jezno zamahne po muhah, ki silijo mrličku na obraz. V teh dneh materine in sestrine bolezni in smrti ji je dozorela misel, da je življenje težko, silno težko. Nič ni pomilovala umrle matere in sestre: Rešeni sta bili večnih skrbi in stradanja. Saj tako so ji zatrjevali drugi ljudje. Solnce se je že davno skrilo za goro. Stare Maruše, ki je. mrliča varovala, ni hotelo biti nazaj ; odšla je nekoliko pogledat domov. Deklica pa je že nestrpno pričakovala očeta. Samotno ji je postajalo. Sedla je za mizo. Začutila je lakoto, odrezala košček od krajca kruha, ki je ležal na mizi. Bil je črn in trd. V želodcu so se ji pojavile bolečine. Morda tudi njo pograbi ista bolezen, kakor je mamico in sestrico? „Petpedi. petpedi!" zaprepelika glasno prepelica v žitu. Sama, nikogar ni blizu. Morda pozno v noč pride kdo iz soseščine? Bogve. kaj da očeta ni, saj vendar ima doma mrliča. Ali on ne pozna skrbi! V polutmini so vsi predmeti dobivali drugo, strašilno podobo. Opetovano se ji je zazdelo, da čuje tihe stopinje Marušine. ali trde korake očetove. Ozrla se je zopet po mrliču. Dozdeva se ji, da sladko spava. Prav tako je zaspančkala dostikrat. kadar se ji je prislonila v naročje pri peči, ko je mati. pripravljala borno večerjico. Zdaj se ji je stožilo po sestrici, tako silno stožilo. Kako rada bi jo zopet pritiskala k sebi. Sama je. tako sama! Ni pomišljala dolgo, dvignila se je izza mize, zaprla vrata, splazila se ob zglavju k mrliču. Tam pri zidu je legla k mrtvi sestrici. Ta prostorček se ji je zdel tako z znatnimi zneski. Pričakujemo da se jih odzove še mnogo! Da bo vedel društveni odbor, komu je poslati tu priobčeno prošnjo, naj nemudoma naznani vsak šolski voditelj ali kdorkoli izmed naših to-varižev in tovarišic društvenemu blagajniku Jakobu Dimniku iz svojega kraja naslove šolskih prijateljev, o katerih je pričakovati, da bodo kaj darovali za „Učiteljski konvikt". Duševni kretinizem v nemških vojnih sodiščih. Naravnost neverjetna je vest. ki je došla iz Desave o obravnavi vojnega sodišča proti dvema vojakoma, namreč proti poddesetniku Giintherju in mušketirju Voigtu. Ta dva sta se vračala z dvema dekletoma s plesa in srečala podčastnika Heine-ja. Ta je začel brez vzroka dekleti tepsti, na kar sta ga vojaka prosila, naj miruje. On potegne nato bajonet iz nožnice in začne ž njim kakor besen mahati krog sebe. Da ju ne rani, sta bila vojaka prisiljena mu vzeti orožje. Storila sta to mirno, kljub tenui se je prekucnil podčastnik na tla. ker je bil pijan. Petindvajset prič je to potrdilo. Javni tožitelj je predlagal, naj se izbacne oba obtoženca iz armade in prizna prvemu 5 let in 3 mesece drugemu 5 let in podčastniku Heineju 6 mesecev ječe. Zagovornika sta povdar-jala, da sta ravnala obtoženca v silobranu, na kar jima je odgovoril javni tožitelj, da vojak napram svojemu predstojniku sploh nima pravice silobrana, ampak se sme samo pritožiti. Zagovornik na to vpraša, če se mora pustiti vojak od svojega predstojnika brez vzroka zaklati ako se onemu zljubi; to je državni pravdnik potrdil. Iz tega sledi, da je vsak vojak, oziroma tudi vsak č^ s t n i k v nemški armadi primoran se ukloniti v v s a k e m slučaju svojemu predstojniku, recimo 11. pr. ako se kakemu oficirju zljubi posiliti narednikovo ženo. mora narednik to mirno trpeti in se ne sme častnika uiti dotakniti, drugi dan pa se sme pritožiti. Do tako skrajnih mej dovede bedasti, trdi formalizem, ki ni niti vreden butice kakega srednjeveškega birokrata. Za nemško armado pa je sodba, s kojo se je javnemu tožitelju pritrdilo in o-ba obtožonca obsodilo na 5 let in eden dan težke ječe ter ju izbacrilo iz armade, dočim se je podčastniku priznalo samo 3 mesece zapora, neizbrisna sramota, kateri bi se moral upreti vsak državljan, ki čuti v sebi le nekoliko moškega ponosa. Akoravno so tudi naša vojna sodišča še prav srednjeveška, vendar skorc trdimo, da tak slučaj pri nas ne bi bil mogoč. Človek pa bi ne verjel, da se more v državi, ki