St. 42 (2?100) • LetoXLII • Novo mesto, četrtek, 17. oktobra 1991 • Cena:30SLT • YU ISSN 0416-2242
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
NOVOTEHNA
PRODAJA VOZIL
Novo mesto: S 25-088 • Trebnje: S 44-025 • Metlika: * 58-197

lu
>o
Do kdaj bodo Belokranjci vzdržali?
V Beli krajini že več kot 2.000 prijavljenih pribežnikov — Dr. Dušan Plut in Mirko ____Jelenič: »Slovenija ne more nuditi več, kot so evropski standardi.«
ČRNOMELJ, METLIKA — Pretresljivo pripoved o hrvaških pribežnikih v Beli krajini sta preteklo soboto v domu starejših občanov v Črnomlju poslušala član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut in sekretar predsedstva Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič. Reke beguncev, ki so se trumoma valile v deželico ob Kolpi zlasti prve štiri dni preteklega tedna, so postale za Belokranjce takšno breme, da ga ne zmorejo več, saj je uradno prijavljenih več kot 2.000 pribežnikov, neprijavljenih pa več kot tisoč.
STAVKA V BELTU
ČRNOMELJ — V torek, 15. oklo-je ob 10.liiri začelo splošno stavko °krog 300 delavcev dopoldanske izme-?e v črnomaljskem Beltu. Organiziral jo I6 Neodvisni sindikat, udeležili pa so se * tl»di člani Svobodnega sindikata, ra-vodstva tega sindikata v podjetju. povod za stavko so bili nezadovoljivi Ogovori glede ekonomske upravičeni nekaterih poslovnih odločitev 'odstva podjetja, zato so stavkajoči zadevali odstop generalnega direktorja £nka Gladka. Po treh urah stavke so j*lavci dobili odgovor, da je generalni “lrektor odstopil in vrnili so se na delo. uPravni odbor je za v.d. direktorja Predlagal predsednika upravnega od-°°ra inž. Antona Škofa, s tem predložni pa se je strinjal tudi stavkovni od-”°r. Več prihodnjič.
JUTRI O ZAKLETIH
Kočevje čabar, delnice
7? Jutri bo v Čabru sestanek predstavil0'' občine Kočevje, Delnice in Capi' na katerem bodo obravnavali za-i®|e na novih mednarodnih in drugih ”<-jnih prehodih med Slovenijo in Hr-na območju teh treh občin.
Belokranjcem je sicer uspelo dobesedno izsiliti prehodni zbirni center za 300 ljudi, kar pomeni, da bo vsaka občina dobila po 300 tolarjev za vsakega od 150 beguncev. Glede na to, daje število znatno višje, pa jim bo s tem denarjem uspelo nabaviti le najnujnejše stvari. Sicer pa so tako Metličani kot Črnomaljci opozorili, da ne morejo sprejeti niti begunca več, kajti primanjkuje jim postelj, odej, opreme za dojenčke, ponekod pa tudi že hrane. Bela krajina se počasi, a vztrajno izčrpuje, saj imajo nekateri občani begunce že poldrugi mesec. Še večji problem je, ker so v Belo krajino pribežali pretežno največji reveži. Mnogi so se pripeljali na traktorjih, celo v kotcih za prašiče, in tudi v mirni Sloveniji doživljajo različne tragedije. Ena od begunk je na primer rodila tako rekoč na cesti.
V Metliki so delno rešili problem pribežnikov tako, da sojih poslali v hrvaški Žumberak, seveda na metliške stroške. Na Rdečem križu delajo izključno amaterji, ob veliki pomoči občinske uprave, zato pa tembolj zamerijo hrvaški vladi, da ni nihče samoiniciativno vprašal, kako jim gre. Po telefaksu pa so jih s Hrvaške znali ozmerjati, da v Sloveniji zadržujejo njihove rezerviste. Pa je res naloga Rdečega križa, da zavrne pribežnike, ki sta jih pustili mimo hrvaška in slovenska obmejna policija?
Tako iz črnomaljske kot iz metliške občine je bilo slišati nemalo pripomb glede denarja, ki ga imajo begunci na svojih knjižicah, a ne morejo do njega. Vprašljivo je tudi izplačevanje pokojnin, kijih nekateri pribežniki niso prejeli že nekaj mesecev. S temi svojimi prihranki bi lahko nekoliko omilili stroške Belokranjcev, ki so se ponovno povečali v začetku tega tedna, ko naj bi se na Hrvaškem pričel pouk in bodo male pribežnike Belokranjci vozili v šole onkraj Kolpe. Poseben problem sta doma
na 4. strani:
*	Zakaj dom JLA ne bi bil mladinski?
na 5. strani:
*	Kdo je ukradel 7 milijonov DEM?
na 6. strani:
*	Porodnica plačana kot direktor
na 7. strani:
*	Krajevne knjižnice so »podhranjene«
na 8. strani:
*	Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
na 9. strani:
*	Sadovi jeze na socialno politiko
na 11., 12., 13. in 14. strani:
*	Dolenjski razgledi
na 16. strani:
*	Šolo okradla za 185 pralnih strojev
► (et NJEŠOLCIDEMONSTRIRA LI — Protiarmadno in protisrbsko so bili popoldan na novomeškem Glavnem trsu razpoloženi novomeški sred-^c[ a Centra srednjih šol Boris Kidrič. Če s transparenti in besedami na niso povedali vsega, so pred odhodom v znak protesta še javno zažgali Jugoslovansko zastavo. (Foto: J. Pavlin)
starejših občanov v obeh belokranjskih mestih. V metliškem, kjer je zmogljivosti za 185 oskrbovancev, jih imajo 50 več, v črnomaljskem pa jih lahko sprejmejo največ 187, konec preteklega tedna pa jih je bilo 209. To so evakuiranci iz zaklonišča doma starejših občanov v Karlovcu, ki so težki bolniki in potrebujejo zahtevno terapijo. V obeh ustanovah jih skrbi, kdo bo plačal vse te stroške, saj jih ustanovi ne bosta zmogli.
Tudi dr. Plutje dejal, da ni dvoma, da Slovenija ne bi pomagala Hrvaški, a hkrati priznal, da Rdeči križ in podobne organizacije tega kmalu ne bodo več zmogle. Tudi na predsedstvu RS so razočarani nad reakcijami Hrvaške, od katere niso dobili nikakršne zahvale, tople besede za nesebično in humano pomoč njihovim ljudem. Sicer pa se bo potrebno po pomoč obrniti tudi v Evropo, ki
še vedno ni dojela, kaj se dogaja na Balkanu. Predlagal je, naj ne bi tistim, ki imajo begunce, odtegnili enodnevnega zaslužka ter jim na la način izrekli vsaj moralno podporo.
Mirko Jelenič je pristavil, da se s podobnimi problemi kot v Beli krajini srečujejo tudi na republiki, ki nadaljnjega pritiska pribežnikov ne bo več zmogla. Ob tem pa mednarodne pomoči v Slovenijo skoraj ni, medtem ko so bile naše
• Po ponedeljkovih podatkih je bilo v črnomaljski občini prijavljenih okrog 800 beguncev, vsgj še toliko pa je neprijavljenih. Še vedno prihajajo, a jih je znatno manj kot pretekle dni. Vendar pa Črnomaljci opozarjajo, da že teh pribežnikov, kolikor jih imajo sedaj, ne morejo več preživljati. V metliški občini je po zadnjih podatkih prijavljenih 1.175 pribežnikov. Nekateri so se sicer že odjavili, še vedno pa jih na dan pride po 25 do 60, a jih usmerjajo v ljubljanski zbirni center.
rezerve izčrpane Slovenijo.
že ob agresiji na M. BEZEK-JAKŠE
KAM V ŠOLO?
BREŽICE — Postavitev meje med Slovenijo in Hrvaško bo v brežiški občini verjetno povzročila nekaj težav tudi v osnovnem šolstvu. Z Velike Doline in Jesenic namreč dosti otrok obiskuje pouk v sosednji republiki, kar zdaj praktično pomeni šolanje v drugi državi.
OBISK PKJ BEGUNCIH — Član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut in sekretar predsedstva Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič sta konec preteklega tedna obiskala nekatere od več kot 2.000 uradno prijavljenih beguncev s Hrvaške, ki so si poiskali svoj zasilni dom v Beli krajini Nepokretni pribežniki v domu starejših občanov r> Črnomlju so povedali da v domu lepo skrbijo zanje, vendar si želijo, da bi se lahko čimprej vrnili domo v. Na fotografiji: pogovor z begunko iz s Črnomljem pobratene Duge Rese. (Foto: M. B.-J.)
Vnovič potrjeno prijateljstvo
Delegacija Langenhagna obiskala Novo mesto — Stikom na kulturnem, športnem in socialnem področju naj bi sledili še gospodarski — Pomoč v markah
NOVO MESTO — Po dogovorjenem programu sodelovanja med partnerskima mestoma Langenhagnom in Novim mestom seje od 11. do 13. oktobra mudila na obisku v novomeški občini delegacija tega nemškega mesta, ki stajo vodila županja Waltraud Krueckeberg in mestni direktor dr. Klaus Rosenz-weig. Nemška delegacija je novomeškim prijateljem prinesla blizu 15 tisoč mark pomoči za odpravo vojne škode v občini Novo mesto. Zbrali so jo na septembrskem koncertu svetovno znanega langenhagenskega orkestra Ernsta Muellerja v tamkajšnji letališki dvorani, prispevala pa so jo tudi podjetja in ustanove.
To je bil prvi tuji uradni obisk Novega mesta v samostojni Sloveniji. Gospa Krueckeberg je poudarila, da so vsi zelo veseli in zadovoljni, da seje pri nas vse razpletlo tako, kot seje in daje zdaj mir, za katerega je izrazila upanje, da bi bil trajen. Povedala je, da je bila v času vojne v Sloveniji kar presenečena, ko je videla, kako veliko prebivalcev Lan-
in predsednik izvršnega sveta mag. Boštjan Kovačič so bili po pogovorih prepričani, da se bo sodelovanje med partnerskima in prijateljskima mestoma zdaj še okrepilo. Skupaj so pripravili tudi program sodelovanja obeh mest v letu 1992.
Z. L.-D.
Težave ob evropski meji na Kolpi
V Beli krajini jih vidijo drugače kot v Ljubljani
METLIKA, ČRNOMEU — O tem, da se evropska meja s Karavank premika na Kolpo, sedaj ni več nikakršnega dvoma. Res; da nekateri Belokranjci še niso povsem dojeli, daje Slovenija samostojna država ter da mora sedaj nekoliko drugače, v sedanjih časih agresije na Hrvaško pa še toliko temeljiteje kot doslej varovati svojo južno mejo, a se dokaj hitro sprijaznijo s tem spoznanjem, ko prestopijo mejo s Hrvaško na cestnem ali železniškem mednarodnem mejnem prehodu v Metliki ali meddržavnem prehodu v Vinici.
V Metliki so na cestnem mejnem prehodu obmejna policija, carina in menjalnica, ta'teden pa naj bi pričele svoje delo opravljati tudi špediterska, veterinarska in fltopatološka služba. Na mednarodnem železniškem prehodu v Metliki sta za sedaj carina in milica, med Hrvaško in Slovenijo pa poteka le potniški promet, medtem ko je tovorni začasno ukinjen. Za meddržavni mejni prehod v Vinici, na katerem sta sicer policija in carina, pa velja omeniti, da poteka skozenj le potniški, ne pa tudi tovorni promet. Kot je povedal vodja izpostave Mladen Desnica, se, kljub temu daje nadzor na mejnih prehodih v Beli krajini sedaj poostren, saj je meja vzpostavljena po evropskih standardih, promet ni prav nič zmanjšal. Miličniki so predvsem pozorni, da ne bi meje prestopale sumljive osebe ter da ne bi potniki prenašali tihotapskega blaga in orožja. Nekoliko bolj tolerantni pa so bili v začetku do ljudi, ki se vsak dan vozijo na delo v Slovenijo ali na Hrvaško. Sicer pa morajo imeti ti delavci potrdilo podjetja, v katerem so zaposleni, v njem pa mora biti naveden dokument, s katerim se na meji izkažejo. Prav tako si morajo pri pristojnem občinskem organu pridobiti potrdilo o dvolastništvu dvolastniki, ki lahko delovne stroje in živino sicer prepeljejo na drugo stran meje, a morajo po končanem delu vse vrniti domov. Lovcem pa bodo izdali potrdilo o enkratnem prenosu orožja čez državno mejo na mejnem prehodu.
Na sejah izvršnega sveta tako v Črnomlju kot v Metliki so člani postavili vrsto vprašanj, povezanih s slovensko južno mejo, predvsem pa so opozorili na nekatera, kijih na republiki sploh še niso začeli reševati, morda tudi zato, ker se v Beli krajini te težave kažejo povsem drugače, kot jih vidijo v Ljubljani. Tako so se v Metliki spraševali, kako bo odslej s pretokom blaga, zlasti kmetijskih pridelkov, grozdja. T ukajšnja kmetijska zadruga je imela kooperante na Hrvaškem in kakšno bo poslej sodelovanje z njimi? Kako bodo izplačevali prejemke delavcem s Hrvaške, kijih v Beli krajini ni malo? Samo v metliško Beti se jih vozi 690. In kako bo z dohodom na metliško kopališče, če tam sploh še bo?
M. B.-J.
• Obisk je imel tudi razvedrilni del. Nemški gostje so si ogledali nekaj razstav, pel jim je Dolenjski oktet, trgatev in piknik, s čimer so nemškim gostom želeli predstaviti pristen dolenjski utrip, pa je nekoliko zmotil dež. Za prvo naslednje uradno novomeško-langenhagensko srečanje bodo verjetno izkoristili hannoverski sejem, na katerem so se slovenska podjetja že doslej dokaj številčno predstavljala, v bodoče pa se bodo verjetno še bolj, saj bodo vezi z razvitim svetom vse bolj pomembne.
genhagna ima vezi s Slovenijo, katere usoda jih je zelo skrbela. Zato so se odločili za zbiranje konkretne pomoči za
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo deževno vreme. Ohladilo se bo.
PRIJATELJSKA POMOČ — Županja Langenhagna, Waltraud Krueckeberg, izroča svojemu novomeškemu kolegu Marjanu Dvorniku skoraj 15 tisoč mark pomoči za odpravo vojne škode, ki sojo zbrali na dobrodelnem koncertu. (Foto: Z. L.-D.)
odpravo vojne škode (3 tisoč mark naj bi dobila bolnišnica), slovenskim prijateljem pa bodo pomagali tudi pri navezovanju gospodarskih stikov. Z novomeške strani je zaenkrat pokazal največ zanimanja GIP Pionir, v katerem so v soboto tudi potekali pogovori o možnostih gospodarskega sodelovanja.
V programu obiska so bili tudi pogovori o tistih področjih, na katerih že poteka praktično sodelovanje: na kulturnem, športnem, socialno skrbstvenem. Tako oba voditelja nemške delegacije kot novomeški župan Marjan Dvornik

M
Ul
SDZ se je razklala
Zanimivo in politično poučno je bilo biti zraven in videti kako seje v soboto v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani na svojem kongresu razcepila Slovenska demokratična zveza, najpomembnejša slovenska sredinska politična stranka, kije največ prispevala k odpravi političnega monizma in k oblikovanju današnje Slovenije. Vnaprej pripravljena trda večina, ki sije želela premika stranke v desno, je brez obžalo vanja izločila strankine najvidnejše intelektualce in najzaslužnejše ljudi, ki so izšli iz krogov Nove revije in za katere je moč reči, da jih je v politično delo bolj kot oblastiželjnost gnala svobodoljubnost, utesnjena v prejšnji enostrankarski vladavini
Razcep stranke je nakazal že nenavaden potek volitev delovnega predsedstva, ko je naoljen glasovalni stroj gladko zavrnil predsednika dr. Dimitrija Rupla. Tudi kongres sam je potekal podobno. Zadostne pozornosti ni bil deležen ne tehten predsednikov referat ne argumenti v političnem življenju Slovenije uveljavljenih strankinih prvakov (Bučar, Šeligo, S. Hribar. Peršak idr.), avditorij je najmočneje in najdlje ploskal tistemu, ki je — kot pravimo — »pogumno« brcal v truplo komunizma, torej v nekaj, česar ni več. Kot da se v zadnjih letih pri nas ni nič spremenilo. Intelektualnemu jedru SDZ ni preostalo drugega, kot daje zapustilo kongres t’ prepričanju, da ni treba menjati prvotnega programa in SDZ spreminjati v nacional(istič)no stranko, v kateri človekove pravice ne bodo več nad vsemi vrednotami in v kateri se bo razraščalo zatohlo narodnjaštvo, ozkost, izoliranost, nestrpnost do Neslovencev in drugače mislečih. Novo ime in besede listih, kiso ostali, obetajo prav to, čeprav je treba v isti sapi še reči, da ima v demokraciji tudi desnica pravico do enakopravnega političnega življenja, njen vpliv in moč pa tako in,ako določijo volivci.	MARJAN LEGANj
Begunskemu turizmu bo treba reči »ne«
Mednarodna pravila o beguncih so jasna
BELA KRAJINA — Bela krajina ječi pod bremenom beguncem, kijih je iz dneva v dan več. Sedaj je prišlo tudi spoznanje, da lega bremena Belokranjci ne bodo več zmogli, četudi so pribežnike sprejeli z odprtimi rokami ter z vsem dobro poznano belokranjskoprijaznostjo in gostoljubnostjo. Žal se vse konča pri denarju in tudi tokrat je tako. Republika naj bi namenila za borih 300 beguncev v Beli krajini po 300 tolarjev na dan, toda ta denar poleg tega, da ga je premalo, z republike sploh še ni prispel
Sicer pa je vse to tudi signal Belokranjcem, da morajo pristati na stvarnih tleh in se obnašati čimbolj smotrno. Prav natančno so namreč pripravljeni kriteriji, kdo ima status begunca, toda žal marsikje delajo še precej po domače. Razumljivo je namreč, da Slovenija ne more ponuditi večjih ugodnosti, kot beguncem gredo po evropskih in svetovnih merilih. Toda tega se mnogi, žal tudi med begunci, ne zavedajo. Obnašajo se kot turisti v deželi z neizmernimi možnostmi Predvsem tem je potrebno dati jasno vedeti da pri-bežnikom pripadajo zgolj streha nad glavo in trije obroki na dan. In če je vreča z denarjem prazna, tudi Belokranjci kljub svoji precejšnji sentimentalni in socialni prijaznosti ne zmorejo več.
M. B.-J.
DMMJ DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Stavki zdravstva ni videti konca
Zdravstveni delavci vztrajajo s stavko, dokler ministrstvo, vlada in skupščina ne ________bodo prisluhnili zahtevam po sistemski ureditvi zdravstva_
navsezadnje cvete gospodarstvo, če ne bo imelo zdravih ljudi? »Če teh stvari ne moremo drugače urediti, imamo dovolj energije za štrajk, čeprav se bo vsem vrnil kot bumerang,« je zagrenjena direktorica novomeškega Zdravstvenega doma, dr. Tatjana Gazvoda.