hoče biti najmodernejša, tak slučaj sploh pripetiti. Sedaj pa je docela umevno, zakaj so se vzdignili Hereri v nemški Afriki s tako silo proti Nemcem. Kako so se morali vesti šele tam! Nemška nadkultura — barbarizem ! prikladen. In mrliča je ni bilo prav čisto nič strah; saj je bila to njena ljuba sestrica. Stisnila se je k nji, položila desnico preko njenih prs in voljnih las. Pritiskala ji je in zopet pritiskala roko na prsa, kakor bi hotela vzbuditi tisto malo srčece, katero je kruta smrt ustavila. In strah. strah je ni bilo čisto nič. Inako se ji je storilo pri srcu, ljubezen do mamice in sestrice jo je zgrabila. Pekoče solze so ji privrele prav iz srca v oči, tako silno pekoče, da si je pritisnila levico na veka, z desnico pa je še močnejše stiskala sestro k sebi, polglasno ihteč. V glavi so se ji začeli mešati pojmi z resnico in sanjami. Usnula je trdno, saj ni že več noči užila popolnega spanja. Storila se je že noč. Vaščani so legali spat, nekateri čuli pri bolnikih, drugi pa se zbrali k temu ali onemu mrliču. Tam so ob brlečih lučih molili, prepevali, šalili se. Nalezljiva bolezen čemu ta strah! Marsikomu izmed teh mrliških obiskovalcev je že smrt pritisnila svojo koščeno roko na ramo, češ: „Hajdi z menoj!" — Čez nekaj dni se bodo istotako zabavali pri njegovem mrtvaškem odru. Zabava jim je to. ne čutijo pa. da je strašna! Celjske in staj. novice. — Redni občni zbor „Zveze slovenskih posojilnic" v Celju se je vršil v četrtek, dne 1. decembra, pod predsedstvom gospoda Mihaela V o š n j a k a. Zastopanih je bilo nad 60 članic po svojih odposlancih, katere je predsednik najtoplejše pozdravil. Gospod dr. Jos. Vrečko je poročal o zgradbi družbene hiše in o ustanovitvi tiskarne: to poročilo danes seveda še ne more biti popolno, ker ni še vseh računov, vendar se da sklepati, da bode hiša in tiskarna veljala nekaj nad 200.000 kron. Ob tej priliki je raztol-mačil, da se bode podjetje in hiša ne le obrestovala, temveč tudi primerno amortizirala, Gospod dr. Jos. S e r n e c poroča o nakupu in prevzemu trgovine, spadajoče k tiskarni. Obe poročili sta bili vzeti z zadovoljstvom na znanje. Istotako je bilo z odobravanjem vzprejeto poročilo o delovanju ..Zveze" in revizijah posojilnic, katero je strokovno sestavil in prednašal „Zvezni" tajnik ter revizor, g. Fr. Jošt. V bodoči odbor so izvoljeni: G. Miha Vošnjak, predsednikom, dr. Ivan Dečko, podpredsednikom, odborniki pa: gg. dr. Jos. Sernec, dr. Jos. Vrečko, Fran Lončar, Drag. Hribar, dr. Dan. Majaron, Iv. Valenčič, dr. Drag. Treo, Slavoj Jenko in Valentin Weis. Natančno poročilo sledi. V nedeljo v Celje, na koncert! Veselimo se v lepi nadi, da vidimo v nedeljo zbran lep del narodne sp. štajerske inteligence. Radostni smo, prevzeti krasnega pričakovanja, ker se nadejamo veselega svidenja. Ponosni smo, ker vam bomo mogli pokazati, koliko premoremo celjski Slovenci na umetniškem polju. Slišali boste naše petje, videli naše umetnike in priznati boste morali, da v belem Celju klije in cvete slovenska stvar. — Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju prireja nekaj let sem po občnem zborovanju koncerte, kateri so bili dosedaj še vsako leto dobro obiskani. Tako tudi priredi v nedeljo 4. decembra v veliki dvorani „Narodnega doma" ob 8. uri zvečer koncert z mnogobrojnim sporedom, katerega smo že v zadnji številki objavili. Nastopil bode največji možki zbor, kar jih je sploh kedaj pelo na Celjskem odru. Petje obeta biti izborno. vrhu tega bode nastopil priljubljeni baritonist g. dr. Gvido Sernec v dveh lepih pesmih. Tudi celjska narodna godba se je potrudila, da bode slavno občinstvo presenetila z lepimi novimi komadi. Skrbljeno pa ni le samo za taiste, ki radi čujejo lepo ubrano petje in zvonke glase godbe, marveč tudi za one, ki bi radi videli v duhu bojno polje na daljnem vstoku. V ta namen se uprizori šaloigra „Rusko japonska vojska." Ker je tedaj vsestranski poskrbljeno za duševni užitek. ; pričakujemo tudi letos