NOVO MESTO — Kot je bilo pričakovati, seje v četrtek, 10. oktobra, začela generalna stavka slovenskih zdravstvenih in socialnih delavcev z dolenjskimi vred. V torek, šesti dan stavke, tej še ni bilo videti konca, čeprav so bili za ta isti dan napovedani pogovori stavkovnega odbora s slovenskim premierom Lojzetom Peterletom, za včeraj pa še pogovori s slovensko vlado. Vsa dosedanja pogajanja z ministrstvom za zdravstvo namreč niso dala skoraj nobenih rezultatov.
Ministrstvo za zdravstvo je v ponedeljek predlagalo stavkovnemu odboru zdravstvenih delavcev prekinitev stavke za en teden, saj naj bi bila naslednji ponedeljek končno le sprejeta kolektivna branžna pogodba. Medtem naj bi republiška vlada določila tudi izhodiščno bruto plačo, ki naj bi bila 58 odst. povprečne plače v gospodarstvu, v zadnjih
STAVKALI, VENDAR NE VSI
RIBNICA — Zdravstveni dom Ribnica in Lekarna v Ribnici sta se odzvala pozivu sindikatov zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije in v četrtek, 10. oktobra, začela stavko. Ta ni bila popolna, saj so delali, vendar tako kot v času državnih praznikov oz. dežurstev. Slišati je bilo sicer, daje zobna ambulanta delala normalno, vendar v Zdravstvenem domu tega niso potrdili. Stavko so nadaljevali tako kot drugod po Sloveniji tudi v tem tednu. Delavci Centra za socialno delo Ribnica pa se stavki niso pridružili zaradi preobilice dela z begunci iz Hrvatske. Tudi stranke so sprejemali normalno.
treh letošnjih mesecih zmanjšana za 20 odst. To pomeni izhodiščno neto plačo 5.100 tolarjev, zdravniku specialistu naj bi po teh izhodiščih šlo okrog 20 tisoč tolarjev. Na račun zahtevnosti dela pa naj bi bila vlada menda pripravljena primakniti še 10 odst. mase bruto plač za stimulacije. Stavkovni odbor je v ponedeljek ugotovil, da je tudi ta predlog predaleč od zahtev stavkovnega odbora, zato so se zdravstveni delavci odločili za nadaljevanje stavke. V vsem tem času so vsi nujni primeri normalno in strokovno oskrbljeni, nenujne pa odlagajo na čase po stavki.
Predstavniki novomeških stavkajočih zdravstvenih delavcev so prišli na torkovo sejo novomeškega izvršnega sveta. Tajim ne more pomagati, saj se vse zdravstvo skoraj v celoti ureja v republiki. So pa še enkrat naslovili na Ljubljano zahtevo po sistemski rešitvi zdravstva, po sprejetju zdravstvene zakonodaje ter po sprejetju normativov in branžne kolektivne pogodbe, kar bo osnova za financiranje. Zdravstvene dč-lavce moti, da ministrstvo izhaja iz nekih neopredeljenih povprečij in indeksov. Čutijo grozljivo stisko, saj bi radi delali naprej strokovno, želijo, da bi bilo zdravstveno varstvo še boljše, kot je. Ne borijo se le zase, ampak tudi za tako ipienovane uporabnike. In kako naj
Medtem se ministrstvo za zdravstvo in vlada spotikata le v plače in s tem zamegljujeta bistvo problema. Sicer pa, je 20 tisočakov za zdravnika specialista prevelika plača, posebno še, ko jih ima — tako je slišati — poveljnik TO Gorenjske % tisoč? Zdravstvu očitata, da ima neplačane račune na račun plač. Hkrati pa je lepo tiho, da na primer novomeški Zdravstveni dom (druge zdravstvene ustanove niso izjema!) nima pokritih niti lanskih izgub, za letošnji program pa naj bi dobil le 78 milijonov tolarjev, čeprav bi jih ob nespremenjenih plačah potreboval 133, itd. Ne zanima jih, da se hematokrita v laboratoriju ne da več popraviti, novega pa ne morejo kupiti, ker stane 600 tisoč tolarjev. Normativov, s katerimi boilo zdravstvu med drugim jtovedali, kaj, koliko in na kakšen način morajo narediti v okviru dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva, ministrstvo še vedno ni dalo od sebe. Pač, zdaj so prišli na dan v obliki priporočil tisti, ki so spomladi bili nekakšen tajen osnutek in po katerih bi vsaj vse dolenjsko zdravstvo moralo nanovo zaposliti kar lep kup delavcev. Rešitvi zdravstvenega vozla vsekakor še ni videti konca, ljudje pa so vse bolj bolni, saj družbena kriza pač povečuje zdravstvene težave.
Z.LINDIČ-DRAGAŠ
NovoLine v letu iskanj in tveganj
Prva obletnica podjetja NovoLine — Mešana družbena in privatna lastnina še zbuja nezaupanje — Največji lastnik Novoles, drugi največji direktor Plut
LJUBLJANA — S svečano skupščino podjetja je v začetku oktobra v Ljubljani proslavilo prvo obletnico obstoja novomeško podjetje za finančne, tehnične in poslovne storitve NovoLine. Da so obletnico proslavlili v Ljubljani, ima simboličen pomen: podjetje se s tem usmerja proti republiškemu središču, kjer pričakuje dovolj posla zase in za svoje partnerje.
Mešano podjetje NovoLine je to priložnost izkoristilo tudi za promocijo novega imena NovoLine (prej Novoli-ne) in znaka ter za celovito predstavitev dosedanjega delovanja, organizacije in zgodovine podjetja od nastanka naprej v za to priložnost izdanem lično oblikovanem glasilu, ki v naslovu nosi ime podjetja.
Ne bi bilo vredno izgubljati toliko besed, če bi Novoline ne bil že vse od svojega nastanka po svoji lastninski sestavi pa tudi po dejavnosti nekaj posebnega. Eni so ga kot sad novega podjetniškega in finančnega duha kovali v nebo, drugi so ga kritizirali in ovirali, kjer so le mogli. Odnosi še dandanes niso vsem jasni in razčiščeni. Očitno je tudi eno leto, čeprav seje v tem obdobju v družbi in v naši miselnosti že marsikaj spremenilo, za dojemanje novih prijemov na tem področju vendarle prema-
lo. Bilo pa je zato prvo leto napeto in razburljivo. Direktor Dušan Plut ga v svoji uvodni besedi imenuje »Zgodba o tveganju«, deli pa ga v tri faze: v prvi se je o podjetju govorilo z dvomi in nezaupanjem, celo nasprotovanjem, v drugi je nagajanje prenehalo, a nezaupanje je ostalo, v tretji so mnogi podjetje prepoznali kot zanesljivo in celo vzorno v tem delu Slovenije.
Podjetje NovoLine ocenjuje eno leto obstoja v ekonomski in finančni džungli, kakršna je vladala zadnje čase pri nas, za uspeh. Seveda pa to trditev podpira še s konkretno govorico. Prvič je to notranji razvoj, ki je vodil v profitne centre, fleksibilnemu trgu lahko prilagodljive enote. To so Finančni inženiring, Ekonomsko razvojne storitve, Controlling, Profitni center Krško, NovoLine-Commerce in Depo. Drugič je to plemenitenje vloženega kapitala,
ki je znašal ob ustanovitvi 162.000 DEM, danes pa gaje 800.000. Ustvarjeni dobiček znaša 102.000 mark, kar pomeni več kot 25 odst. povprečja dejansko angažiranega kapitala v podjetju.
V strukturi kapitala zavzema še vedno največje mesto Novoles (35 odst.), od koder izhaja tudi večina zaposlenih, od »družbenih« podjetij pa Še Kolpa (10,9 odst.) in DRF Slovenijales (3,8 odst.), sorazmerno velik delež in s tem tudi osebnega rizika pa v strukturi kapitala nosijo tudi vodilni delavci, direktor Dušan Plut naprimer kar 11,8 odst.
T. JAKŠE
Narobe svet prehod je, prometa ni
Ljubljani zagodla vsaj mariborska trta
MARIBOR — Leta in leta seje Maribor tolkel za nov mejni prehod v Šentilju, dokazujoč republiki, da se bo ta počasi zadušil v prometu. In ko gaje po tolikih letih le dočakal, mu je zmanjkalo — prometa. V nekaj mesecih so se doslej prepričljivi mariborski argumenti, ki so dokazovali preobremenjenost prometne poteze od Šentilja do Hrvaške, nenadoma znašli na trhlih nogah. Dejstvo je, daje vse od slovenske vojne naprej cesta od meje proti Zagrebu, po kateri so se še spomladi valile zdomske, lani pa še turistične kolone, pol prazna.
Mariborčani zdaj cinično ugotavljajo, da so imeli pravzaprav srečo, ker je vojna izbruhnila šele leta 1991. Če bi se to zgodilo prej, je vprašanje, ali bi mesto sploh dobilo
svojo znamenito hitro cesto«. Le kdo bi lahko v Ljubljano prodrl s trditvijo, da jo Maribor življenjsko potrebuje, ker je preplavljen s tranzitom. Tega praktično ni več; redki tuji tovornjaki in še redkejši turisti so žalostni ostanki nekdanje smrdeče pločevinaste reke, ki je sicer nekoč veljala za eno od največjih mariborskih nadlog, zdaj pa mnogi ugotavljajo, da je mestu vendarle prinašala tudi nekaj denaija.
Prav zato pa očitno postaja negotova tudi usoda avtoceste Šentilj-Macelj kot logičnega podaljška novega mejnega prehoda. Že marca letos je avstrijsko-slovenski konzorcij za izgradnjo te ceste predložil Peterletovi vladi ustrezno ponudbo, junija jo je še dopolnil. Odgovora iz Ljubljane, ali se bo gradnja sploh začela, pa za zdaj še ni. V mariborski vladi so se pred dnevi jezili zaradi takšnega odnosa, češ da Slovenija očitno spet Štajerski obrača hrbet. Vendar pa se pravo vprašanje glasi, ali slovenska oblast ni te ceste morebiti že izbrisala iz bližnjih načrtov. Neuradno je namreč že slišati ocene, da nima smisla zagristi v tako drag projekt, saj se še vrsto let nihče več ne bo vozil proti evropskemu jugovzhodu čez Hrvaško, kaj šele čez krizna ozemlja v Slavoniji.
Mariborskim izvršnikom je lahko ob vnovični jezi na prestolnico v tolažbo vsaj to, da seje košček 400 let stare trte z Lenta, ki so ga lani podarili ljubljanskim kolegom, v Ljubljani, v »mestu trte in vina«, v enem letu posušil, v Mariboru pa čudovito uspeva.
MILAN PREDAN
1
JKfc
Dušan Plut, direktor NovoLinea
TUJINA O NAS
Ocene Vatikana
Famiglia Cristiana, Rim
V	dvoranah državnega sekretariata v Vatikanu se vrstijo sestanki, ki so dejansko postali izredni, čeprav gre za redne sestanke, na katerih se ocenjuje trenutna situacija. Manj redna je tema, o kateri so razpra vljali zadnje dni: vloga prostozidarjev v balkanski krizi. V Vatikanu so prepričani, da je vsaj peterica od sedmih socialističnih zunanjih ministrov držav ES prostozidarjev in da katoliški Slo venija in Hrvaška kot neodvisni in suvereni državi nista priljubljeni v liberalnih prostozidarskih krogih. Eden od italijanskih politikov je na sestanku zunanjepolitične komisije poslanskega doma in senata o Jugoslaviji izjavil da se evropski socialisti bojijo, da lahko novi državi predstavljata steber krščanske demokracije.
V	Vatikanu so ocenjevali vidike prostozidarske strategije, ki ima za cilj, da katoličani ostanejo manjšina. Tako bi se obdržal sedanji evropski red, tudi za ceno krvavih spopadov. S pomočjo evropskih socialistov prostozidarska loža pridobiva bivše komuniste vzhodnih držav, ki se pridružujejo gibanju Socialistične internacionale. Ob tem s financiranjem velikega števila laičnih gibanj ovirajo krščansko usmerjene stranke. Odkupujejo veliko število časopisov, ki se tiskajo na Vzhodu. V Jugoslaviji ves tisk blizu Miloševiča, kot je npr. Politika, financirajo prostozidarji Prav tako skušajo dokazati, da so zaslužni za padec komunizma. Tako zatrjujejo, daje rušitev Berlinskega zida neke vrste »francoska revolucija«.
OSAMOSVOJITEV REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
LJUBLJANA — Zveza rezervnih vojaških starešin Slovenije je avgusta letos sklenila, da bo postala samostojna družbena organizacija častnikov in podčastnikov na območju republike Slovenije. Zaradi osamosvojitve Slovenije ne vidijo več možnosti in potreb za nadaljnje delovanje slovenskih predstavnikov v Zvezi rezervnih starešin Jugoslavije. S tem sklepom preneha delegatska dolžnost vsem članom, ki še delujejo v organih Zvezne konference Zveze rezervnih starešin Jugoslavije.
MENJAVA DENARJA BREZ ZAPLETOV
KOČEVJE, RIBNICA — V prejšnjem tednu je od srede do sobote potekala po vsej Sloveniji menjava dinarjev za tolarje. V menjalnem razmeiju 1:1 seje samo na SDK Ribnica v treh dneh zamenjalo 7.279.281 din. Znesek menjave vseh treh dni je v občinah Kočevje in Ribnica znašal skupno 92.663.011 din. Največ denaija je bilo zamenjano prvi dan, in sicer okoli 39.000.000 din, kar pomeni nekaj čez 40% celotne menjave.
V SDK v Kočevju, kjer 'so se vsi ti podatki zbirali, so povedali, daje menjava potekala v glavnem dosti mirno in brez posebnosti.
• Z lastnim denarjem bi se izločili iz svetovne skupnosti namesto, da bi se z njo povezali (Ribnikar)
/O ljubljanska banka
Dolenjska banka d. d. Novo mesto
Nova bančna kartica Ljubljanske banke
Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. je v lem tednu pričela z zamenjavo obstoječih čekovnih kart z novimi, večnamenskimi bančnimi karticami. Kartica se od obstoječih čekovnih kart ne loči lepo zunanjem videzu, ampak tudi po načinu uporabe. Pomembna novost, ki jo prinaša nova bančna kartica, je, da nam odslej pri plačevanju s čeki ali vnovčevanju čekov v banki ne bo več treba dokazovati istovetnosti z osebno izkaznico. Da bi bilo poslovanje enako varno kot doslej, se je ustrezno spremenil postopek vnovčevanja čekov. Ček morate podpisati pred blagajnikom oziroma tistim, ki bo ček sprejel Na ta način bo lahko prejemnik čeka takoj ugoto vil ujemanja podpisa na čeku s podpisom, kije deponiran na bančni kartici, in morebitne napake v podpisu. Ce je prodajalec glede podpisa na čeku v dvomu, lahko zahteva ponovni podpis na hrbtni strani čeka, osebno izkaznico ali ček celo zavrne, da bi tako obvaroval pravega imetnika pred zlorabo. Priporočamo vam tudi, da nosite bančno kartico zaradi večje varnosti ločeno od čekovnih blanketov.
Nova bančna kartica je hkrati tudi kartica, namenjena uporabi pri bančnem avtomatu in bo omogočila, skupaj z osebno identifikacijsko številko, dvig gotovine in vpogled v stanje na računu prek bančnega a vtomata. Ker gre za zamenja vo več tisoč starih čeko vnih kartic, je Dolenjska banka d. d. začela z zamenjavo že sedaj, osebno identifikacijsko številko pa boste v banki dobili, ko bo banka vzpostavila mrežo bančnih avtomatov.
Stare čekovne karte lahko zameryate z novimi v svoji matični enoti banke, kjer boste dobili tudi vse podrobnejše informacije glede zamenjave in uporabe nove bančne kartice.
Naša anketa
V	samostojnost s tolarjem
V	drugi slovenski osamosvojitveni noči s 7. na 8. oktober seje slovenski parlament za zaprtimi vrati čez polnoč odločal o tem, kako se bo imenoval nov slovenski denar. Med klasom, lipo, karantom, pa robotom je zmaga! tolar, ki ima sto manjših enot stotinov. Ker naj bi tolarje dobili v obtok šele čez približno pol leta, smo dinarje najprej zamenjali z boni. Ti so bili pripravljeni pred skoraj letom dni, po srbskem tatinskem vdoru v monetarni sistem, za vzporedno slovensko valuto, ki bi prihajala v obtok izključno na osnovi deviznega priliva in bi bila tako zelo trdna. Boni so takrat ostali v zamrzovalniku, menda po nasvetu tujih strokovnjakov. Monetarna samostojnost pa je seveda pogoj za popolno samostojnost neke države. Glede na to, daje bila Slovenija del jugoslovanskega monetarnega sistema, kije z vrsto ukrepov še posebno v zadnjih mesecih naredil Sloveniji veliko škode, je bila monetarna osamosvojitev toliko bolj nujna, pa čeprav je to skrajno občutljivo dejanje, nič manj gospodarsko kot državotvorno. Finančni minister Dušan Šešok je kot cilj slovenske monetarne politike napovedal čimbolj stabilno valuto, česar pa je treba ustvariti. Ker nimamo zlate podlage ali potrebnih deviznih rezerv zanjo, ne obetov za tujo finančno jtodporo tega slovenskega dejanja, ne izravnanega proračuna in še česa ne, kar je potrebno za stabilno valuto in ker vsaj plačilne težave s Hrvaško kažejo, daje bila sicer načrtovana monetarna osamosvojitev preslabo pripravljena, se nam lahko obetajo še težki monetarno gospodarski časi. Ali pa čisto znosni. Vsekakor bodo naši, saj ne bo treba pokrivati v Beogradu s polno paro tiskanega brezvrednega denaija.
ANICA MATKOVIČ, prodajalka s Tanče Gore, Črnomelj: »Prve dni po uvedbi bonov je bila v trgovini delna zmešnjava, vendar se bodo ljudje najbrž kar hitro navadili na nove bankovce. Sicer pa je prav, da imamo svoj denar, saj je monetarna neodvisnost od takšne države, kot je Jugoslavija, še kako pomembna. Slabih izkušenj z dinarji je bilo dovolj. Mislim, da so za naš novi denar izbrali najprimernejše ime tudi zato, ker spominja na dolar.«
JANEZ KAPLAN, poslovodja knjigarne in papirnice DZS v Krškem: »Ze preje bi i—t —p	se morali monetarno osamosvojiti. Vprašaji	JiBRS	nje pa je, ali imamo za to dovolj kapitala.
Če so drugi, na primer IMF in Hrvaška, presenečeni nad uvedbo slovenske valute, potem očitno niso jemali resno naših dosedanjih napovedi. Z bodočo monetarno politiko bi morala Slovenija seveda urediti tudi izplačilo deviznih vlog, kijih imajo ljudje v banki.«
FRANC KUS, delavec iz Poštene vasi,
Brežice: »Dobro je, da ima Slovenija svoj denar. Skrajni čas je že bil, da smo se rešili jugoslovanskega denaija, saj se v tistem sistemu ni več vedelo, kdo pije in kdo plača.
Pri zamenjavi denarja je bila res gneča v bankah, a mislim, da bo zanaprej v redu.
Razmerje med valutama za začetek ni moglo biti drugačno. Ime tolarje pravo, boljše, kot bi bilo klas.«
ANA NAHTIGAL, pedagoška svetovalka iz Trebnjega: »Navdušena sem, da smo Slovenci le dobili svoj denar. Prepričana sem, da nam bo tolar vlil še več samozavesti in ponosa ter nam dal novih spodbud, da naredimo vse potrebno, da se bo neodvisna država Slovenija uveljavila v družini evropskih narodov kot polnopravna in enakopravna članica. Moje upanje, da bo tolar precej bolj cenjen doma in na tujem od jugoslovanskega dinarja, se uresničuje.«
SLAVICA ŠUŠTERIČ, svetovalka v Kmetijski pospeševalni službi v Sevnici:
»Zadovoljna sem z novim slovenskim denarjem, to je ena pomembnejših potez za samostojno državo. Tudi jx>doba bankovcev tolarjev ni slaba. Pričakujem pa, da bo tisti pravi tolar, ki ga likovno in drugače še obdelujejo in ki ga bomo dobili v roke menda najpozneje v šestih mesecih, še lepši,	% d
boljši in manj |X)naredljiv.«	» >	?!
ELIZABETA VARD1JAN, predmetna učiteljica slovenskega jezika na OŠ Bršljin. Novo mesto: »Vesela sem, da imamo Slovenci svoj denar. Mislim, da so tisti, ki so izbrali ime, imeli prav. Sedaj pa je naša naloga iz tega denarja narediti trdno valuto, da bodo upokojenci spet lahko mimo spali in sanjali, kako jim na bankah tečejo obresti-Vem pa, da bo za to potrebno stisniti zobe in vsaj nekaj let počakati, da se bo vse uredilo.«
ANTON NEMANIČ, delavec s Krivo-glavic pri Metliki: »Skrajni čas je bil, da smo v Sloveniji uvedli svoj denar, zato mi ni bilo težko čakati dobro uro, da sem se znebil dinarjev. Mislim le, daje nekoliko podcenjen, saj je bila prej vrednost tujih valut na ljubljanski borzi znatno nižja. Če bi imel naš denar že v začetku večjo vrednost, bi ga ljudje najbrž še bolj cenili. Z imenom sem zadovoljen, sicer pa to ni pomembno, pomembnejša je stabilnost denaija.«
BREDA ORAŽEM, zaposlena na občini v Ribnici: »Ni mi toliko pomembno, kakšen je naš novi denar in tudi ne, kako*6 imenuje. Važno je le to, da ga imamo in d* bo več vreden, kolje bil dinar. Ime tolar m> je všeč. Čimprej bo treba urediti denarni in blagovni promet z drugimi državami. p°" sebno s Hrvaško, sicer bo prišlo do gosp0" darskega zloma. Za bone menim, da so P°~. trebni in da tolarjev ni bilo mogoče stisk® 1 prej, dokler ni bilo znano njegovo ime."
ANGELCA UMEK, uslužbenka kočevske podružnice Ljubljanske banke: »Všeč mi je ime tolar, ki gaje Slovenija že imela. A o zgodovini ne bi razpravljala, bolj me zanima, ali bo ta naš tolarček kaj vreden.
Zadnjič sem slišala na televiziji, da tudi nemška marka ni bila vedno to, kar je danes.
Če želimo, da bo tolar tako trden, kot je marka, bo potrebno še veliko narediti, tudi v naši zavesti. Upam, da bo nekoč, v ne tako daljnji prihodnosti, boljše.«
Plača po številu zdravih živali?
Ob (presplošnih) tezah razvojne kmetijske politike v sevniški občini — Prednost hmelju in sadjarstvu? — Zasebna veterina? — Kako plačati živinozdravnika?
SEVNICA — Teze razvojne kmetijske politike v občini Sevnica, ki sta jih pripravila kmetijska svetovalna služba in občinski referat za kmetijstvo, niso nikogar od predstavnikov kmetijstva in veterine, zbranih na delovnem pogovoru o tem delovnem gradivu, povsem zadovoljila. Še več: mnenja so se kresa-la, od očitkov, da bi tak material zaradi prevelike splošnošti lahko uporabili za ponazoritev razmer kjerkoli, tudi na republiški, skratka, daje ta papir malodane za v peč, pa do pohvalnega mnenja direktoija sevniškega Merkatorja Albina Ješelnika, kije pozdravil poskus, da z lastnim razmišljanjem Sevničani le pridejo do uporabne razvojne vizije sevniškega kmetijstva.
Ješelnik je spomnil, da so v preteklih desetletjih imeli že tri druge izdelane študije, ki pa niso nič dale, ampak kvečjemu vzele, saj so bile drage, zdaj pa zaprašene tičijo v predalih. Sadjarstvo in živinoreja imata v teh krajih zgodovin-
sko tradicijo, na Zahodu pa bi se dalo po Ješelnikovem mnenju kaj doseči le s sadjarstvom in hmeljarstvom. Predvsem pa naj bo tržnost merilo, kaj je možno pridelovati. V gradivu pa pogreša, to, da ni nič obdelana predelava.
•	Mir ima za svet isto vrednost. k°'jo ima kvas za kruh. (Talmud)
•	Oprostitev je najboljše maščevanje.
. • Emancipacijsko smo vezani na Južnoslovanski prostor bolj, kot želi-to danes videti. (P. Kovačič — peršin)
z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Mejni prehodi med Slovenijo in Hrvaško so povzročili nemalo težav 'Zelenjadarjem«, ki so po teh poteh °skrbovah Novo mesto. Kot nam je Povedal eden od prodajalcev na trž-n,S*> je pri plačevanju carin še precej neJasnosti. »Eni plačajo, drugi ne, str°že je bilo prve dni, sedaj pa se stvari umirjajo«, je povedal. Kljub n°vemu režimu je nekaterim uspelo Popeljati na trg tone varaždinskega ?Jja po 10 SLT, tudi krompirja (po 5 pLT) za ozimnico je bilo ta ponede-precej, tako da so ga prodajali tuji! 'zven prostora za tržnico. Sadjar ^ržanič iz Arnovega sela pri Brežicah ^ vso jesen ponuja jabolka sort jona-8°ld, idared in gloster od 25 do 30 to-wjev za kilogram. Ta ponedeljek je . 1° tudi precej kostanja po 40 tolarji'''jajca so bila po 6 tolarjev, čebelar j^orenc pa je spet ponujal cvetlični, kostanjevi in gozdni med po 120 to-la0ev. Tudi tokrat smo za cene ponašali tudi v pokritih stojnicah Sadja >n zelenjave in pri Deladiniju: “anane 65 (60) SLT, česen 250 (180) 7“*. limone 88 (80) SLT, jabolka 38 ,‘J0) SLT, cvetača 67 (60) SLT, ohrovt 28 (40) SLT, pomaranče 96
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem so lii' 'n PreProdajalci tokrat pripeljali d° tri mesece starih in 29 starejših rašičeV. Prvih so prodali 87 po 80, ■ rufiih pa 19 po 60 do 75 tolarjev ki-°8ram žive teže.
Prašičereja se maščuje
Na kaj opozarjajo pretrgani blagovni tokovi — Velik izpad prašičev — Velefarme v drugačni luči
Ob grozljivi vojni na Hrvaškem, dodatno pa še ob slovenski denarni reformi, so se — upajmo, da le začasno — pretrgale naravne ekonomske vezi in blagovni tokovi z drugimi republikami. Na primeru oskrbe s prašičjim mesom lahko ponazorimo, kaj to pomeni za Slovenijo in njeno gospodarstvo ter v končni posledici za njeno samostojnost in neodvisnost.
Slovenija velja za živinorejsko deželo, zaradi njenih naravnih možnosti in tradicije bo tako tudi ostalo. Govejega in perutninskega mesa priredi več, kot ga potrebuje, ne pa tudi prašičjega Reja prašičev ima resda že pol desetletja prednost, vendar le na papirju. Kmetje so ostali brez zadostnih denarnih spodbud in so prašiče redili pretežno le še zase. Samo praši-čerejsko usmerjene kmetije so jih nekaj več dale na trg. In tako smo ostali , zelo odvisni od prašičerejskih vele-farm, kipa so ekološko močno vprašljive, o čemer smo na tej strani več že pisali
Številke so nepristranske. V letu 1989 na primer je osem slovenskih velefarm dalo na trg 370.000 prašičev, kar je mnogo več kot vsi slovenski kmetje skupaj. Nad 100.000 prašičev je bilo treba kupiti v drugih republikah, zlasti na Hrvaškem, kjer je Slovenija tudi sovlagala denar v gradnjo farm. Dokup je tako velik, da vsak izpad močno prizadene oskrbo slovenskega trga, kar utegnemo kmalu občutiti v mesnicah.
Slovenija bo v tem pogledu morala povečati stopnjo samooskrbe, vendar tega ne more narediti čez noč, tudi če bi to še tako hotela. Žal ni čutiti kakih večjih prizadevanj, da bi prašičereja kije svoj čas že dajala slovenskemu tržišču dovolj svinine, kaj kmalu »zacvetela«. Nasprotno, z ukinjanjem ve-
Kmetijski nasveti
Rjavenje se da preprečiti
Seme ali sadež je živ organizem in kot organska snov podvržen staranju, j* opadanju in razkroju. V skladišču se sadja lahko lotijo škodljivci in bo-„j n,i te-te izzovejo mikroorganizmi ali pa tako imenovane fiziološke mot-scain a^i P°8osto se pojavlja rjavenje lupine, ki se strokovno imenuje tudi o d ali die Schalenbraune (nem.). Kaj je najnovejšega o tej nadlogi, p šmarno iz zadnje številke revije Sad. lun' ^os*ej je veljalo, da so vzroki za rjavenje lupine različni. Prvo rjavenje Nim * Pojavlja le na neodpornih sortah, predvsem na rdečem delišesu. iz te 3 nezre*e plodove in se pojavi šele po nekaj mesecih skladiščenja. Že 5ey ®a sledi, daje moč bolezen preprečiti s kasnejšim obiranjem oz. pospešujem zorenja, kar pa vedno ne zaleže, či^ejle raziskave so pokazale, daje pojav bolezni odvisen zlasti od koli-°ks ?nt!?ksidantov, ki se naberejo v povrhnjici jabolk. Ti lahko preprečijo ■'dacijske procese in s tem rjavenje. Značilno je, da se scald nikoli ne pr(^|V'na rdeče obarvanem delu plodu. Rjavenje povzročajo oksidacijski vjn, Mi alfa-fernezena, snovi, kije v rastlinah precej razširjena in je sesta-
a esencialnih olj.
°bčutr” Havenje preprečiti? Dosti pomaga že izbor odpornih sort. Med Sorte •Ve sPadajo: mutsu, melrose, jonagold, fuji, stayman in še nekatere Jabolk, pri hruškah pa se bolezen najpogosteje pojavi na sortah pack-
p * r Je rjavenje lupine povezano s klimatskimi razmerami, jo je mogoče ubj , sno napovedati. Pomembne so zlasti temperature v mesecih pred kQ	Če je v zadnjih dveh mesecih pred obiranjem skupno število ur,
dišf ,a temperatura pod 10°C, preseglo število 200, se bolezen med skla-njj, e,0em ne pojavi. Seveda si lahko tovrstna opazovanja in napovedova--^h^voščijo le večji pridelovalci sadja oz. le zanje je takšno delo smotrno.
dani' '?a.nJou- Porjavenje je mogoče preprečiti tudi s sintetičnimi antioksi-Upo '> ki jih je treba nanesti na površino plodov. V ta namen najpogosteje pahljajo difenilamin (DPA), vendar to v nekaterih ekološko zahtevnej-Škodu’ V31> n' ve^ d°v°ljeno, saj povečana količina DPA v hrani lahko
o(1J?l)lczen lahko sadjar zadrži tudi s pravilnim skladiščenjem in postopnim lemJeVanjem ter >ntenz'vn'm zračenjem. Sodobno skladiščenje ob nizki o^atnri in umetni atmosferi pri tem pomaga, vendar ne more povsem rw-aviti posledice nestrokovnega dela, to je prezgodnjega obiranja, ki je
1 slej poglavitni krivec za pojav te fiziološke bolezni.
Inž. M.
lefarm, ki dajejo največ mesa in ki so tudi v stroko vnem pogledu največ naredile za prašičerejo, bi se razmere še poslabšale. Nedavni strokovni razgovor pristojnih ljudi v Ihanu je pokazal, da se v bližnji prihodnosti to vendarle ne bo zgodilo in da bolj kaže velefarme, kolikor je le mogoče, ekološko sanirati. Ker ni takojšnjega nadomestila, je njihovo ukinjanje odmaknjeno v prihodnja desetletja Z malce zlobe lahko ob tem zapišemo, da je s tem počil še en politični ali predvolilni mehurček, ki ga je napihnila večna težnja po prevladi politike nad stroko in gospodarstvom.
M. LEGAN
Hvala za helgo
Izkazala se je kot ena boljših sort koruze
Poljedelski strokovnjaki niso opozarjali brez razloga! Naša najpomembnejša poljščina koruza resda sorazmerno dobro prenaša sama sebe in si lahko sledi na isti njivi več let zapored, vendar se potem pojavijo nekatere neželjene posledice, predvsem večja občutljivost za rastlinske bolezni in škodljivce. Nevarna ji postane koruzna ali prosena vešča, na steblih in storžih pa se pojavijo glivične bolezni.
Na nedavnem dnevu koruze v kmetijskem poskusnem centru v Jabljah pri Ljubljani so strokovnjaki na to še posebej opozarjali, saj je po njihovih ugotovitvah v Sloveniji okuženih že polovica koruznih storžev. Škoda je odvisna od jakosti
• ZELO DOBER PRIDELEK KORUZE — Slovenska koruzna polja so letos bogato obrodila. Po prvih ocenah znaša pridelek od 70 do 80 stotov na hektar, kar je pol več od dosedanjega povprečja. Odkupna cena se bo oblikovala po odnosu ponudbe in povpraševanja in je v zadnjem tednu znašala 6,50 tolarja za kilogram. Uvoženi hibridi so dali boljši pridelek kot domači, najbolj pa so se obnesle sorte helga, dea, BC 278, mirna, earl, eva, medžimurec 38 in ZP 404. (Iz izjave Jožeta Dularja, namestnika republiškega ministra za kmetijstvo.)
okužbe, vsekakor pa ni več zanemarljiva, kotje bila tedaj, ko je koruza veljala še za zelo zdravo kmetijsko rastlino, pri kateri kemično zatiranje bolezni in škodljivcev skorajda ni potrebno.
Ker lahko pričakujemo, da se zaradi koristi, ki jih koruza prinaša, obseg pridelovanja v prihodnosti ne bo zmanjšal, prej povečal, je treba začeti ukrepati. Med agrotehnične ukrepe štejemo predvsem upoštevanje pravil kolobarjenja pa tudi izbor odpornih sort. Na dnevu koruze so predstavili nekaj obetajočih pionirjevih hibridov, zlasti pa so hvalili sorto helgo, ki jo priporočajo kot eno najboljših koruznih sort za osrednjo Slovenijo, kamor lahko prištejemo tudi Dolenjsko.
—n
Direktorica sevniške kmečke zadruge Jožica Mlakarje povedala, da je odbor za kmetijstvo pri izvršnem svetu obdelal teze. Ugotovil je, daje prvi del gradiva sicer še sprejemljiv, da pa so nekateri podatki zelo stari. Morda bi si sestavljavci tez že lahko pomagali z nekaterimi podatki iz novega popisa prebivalstva. Drugi del tez pa je odločno
Zvone Košmerl
presplošen, je menila Mlakarjeva in dodala, da »smo se naučili pridelovati, a ne kvalitete«. Kmetijci že vrsto let opo-
• Predstavnik sevniškega Dolenjsko-posavskega veterinarskega zavoda. Zvone Košmerl, je odkrito priznal, da se reorganizacije veterine dostikrat utemeljujejo s strokovnimi stališči, še vsaka reorganizacija pa je pomenila podražitev. »Veliko se pričakuje od zasebne prakse, a ob pametni organiziranosti bi že zdaj lahko poslovanje precej pocenili.« Kmet Jože Kunšek iz Zabukovja pa je menil, da se bo morala tudi v veterni uveljaviti konkurenca in da bo moral biti živinoz-dravnik plačan po tem, koliko zdravih živali bo imel kmet v hlevu, tako kot je na Zahodu.
zarjajo, da bo treba spremeniti posestno strukturo. Komasacije so neljube, a je še vedno precej takih, ki bi radi zaokrožili posest, da bi pridelovali hrano bolj smotrno. Mlakarjeva je spomnila, da se predolgo vleče t.i. prestrukturiranje, spreminjanje gozdnih površin v kmetijska in obratno, pri tem pa navedla primer Murnic nad Šentjanžem in Podgorja. Prej ko slej pa je treba v kmetijstvu zarisati cilje, pot, ki bo nekaj časa držala.	p p
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: mag Julij Nemanič
0 mladem vinu
Zgodnje sorte modra portugalka, šentlovrenka, rizvanec so že povrele in v tej fazi se moramo posvetiti mlademu vinu v vsaki posodi. Med alkoholnim vrenjem je bil mošt zaščiten pred kvaijenjem, ker je bilo na površini dovolj plina, ogljikovega dioksida, kije izhajal pri spremembi sladkorja v alkohol. Po končani alkoholni fermentaciji se ogljikov dioksid redči, ker odtočimo določeno količino vina za naše potrebe in tudi skozi pilko in lesene pore prihaja v sod zrak. Mogoče imamo zelo odporno vino proti oksidaciji, mogoče pa zelo občutljivo. Stik mladega vina z zrakom je škodljiv. Dokler se oksidirajo arome, tega z očesom ne vidimo. Ko pa opazimo, da se menja barva vina, je že zelo pozno za ukrepanje. Vinska cvetica ali aroma nam je medtem že zgorela (oksidacija), lahko pa rešimo vino pred »okusom po zraku«, ki je tudi neprijeten.
Test za zrak je enostaven. Iz soda natočimo v kozarec vino, ga prezračimo, da izženemo iz vina (C02) ogljikov dioksid in izpostavimo zraku. Ako v 12 urah ni spremembe v barvi v smeri rjavega tona, je vino obstojno na zraku. S prostim očesom z lahkoto opazimo rjavenje belega vina, pri rdečih vinih težje, zato si pomagamo z belo podlago, zelo primeren je porcelanasti krožnik. Kapljica prezračenega vina ima lahko opečnato rjav odtenek ali pa v njej ni spremembe: živi vijoličasti odtenek je enak tistemu, ki ga kaže neprezračeno iz soda natočeno vino. Vino, ki rjavi, zahteva takojšnjo zaščito z žveplom. Na trgu se dobi tokobran v vrečkah po 20 g. Taka količina zadostuje za 4 hi vina, ki se nagiba k rjavenju. Ako je občutlji-
vost na zrak komaj opazna, lahko količino žvepla zmanjšamo na polovico; en dan po žveplanju vino ponovno testiramo na zrak. Ako se je barva stabilizirala, ni potrebno več žveplati, ako še rjavi, nadaljujejo z žveplanjem, dokler ne dosežemo zaželjenega učinka.