obilne udeležbe, ne le iz Celja samega, marveč tudi iz celjske okolice ter bližnjih mest in trgov. Glavna in zadnja pevska vaja, pri kateri bo sodelovala tudi narodna godba, za koncert 4. decembra, se vrši v soboto ob 8. uri zvečer. Pevci, pridite vsi, da z velikim nastopom pokažemo, kaj celjski Slovenci v moškem zboru, premoremo. Miklavžev večer. Tudi letos je naznanil Miklavž, da obišče celjsko deco ter jo obdaruje z darovi, katere prineso angeli z nebes. V ponedeljek, 5 decembra, t. 1. pride ob 8 uri zvečer sv. Miklavž z vsem veličastvenim spremstvom angelev. Tudi Anton se je pridružil nebeški družbi. Da pa bode Miklavž zažu^al in kaznoval poredne otroke, privede seboj tudi četo luciferjev in mefistov pa favstov. ki bodo vsakega pored-neža zvezali s peklenskimi verigami, ga vrgli v koš ter odnesli tja, kjer je ogenj in škripanje z zobmi. Darila naj se blagovolijo oddati z natančnim naslovom pri društvenem slugi ter se naj fran-kirajo z narodnim kolekom. Prireditelj večera je „Celjski Sokol". Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 20 vinarjev. Miklavž pride v „Narodni dom" naravnost v veliko dvorano. Nemški obrtniki-zagrizenci. Odkar je pri celjski zvezi nemških obrtnikov odložil predsedstvo g. Altziebler ter je prevzel sladščičar Morti, se v tem društvu goni samo politika. Le to jim leži na srcu, kako bi Slovence bolj odrinili v stran, za obrtne zadeve se ti možicelni ne brigajo. V zadnji seji je Morti, ki peče bonbone in kuha torte, skuhal tudi eno prav posebno umno idejo. Obrtni vajenci naj se naročajo naravnost iz Solnograške - iz Zgor. Štajerske zato ne, ker je trotlnov celjske trotine sram. Tako! Zdaj pa že pojde — solnograški krofači bodo pomagali, in nemški obrtniki se bodo redili kot krofi. Nadučitelj „Babji zob", pardon, Bobisut — zapisalo se nam je — je krofanje toplo priporočal, ravno tako Jamschegg, ki je politikuš stare šole, in katerega rdeče sokolske srajce zbadajo v oči kot purmana. Dobro. Morti, in kar Vas je njegovih podrepnikov, že še obračunimo! Neprijeten prizor se je nudil v sredo popoldne v rotovških ulicah, ravno pred poslopjem okrajnega glavarstva. Hromega prosjaka je vrgla božjast s tako silo ob kamenit tlak, da je bila takoj mlaka krvi okrog njega. Prišli pa so stražniki in ubožca odvlekli v vežo glavarstva ter ga Vrgli za duri. Opäzovalcr"sö bili ogorčeni "nädTT takim postopanjem. Izpred sodišča. V torek je stala pred sodnikom 13letna Met. Dobovišek, doma na Bregu pri Celju, ker si je na Vernih duš dan prilastila v celjski farni cerkvi puščico, v katero se nabirajo milodari. V njej je bilo 7 kron 50 vinarjev denarja. Ko je ukradla, je bila sama v cerkvi; cerkovnik Korošec je takoj opazil, da je puščica izginila. Ozrl se je po cerkvi in zagledal v klopi malopridnico, ki se je skušala skriti. Cerkovnik jo prime, vzame puščico in izroči sodniji. Ker dekle še ni staro 14 let,, je bila obsojena le radi prestopka. Gre za mesec dni v ječo, potem pa v prisilno delavnico. - „D. Wacht", glasilo celjskih renegatov je zadnji čas, odkar ima novega urednika v osebi nekega Hugo-na Webingerja, začela zastopati tudi koristi celjskih prascev. Sorodnost je vsekakor med merjasci -želodožeri in našimi tevtoni-želodožeri. Lačni list, imenovan ..D. Wacht", je namreč prinesel pod naslovom: (..ein ergötzliches Märlein", (mična dogodbica) budalasto klobasarijo o dveh prascih. Imenitna je. tako pogojen ton. kakor da je pisal res pravi svinjski pastir! Sicer pa se pri „celjski žabi" bolj razumejo na svinjerejo kakor pa na urejevanje. — Andrejev semenj je bil živ. Pozna jesen je. poljsko delo je v kraju, pridelki pospravljeni, in kmet je prodal, kar je imel na prodaj. V sredo so prišli sejmarji s polnimi žepi na trg, in, oh. kako so jih spet radi imeli nemčurski kramarji! Skakljali so okoli njih in se jim prilizovali ter jim lezli pod kožo. da je bilo veselje. Slovenski kmetje so bili ta dan gospod, a nemčurska golazen se je plazila kot močeradi