Ne glede na občutljivost vina na zrak je po končanem alkoholnem vrenju potrebno vino zaščititi z žveplom, posebno ako ga imamo namen stekleničiti. Prosto žveplo v količini okrog 20 mg/l varuje vino pred kvarjenjem in zagotavlja za-željen razvoj oziroma zorenje vina, da le to dočaka stekleničenje brez izgube vinske cvetice in brez povišanih hlapnih kislin.
Mlado vino je potrebno vsak dan opazovati, pokušati. Bodimo pozorni na prvi znak tujega vojna, ki nas spominja na vonj po gnilih jajcih. Ukrepajmo hitro, vino pretočimo in močno prezračimo, toda tudi zažveplamo z 1 žveplenim trakom na hektoliter. Žveplov dioksid (S02) pomaga vezati žveplovodik (H2S) v nesmrdljivo spojino. Načrtujemo prvi pretok. Belo vino, ki kaže lepo, sortno vinsko cvetico, pretočimo brezzračno, če pa te možnosti nimamo, pa postopajmo vsaj tako, da bomo vino čim manj prezražili. Rdečemu vinu ne škodi zračni pretok, vendar ne pretiravajmo! Za razvoj vina je potrebno zelo malo zraka. Ne pozabimo na pregovor »S prvim pretokom ne hiti, z drugim ne čakaj!«, ko razmišljamo o kakovosti svojega vina. To velja predvsem za boljše sorte in razsluzeno vino. Manj kakovostne sorte, recimo kraljevina, nimajo kaj pridobiti na drožeh. V kleteh z nižjo temperaturo, okrog 15°C, nam ne bo padla kislina na drožeh.
mag. JULIJ NEMANIČ
Za tretjino več kot lani
V metliški vinski kleti zadovoljni z letino
METLIKA V tukajšnji vinski kleti so doslej odkupili za 30 odst. več por-tugalke in belega grozdja kot v preteklem letu. Čeprav so tako velik odkup pričakovali, pa je delno tudi posledica tega, daje letos Znatno manj kupcev, ki pri vinogradnikih odkupujejo grozdje. Sicer pa so v kleti sprejeli 143 ton grozdja ranih sort, 113 ton belokranjskega belega ter 74 ton ozaljskega belega. Nekaj grozdja so odkupili s šentjer-nejskega območja za dolenjski cviček, kije zadnje čase zopet iskano in cenjeno vino. Ponosni pa so, da so letos več kot lani natrgali chardonnaya; prav za vino iz. tovrstnega grozdja so na letošnjem vinskem sejmu dobili zlato medaljo.
V začetku preteklega tedna pa so v belokranjskih vinogradih začeli trgati modro frankinjo, v začetku tega tedna odkupovati laški rizling, medtem ko naj bi se po napovedih včeraj pričela trgatev žametne črnine. Sicer pa bodo v zadružnih vinogradih pustili laški rizling za pozno trgatev; če bodo ugodne vremenske razmere, pa jim bo morda uspelo predelati tudi ledeno vino.
Vinogradniki, ki so oddali grozdje metliški vinski kleti, bodo dobili izplačan celoten izkupiček za pridelek 40 dni po oddaji grozdja, en nekdanji dinar pa bo takrat veljal en tolar, ne glede na takratno vrednosti dinarja. Vinogradniki pa lahko takoj po oddaji grozdja v za-
OTVORITEV NOVE TRGOVINE
KOČEVJE — Jutri bo v Kočevju otvoritev nove skupne trgovine Kovinotehne iz Celja in kočevskega Kovinarja. Otvoritev bo po novinarski konferenci, sklicani ob tej priložnosti, ki je povezana s praznovanjem 45-letmce obstoja Kovinarja.
družni prodajalni dobijo repromaterial. V vinski kleti celo svetujejo, naj se ljudje pravočasno založijo z zaščitnimi sredstvi in umetnimi gnojili, kajti vprašanje je, kako bo v prihodnje z oskrbo teh dobrin zaradi razmer na Hrvaškem in v Srbiji.
M. B.-J.
•	Bog je ustvaril samo vodo, človek pa vino. (Hugo)
•	Med neenakimi ni možno iskreno prijateljstvo.
•	Prevod pesmi je kakor ženska če je lep — ni zvest.
•	Molk je najpopolnejši izraz zaničevanja (Shaw)
•	Najslabši so tisti zakoni, ki jih ni mogoče uresničiti
•	Pohlep postaja prvo gonilo pri nas, o delu komajda še kdo razmišlja (J. Zlobec)
gospodinjski kotičel
Grozdje ni le za vino
Že od nekdaj je hranilna vrednost grozdja zelo cenjena. Grozdje vsebuje okrog 17% lahko prebavljivega grozdnega sladkorja — glukozo. Veliko ima vitaminov A, B, C in mineralov, kot so natrij, kalij, kalcij in železo. Iz svetlih in temnih grozdnih jagod lahko pripravimo najrazličnejše sladice, pijače ali jih uporabljamo kot okras, ki se dobro ujema s sirom, nežno gnjatjo, divja-činp in perutnino. V ta namen jagode vedno razpolovimo, jim odstranimo pečke in včasih jih tudi olupimo. Grozdne jagode tudi posušimo, predvsem od tistih vrst, ki nimajo pečk. Oprane in osušene jagode razprostremo po pladnju in postavimo na vroč zrak ali v sušilnik za sadje. Jagode se bodo zgubale in osušile. Uporabljamo jih kot rozine ali sultamne. Predenjih vmešamo v testo, jih povaljamo v moki. Takšne se v mehkem testu ne bodo poglobile na dno pekača.
Iz grozdnih jagod lahko napravimo okusno OČVRTO SLADICO. Za štiri osebe potrebujemo 1 jajce, 1 žlico sladkorja, 100 g sladke
smetane, 50 g moke, 500 g belega grozdja, nekaj moke za osušitev jagod in olje za cvrenje. Rumenjake, sladkor, smetano in moko zmešamo v gladko testo, ki ga pustimo pol ure pri sobni temperaturi. Iz beljaka stepemo trd sneg in ga vmešamo v testo. Grozdje razdelimo v majhne šopke z nekaj jagodami. Te povaljamo v moki, povlečemo skozi testo in rumeno ocvremo.
Prav prijetno pa nas bo odžejal BISTRI GROZDNI SOK, ki ga pripravimo s pomočjo sokovnika. Potrebujemo 5 kg grozdja in dobimo približno 3 I soka. Takšen sok napravimo brez sladkotja, ker je grozdje dovolj sladko. Pred soče-njem ga dobro operemo, odcedimo in stresemo v vložek sokovnika. Da bo shranek obstojnejši, ga ne soči-mo direktno v steklenice, ampak v posodo, v kateri bomo sok ponovno segreli in nato takoj pretočili v segrete stekelnice. Zapiramo z gu-mijstimi zamaški, ki jih pred uporabo prekuhamo. Steklenice hranimo v hladnem in temnem prostoru.
Za zajtrk pa se bomo lahko posladkali z osvežilnim GROZDNIM ŽELEJEM, ki ga pripravimo iz 1 kg belega grozdja, 650 g sladkorja in ene vrečke želina. Grozdnemu soku dodamo sladkor, počasi segrevamo in mešamo, da se raztopi. Nato vmešamo želin, ponovno segrejemo do vrelišča in takoj polnimo v segrete kozarce. Grozdni žele uporabimo tudi kot premaz za biskvitno podlago ali z njim okrasimo sadno kupo.
HELENA MRZLIKAR
n
I
IZ NKŠIH OBČIN
lilili
IZ NKŠIH OBČIN
G
Zakaj dom JLA ne bi bil mladinski?
Strokovna okrogla miza _o prostem času otrok — Ne le da je mladež preobreme-njena, še ko ima prosti čas, nima veliko možnosti, da bi počela kaj pametnega
NOVO MESTO — V Novem mestu bi bil potreben prostor, mladinski dom, kjer bi otroci lahko organizirano preživljali prosti čas, kjer bi nekdo z njimi igral tenis, telovadil, nabijal žogo, risal, plesal, se pogovaijal v tujem jeziku, se preprosto pogovaijal itd. V ta namen bi lahko zdaj uporabili izpraznjeni dom JLA, so menili udeleženci četrtkove okrogle mize o otroku in prostem času, ki jo je na grmski osnovni šoli v okviru tedna otroka organizirala novomeška Zveza prijateljev mladine. Pobudo bodo spravili do oblastnih mlinov in zahtevali javen odgovor nanjo.
Za igrišča v vsej občini, ki jih niti ni tako malo, pa bi morali poskrbeti, da bi bila urejena, opremljena in na voljo za sprostitev otrok, bodisi da pridejo tja s starši ali da jih z ulice zbere kdo, kije še pripravljen narediti kakšno dobro in koristno stvar zastonj. Obstoječe telovadnice, bazene, vlečnice itd. naj bi imeli možnost bolje izkoristiti, pri čemer
UPOKOJENCI O NOVIH ZAKONIH
NOVO MESTO — Zveza društev upokojencev novomeške občine pripravlja v ponedeljek, 21. oktobra, ob 9. uri javno razpravo o osnutkih novih zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zdravstvenem zavarovanju. Razprava bo v dvorani Svobodnih sindikatov.
PREDAVANJE O ZDRAVI PREHRANI
V soboto, 19. oktobra, ob 10. uri bo v hotelu Metropol predavanje o zdravi prehrani na biotični način. Vodila ga bo Meta Kastelic, študentka Kushi instituta.
Športno
navdahnjen
»Krokar«
Poleg bara Krokar odprl še trgovino
METLIKA — Na Mestnem trgu ima podjetni mladi Metličan Anton Slane od letošnjega maja že drugi lokal. Že nekaj let posluje njegov popularni bar z imenom Krokar; temu se je sedaj v lokalu, ki ga je prej zasedala Elektrotehna, pridružila še trgovina z istim imenom. V njej je moč dobiti opremo za šport in prosti čas, jeans, otroške igrače, kozmetiko, bižuterijo, razno tehnično robo v komisijski prodaji ter videoteko.
»Zelo veliko je povpraševanja po športni opremi, zlasti za lov in ribolov, saj so ljudje trgovino s kvalitetno ponudbo športnih artiklov nasploh tukaj pogrešali. Jaz poskušam to vrzel zapolniti, vendar opažam, da je bolj zahtevnim strankam s tem, kar je moč dobiti pri domačih dobaviteljih in uvoznikih, težko ustreči. Za resnično dobro in pestro ponudbo bi bilo nujno, da bi blago uvažal sam, saj bi tako najlažje sledil željam strank, vendar je treba za to, da postaneš uvoznik, izpolnjevati določene zahteve, na primer da imaš registrirano podjetje in dovolj velik skladiščni prostor. Tem za-
htevam bo kmalu ugodeno in potem, mislim, se bo tukaj dobilo še marsikaj,« pravi lastnik dveh Krokarjev Anton Slane.
O tem skoraj ni moč dvomiti, če bo le naša gospodarska pot vodila naprej k nadaljnjemu razvijanju tržnega gospodarstva in odpiranju svetu. Svojo elastičnost je namreč lastnik trgovine Krokar dokazal tudi s komisijsko prodajo nove in rabljene tehnične robe, ki gre zelo dobro v promet, to pa dokazuje, daje tudi tukaj posegel v prostor, ki v Metliki še ni bil izkoriščen.
T. J.
naj bi za mentorstvo izrabili tudi vse večjo brezposelnost. Velik greh je, da novomeški center srednjih šol nima telovadnice pa zdaj v športni dvorani dnevno telovadi dva tisoč dijakov. Naenkrat je notri povprečno šest razredov dijakov, kar vse pove a pogojih srednješolske vzgoje v smislu »zdrav duh v zdravem telesu«. Splošno rekreativnih programov v Novem mestu praktično ni.
Velik greh so novomeška stisnjena blokovska naselja, brez zelenih površin in brez prostora za gibanje in igro. Drugje znajo to urediti drugače. V Novem mestu pa še na tiste minimalne kvadratne metre trave, ki so, sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora dovoljuje postavljati kioske, v katerih prej ko slej začno točiti alkohol. Zadnji tak greh se je zgodil na Jerebovi ulici,
kjer na mali zelenici med bloki in gostinsko šolo že stoji kiosk, čeprav so sami otroci hoteli to preprečiti in so čez noč zasipali skopano jamo za temelje kioska. Urbanistični načrt Novega mesta je zdaj sicer tudi odgovornim pokazal, da bo treba kaj narediti za več zelenih in rekreacijskih površin, a kako bomo prišli do njih, če še obstoječih ne znamo čuvati, je veliko vprašanje.
Če ni možnosti, da mladež koristno zapravi prosti čas, s starši ali sama, potem vsaj v mestu počne neumnosti ali ure in ure presedi pred TV in računalniki, kar vsaj toliko škodi kot koristi. Prostega časa je že tako ali tako premalo, saj šolski sistem in tudi učitelji preobremenjujejo šolarje. Od idealne delitve dneva na tri dele (8 ur dela, 8 ur spanja in 8 ur prostega časa, ki naj bi bil namenjen bolj ali manj aktivnemu počitku, sprostitvi, razvredrilu, stikom z ljudmi in razvoju osebnosti) ni ostalo nič. Preobremenjenost pa rodi utrujenost, bolezni, brezvoljnost. Stvari naj bi skušali popraviti tudi s klubi staršev za boljšo šolo in humanejše odnose, kijih v Sloveniji že poznajo in ki so povsod dali dobre rezultate.
Z. L.-D.
Sindikalna pomoč za begunce
Denarni prispevek od vsakega člana za begunce
NOVO MESTO — V Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko ugotavljajo, da so razmere takšne, da kaže obsodbo vojne na Hrvaškem, za kar so zbirali podpise, podpreti tudi z drugačno pomočjo. Mislijo na pomoč beguncem, ki so se pred vojno morijo zatekli v naše kraje.
V novomeški občini je že 1.500, v trebanjski pa 80 registriranih beguncev iz kriznih področij sosednje Hrvaške. Med njimi so otroci brez staršev, matere z otroki, starejše in invalidne osebe iz Osijeka, Petrinje, Siska, Vinkovcev, Karlovca, Duge Rese, Vukovaija, Gos-piča, Daruvaija. Za okrog tretjino beguncev je poskrbljeno v kapacitetah zbirnega centra, drugi so pri družinah. Mnogi so ob vse, česar vsi niti še ne vedo; mnogi so zbežali le s tistim, kar so imeli na sebi. Pomagajo jim organizacije Rdečega križa, Karitas, pomagajo številni posamezniki, zdaj pa seje odločila vključiti v akcijo pomočLbeguncem iz Hrvaške tudi Območna organizacija
• BEGUNSTVO SE UMIRJA - V torek je bilo v novomeški občini registriranih 1.634 beguncev s Hrvaške. Eksodus se je v zadnjih dneh nekoliko umiril, dnevno je imel občinski odbor Rdečega križa opravka le še s 30 do 40 begunci, kar je mnogo manj kot v prvih dneh oktobra. Zbirni center je poln, tako da prijavljajo le še begunce, ki si najdejo zatočišče pri družinah. Ostale begunce Novo mesto usmerja naprej. Ljudje in podjetja na srečo še vedno zalagajo Rdeči križ z oblačili, obutvijo, igračami ipd. za begunce, od katerih so mnogi pribežali k nam le s tistim, kar so imeli na sebi. Na Otočcu deluje otroški vrtec, okrog 60 šolarjev pa ima v popoldanskem času nekajurni pouk v otoški osnovni šoli. Solarji begunci so sicer vključeni tudi v druge šole. »Naredimo, kar moremo. Mislim, da jim je tu pri nas kar dobro, da se imajo lepo, kolikor se seveda lahko imajo, glede na to, zakaj morajo sprejemati našo pomoč,« pravi Darja Horvat iz OO RK Novo mesto.
ZSSS za Dolenjsko. Njen svet bo za pomoč beguncem prispeval 3 tolarje od vsakega člana, s čimer bodo zbrali 50 tisoč tolarjev, enako (3 tolarje od člana) naj bi zdaj prispevala še vsaka sindikalna organizacija na račun RK Novo mesto in Trebnje. Številka novomeškega je
52100—678—80144, trebanjskega pa 52120—678—82058 s pripisom »Svobodni sindikati Dolenjske za begunce iz Hrvaške«. Svoje člane in druge ljudi Svobodni sindikati tudi pozivajo, naj prek Rdečega križa še darujejo oblačila, obutev, pleničke, volno, igrače ipd. za begunce, ki jih je vojna vihra odplavila z domov na Hrvaškem. »Pomagajmo tistim, ki jim je še težje kot nam,« pozivajo obenem z Rdečim križem dolenjski Svobodni sindikati.
Eumedic za zdravo življenje
Zasebno podjetništvo si utira pot
ŽUŽEMBERK — Zasebno podjetništvo začenja poganjati tudi v Suhi krajini. V Žužemberku je pred nekaj tedni začelo delati specializirano podjetje Eumedic, podjetje za promet s hrano za dojenčke, s pomožnimi zdravili in kozmetičnimi pripomočki na bazi naravnih učinkovin ter z dietetičnimi izdelki, ki se uvrščajo v višje kakovostne razrede in so osnova zdravega življenja. Firmo, ki daje zaenkrat kruh petim ljudem, vodi farmacevt Gregor Ban, Ljubljančan, ki pa se mu^je Žužemberk priljubil že med njegovim šestletnim delom v tamkajšnji lekarni in se mu zdel primerno okolje za takšno podjetništvo.
»Kot farmacevt, ki sem delal v industriji in lekarni, poznam pot do zdravil, in kjer in dokler se da dajem prednost naravnemu pred umetnim. To dejavnost lahko dvignemo na višjo raven in to je bil eden od razlogov za ustanovitev podjetja Eumedic. Investicijski program agencije Espri za ureditev proiz-vodno -jjrodajnega prostora naše firme v Žužemberku je nakazal, da obstajajo možnosti za pridelavo in predelavo zdravilnih zelišč na tem terenu, je pa tudi tržišče za omenjene proizvode. Predvsem Dolenjska je slabo oskrbljena z njimi, saj proizvajalci tovrstnih izdelkov niso kazali dovolj zanimanja zanjo,« pravi novopečeni direktor Gregor Ban.
Podjetje Eumedic iz Žužemberka zastopa zeliščni program Krke in Leka, dietetični program Plive, Kolinske in Podravke Belupo, sanitetni program Tosame pa program Ma-tik, ki proizvaja čaje po receptih patra Ašiča itd. Vsi ti proizvajalci so zainteresirani, da bo tudi obrobno tržišče enako oskrbljeno z njihovimi izdelki, kot so večja središča. »Kot grosist dostavljamo dietetične
Gregor Ban
izdelke zasebnim trgovcem z živili. Hrano za dojenčke dostavimo na dom za desetino nižjo ceno od tiste v maloprodaji. V načrtu imamo promocije in degustacije izdelkov, ki izpolnjujejo pogoje za zdravo prehrano, da bi se potrošniki čim bolj seznanili z njimi kot z osnovo zdravega načina življenja. Prva taka degustacija Podravkinih izdelkov teče v oktobru v glavnih Dolenjki-nih trgovinah. Na sejmu Narava-zdravje bomo sodelovali kot izvajalec akcije predstavitve teh artiklov, naše sodelovanje na sejmu Zdrava prehrana v Potrošniško informativnem centru Domus pa bo usmerjeno predvsem v predstavitev zdrave prehrane otrok. Imamo pa tudi načrte, ki bodo osvežitev ponudbe na našem tržišču,« pravi Gregor Ban. Računa tudi na možnost poslovanja z lekarnami oz. zdravstvenimi zavodi, ko bo sprejeta nova zdravstvena zakonodaja, pa na lastno maloprodajno mrežo, da bi bili izdelki, ki so osnova bolj zdravega življenja, kar najbolj pri roki potrošnikom.
Z. L.-D.
DOBR ODOŠLA POMOČ — V Metliki so poleg tega, da so u vedli za begunce dežurstva Rdečega križa vsak dan od 7. do 21. ure, na stežaj odprli tudi skladiš-če, v katerem z roko v roki delajo aktivisti Rdečega križa in Karitasa. Po zaslugi radodarnih občanov se to sicer hitro napolni, a ob večjem navalu pribežnikov tudi izprazni. V skladišču še vedno zbirajo vse, česar občani ne potrebujejo, posebno dobrodošle pa so odeje, postelje,-hrana ter oblačila za otroke. Na fotografiji: prizadevni aktivisti Rdečega križa, Jana Gašperič, in Karitasa, Anica Zevnik, pri zlaganju oblačil (Foto: M. B. -J.)
Pjtna voda, k[ n[ pitna
Je voda v metliški občini glede na kakovost predraga ______ali prepoceni? — Iztrebki v rezervoarju___
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 19. oktobra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: Samopostrežba na Glavnem trgu 23
•	Šentjernej: Samopostrežba Mercator
•	Dolenjske Toplice: prodajalna Vrelec
•	Žužemberk: Market Dolenjka
•	Straža: Samopostrežba KZ.
•	Novo mesto: v nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta prodajalna Pri vodnjaku.
METLIKA — Pred več kot desetletjem je republiški vodni inšpektor zahteva! sanacijski program vodooskrbe v metliški občini, a je bilo pri tem narejeno bore malo ali tako rekoč nič. Zato ni čudno, da sedaj voda, ki priteče iz pip v metliški občini, sploh ni več pitna Marsikje pa niti takšna nepitna pitna voda ne curlja več iz pip, čeprav je vodovod napeljan. Zanimivo pri vsem tem je, da je voda v metliški občini še kako poceni, saj sedaj velja prost, meter za gospodinjstva le borih 8,90 tolarja, po novembrski podražitvi pa bo le za dobra 2 tolarja dražji.
Da pa bo potrebno veliko denarja, priča tudi zapisnik o inšpekcijskem pregledu vodovoda za severni del Bele krajine, ki je bil opravljen letošnjega 7. oktobra, izsledki inšpektorjev pa se berejo skoraj kot kriminalni roman. Že iz analiz vode, kijih opravlja Zavod za socialno medicino in higieno iz Novega mesta, je moč ugotoviti, da je metliška voda večkrat bakteriološko in kemično oporečna. Ko pa so si inšpektorji ogledali še rezervoarje, so dobili zastrašujočo sliko. Tako na primer v rezervoarju v Bojanji vasi, od koder gre voda proti
Slamni vasi, Radoviči in Suhorju, reakcijski časi klora niso zagotovljeni. V primeru, da se jeklenka s klorom izprazni, do menjave voda ni klorirana Tudi sicer je rezervoar slabo vzdrževan, a najbrž ne tako kot rezervoar Glavica
V tem rezervoarju so inšpektorju povsod našli iztrebke polhov, vhodna vrata so bila tako poškodovana, da so glodalci lahko nemoteno prihajali v objekt, običajni gostje pa so tudi polži in mrčes. Da bi bila mera polna, je bil ob obisku inšpektorjev v umirjevalnem žlebu utopljen polh.
Če je torej še kdo razmišljal da bi kljub opozorilom, da voda iz pip ni pitna, to tekočino vseeno uporabljal, mu je sedaj gotovo jasno, da bi bila to prevelika avantura. Vprašanje pa je, do kdaj bodo takšne razmere trajale. Ob zadnjem obisku so namreč inšpektorji znova naložili Metličanom, da morajo izdelati sanacijski program za sistem vodovoda za severni del Bele krajine. Upajmo pa, da ne bo zopet preteklo celo desetletje, ko bodo v Metliki ugotavljali, da ni bilo storjenega prav nič.
M. BEZEK-JAKŠE
Sola na Drski?
Novo šolo naj bi skupaj z I vrtcem zgradili sredi naj-mlajsega naselja
NOVO MESTO — Kot zadnja v re-1 ferendumskem programu sedanjega novomeškega občinskega samoprispevka, ki se bo iztekel leta 1994, bo priša na vrsto za gradnjo nova novomeška šola v okviru obsežnega stanovanjskega naselja Drska-Irča vas-Brod. Z njo naj bi sedanje mestne šole razbremenili prevelikega števila učencev in vsem skupaj zagotovili boljše učne pogoje.
Sprva so novo osnovno šolo v tem koncu mesta nameravali postaviti v Mrzli dolini. Kasnejša primerjalna analiza je pokazala, da bi bila mnogo boljša lokacija na Drski »pod topom«. Ta je
cenovno mnogo ugodnejša od prve, predvsem zaradi bližine komunalne infrastrukture. V bližini so nekateri športni objekti, ki bi jih bilo treba le obnoviti. Tudi lega te lokacije je bolj ugodna, Mrzla dolina navsezadnje nima zastonj takega imena. Prostora pa »pod to- .
pom« ni nič manj ali celo nekaj več kot
v Mrzli dolini.
Zaradi vsega tega je novomeška vlada podprla predlog, da v Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje pripravijo potrebne spremembe zazidalnega načrta za odločanje v občinski skupščini, ki bo dokončno povedala, kje bo stala nova novomeška šola. V sklopu nove šole pa naj bi zgradili tudi nov vrtec. Dejstvo, da letos novomeškim vrtcem na koncu ni bilo treba zavrniti skoraj nobenega otroka, namreč ne more biti razlog, da bi v Novem mestu ne zgradili nobenega vrtca več, dokler je nekaj enot v nenamenskih prostorih. Gradnja vrtca kot samostojne stavbe bi bila predraga, zato je predlagana kombinacija s šolo, kot je v občini že utečena praksa zadnjih let.
VABILO
METLIKA — Na športnem igrišču metliške osnovne šole bodo v ponedeljek, 21. oktobra, ob 15. uri podelili igrače in šolske potrebščine, zbrane v akciji »medvedek in barvice za prijatelja«. Zveza prijateljev mladine Metlika vabi hrvšake družine z otroki, ki so se zatekli pred vojno v metliško občino, naj se udeležijo prireditve, na kateri bodo dobili tudi vse potrebne informacije o bivanju, šolanju, zdravstveni zaščiti in vsem drugem, kar jih zanima. Učenci glasbene šole so pripravili krajši kulturni program. Če bo dež, bo vse skupaj v športni dvorani metliške osnovne šole.
Novomeška kronika
Ena gospa je rekla, da ni čudno, d* nobeni pozivi po končanju vojne n* Hrvaškem ne zaležejo, če so kot gr*' fiti po Novem mestu v angleščini. J®' go diplomati in generali ne obvladaj11 te govorice.
DRUGI KROG ZA PREDSEDNIKA
ŽUŽEMBERK — Predstavitve volilnega programa Liberalno demokratske stranke Slovenije zadnji petek v Žužemberku seje udeležilo več visokih republiških in občinskih funkcionarjev te stranke, med njimi predsednik Jožef Školč. Hkrati s programom so predstavili tudi kan-dididate za skupščino KS. Kandidat Liberalno demokratske stranke z® predsednika sveta krajevne skupnosti Žužemberk Franc Škufca sej« na nedeljskih volitvah dobro odrezal, saj je dobil največ glasov, vendar zaradi le 64 odstotne udeležbe ne dovolj, tako da se bosta v naslednjem krogu, ki bo v nedeljo, 27-oktobra, za to funkcijo potegovala še enkrat oba najresnejša tekmeca, to je Franc Škufca iz LDS in dr. Leopold Kocutar iz KDS.
Sprehod po MetlikH
NOVOVALOVSKl BEND INDU^
| BAG ne miruje, kot bi bilo sklepati Pj-njegovem nenastopanju. Fantje pnpr“* * * * v, jajo izdajo plošče, in ker nimajo ne zal°. nika ne denaija, so se s položnicami obr* li na krajane. Le-ti naj bi s prispc;v_ omogočili, da bi plošča zagledala svetlo belega dne.
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA TA SOB METLIKA Jože Matekovič J predlagal, naj bi vladna delegacija obis... la pobrateno Wagno v sosednji Avsmž Tamkajšnji mestni očetje naj bi Med1 ^
| nom povedali svoje izkušnje, kar . življenje in režim na južni meji. »Oni so ^ braniku avstrijske južne meje, mi Pa venske!« je podkrepil svoj predlog g08^ Matekovič.	.c.
OKROG BLOKOV V NOVEM M
I FM nacplin ip vcp vp/' hrezdo^ ■
I kdo poskrbel. Največkrat se živali zas I jo otrokom. Le-ti jih hranijo, božaj ^
I prepričujejo starše, naj jih spustijo v .
I novanje na varno in toplo. Besede so I večkrat zaman.	cžbO
PRED STARO SAMOPOSTRt^
I je Mercator pripravil javno žrebanj^ I kupce, ki so v njihovih trgovinah kup' ,j| 1 več kot 2.000 tolarjev. Zadevo je Ljubljančan Milan Bitenc, igrala sta ■ ko in Toni Plut iz Semiča, o tem, kd°J ^ J Mercatorju najlepši, pa je govori) .
Vraničar-Luigi. Najbolj veseli so bdi se I da srečni izžrebanci, a tudi številni P j ni, saj jim je Mercator brezplačno po* ^ I el z jedačo in pijačo. Podobna le.
| jutri pred Galo.
NEMŠČINA — Zadnji vikend se je v Novem mestu mudila delegacija iz prijateljskega nemškega mesta Langenhagen z županjo in direktorjem mesta na čelu. Novomeški gostitelji sojih sprejeli, kot se ; za prijatelje, ki so za povrh tako pomemb-ni gostje, tudi spodobi. Novomeški župan i seje bil pripravljen celo tako potruditi, da je napovedal, da bo povedano tudi sam ' prevajal. A volja ni vse, stvar seje končala po vljudnem pozdravu dragih dam in gospodov. Potem je le stopila na prizorišče uradna prevajalka.
OGOLJUFANOST — V osrednjem nedeljskem dnevniku TV Slovenija smo po daljšem času videli in tudi slišali nekoga, ki seje moral prikotaliti do Ljubljanez juga Slovenije po razdrapani cesti, okrog katere je v zadnjem času vse potihnilo. Brane Kirn, eden vodilnih udov sicer ne pretirano številčnega novomeškega članstva dosobotne Slovenske demokratične zveze, je izjavil, da se počuti ogoljufanega Zaradi razcepa stranke na desni in levi pol seveda. Televizija, očitno navdušena, daje nekdo z Dolenjske v Ljubljani spet odprl usta, je to zabeležila. Ali je gospod Kim desničar ali levičar, pa bomo še poizvedeli.
DOJENČKI — Ivan Kraško, novo meški dopisnik Neodvisnega dnevnika, ki je poznan kot vsestranski strokovnjak, se je v torek izkazoval tudi kot strokovnjak za nego dojenčkov. Ko so očetu novomeških četverčkov na občini izročali prvo pomoč za malčke in je stekel pogovor o stanovanjskih problemih številčne mlade družine, je imel manjše predavanje o toploti, potrebni za kopanje dojenčkov in podobnem. Izkazalo pa seje, da tokrat le ni na prav trdnem ledu, tam je bilo namreč več tovrstnih strokovnjakov in zdajšnji)! praktikov. Biharjevi bodo naredili še najbolj prav, če se bodo zanesli na potrjen0 strokovne nasvete in predvsem svoj8 čutila.
■s«* ^	U O	S. »
Črnomaljski drobir
ŠE VEDNO SEKRETARJA — V Prejšnji številki Dolenjskega lista seje avtorju Črnomaljskega drobirja zapisalo, da sta se za črnomaljsko Vojašnico usekala vodja Demosa Vlado Starešinič in vodja Liberalno- demokratske stranke Boris Muiar. Vendar ne v koaliciji ne v LDS ni Prišlo do tovrstnih kadrovskih sprememb in oba možakarja sta še vedno (le) sekretarja. Zanimivo pa je, da se nad novima naslovoma nista pritoževala. Je pač prijetno za uho, če je človek vodja, pa četudi samo po pomoti.
TABLI — Direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega atesta, Jovo Grobovšek, je opozoril uPravljalce gostilne Kocjan v Črmošnji-nah, naj odstranijo dve modro pobarvani kovinski konstrukciji z reklamo gostilne Kocjan. Po Grobovških besedah ni pred Postavitvijo nihče zaprosil za soglasje Zavoda, ki skuša v območju kulturne krajine Vrčice—Črmošnjice s strokovnim delom varovati in ohranjati naravno in kulturno dediščino. Rok za odstranitev, ki gaje dal Grobovšek, je bil »takoj«. Ali se je ta »takoj« uresničil ali ne, nismo preverili, najbrž pa bo v primeru, daje poziv naletel na gluha ušesa, sledilo še kakšno pisanje.
LASJE — Podpredsednik čmomalj-skega izvršnega sveta Jože Strmec je ob [teki priložnosti dejal, da mu gredo kar las-le Pokonci, čeprav jih nima veliko. Menda Pa se za rešitev njegovih težav že zanima •tekaj frizerjev.
Drobne iz Kočevja
BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI USPEŠEN — Oktober je mesec boja Proti sladkorni bolezni. Na Kočevskem in J* kje so še pred zamenjavo dinarjev za tolarske bone la boj uspešno bojevali. V mnogih trgovinah je zmanjkalo sladkorja.
OZIMNICO PONUJAJO Več trgovin ponuja ozimnico. V Nami na pri-mcr je krompir po 6,20 tolarja kilogram, Jjvožena čebula po 27,90, jabolka pa po 29-90 in 33,90 tolarja. V trgovinah Kme-'ovalec in Sadje zelenjava pa tudi drugod s° cene za nekatero ozimnico tudi občut-n° nižje ali pa višje, zato se splača pred tnkupom pogledati malo naokoli.
. DOVOLJ PEČI — V Nami in drugod Je kar dobra ponudba peči, kar je pred zi-11,0 razveseljivo. Manj razveseljive so ce-ne Poleg drugih običajnih peči imajo zdaj naprodaj celo peči na petrolej.
Ribniški zobotrebci
BAJNE DENARNE POMOČI 'Jovorice, ki tokrat povzročajo veliko razburjenja med Ribničani in prihajajo Pravzaprav od drugod, so popolnoma iz rte izvite. Gre za izmišljotino o nekih baj-l'h^enarn|h zneskih, ki naj bi jih prejema-‘ begunci. Na Centru za socialno delo ■ '"niča, kjer se ta denar zbira in razdelju-J ’ so povedali, da dodeljujejo beguncem enar le izjemoma, in še to samo toliko, da *W*4a za mleko in kruh. v	— Tako so rekli zaposleni
, °bčinski upravi ob septembrskem poviti "ern izplačilu osebnih dohodkov. Pri-Jl^ili so se jim lahko tudi zaposleni v vrt-,'n šolah. To je bilo namreč prvo J^nje ^ lanskega decembra.
Ije ^ . LNA — Tudi s področja pode-T vtanJ državljanstva ne manjka govoric. I' k0so pred kratkim »naredili« za drža v-ba Slovenije pripadnika tuje narodno-l ’ zaposlenega v jugoslovanski armadi nje' C'V'*na oseba., Na vložišču v Ribnici lipove prošnje nimajo. Daje ta tema to-o bolj občutljiva kot drugje, je posledi-j.bejstva, da je bila tu nastanjena bivša A 'u pa seveda majhnost Ribnice.
Pr
rebanjske iveri
L ANAHRONIZMI — Občinski od-telk"^ 'n rePubliški poslanec Alojz Menič0 JC P°z.val trebanjsko vlado, naj po-pr n° Prikliče v življenje komisijo za ker'dlenHvanJe "ekaterih krajev in ulic, *n»u so 'mena nekaterih krajev danes že Spr"ronizem. Da le ne bi ob sleherni prj!nen,bi oblasti bilo preveč otepanja s Pogledi in ideološkimi vzorci... Hp^V^NIK — Na Trebelnem imajo že Keraj n'esecev drugega dušnega pastiija. b^|.Je Preteklo od zamenjave na čelu fare praJ. n,al° časa, farani za svojega gospoda jih .V0- da je nov. No, po stažu v teh kra-sV0|.'lo res lahko bil, nikakor pa ne po Itaig s*?r°sti. In tako, kot je to povsod, negi d*1 *aran' svojega župnika hvalijo, dru-d(j odkrito kažejo nenaklonjenost njeg°Vega župnika. Svojih predsodkov do sretj aran' le ne pokažejo tako nepoln,..:	Kakor bi morebiti rade nekatere
o$eh . K' si izmišljajo o župnikovi UcVr|nost' brke grdobije, da bi jo še Lucifer Pred zlobnimi jeziki.
sk ESETO — Zaradi pripomb krščan-novrmokratov 'n Kmečke zveze na ime-n0 - Je socialista Naceta Dežmana v svet t)ini°meške bolnišnice bo poslej političnih S*ranKam omogočeno, da o kadrov-žt /adevah razpravljajo na svojih klabih Pred zasedanjem občinske skupščine.

IZ NKŠIH OBČIN
umU
Kdo je ukradel 7 milijonov DEM?
IZ NKŠIH OBČIN
C
167 delavcev v Gorenjevem obratu je bilo zgroženih, ko so zvedeli, da so vsi trajni presežek delovne sile — Zahteva po perspektivnih programih
ČRNOMELJ — Še pred dobrim mesecem je vodja Kompresorjev, črnomaljske enote Gorenja Gospodinjskih aparatov, Avgust Sušeč, zatrjeval, kako se v Gorenju trudjjo, da bi ljudi, ki so bili celo poletje na čakanju, rešili iz socialnih stisk in jim znova priskrbeli delo. Le nekaj dni po tem pa je kot strela z jasnega med črnomaljske delavce v obratu Kompresorji prišla vest, da je skupščina Gorenja GA na svoji seji 12,septembra potrdila razloge za ukinitev proizvodnje v obratu Kompresorji v Črnomlju ter sprejela ukrepe, ki jih je predlagal generalni direktor.