okoli njih. Vidite vi, v sredo bi vas nosili na rokah, ker ste imeli tolste denarnice, a drugič bodo pljuvali na vas ter pobirali kamenje, da vas ubijejo! V celjskem nemčurskem gnezdu se greje gad, ki bi vas rad ugonobil, in vi ga gojite ter redite. Nemčurji, ki se delajo vaše prijatelje, so v istini vaši smrtni sovražniki. Celjski magistrat je prepovedal tokrat Židom kričanje ter jih zapodil na odmerjen prostor, joj. da bi vendar hotel tudi prepovedati nemčurskim trgovcem, da ne smejo govoriti slovenski. To bi bila pametna naredba, in tedaj bi še mi pohvalili župana! Osebne vesti. Umirovljen je glavni kontrolor c. kr. glavne davkarije v Celju, Oton Leeb. Mesto poštne ekspedijentke na Ponikvi je dobila Amalija Bakšič. Dvorni svetnik Rožek je, kakor poročajo iz Gradca, praznoval v torek 80letnico svojega rojstva. Šolska vest. V Dobravče je imenovan za nadučitelja tamošnji učitelj g. Matej Tušek. Moko iz smrdečega mlina blagovolijo slovenskim kmetom prodajati trgovci Lavrič na Vranskem, Rajmund Brat ani č v Ljubnem. Korun v Št. Petru v Sav. dolini. — Vrli „slovenski" možje so ti nemškutarjem služeči trgovci! „Heil" njim! Štajerc na kile. Pretečeni petek je komaj „Štajerc", vulgo „giftna krota" srečno pri-kobacal v Celje in črez prag nekega tukajšnega nemškega odvetnika, ga je čakala nemila usoda, ki nam jasno kaže, da je tej cunji tudi pri nekaterih Nemcih že odklenkalo, ker se nočejo več pečati ž njim. Odvetnik, ki je najbrž imel nalogo poslane iztise „Štajerca" brezplačno razdeliti, je storil drugače; poslal je namreč cel zavoj nekemu obrtniku, da ta porabi vsaj papir v razne namene. „Štajerc"! Ali ti ni to znamenje bližajočega se pogina ? — „Štajerc"-evo prokletstvo. Smrtna obsodba ubijalca Muršec-a je pokazala, kam vodi „Štajerc-eva" pot. Na vislice ženejo štajercijanci svoje zaslepljence. A to znajo res imenitno! Kdaj je pač mislil Muršec, da mu konča rabelj življenje? Ko je pisal pesmi v „Štajerca" in so se Že precej trdo v noči stopala je stara Maruša z nekaterimi sosedami in otroci skozi hosto, da bi zopet to noč čula pri Martijakovih. Slaba lučka jim je brlela v velikanski svetilki. A glej, kakor bi blisknil, se zasveti vsa hosta. Vsi se prestrašijo. „Ogenj, ogenj!" jeknejo skoro vsi hkratu. „Moj Bog, letos pa nas hudo obiskuješ!" vzdihne Maruša. „Njegova volja je!" dostavi s trepečimi ustnami njena spremljevalka. Pospešijo korake. Pridejo na piano. „Jezus in Marija, Martijakova koča gori!" vskliknejo ti in oni. Ogenj je zdajci z vso silo bruhnil iznad poslopja nalik orjaškemu snopu, na vrhu pa se valil ogromen črn oblak, katerega so preletavale iskre in tleči ogorki. „Mrlič bo zgorel! To je grozno!" „Jezus Nazarenski!" zakrikne mahoma Maruša ter se obupno poprime z obema rokama za glavo. „Kje pa je Katrica, Katrica?" Ta ali oni gledalec sili v poslopje, pa požar mu zabrani vhod. Zaman je odmeval ta klic med prasketajočim ognjem . . . * * * Ko so mu zagrebli ženo, je kupil Martijak pogrebcem žganja in kruha. Opotekajoč se je zapustil gostilno; saj ni bil vajen te pijače. Danes pa jo je potegnil par-krat preveč. Začutil je menda prvič, da je izgubil s svojo ženo vso moč, kakor so mu dejali sosedje. To skrb pa je potopil v kozarčkih žganja. Prišel je do travnikov, na katerih so bile senene kope in zavalil se je v eno izmed njih. Težko, da bi se bil spomnil, da ga jutri čaka še en pogreb, da je pustil Katrico samo doma. Zaspal je mirno. Zarano v jutro pa se je bližal domu. Stopi iz hoste. — Pred očmi se mu zaziblje strašen prizor! — Od svoje koče ne vidi nič, samo pogorišče je tu, iz katerega se dviga smrdeč in v oči ščemeč dim. Nekaj bližnjih sosedov in sosed je stalo tam, glasno se razgovarjajoč. Ko je Martijak stopil bližje, mu je rekel nekdo: „Dobro jutro!" „Siromak, pa imaš slabo jutro. Vse ti je zgorelo", dostavil je drugi. Molče je gledal svoje sosede, žrjavico in ožgano tramovje. Prišel je do onkraj pogorišča. „Martijak, ali vidiš, kaj je tu?" reče zopet nekdo in pokaže s prstom v stran. „Tudi Katrica je zgorela" je govoril kakor v polusnu. Ostala sta samo zgornja dela njunih teles. Obraza sta bila vsa spačena od ognja. Novi pri-hajalci so se s strahom bližali mrličema, pa hitro si zakrivali oči in hiteli proč. Katrica je slonela Leniči črez prsa. Še nekoliko tednov je plul smrtni angel nad Svetlodolom, da je izdesetinil število prebivalcev. Solze za pokojnimi so se kmalu posušile. Za sedminami so se vrstile ženitnine. Tu je bilo treba novega mladega gospodarja, tam gospodinje. Celo priletni udovci in udove so dobili veselje do že-nitve, da so si iznova naložili sladki zakonski jarem. Črez nekaj mesecev so upniki prodali po-sestvice Martijakovo. Ta pa je oprtil na rame koš in prijel za prvi les, ki mu je prišel pod roke ter krenil iz vasi . . . Šaljivi sosed Matijček je rekel, da mu je bila ta pot ob beraški palici lahka, ker ga je vedla v dolino — navzdol. mu ptujski lopovi hlinili in laskali, tedaj je bil gotovo prepričan, da so to njegovi angeli varuhi. A zdaj. ko mu binglja vrv raz vislice, ga pa nočejo poznati. Nam se smili ta uboga žrtev nemčurstva, in slovenske poštenjake nujno opozarjamo. naj delajo vsi na to, da se zaduši „giftna krota". To bo vam samim v prid, ker „Štajerc" neti sovraštvo med ljudstvom, vzgaja lumpe in neznačajne kreature, zagovarja nepo-štenjake in nemške goljufe. „Štajercu" boj do skrajnega; on skruni čast slovenske zemlje in zaničuje naš sveti materni jezik. Sicer ima „giftna krota" žilavo življenje, ker dobiva podpore celo od protestantov. A ubijmo mu najprej moralno moč; vse drugo pojde lahko. Ko bo vsak prepričan o njegovi lažnjivosti, bo „Štajerc" pri kraju. Če pojdemo vsi na delo. se to zgodi prej, kakor si mislite! - O korupciji Nemcev dobivamo dan na dan kričeče vzglede, in velika laž je, če se ba-hajo o svoji nadkulturi. Kakor poročajo iz Ludwigshafna na Nemškem, so izdali sledeč razglas nekateri meščani: „K volitvi! Volilci. volite enoglasno gospoda Jakoba Giehla, kajti on plača: 600 litrov vina. 3 srne, dva fazana in šest zajcev. Taki ljudje morajo v starešinstvo, ker skrbe tudi za svoje bližnje. Več meščanov". — Tako se govori! Imenitno znajo uporabljati ta recept tudi naši štajercijanci, le s to razliko, da ti hinavski politikastri delujejo z golažem in žganjem. Papriko sipljejo v oči slovenskim kmetom, s hudičevo vodo pa jim zastrupljajo srce in pamet, - Sp. štajerske sodnije ne znajo slovenski. Sami nemški dopisi romajo od te gospode po svetu, naš kmet pa strmi v učene čire-čare, ki mu jih napraska učena sodnija. Kaj so se vsi sodniki z Gleispachom vred postavili na glavo, da vidijo in delajo vse narobe? Ali ni isto, pošiljati trdemu slovenskemu kmetu kitajske ali pa nemške dopise? Obojega ne razume in zato se huduje, da se je „škricom" prismodila pamet. — „Štajerc-a" se sramujejo Nemci sami. Stid jih je „giftne krote", in s tem so pokazali, -deuimajfl pravi Noinci venrl'ir ča trohic^ počtoiija. Ne tako sp. štajerski nemčurji! — V Hamburgu je bila te dni velika Bismarckova slava, in profesor Polzer je govoril o spodještajerskih razmerah, o ostudnih karikaturah nemškega naroda, govoril je o „Štajercu", tem nesramnem izvržku, ter ga obsodil, da dela sramoto vsej Nemčiji. — Glejte, Nemce same je sram tega glasila slovenskih renegatov. a nekateri kmetje ste še tako slepo zaverovani v to lažnjivo trobilo! Zaničevanje vredne propalice, slabši kot psi, naj bodo vaši voditelji, vaši maliki? — Političen shod na Vukovskem je bil zadnjo nedeljo sijajna manifestacija narodnega življa v mariborskem okraju. Gotovo je lahko na ta shod ponosno jareninsko politično društvo. Pri Pezdičeku je bilo zbranih blizu 200 narodnjakov, ki so z zanimanjem in navdušenostjo sledili našim govornikom. Gotovo shod ne bo brez uspehov. Bili so navzoči tudi nasprotniki, a si niso upali nič glasno ugovarjati. Še proti resoluciji si niso upali glasovati, v kateri se je dalo Štigerju nezaupanje. Deželni poslanec