V skladu s sklepom, da je 1.septembra letos, ko so ukinili proizvodnjo kompresorjev, nastal razlog trajnega prenehanja potreb po delu vseh delavcev, pa so v velenjskem Gorenju pred-
V ČRNOMLJU NI DENARJA ZA RAZŠIRITEV BOLNICE
ČRNOMELJ — Črnomaljska občina bi morala dati za gradnjo nove bolnice v Novem mestu 12 odst. od predračunske vrednosti naložbe, kar je v začetku tega leta pomenilo 25 milijonov dinatjev, sedaj pa je ta vsota že znatno večja. Vendar jim je doslej uspelo nameniti le 1,1 milijona dinarjev. Čeprav v Črnomlju podpirajo razširitev bolnišnice, denaija za njeno gradnjo nimajo. Samoprispevka za te namene namreč v občini ne plačujejo, financiranje občinske porabe z republike pa je tako omejeno, da od tu ni moč nameniti nič denarja. V Črnomlju so prepričani, da tega problema ne bo moč rešiti brez sodelovanja republike.
lagali tudi program reševanja presežkov delavcev. 1 .septembra je bilo v črnomaljskem obratu zaposlenih 167 ljudi, njihova povprečna starost je bila 32 let, prav vsi pa so postali trajni presežek- 2 od njih naj bi odšla v druga podjetja, za 70 bi našli trajno rešitev v podjetju Eki, ki naj bi nastalo v obratu Gorenja v Črnomlja, izdelovali pa bi hidrostate za pralne stroje. Za dva delavca teče postopek za invalidsko upokojitev, 93 delavcem pa naj bi direktor podjetja izdal sklep o čakanju na domu s pravico nadomestila plače za 6 mesecev. Nekatere od njih bi v tem času zaradi dokončanja proizvodnje poklicali na delo. Delavci se lahko odločijo tudi za odpravnino, sicer pa bi jim po šestih mesecih čakanja na domu prenehalo delovno razmerje v Gorenju.
Sindikat v črnomaljskih Kompresorjih je bil zgrožen nad perspektivo delavcev v obratu, saj so jim še v začetku tega leta celo pisno zagotavljali, da bodo z novim programom zagotovili zaposlitev za vse delavce. Poleg tega sindikat in delavci v obratu sploh niso bili obveš-
Stavka kot izhod iz težav
Zdravstveni delavci bi s skromnostjo lahko preživeli do konca leta — Kdo bo plačal dolgove?
ČRNOMELJ Tako kot povsod po Sloveniji so tudi v črnomaljskem zdravstvenem domu pretekli teden začeli stavkali. Kolje povedal v.d. direktorja zdravstvenega doma Anton Marentič, jim je nerodno, da je do tega prišlo, na njihovem zboru delavcev pa se celo menili, da je takšen način reševanja problemov nesprejemljiv vendar druge poti za izhod iz. težav ne vidijo.
Tukajšnji zdravstveni dom od aprila do 4.oktobra ni plačal nobenega računa. Šele oktobra so, potem ko so prejeli nekaj denarja, poravnali nekatere račune. V začetku oktobra so imeli za okrog 6 milijonov dinarjev primanjkljaja, od tega za 2,5 milijona neplačanih računov, poldrugi milijon dolga drugim podjetjem, ostalo pa so bili neplačani prispevki. Poleg tega je skladišče zdravstvenega doma prazno, kar je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker so v črnomaljski občini kot mejni večje nevarnosti za kakršno koli agresijo. Povrh vsega je SDK 26. septembra obvestila zdrav-
stveni dom, daje dosegel pogoje za stečaj.
Črnomaljski zdravstveni delavci so 8. oktobra sicer dobili denar za septembrske plače. Marentič je tudi priznal, da bi z denarjem, ki ga prejemajo sedaj, lahko preživeli do konca letošnjega leta in celo nabavili najnujnejši material. Najbrž pa plače ne bi bile bistveno višje od sedanjih, ko dobi zdravnik 13 tisočakov, višja sestra 10.500 tolarjev, srednja sestra 8.000 tolarjev, snažilka pa 5.500 tolarjev. Ob tem ne gre pozabiti, da pride v črnomaljski občini na enega zdravnika 1.500 do 1.600 prebivalcev, v Ljubljani pa le 500.
M. B.-J.
čeni o presežnih delavcih, zato tudi niso mogli sodelovati pri snovanju programa reševanja presežnih delavcev. Zahtevajo pa, da se problemi rešujejo po zakonu in kolektivni pogodbi ter se nikakor ne morejo strinjati s takšno taktiko reševanja obrata, da bi kolektiv raz-
• Ob vsem tem pa je črnomaljski izvršni svet poudaril zahtevo, da za Gorenjev obrat v Črnomlju pridobijo trdne, perspektivne programe. Pri reševanju problemov zaposlenih morajo upoštevati zakon in kolektivno pogodbo. Sicer pa je bilo slišati tudi, da se ni moč sprijazniti s tem, da več kot polovica delavcev zapusti tovarno, razmeroma nova zgradba pa ostane skoraj prazna. V izvršnem svetu so se znova spomnili tudi na tistih sedem milijonov DEM, ki so jih z republike namenili za razvoj novega tipa kompresorja v Črnomlju, a v Črnomelj nikoli niso prišle. V kratkem bodo republiki tudi zastavili vprašanje, kam so te marke odšle oz. kdo jih je Črnomaljcem ukradel.
delili na več manjših skupin, te pa postopoma spravili na zavod za zaposlovanje.
M. BEZEK-JAKŠE
ČRNOMALJSKE
OBVEZNICE
NAPRODAJ I. JANUARJA
ČRNOMEIJ Ko so na nedavni seji tukajšnjega izvršnega sveta obravnavali elaborat za izdajo obveznic občine Črnomelj, je večina članov menila, naj bi obveznice prodajali po borznem tečaju. Sicer pa je nosilec tega projekta posebna projektna skupina, ki bo večino opravil pri pripravi obveznic opravila sama ter s tem tudi precej zmanjšala stroške. Črnomaljske obveznice bodo v prodaji od 1.januarja prihodnjega leta, nared pa naj bi bile že konec novembra.
DANES BO OZELENELO KOČEVJE
KOČEVJE - Za danes, 17. oktobra, ob 18. uri je sklican v hotelu Pugled ustanovni sestanek podružnice Zelenih Slovenije v občini Kočevje. Na njem bo govor o ekoloških zadevah in še posebej o varstvu voda. Sestanka se bo udeležil tudi dr. Dušan Plut, predsednik Zelenih Slovenije, ki bo predstavil sedanje politične razmere v Sloveniji.
Flora za vsakogar
V Črnomlju nova trgovina z bogato ponudbo — Tudi laboratorij
oktobra je Črnomelj bogatejši še za eno prodajalno, imenovano Flora. To naj bi bila trgovina s kmetijskim repromaterialom, a je v njej moč najti še veliko več. Prav ta »več« pa je bil eden najpomembnejših razlogov, da se je Alenka Fabjan odločila odpreti prodajalno. »Marsičesa ni bilo moč dobiti v tovrstnih družbenih prodajalnah, poleg tega sem na ta način rešila tudi problem svoje brezposelnosti, saj sem bila kot ekonomistka kar dve leti brez zaposlitve,« pove Fabjanova. Da je bila njena odločitev pravilna, so potrdili tudi številni kupci že v prvih dneh, odkar je trgovina odprta.
Fabjanova pri ponudbi v svoji trgovini ni pozabila na nikogar, ki se ukvarja z vsem, kar je povezano z zemljo, naj gre zgolj za ljubiteljske kmetovalce ali velike kmete. Tako je namenila poseben prostor vinogradnikom, kletaijem, cvetličarjem,
Alenka Fabjan
vrtičkarjem, poljedelcem. Zelo bogata je izbira vrtnarskega orodja Gardena, v trgovini je moč dobiti vse za ureditev grobov, ni pozabila na ljubitelje malih živali, seveda pa je v trgovini moč kupiti tudi različno literaturo.
A to še ni vse. »Te dni začenja z delom tudi laboratorij za analizo vin, torej za določanje žvepla, alkohola, bolezni in napak vin. Agronom nudi v trgovini nekajkrat na teden brezplačne nasvete, konec okrobra pa bomo pričeli tudi na stojnicah pred prodajalno prodajati artikle, ki bodo ob določenem času najbolj aktualni. Razmišljamo tudi o tem, da bi ljudem nudili usluge v vinogradih in sadovnjakih,« pravi Fabjanova.
M. B.-J.
Dosegli skoraj idealno stanje
V ribniškem vrtcu kljub težavam, ki jih imajo, ne razmišljajo o stavki
PLESI VSAKO SOBOTO
MALI LOG V soboto bo v domu gasilcev v Malem Logu ples s skupino Vrtiljak. Organizator plesa, gostilna Letališče iz Postojne, namerava v Malem Logu v prihodnjih treh do štirih mesecih prirejati plese, na katerih bi nastopili znani slovenski ansambli in pevci, vsako soboto. Seveda mora za to poprej dobiti soglasje krajevne skupnosti Loški Potok.
Po Levstikovi poti
Pohod od Litije do Čate-ža bo 9. novembra
LITIJA Tradicionalni množični pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža bo v soboto, 9. novembra, in ne 5. novembra, kot seje zapisalo v obvestilu v prejšnji številki Dolenjskega lista.
25 km dolga trasa pohoda je znana in dobro označena, pelje pa v glavnem po poti, ki jo je prehodil Levstik in z nje napisal sloviti potopis Popotovanje iz Litije do Čateža. Odhod bo od 7. do 9. ure zjutraj z litijske železniške postaje, osrednja prireditev pa bo ob 13. uri na Čatežu. Vsi pohodniki bodo prejeli spominsko priponko, tisti, ki so pot opravili že trikrat, pa še spominsko priznanje. Prevoz od cilja nazaj v Litijo je zagotovljen s posebnimi avtobusi, vozovnico pa bo mogoče kupiti na startu. Organizator bo poskrbel za ustrezno zdravstveno varstvo, za Dnevnik poti, ki ga prejme vsak pohodnik, in za topel napitek na kontrolnih točkah. Prijavnina znaša 40 tolarjev, za organizirane skupine osnovnošolcev pa 20 tolarjev na osebo. Prijave zbira in vse potrebne informacije posreduje Podjetje za turizem in trgovino List, tel. (061)881-269 in (061)882-916.
RIBNICA — Živimo v času, ko so stavke zdravstvenih delavcev, učiteljev in zaposlenih v vrtcih realnost, ki najresneje opozaija na težavnost razmer. Vzroki so poleg neurejenih razmer v teh dejavnostih in znotraj samih organizacij najpogosteje nizki osebni dohodki. Slednjega pa ne gre posploševati.
Ribniške vzgojiteljice so tiste, ki prejemajo najnižje dohodke med zaposlenimi v vzgojno-varstvenih zavodih v republiki, vendar o stavki še ne razmišljajo. Zavedajo se namreč, da so njihovi nizki osebni dohodki posledica dejstva, daje ribniška občina prav na dnu lestvice po osebnih dohodkih iz gospodarstva. Glede na stanje, kakršno vlada v Vzgojnovarstvcnem zavodu Majde Šilc v Ribnici, pa razmišljanja o stavki, če ne upoštevamo nizkih osebnih dohodkov, tudi še niso potrebna.
Izpisi 22 otrok staršev, ki so ostali brez zaposlitve, in izključitev 15 otrok vojaških starešin, ki so Ribnico zapustili (mnogi med njimi niso poravnali svojih obveznosti do vrtca in so tako ustvarili dolg v vrednosti okoli 27.000 din), ribniškega vrtca niso prizadeli. Zahvala za to gre, v preteklosti, vedno prevelikemu številu otrok na eni in pomanjkanju delavcev na drugi strani. Prostorski normativ je bil namreč vsa leta močno presežen, kadrovski pa vsa leta pod minimalnim.
DO KONCA LETA 600 BREZPOSELNIH?
TREBNJE — V trebanjski občini je trenutno okrog 420 nezaposlenih. V tej številki pa niso zajeti delavci, ki so na t.i. čakanju oz. prisilnem dopustu. Po besedah trebanjskega župana Cirila Pungartnika je zategadelj treba jemati naglo naraščanje števila brezposelnosti v občini kot eno najtežčjih stvari, kajti do konca leta pričakujejo že okrog 600 brezposelnih Trebanjcev.
Če pa bi se odpuščanje delavcev (predvsem na Riku) nadaljevalo, bi to lahko pomenilo prepolovitev dejavnosti vrtca. Obstaja pa še druga bojazen, povezana z uveljavitvijo ekonomske cene. Ta znaša trenutno za jasli 3.437,70 din in za vrtec 2.542,70 din. Najvišji prispevek staršev za otroke do 3. leta je 1.675,00 din in 1.315,00 din za otroke
od 3. leta do vstopa v šolo. Prispevek staršev pokriva le varstvo in prehrano, medtem ko prihaja v osebni dohodek vzgojiteljice, delež, za vzgojo in izobraževanje iz proračuna. Na ta način občina starše socialno zaščiti.
V interesu sedanje republiške vlade pa je, da bi te subvencije, ki se sedaj nakazujejo vrtcem, dobivali starši osebno, v obliki otroških dodatkov in pomoči. To pa bi lahko pomenilo konec vrtcev kot monopolnih ustanov.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Izjemnost v republiških merilih
RIBNICA — Evidentiranje in organizacija pomoči beguncem v Sloveniji poteka v občinah, kjer imajo begunce, preko občinskih odborov Rdečega križa. V Ribnici pa ni tako. RK zbira in vodi evidenco o beguncih — organizacijo zbiranja in razdeljevanja pomoči ter namestitve beguncev pa opravlja Center za socialno delo Ribnica. Na pobudo njegove direktorice Majde Vrh so se 24. septembra predstavniki Centra, Rdečega križa in Karitas dogovorili za skupno akcijo zbiranja hrane, oblačil in obutve ter iskanja družin, ki bi bile pripravljene sprejeti begunce. Akcijo so podprle tudi številne delovne organizacije.
V slabem tednu dni so zbrali toliko blaga (ne uopšlevajoč hrano, ki so jo sproti razdeljevali), da je postalo začasno skladišče, ki ga je v ta namen odstopila Kmetijska zadruga, premajhno. Z novim dogovorom so pridobili novo skladišče, ki jim gaje tudi tokrat odstopila KZ, vendar za dalj časa. Pri urejanju so pomagale delovne organizacije, tako je npr. Inles prispeval police, Riko železne drogove za obleko, Mercator obešalnike ipd.
M. L.-S.
Delale brez plač
Delavke Vezenine so se odločile za stavko
KOČEVJE — Ves minuli teden so stavkale delavke v poslovni enoti Vezenine Bled v Kočevju, seveda pa tudi vdrugih enotah tega podjetja po Sloveniji. O vzroku je predsednica sindikalne organizacije v tej enoti Jožica Furlan povedala:
»Za štrajk smo se odločile, ker še vedno nismo dobile plač za avgust, čeprav bi v kratkem, 18. oktobra, morale dobili že plače za september. V avgustu smo dobil le za okoli 2.200 din tonov kot del regresa za letni dopust, v septembru pa smo dobile še drugi del regresa v znesku okoli 2.500 din, spet le v tonih. Denarja nismo dobile nobenega. Okoli tri četrtine proizvodnih delavk v podjetju Vezenina je že sicer na zajamčenem osebnem dohodku, v naši enoti pa je takih blizu 100 odstotkov, se pravi
• SKROMNA PLAČA BO — V ponedeljek smo v obratu Vezenine Kočevje, zvedeli, da štrajk še traja in to končan, ko bodo delavke dobile plačo. To pa naj bi bilo v torek, 15. oktobra. Izvršni svet občinske skupščine je obljubil denar za čiste (neto) plače, obrat Vezenine pa bo to uslugo poravnaval s svojimi proizvodi, kijih bo izvršni svet dal v prodajo in tako dobil denar vrnjen.
skoraj vse. Vendar zdaj ne dobivamo niti zajamčenih plač in zato stavkamo. Banka bi nam dala posojilo za plače, občinski izvršni svet pa je pripravljen dati potrebno garancijo, vendar je pogoj lastni žiro računj
Med pogovorom s predsednico seje nabralo okoli kmalu več delavk, ki so svoje razočaranje, bridkost in brezizhodnost izražale tako: Položnic ne plačujemo, ker nimamo s čim. Niti za kruh nimamo. Otrokom v šoli ne moremo plačevati malic. 19 let smo imele najnižje plače v občini, a nismo nikoli štraj-kale, zdaj pa štrajkamo, ker plač sploh ne dobivamo.
J. P.
Prvi do dovoljenja iz Berlina
V Trimu vse večja pozornost kakovosti — Ni ovir za Trimove gradbene plošče v Nemčiji — Se večji izvoz na zahodna tržišča — Nemški certifikati_
TREBNJE — »Naša prodajna in podjetniška perspektiva se uresničuje na naslednjih načelih: naš dobiček je v stroških, naš izdelek mora v višji cenovni razred, naša obveznost je ekološko prijazen izdelek, naša prednost pa je prizadeven kolektiv in prijetna kultura delovnega prostora,« pojasnjuje glavni direktor Trima Stane Velikonja.
Čeprav letošnjega prodajnega cilja v višini 64 milijonov DEM zavoljo znanih zagat letos v Trimu ne bodo uspeli uresničiti, je spodbudno vsaj to, da so imeli doslej razmeroma stalno dobro zasedene proizvodne zmogljivosti. Presenetljivo dobre rezultate so dosegli na domačem trgu, čeprav je treba podariti, da trebanjski kovinarji prodajo že 60 do 70 odst. proizvodnje v tujino, največ pa izvozijo v Nemčijo in Avstrijo. Lani so v Muenchnu ustanovili firmo Trimex, da bi pospešili prodajo na celotnem ozemlju združene Nemčije. Trimo je predstavil svoje izdelke oz. dele proizvodnih programov na sejmih v Novem Sadu, Gornji Radgoni in Ljubljani, v tujini pa je bila pomembna promocija na sejmu Dach und Wand v Nuernbcrgu.
V novembru se to Trimo predstavil še na sejmu Bau 91 v Leipzigu.