Roškar je govoril o raznih predlogih in interpelacijah, ki so jih stavili spodnještajerski slovenski poslanci. Dosegel je on z drugimi slovenskimi poslanci, da dobijo po toči poškodovani 40.000 K več, kot je bilo v začetku namenjeno. Končal je poslanec z odobravanjem navzočih. Potem se je še o marsičem govorilo. Posebno so se od vseh strani slišale pritožbe, da je davčni urad pri odpisavanju davka premalo gledal na obupno stanje naših ljudi. Nekaterim je toča vse ali vsaj dve tretjini pobila, a odpisala se jim je pri davku le mala svotica. Ljudje ne morejo plačevati, ker nimajo ničesar. V spomladi je pričakovati lakote v jare-ninskem okraju. G. poslancu se je izrekla topla zahvala in odobril se je njegov nastop popolnoma. Stigerju pa smo izrazili nezaupanje in ga pozvali, naj odstopi, in to v kraju, kjer je dobil večino glasov. Tako sijajno se je izvršil ta shod. Občinske volitve v Oplotnici, katere so se vršile dne 9. novembra 1.1., so zdaj razveljavljene, ker občina ni preskrbela volitvene komisije in se je volilni zapisnik nepostavno prenarejal in čas za pritožbe se ni na osem dni odmeril, ampak na 3 tedne. Mora se nov zapisnik napraviti in volitve postavno razpisati. Slovenci, torej na noge, ker to tirja naša čast in naš blagor. Polzela, 28. novembra 1904. Tukaj se je ustanovila vendar enkrat prepotrebna „Prostovoljna požarna bramba". V odbor so voljeni sami vrli narodnjaki, o katerih lahko trdimo, da bodo vodili to društvo z vso vstrajnostjo ter požrtoval-nostjo. Dasi so tudi nekateri mlačneži govorili, da to društvo ni potrebno ter ne bo vspevalo, vendar upamo, da so se do dobrega zmotili. Tebi mlada „Prostovoljna požarna bramba na Polzeli" pa kličemo: Uspevaj! Procvitaj! Bog in narod! Pasja kontumacija je odrejena za ves sodni okraj Vransko, ker se je pritepel v občino Št. Jurij ob Taboru 17. novembra stekel pes. — Nesreča. Iz Nazarja v Savinski dolini: Velika nesreča se je prigodila 22. m. m. V gozdu posestnika Paragoznika je več delavcev sekalo les za splav. Ko sta dva podirala drevo in ga je vzelo črez seč, je drevo merilo na delavca Franca Rozman, ki preplašen zbeži. Pri tem pa pade na obeljenem gladkem lesu s tako silo, da nezavesten obleži. S pomočjo drugih tovarišev se nekoliko oživi, kri se mu vii j e skozi usta in nos. Živel je le še eno uro. Iz Laškega. O našem trgu je razširjeno mnenje, da je popolnoma nemška naselbina. To mnenje pa obvelja le tako dolgo, dokler ne pridete na Laško. Kdor si naš trg na lastne oči ogleda, mora se čuditi, da se pusti svet tako voditi za nos. Povsod ti doni slovenska govorica na uho, nadpisi na hišah ti kažejo slovensko lice vsi priimki so pisani v lepi pravilni slovenščini in vprašaš li tega ali onega, po njegovi narodnosti, ti bode vsak odgovoril: „Slovenec sem pa ker zaslužim nekaj grošev pri nemčurjih se ne upam pokazati ! Za Boga! Kje pa se nahajajo tisti nemčurji, ki imajo Slovence tako zvezane? Trg je slovenski; ima sicer nemške ulične napise, ki pa so se tudi nabavili iz strahu pred onimi, ki vladajo naše ljudi. Okolica je slovenska - niti desetinke Nemca ne iztisnete iz nje. Kje je torej tista družba, ki daje slovenskemu Laškemu trgu nemško V !,p počasi! Potrudimo se malo v naše javne urade, k naši sodniji in davkariji. Ako upamo, da bodemo tudi tukaj z našim občevalnim jezikom, torej jezikom našega popolnoma slovenskega okraja, brez ovire izhajali, se grozno motimo. Pri sodniji, kakor davkariji sc nahajajo uradniki, od katerih se ne dobi na slovensko vprašanje slovenskega odgovora, in če se ga na glavo postavi. Kakor da bi bili zaprisegli, nikdar spregovoriti slovenske besede; uradniki, ki znajo dobro italijanski a slovenski ne; tukaj je gnezdo tistih, ki so udje zloglasnega tukajšnjega „fajerberja", ki prepeva pri vsakem svojem kroku izdajalsko pesem „Wacht am Rhein" v pošteno slovensko družbo pa jih ni; tukaj se nahajajo končno dopisovalci celjskega protiavstrij-skega lističa „Deutsche Wacht". Na ta način se torej daje slovenskemu trgu po c. kr. uradništvu nemško lice in tako se vzdržuje s pomočjo c. kr. uradov tista stranka, ki simpatizuje s smrtnim sovražnikom Avstrije z onimi, ki imajo že načrt gotov, kako razdeliti našo državo. . . To so faktične razmere v našem in še v marsikaterem drugem sp. štajerskem trgu v sramoto celi naši državi! Resnicoljub. Redka slava. Svoj imendan in obenem se-; demdesetletni rojstni dan je slavil, dne 29. m. m. v krogu svojih ožjih znancev tukajšnji velespošto-vani trgovec, gospod Andrej Elsbacher. Laški Slovenci mu kličemo: „Na mnogaja ljeta!" Bralno društvo v Laškem trgu priredi dne 26. decembra na Štefanovo, dve glediški predstavi, in sicer „Eno uro dokter", ter „Blaznica v prvem nadstropji". Druga društva v okolici se uljudno prosijo, da se na ta oglas ozirajo in svoje prireditve blagevolijo po tem urediti. Št. Jurij ob juž. žel. Šel je 26. nov. t, 1. ponoči mizar Izidor Zelič iz „štere" domov v Kranjčice. Nesel je v košu deset zidnih opek. Ko pride do takozvanega Podplaškega mostu, si je hotel malo počiti in je v ta namen naslonil ; koš na ranto. ta je pa bila trhla ter se prelomi in pade s košem in možem vred v Voglajno. Ker pa ni mogel mož ki je padel na hrbet v vodo. naramnic sneti, ga je koš zmirom bolj v dno vlekel, tako da mu je že pričela voda teči v grlo. K sreči se prime za grmovje — padel je bolj za krajem — in spleza na suho. Zgubil je tudi v vodi prisluženih 12 kron. kar je za ubogega delavca veliko. Pristojna oblast naj izvoli ukreniti potrebno, da se most popravi ali pa nov naredi, ker čez tega še samotež ni varno voziti, kaj šele s težkim vozom. — Ponikva ob južni železnici. Iz Ponikve smo prejeli zagotovilo, da se ponkovskemu občinskemu uradu nikakor ne more očitati nemškuta-renje, temveč da ureduje isti slovenski. To je tem bolj verodostojno obvestilo, ker nam jé znano, da je ponkovski župan vzgleden narodnjak, in bi se neslovensko uradovanje moglo v kakem slučaju pripetiti le proti njegovi volji in vednosti. Mi to beležimo z velikim zadovoljstvom in želimo le, naj bi vsi slovenski uradi ne le na Ponikvi ampam po vsem Spodnjem Štajerskem strogo iz-polnovali narodno dolžnost glede uradnega jezika in medsebojnega občevanja. — Slov. Bistrica. Dne 13. listopada je imela naša čitalnica svoj letošnji redni občni zbor. Zanimanje za letošnje zborovanje je bilo primeroma I še precejšno, — v primerju namreč z našimi klavrnimi razmerami in zborovanji drugih let. Predsednik g. dr. Lemež je v svojem nagovoru orisal delovanje društva v preteklem letu ter se v pre-srčnih besedah spominjal odišlih društvenih članov. Društveni tajnik je omenjal težkoče. s katerimi se ima mlada društvo boriti, in ki je ovirajo, da se ne more bolj razvijati, ter povdarjal potrebo složnega delovanja. Iz njegovega poročila smo posneli, da je v pretečenem letu štelo društvo 27 članov (!) ter bilo naročeno na 22 časopisov. Po blagajničarjevem poročilu ima društvo čistega premoženja 179 K 64 v razun inventarja, kar se je vzelo z velikim zadovoljstvom na znanje. Predsednikom za prihodnje leto je bil izvoljen dosedanji društveni načelnik g. dr. Urban Lemež. V novi odbor so se izvolili: Gospodična Otilija Feigel ter gg.: Iv. Grobelšček. Pet Novak, An. Špan, M. Schwarz in I. Založnik kot odborniki, Ivan Lasbaher. A. Pinter in A. Požar kot odbornikovi namestniki. Od več strani se je izrekla želja, naj bi Čitalnica prirejala /ahavnp vp CELJE <$> Rotovška ulica št. 2 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega tòncelijskega, konceptnega, pismenega, dokumentnega, ministrskega, ovijalnega, svilenega in barvanega papirja. Lastna založba vseh tiskovin za urade, šolskih zvezkov in risank. Dopisnice za godove s cvetljicami in druge umetne razglednice. Postrežba točna ! SS Zaloga črnila, radirk, peres, peres-nikov, tablic, kamenčkov, zavitkov, molitvenikov, žice, škatljic za pe- resnike in trgovskih knjig. Papirnate vreče v vseh velikostih po originalnih