Zaradi preusmeritve trženja pretežno na zahodno tržišče so se Trimovi delavci morali prilagoditi zlasti mnogo višje postavljenim zahtevam po kakovosti. Že v letu 1988 so bili v Trimu lahko veseli pomembne pridobitve, in sicer pooblastila firme SLV iz Muenchna, ki govori o tem, daje podjetje usposobljeno za varilska dela. To listino so sproti obnavljali, naposled pa pridobili dovoljenje do leta 1993; brez takšnega dovoljenja namreč po nemški zakonodaji sploh ni možen izvoz jeklenih konstrukcij na nemški trg. Trebanjci pa se lahko pohvalijo, da so prvi v dosedanji Jugoslaviji po dolgotrajnem preizkuša-
nju le pridobili od Instituta fuer Bau-technik iz Berlina t.i. splošno gradbeno dovoljenje za uporabo - vgradnjo Tri-
• Do konca leta 1992 naj bi v Trimu s pomočjo programa obvladovanja kakovosti naredili na področju kakovosti poslovanja vse potrebno.da bi lahko podjetje pridobilo certifikat po ISO 9001. Za izvedbo tega projekta so podpisali pogodbo s sestrsko firmo TUEV Baveni — Sava. S tem certifikatom v Trimu pričakujejo večjo kakovost in možnost prodaje svojih izdelkov na zahodnih tržiščih.
movih gradbenih plošč na nemškem tržišču. Tudi brez tega dovoljenja ne bi mogli delati v Nemčiji.
P PERC
ul
lil
IZ NkŠIH OBČIN
Slovenijo zanimajo savske elektrarne
Poziv k deponiji? — Nuklearka ni v igri
KRŠKO — Elektrarne na spodnji Savi, ki naj bi jih Slovenija zgradila z večinskim avstrijskim kapitalskim deležem, so bolj kakor energetski objekti pomembne v narodnogospodarskem pogledu. Gradnja naj bi zaposlila naše ljudi in stroje in s tem poživila slovenski gospodarski utrip. Kot so poudarili na nedavni seji sveta posavskih občin predstavniki Savskih elektrarn in Smelta, pa se Slovenija za elektrarne poteguje tudi zaradi dodatnih kilovatov, kijih bo pridobila z omenjenim izkoriščanjem Save.
Udeležence iz Posavja, predvsem Krčane in Sevničane, je na seji zanimalo zlasti, če ne bo Sava po zajezitvi v spodnjem toku slovenska greznica, in to, če jim bo država plačala vrednost, za katero elektrarne zmanjšujejo njihovo bivalno okolje. Kar zadeva odpadke v reki, je dejal Janez Nučič, vodja projekta elektrarn na Savi, da projektant sofinancira skupno odlagališče odpadkov. Če te deponije ne bo, bo plačal odvažanje odpadkov zainteresiranemu komunalnemu podjetju od koder koli.
Kot je na seji zatrdil direktor Savskih elektrarn Jure Brguljan, slovenska stran v dogovorih o gradnji ni dovolila, da bi Avstrijci pogojevali gradnjo verige savskih elektrarn z zapiranjem krške nuklearke ali z obratovanjem HE Golica.
M. LUZAR
•	Zavist je oblika pohvale. (Gay)
•	Imeti moč in je ne izvajati, to je prava veličina. (Beutelrock)
•	Takt je v tem, da vemo, kako daleč smemo iti predaleč. (Cocteau)
Ne dajo šole
Z okrogle mize
GLOBOKO — Nekatere osnovne šole v Brežicah so nezasedene, medtem ko so druge prepolne učencev. Kaj storiti, da bo prav za ene in druge? Predlagamo, da bi se iz mestnih ali primestnih učenci vozili k pouku v vaške šole, pravijo nekateri v brežiški občini in ta napotek smo slišali znova na sobotni priložnostni okrogli mizi v Globokem. Tega pogovora o vzgoji in izobraževanju v demografsko ogroženem in obmejnem območju seje udeležil slovenski šolski minister dr. Peter Vencelj, navzoči pa so bili še ministrski svetovalec Niko Žibret, Ciril Kolešnik in Teodor Oršanič kot predstavnika brežiškega občinskega vodstva, sekretar za družbene dejavnosti v krški občini Danilo Si-ter, predstavniki vodstev krajevnih skupnosti Globoko in Pišece ter pedagogi.
Težave z zasedenostjo učilnic in še z marsičim v šolstvu bi odpadle, če bi bilo za šolstvo dovolj denarja. Zdaj sredstev manjka. Rešitev je,
• V razpravi o šolskih okoliših so se menili tudi o globoški šoli. Predlog Nika Žibreta je — glede na njegovo razpravo — naj bi se osnovni šoli v Globokem in Piše-cah »bolj povezali«. Prebivalci Globokega nemara vidijo v vseh nasvetih in predlogih nevarnost, da jim oblasti ukinejo krajevno osemletko, kajti Ivan Živič iz Globokega je odločno povedal, da Globočam »šole ne damo«.
kot je poudaril minister, uvedba slovenskega nacionalnega šolskega programa in enotnega nacionalnega financiranja šolstva.
L. M.
Z VONO V A ZA MIR — Na Malem Vrhu pri podružnični cerk vi sv. Jakoba so v soboto blagoslovili dva zvona. Na enem piše, da naj zvoni za mir in svobodo Slovenije in da ga je podarila družina Polovič. Z lahnim udarcem po bronu je iz njiju prvi izvabil zven mariborski Škof dr. Franc Kramberger. Zvonova so potegnili v zvonik, ki so ga tako kot vso cerkev za to priložnost domačini spoStlji vo prenovili Pri jv. Jakobu, ki spada v piSečko faro, je ljudi preželo slovesno vzdušje, v katero je zbrane privedla tudi navzočnost gostov. Franc Ornik, župnik iz Pišec,je na Malem Vrhu toplo pozdravil ministra dr. Petra Venclja z ženo, Nika Žibreta, Cirila Koležnika, Teodorja Oršaniča iz vodstva občine Brežice ter Franca Poloviča, darovalca. (Foto: M. Luzar)
;iin. tl
IZ NIkŠIH OBČIN
Lfi
Radio — čigav bo in za koga?
Pogovori o posavskih radijskih programih — Brežiški koraki za povečanje slišnosti — Vloga radi skega medija ob meddržavni meji_
BREŽICE — Med zadeve, o katerih so razpravljali v zadnjem času na sejah nekaterih posavskih ustanov, sodijo tudi posavski radijski programi. Pred nekako tremi leti sta delovala pod pravno streho takrat na novo ustanovljenega Radia Posavje dva studia. Poleg brežiškega je bil tam še sevniški, ki se je do zdaj odcepil. Tako sedaj Posavci poslušajo sporede iz dveh posavskih studiov, v prihodnje pa bodo mogoče prejemali še program iz tretjega, krškega. Brežiški radijski studio je napravil nekatere poteze za povečanje slišnosti svojih programov in tisti hip je spet oživela ideja o krškem radijskem studiu.
Da bi glas »brežiškega radia« segel tako, da ne bi bil zadnji po pomenu, če
dosti narodnostno mešanih zakonov, lahko po njegovem radijska informacija pomembno vpliva na ljudi.
M. LUZAR
dlje, je med drugim Studio Brežice na podlagi strokovne študije zaprosil krško občino, da mu odstopi prosto frekvenco, kije Krškemu pripadla v pretekli delitvi frekvenc po občinah. Krčani sojo pripravljeni posoditi, vendar za posavski radio. Slednje najbrž predstavlja željo po skupni posavski radijski hiši s tremi enakovrednimi studii ali pa to, da bi sedanja dva radia dobila enakovrednega brata, krški radio. Krški odgovor verjetno pomeni tudi, da Radio Posavje v ustanavljanju—Studio Brežice ni izprosil pri sosedih tistega, kar je hotel.
Radio Posavje Studio Brežice dela
bi jih bilo v Posavju več. Kakšna je sedaj njegova vloga, kaže anketa, ki sojo brežiški radijci naredili v brežiški in krški občini ter deloma v sevniški, novomeški in šmarski. Približno četrtina vprašanih prebivalcev redno posluša program brežiškega radia, občasno pa to počne polovica anketiranih. Pomembno vlogo brežiški radio šele dobiva z vlogo obmejnega radia, kot je prepričan Srečko Zore, direktor in glavni urednik Radia Posavje v ustanavljanju— Studia Brežice. Na območju, ki bo v neposrednem stiku z drugo državo in kjer je na obeh straneh državne meje
JUBILEJNA
PRIZNANJA
BREŽICE — Tu je bila 11. oktobra proslava ob 35-letnici ustanovitve in delovanja Zveze društev Slovenije za boj proti sladkorni bolezni. Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze Stefan Temlin, ki je izčrpno orisal razvojno pot in pomen te organizacije. Ob jubileju so podelili priznanja. Dr. Vanda Kostevc-Zorko iz Brežic je prejela zlato plaketo, Jožetu Bohtetu iz Novega mesta so izročili srebrno plaketo, Studio D pa je prejel zahvalno listino.
TO je ravnala po pooblastilih
Kaj menijo v TO Dolenjske o brežiških vladnih očitkih, češ da je teritorialna _______obramba omogočila odvoz računalnikov iz TRZ Bregana
NOVO MESTO — V poveljstvu Teritorialne obrambe Dolenjske zavračajo nedavne brežiške vladne očitke, češ da je TO armadi omogočila odvoz računalnikov in še nekaj opreme iz Tehničnega remontnega zavoda (TRZ) Bregana, in hkrati pojasnjujejo nekatere podrobnosti glede prevzema te vojaške tovarne.
Po besedah polkovnika Albina Gutmana, poveljnika TO Dolenjske, je direktor TRZ polkovnik Ante Mrgan 3. oktobra sporočil 25. območnemu štabu TO v Brežicah, da želi 5. oktobra zavod predati Sloveniji. Toda hkrati je tudi sporočil, kot pravi polkovnik Gutman, da bi rad prepeljal iz TRZ na letališče Cerklje ob Krki 15 vozil in računalniški sistem. Omenjeno opremo je armada prepeljala v Cerklje, ne pa tudi iz Slovenije. Petega oktobra je komisija za prevzem objektov jugoslovanske armade pri brežiškem območnem štabu TO prevzela Tehnični remontni zavod Bregana. Za odvoz omenjene opreme, ki gaje očitno zahtevalo jugoslovansko obrambno ministrstvo, je vedela republiška koordinacijska skupina. Z njim je tudi soglašala. Če bi se civilna oblast, v tem primeru brežiška občinska vlada.
SILEX BO DELAL LE ZA IZVOZ
BLANCA — Mokronoška Iskra nima prstov vmes pri mešanem podjetju Silex, ki je odkupilo Stillesov obrat na Blanci, kot smo pomotoma zapisali v vesti, objavljeni pretekli teden na prvi strani. Drži pa, da so med 12 družbeniki firme s soudeležbo tujega kapitala tudi trebanjska Tesnila. Prav tako je res, da naj bi v končni fazi v Silexu (to ime naj bi pomenilo »sevniška industrija lato-flexa,«), izdelovali lesene izdelke izključno za izvoz v Avstrijo in Italijo in da naj bi v končni fazi dobilo delo okrog 80 delavcev. Več o načrtih Silexa prihodnjič!
odločila drugače, to ne bi spremenilo ničesar, saj je prevzem v pristojnosti pooblaščene komisije pri teritorialni obrambi, menijo v TO Dolenjske.
Ciril Kolešnik je očitno hotel vplivati na razvoj dogodkov v TRZ, kot ugotavlja polkovnik Gutman. Kolešnik seje po Gutmanovih besedah med vojno
pogovaijal z direktorjem TRZ Bregana. Kljub dobrim namenom je ravnal narobe, ker ni o tem svojem ravnanju seznanil štaba TO Dolenjske. V slednjem tako ne vedo, ali seje pogovarjal zasebno ali kot predsednik izvršnega sveta.
V TO Dolenjske opozarjajo, da je odpeljani računalniški sistem vreden manj, kot navaja Kolešnik. Po njihovem tudi ne predstavlja vitalne zavodove opreme, brez katere se v TRZ ne bi mogla začeti proizvodnja.
M. LUZAR
Porodnica plačana kot direktor
___V Sevnici in na republiki nemočni zaradi očitne zlorabe predpisov
SEVNICA — V teh kriznih časih, ko tudi zdravniki in učitelji, stavkajo, ker so nezadovoljni z mizemimi plačami, ko delavce bodisi odpuščajo ali pa jih pošiljajo na prisilne dopuste, sije težko predstavljati, da se komu še najbolj splača biti na porodniškem dopustu. No, gre za povsem konkretno predstavnico nežnejšega spola G. P. iz Sevnice, kije še v ne tako davnih časih, ko smo v Sloveniji uradno plačevali in računali z jugoslovanskimi dinaiji in še ne s slovenskimi tolarji, imela okrog 23.000 dinarjev porodniške »plače«.
Zgodba sega v začetek letošnjega maja, ko so iz sevniškega sekretariata za gospodarstvo in družbene dejavnosti seznanili republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, da je njihova strokovna služba prejela nenavadno visok zahtevek za refundacijo nadomestila za osebni dohodek za porodniški dopust mlade obrtnice. Pri obračunu so ugotovili, da je znesek 20.000 dinarjev neto tako visok, da si ga enostavno ne upajo izplačati.
Za nameček je treba še povedati, da so Sevničani pojasnili ministrstvu za zdravstvo, da je ta upravičenka do tako visokega nadomestila prišla kmalu potem, ko je postala obrtnica (šivilja). Obrt je prijavila 15. decembra 1990, porodniški dopust pa je nastopila 15. aprila 1991. Na sevniški davkariji so postregli s podatkom, daje obrtnica G.
P. od zneska zavarovalne osnove 10.000 dinarjev za 98 ur (od 15. do 31. decembra 1990) plačala prispevke. V januarju in februarju letos pa je plačevala prispevke od zajamčenega osebnega dohodka. Od februarja pa do 15. aprila letos je bila v bolniškem staležu. Pri preverjanju podatkov so na sevniški občini ugotovili, da omenjena obrtnica ni imela dohodkov v letu 1990, kar je razvidno iz davčne napovedi, v kateri je navedla, da v letu 1990 ni poslovala, ker ima obrt od 15. 12. 1990.
Iz Ljubljane so sevniški občini odgovorili, da je pravica do nadomestila osebnega dohodka v času porodniškega dopusta opredeljena kot pravica iz delovnega razmerja. To pa pomeni, da la pravica pripada vsem zaposlenim materam oz. očetom, pri čemer se za pridobitev pravice ne zahteva predhodna go-
stota zaposlitve. »Takšna ureditev omogoča predvsem v zasebnem sektorju sklenitve fiktivnih delovnih razmerij z izključnim namenom pridobitve nadomestila osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta, na kar kaže tudi konkreten primer.« V ministrstvu dr. Katje Boh so sicer priznali, daje dodatna pomanjkljivost obstoječega sistema nadomestil tudi v tem, da ni določena zgornja meja višine nadomestila, in zagotovili, da bodo ugotovljene pomanjkljivosti v precejšnji meri odpravljene s spremembo zakonodaje, ki je že v pripravi.
Naj strnemo. Po veljavnih predpisih so morali »nedeljski« obrtnici obračunati nadomestilo za porodniško v tolikšni višini, da so se mnogi zgražali zaradi zlorabe in spretnega iskanja lukenj v naših zakonih. Tudi odgovor na zastavljeno poslansko vprašanje Franca Pipana v republiški skupščini je postregel bolj z nemočnim skomiganjem z rameni v pričakovanju spremenjene zakonodaje, ki naj bi preprečila takšne in podobne malverzacije.
P PERC
Sevnica za pomoč Hrvaški
SEVNICA — »Hrvaška je razrušena. Ugasnila so mnoga človeška življenja. Nasilno so se pretrgale prenekatere človeške vezi. Ljudje so zbežali pred divjim, barbarskim nasiljem podivjane JLA in bradatih osvajalcev tuje domovine. Nekateri se vračajo, a njihov dom so ožgane ruševine. Pomagajmo jim!«
Tako je rečeno v sporočilu vsem posameznikom pa tudi podjetjem, zavodom, obrtnikom, krajevnim skupnostim in strankam v sevniški občini, ki jih jc organizacijski odbor za pripravo koncerta »Slovenija za Hrvaško« zaprosil za finančno in drugo pomoč pri organiziranje te prireditve, ki bo v soboto, 19. oktobra, ob 15. uri v TVD Partizan v Boštanju. Odziv je bil doslej dober, so povedali v odboru, ki so ga oblikovali že za izvedbo koncerta, s katerim so nameravali proslaviti samostojnost Slovenije, a je tedaj koncert zaradi vojne v Sloveniji odpadel.
V omenjenem odboru so občinski odbor Rdečega križa, taborniški Odred treh smrek in sevniški občinski odbor Liberalno- demokratske stranke. Zbrano denarno in gmotno pomoč bodo porabili za vzdrževa-
nje beguncev iz sosednje republike, ki se nahajajo v sevniški občini, čisti dohodek od omenjene prireditve »Slovenija za Hrvaško« pa bo občinski odbor Rdečega križa poslal tudi hrvaškemu Rdečemu križu. Za prizadete ljudi bo dobrodošel sleherni tolar, ki ga bodo dobili na žiro račun 51610—678—65102 LDS OO Sevnica s pripisom »za koncert«. Pa tudi tisti denar, ijuha, odeja, oblačila, kozarec marmelade, kumaric, krompir in podobno, kar pač bodo morebiti prinesli obiskovalci prireditve 19. oktobra med 15. in 18. uro, ko bo v Boštanju poskrbljeno za pijačo in razvedrilo ob nastopu ansambla Mela-nie, bodo beguncem dokazali, da niso ostali sami v najhujši preizkušnji človečnosti.
Na prireditvi Slovenija za Hrvaško bo v Boštanju ob 19. uri začel koncert ansambal Šank rock, humani akciji pa se je pridružila tudi delavska pihalna godba GD Sevnica, ki bo v soboto ob 11. uri igrala pred Sevničanko. Sponzoiji prireditve bodo vsi, ki bodo darovali, ter Lisca, M—Kopitarna, Jutranjka, Jugotanin, M—Kmečka zadruga, SO Sevnica, Inplet, Radio Sevnica in Inplet.
PESEM JE KOT MOST — To je bil moto koncerta združenega moškega pevskega zbora Miško Kranjec in Simon Jenko preteklo soboto v Nuernbergu. Rojaki dveh slovenskih društev iz Erlangna in Nuemberga so iz domovine povabili v goste tudi priznani oktet Boštanjski fantje (na posnetku oktet in združeni moški pevski zbor), slovenski moški pevski zbor Domači zvon iz Stuttgarta in mešani pevski zbor Liederkranz 1860 iz Wendelsteina. Slovenska pesem dobiva danes, ko smo gospodarji svoje usode v suvereni Sloveniji, znova še poseben pomen, so poudarili naši rojak i na lepo uspeli prireditvi. Več v Prilogi DL. (Foto: P. Perc)
Novo v Brežicah
KJE JE CERKEV? — Pri sv. Jakoba cerkvi na Malem Vrhu je bilo v soboto dosti ljudi. Eden od njih je, ko je stopil iz avtomobila, malce začudeno pogledal okrog sebe, češ ali je to tista cerkev. Sosed iz. avtomobila mu je povedal, daje to res cerkev sv. Jakoba. »Se vidi, da nisi dosti hodil k maši,« je še dodal. Sv. Jakob z Malega Vrha domneva, kolikor je razpoznal množico, da jih je bilo pri cerkvi še nekaj, ki so malce začudeno pogledali okrog sebe.