cenah. Cenike tiskovin in pisarniških potrebščin pošiljam na zahtevo brezplačno. — Preprodajalci imajo posebne cene. Cene nizke ! (476) 10—5 jM tmiV. dr. Jtfhard Karba biVši seKundarij ljubljansKe bolnice in dosedaj zdraVniK V Šoštanju naznanja, da se je naselil Kot praKtični zdraVniK na Vranam in da ordinira V hiši, Ki" je dosedaj ordiniral dr. p. Kunej. (511) 3-2 Drsalke raznih .vrst, za^dame, gospode in dečke — dereze za čevlje priporoča trgovina z železnino,MERKUR' P. Majdič, Celje. zaloga peci, predpeotiKoV in pečnik oKrilj. Razni predmeti za božič ! = Trgovski učenec z izvrstnimi šolskimi spričevali, iz poštene hiše, se sprejme brezplačno za 4 letno učno dobo v večjo ljubljansko trgovino mešanega blaga. Ponudbe naj se pošlje s priloženim prepisom zadnjega šolskega " spričevala na upravništvo „Domovine". (498) 4- Zyezna knjigoveznica v Celju Schillerjeva ulica štev. 3 ^ €-^ %-—) r^ © © d - se priporoča slavnemu učiteljstvu -prečastiti duhovščini, slav. župnijskim in občinskim uradom, posojilnicam, šolskim svetom in p. n. občinstvu za vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor vezanje raznih liturgičnih in drugih knjig, zapisnikov, molitvenikov ; v izdelovanje fascikljev, map itd. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna galan-.......terijska dela........ Ker je opremljena z najnovejšimi in najmodernejšimi stroji, okraski in drugim orodjem, izvršuje vsa dela kar najhitreje, ceno in solidno. Vse pošiljatve in naročila je naslavljati le: IV ,Zvezna knjigoveznica' v Celju. © © Hotel ,Balkan'-Trst (449) 10- piazza dela Caserma (Jfarodni potit) 3 minute od južn. kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami. Restavracija Dunajska Kuhinja — KaVarna -Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstropju. DVigalo. Električna razsvetljava. Kopališča. -Shajališče tujcev.- jforaVni brinovec enolitersKa steKlenita K 2*50 («k» 5-4 razpošilja FRANC PUSTOTNIK, žganjekuhar v Blagovici, posta Lukovica (Kranjsko). i T o N O a> a> o CÖ >M Kl O N O a_ Božična in novoletna darila. 1 prVa narodna, najcenejša in največja trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti V ,flarodnem domu' V Celju 5 W, «rar Bogato ilustroVane cettiHe razpošiljam na zahtcVo brez-plačtto in poštnine prosto. Vsa V mojo stroKo spadajoča dela, popravila; itd. izvršujejo se točno in ceno. Za delo jamčim. T -Ö o (Ji «—K —l CD Nl< O o< 3 O c/>< I-+» CD Svoji k svojim! 1,493) 4 § Ameriko Kralj, belgijski poštni parnik. Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi York - - in Filaldelfijo. - - Koneesijovana od visoke ----c. kr. vlade. - - - - Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV.. Wienergürtel 20 ali pa Resman Ivan, glavni zastopnik v Ljubljani, Kolodv. ulica št. 41. druga hiša na levo. Hiša naprodaj. Ob glavni cesti 5 minut od železniške postaje blizu tovarne, posebno pripravna za trgovino in za krčmo. Naslov pove upravništvo tega lista. 518' i Postrežba točna in solidna! Gene nizke! (441) 9 Kdor želi biti postrežen z dobrim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo ■ znano tvrdko Josip Hočevar Kolodvorska ul. 5 Celje Kolodvorska nI. 5 katera izdeluje vsakovrstne obleke ==: po najnovejšem kroju. = Telika zaloga tu- in inozemskega blaga. Bogata izber narejenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor — tudi najfinejših == zimskih sukenj, ulstrov, pelerin in havelokov. Postrežba točna in solidna! Cene nizke! Priporoča se p. n. gg. duhovnikom, slav. učiteljstvu, pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, oziroma 6'ektriČnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini in v - - kratkem času okusno in ceno. - - Zvezna tiskarna Schillerjeve ulice št. 3 CELIE Schillerjeve ulice Ut. 3 7 V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bo-lete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice hranilne in zadružne knjižice ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari. - -