CESTA IN PARTIJA — V Pošteno vas vodi pošteno zdelana cesta. Eden, ki si je domišljal, daje višja živina, je v zvezi s cesto nekoč zabrusil vaščanu: »Zato nimate ceste, ker niste organizirani, ker nimate nobenega partijca!« Višja živina ni imel prav. Poštena vas ima namreč tudi po padcu komunizma pošteno zdelano cesto.
ZEMLJA Na brežiškem območjuse pritožujejo nad neumnostjo tistih, ki so razvrščali zemljo po kakovostnih skupi; nah. Med prvovrstna zemljišča so uvrstili tudi hribovita. Menda tudi tako strma, da morajo na njih imeti kokoši privezane h kolom, da se ne skotalijo v dolino.
V času od 5. do 11. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Ida Sadikovič iz Jastrebarskega — Deo, Martina Juranko iz Samobora — Mislava, Mojca Žugič jz Podbočja — Uroša, Ljuljita Kočinaj jz Samobora — Genta, Marija Cačkovič iz Samobora — Petro, Katja Gane iz Krškega — Matica, Ljubica Hulina iz Sav-Marofa — Karla, Bariča Rešetar iz Vratnika — Ivana, Alberta Pirnar iz Brestanice — Matejo, Blaženka Babič iz Zagreba — Mateo, Ana Gazič iz Ivankovcev Ines, Marina Bratelj iz Brateljev — Anico. Andreja Germovšek iz Leskovca — Nastjo, Snježna Megovec iz Zaprešiča " Hrvoja, Marina Krajačič iz Samobora " Matijasa, Marijana Žagar iz Krškega " Borisa, Marjanca Gerjevič iz Sevnice " Aneja, Biljana Djurič iz Krškega " Radeta. Čestitamo!
Krške novice
BLISKOVITO - Če bodo prebivalci Dolenje vasi, ki živijo ob cest' Krško—Brežice, v bodoče dosegali starostno povprečje, ki na splošno velja v naših krajih, bodo dosegli zelo veliko. Za tolikšen podvig bo šlo zavoljo tega, ker je omenjena cesta pravcato dirkališče. Znak: za omejitev hitrosti ne bodo upočasnil' verjetno niti enega mimovozečega priložnostnega dirkača. Zalegli bi najbrž santo hlodi. V vsakem primeru se zdi. da so P°' | savci lažje zaustavili počasne oklepnike pri Prilipah. kot bodo drveče limuzinev Dolenji vasi.
KAJ PA SMETI? — Krčani so hotel' prepričati Smeltovega projektanta Janeza Nučiča, daje danes Sava umazana tudiv primeru, če na njej ni silnih količin vrečk, škatel in crknjenih psov. Sklicevali so se na to, daje kemija pač dala človeštvu tud' kake strupe in da sc ti znajo nesramno usesti celo v najbolj skrito špranjo na dnu Save. S to umazanijo, ki jo omenjajo, je tak° kot s celovitim načrtom o savskih elektrarnah. Niti enega niti drugega ne mote5 videli in prijeti ter po tem povedati, kakšno je.
BLAGOSLOVLJEN BODI - r° najnovejših meritvah je v posodi za bla-goslovljeno vodo na Cesti krških žrtev d* *" nes približno 17,28 dekagramov več smeti, kot jih je bilo poleti. Če svetnik, ki' podobi kipa ždi za steklom nedaleč p" omenjene posode, ne mara alkohola, s' h0 pomel roke. čeprav so mu po vsej vetje' nosti kamnite ali lesene. V kamniti p0*0” dici, kamor bi človek skesano porinil po in se z njim potlej pokrižal, namreč ni "P8’ žiti steklenic od vina ali žganja. Vsaj P; vrhu ne, kajti tam je poleg čikov in pap'rJ plastificirana vrečka za sok.
Sevniški paberki
VELIKA NAGRADA - Kratica V' lahko pomeni Grand prix oz. Velika grada, denimo pri Formuli 1 ali vsvetl! k0 trade. V sevniškem primeru pa so la? tudi začetnice imena in priimka obrtm ' ki je imela ali izjemno srečo, ali pa.»M, tudi precej bolj verjetno, zelo dobro P0^ kovane svetovalce in pomočnike, da J porodniško sprogramirala v donosen P\ sel. Zavidajo ji lahko številni, saj °k . 20.000 tolarjev ne zasluži niti kakšen ^ kušen »maček« v podjetju na vod"1’ c mestu. Bolj redki pa dajo obrtnici prav, saj naj bi morala in iskanje lok* Lt zakonih ne imela nikakršnega skupnc® imenovalca.	ir>.
POTNI LIST — Ministrstvo za "0“)0 nje zadeve Republike Slovenije se J* podvizalo, da smo že v petek dobil' v ,j nov slovenski potni list z oznako A A y Z njim smo na poti k našim rojak*’ k Nemčijo brez kakršnihkoli težav in °Pj^. prišli čez avstrijsko in nemško mejo- „ daje bila listina celo bolj zanimiva za ^ carinike, saj jc eden teh na 1 jube*J ogledovanju ličnega dokumenta s 'e ’ (1. modrimi platnicami napol v šali kotu' ral: »No, zdaj smo pa vsaj po teni nek® (||j podobni Američanom!« Je pa b'l P^. list in seveda tudi slovenski tolarji za 0 tine naših rojakov v Nuernbergu še g bolj zanimivo in vznemirljivo srtc* J čemer kaj več v prihodnji Prilogi I’ -
r
Na čast Gallusu — Carniolusu
18. julija je minilo 400 let, kar je v Pragi, kjer je bil zadnjih pet let življenja kanlor in organist v cerkvi sv. Jana na Bregu, zaključil svojo življenjsko pot skladatelj Jakob Gallus. Rojen na Kranjskem leta 1550, isto leto, kot je Trubar izdal Abecednik in Katekizem, prvi slovenski knjigi, je večino svojega kratkega življenja (umrl je 41 let star) preživel na tujem. Na svoje poreklo je bil ponosen in je sam sebe imenoval Carniolus (po slovensko Kranjec). Danes velja za enega največjih in najpomembnejših (renesančnih) skladateljev 16. stoletja V njegov spomin so letošnje leto proglasili za Gallusovo leto, in to ne samo pri nas e Sloveniji, kjer smo nanj še posebno ponosni. To po svoje izražajo tudi najrazličnejše Prireditve, ki se v raznih krajih Slovenije vrstijo že vse leto, nekatere pomembnejše pa so napovedane za naslednje dni.
Že to soboto, 19. oktobra, bo v tibniškifarni cerkvi koncert Gallusovih skladb. Nastopili bodo najboljši domači pevci, in sicer v kos-tumih iz Gallusovega časa, kar bo dalo prireditvi še poseben čar. Nato ko štiri dni kasneje, v ponedeljek, 21. oktobra, v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostni koncert, na katerem se bodo predstavili štirje Pevski zbori — iz Londona, Prage, Piacenze in Ljubljane — ter orga-nisi Hubert Bergant Istega dne se ko v Cankarjevem domu začel šti-ridnevni mednarodni simpozij na lemo Gallus in evropska glasba. Sodelovalo bo sedemirulvajset znanstvenikov.
Pomemben prispevek k počastitvi Gallusa pripravlja Televizija Stotnija, kjer so posneli v režiji Frana Žižka scenski esej o Gallusu in oddajo Enigma Gallus — televizijski Spa-
kalet v koreografiji Milka fembleka.
Pravijo, da je Gallusa zanimala Predvsem glasba, ki prihaja iz srca Sam je zapisal da je glasba za tiste. Lijih žeja po lepoti Naj ta misel velikega skladatelja spremlja tudi obiskovalce na koncertih v njegovo Počastitev in spomin.
1. Z.
RAZSTA VA IN NOVA DELA VN1CA — V avli Krkine upravne stavbe v Ločni so odprli minuli četrtek razstavo del kijih je na 3. likovni delavnici mladih v Novem mestu ustvarilo devetnajst udeležencev. Po otvoritvije tajnica novomeške ZKO Staša Vovk (na posnetku, za njo sedijo članice skupine Copacabana), seznanila navzoče s programom nove, 4. likovne delavnice, ki seje začela včeraj. (Foto: L Zoran)
Začenja se že 4. likovna delavnica
Mladi bodo vse do aprila 1992 delali v ateljeju, ki ga je dal na voljo Dolenjski zej — V Galeriji Krka je na ogled razstava del 3. delavnice
mu-
NOVO MESTO — V ateljeju Dolenjskega muzeja seje začela že 4. likovna delavnica mladih. Udeleženci, v glavnem dijaki novomeških srednjih šol, so se včeraj prvič zbrali k »pouku« in tudi poslej bo atelje zanje odprt ob sredah. V njem bodo delali od 17. do 19. ure in tako naj bi bilo vse do konca aprila prihodnje leto, ko se bo likovna delavnica končala s postavitvijo razstave del udeležencev.
Tudi program nove likovne delavni- ski ZKO, ki ga vodi Niko Golob, je ce je sestavljen tako, da se bodo mladi pridobil za vsako zvrst strokovnjaka, preizkušali v različnih likovnih zvrsteh. pod vodstvom katerega bo potekalo de-Odbor za likovno dejavnost pri občin- lo v ateljeju. Z včerajšnjim dnem se je
O GALLUSOVEM ČASU — Na tiskovni konferenci v Miklovi hiši v Ribnici so o Gallusu, njegovem delu in času, v katerem je živel, predvsem pa o knjigi Podobe Gallusovega časa govorili (na posnetku od leve proti desni) Alojz Marolt, dr. Jure Mikuž, prof. Janez Debeljak in ribniški župan France Mihelič. (Foto: J. Primc)
Freske niso tudi dokaz za Gallusa
Ob izidu knjige »Podobe Gallusovega časa«, ki so jo predstavili v Ribnici
RIBNICA — Natanko pred tednom dni je bila ob 17. uri v prostorih galerije v Miklovi hiši v Ribnici tiskovna konferenca, na kateri so predstavili knjigo z naslovom Podobe Gallusovega časa. Knjiga, ki je izšla v slovensko-češki in ^JSleško-nemški jezikovni varianti, je bila dan poprej na tiskovni konferenci v Ljubljani zelo toplo sprejeta. Slovenski javnosti sojo predstavili kot dostojen kn'turni dosežek
, uvodnih besedah predsednika skupščine občine Ribnica Franceta Mi-neliča in Alojza Marolta, zadolženega ^proslave in prireditve v počasittev ^•letnice Gallusove smrti, je prof. an» Debeljak, ki je napisal uvod v penjeno knjigo, razložil, kako se je sPloh rodila ideja za to knjigo.
Povedal je, da v Sloveniji obstajajo P tr‘je kraji, ki se potegujejo za naziv ‘dlusovega rojstnega kraja. Poleg rib-nice sta to še Idrija in Šentviška Gora P.n Tolminu. Po nekaterih dokazih ima ICer največ možnosti Ribnica, vendar ^mičnega dokaza ni. Edini avtentič-~ "Okument, ki ga še imamo in izvira iz si L Usovih časov, so freske — stenske ikarije, ki so se ohranile v danes zap-* ,■ Pozabljenih in težko dostopnih rkvah. xak0 jo v Ribnici prišli na 1Sej, da bi te freske posneli in jih pri-ravili za objavo v knjigi.
, Zgodovinar dr. Jure Mikuž, avtor (”J'ge, kije nastala na ta način, seje za-, ob izraženem zadovoljstvu, da je ^JJga izšla, najprej zahvalil Ribnici. V odstavitvi svoje knjige je povedal, da “Podobe Gallusovega časa« po eni v-ran* predstavitev fresk iz druge polo-dn* ■ ’ ‘n Prve polovice 16. stoletja, po tes ' stran‘ PaJe v knjigi skušal padati oično duhovno, idejno, zgodovinsko tem0*50 tokfatocga časa, predvsem na koncu sveta. Vredno se mu zdi •bišljati o značilnostih lega časa, nft. aJ čas, ko je Gallus odraščal, ni poz-, rnedijev jn preko dogodkov, kijih v J|g> omenja, in preko podob, ki so še
bREVI »ŠKRJANEC«
kar je vplivalo na Gallusa in na njegovo glasbo.
V razpravi, kije sledila, je nekdo od prisotnih izrazil dvom o pravilnosti takšnega dokazovanja Gallusovega porekla, češ daje bil Gallus katolik, in ne pro-
vedno na nek način strašilne, omenja vse tisto, kar ostaja na svojstven način zapisano v Gallusovem delu, torej tisto, testant, da ga imajo tudi Čehi za svojega rojaka ter da tudi prof. Škerjanc, ki seje največ ukvarjal z Gallusom, ni našel odgovora na to vprašanje. Prof. Debeljak je na to odgovoril, da je bil namen izdajateljev knjige »požlahtnit« čas Gallusa in ima širši kulturni pomen.
M. LESKOVŠEK-SVETE
začelo risanje po modelu, ki ga vodi akademski slikar Jože Kumer. Tovrstno risanje bo potekalo do 6. novembra. Od 13. novembra do 4. decembra bo v likovni delavnici na vrsti akvarel, ustar-janje v tej slikarski tehniki pa bo vodila akademska slikarka Martina Koritnik-Fajt. Za druge zvrsti datumi še niso znani.
Spomladi, najverjetneje aprila, bodo udeleženci likovne delavnice kiparili pod vodstvom akademskega kiparja Boštjana Putriha in spoznavali ustvarjanje klasične grafike v različnih tehnikah, o čemer jih bo poučil dr. Marin Berovič. Mesec prej bodo obravnavali umetniško fotografijo, montažo in fotomontažo ter sami ustvarjali kot fotografi, vse to pa pod vodstvom umetniškega fotografa Bojana Radoviča. Posebno likovno področje predstavlja ustvarjanje mask, s tem pa se bodo mladi ukvarjali kmalu po novem letu, in sicer pod vodstvom Eke Vogelnik. Novost likovne delavnice bo modno oblikovanje, s to likovno zvrstjo bo udeležence poglobljeno seznanil likovni pedagog Valter Rabič.
Kot rečeno, bo delo v 4. likovni delavnici mladih v Novem mestu še pestrejše in bržčas tudi zanimivejše, kot je bilo v dosedanjih delavnicah. Kaj so zanimivega ustvarili udeleženci prejšnje, 3. likovne delavnice, kaže razstava v Galeriji Krka v Ločni, odprta minuli četrtek. Na ogled so dela 19 mladih likovnikov, na otvoritvi razstave, ki jo je s svojim nastopom popestrila dekliška vokalna skupina Copacabana iz Novega mesta, pa je o značilnostih teh del, ustvarjenih v najrazličnejših tehnikah, govoril likovni pedagog Brane Šuster, sicer vodja vsakoletne likovne delavnice.
Dejal je, da likovna delavnica ne ustvarja mladih umetnikov, pač pa tistim, ki imajo prirojen likovni dar, le pomaga, da se likovno laže izražajo, oz. jim pomaga do znanja.
1. Z.
Predsednik novomeške ZKO je odstopil
Zdravko Hribar: »Moja odločitev je nepreklicna!«
NOVO MESTO — Zdravko Hribar od torka, 8. oktobra, ni več predsednik novomeške ZKO. Ob koncu seje predsedstva ZKO, kije bila omenjenega dne popoldne, je namreč sporočil, da odstopa, in tudi povedal, zakaj. Do izvolitve novega predsednika bo ZKO vodil podpredsednik Jože Koporec.
Hribarjev odstop je člane predsedstva, kar so tudi vodje strokovnih odborov, presenetil Tembolj, ker Hribar na nobeni seji ni z ničimer nakazal take namere. Ko pa je povedal, zakaj se je tako odločil in da je to nepreklicno, so ga nehali prepričevati naj ostane.
Za tiste, ki Hribarja pobliže poznajo, pa njegov odstop ni presenečenje. V bežnih pogovorih je večkrat potožil da se vedno bolj počuti le še kot nekakšen protokolarni predstavnik ZKO in vedno manj kot predsednik, ki lahko resnično zastopa to organizacijo in odloča, kadar je to potrebno.
Razmere oziroma odnosi v ZKO, ki očitno niso bili vselej na zgledni ravni pa po Hribarjevi izjavi niso ’ bili edino, zaradi česar se je odrekel predsedniškifunkciji Sam pravi, da ima že kot ravnatelj glasbene šole malo prostega časa. kolikor pa mu ga preostaja, ga porabi za delo z novomeškim simfoničnim orkestrom, ki ga vodi
1. Z
kultura
in
izobra-
ževanje
IZŠLA NOVA RAST
NOVO MESTO — Na začetku tega tedna je prišla iz tiska nova Rast, tretja številka letošnjega, 2. letnika. Revija je tokrat posvečena novomeškemu oziroma dolenjskemu jubilantu —pesniku Severinu Šaliju, ki te dni napolnjuje 80 let življenja. Pesnik Šali je predstavljen z lastnim izborom iz vseh pesniških zbirk in z odgovori na vprašanja o ustvarjalnosti, ki mu jih je zastavil literarni urednik Rasti, pesnik Ivan Gregorčič. Več o številki, ki prinaša ob kalijevih pesmi še pesniške in prozne prispevke drugih sodelavcev ter članke, razprave in druge zapise raznih sodelavcev, prihodnji teden.
OB ŠALIJEVEM JUBILEJU
NOVO MESTO - V Študijski knjižnici Mirana Jarca je od ponedeljka, 14. oktobra, na ogled razstava, posvečena življenju in delu pesnika in prevajalca Severina Šalija ob njegovi 80-letnici. Razstavo sestavljajo tudi izvirne ilustracije trebanjskega likovnika Lucijana Reščiča za zadnjo Šalijevo pesniško zbirko Pesnik na večerni poti.
Spet filmsko gledališče
Abonmajske vstopnice bodo za petino cenejše
NOVO MESTO — Novomeški Dom kulture letos skoraj z enomesečno zamudo uvaja filmsko gledališče, zadnja leta bolj znano kot filmski četrtek. V prvem ciklu, ki se bo iztekel decembra, bodo predvajali pet izbranih in res kvalitetnih filmov iz svetovne produkcije. Predstave bodo, kot rečeno, ob četrtkih, vsakokrat pa dve, ob 18. in 20. uri.
31. oktobra bodo vrteli ameriški thriller Misery, 7. novembra ameriško kriminalko Milleijevo križišče, 28. novembra ameriško črno komedijo Bar-ton Fink, 12. decembra britanski film Predmet lepote in 26. decembra švicarski film Pot upanja, posnet po resnični zgodbi. Vsi ti filmi so novejši in so dobitniki svetovnih nagrad.
PODALJŠAN VPIS
KRŠKO — Poročali smo že, da seje letos Kulturni dom Krško odločil uvesti abonma za prireditve, kijih bo organiziral v sezoni 1991/92. Ker se v prvem roku ni prijavilo dovolj interesentov za nakup abonmajskih vstopnic, so rok za vpis v abonma podaljšali do 30. oktobra.
Dom kulture tudi tokrat uvaja abonma za ogled filmov. Vstopnica za vseh pet filmov stane 240 SLT in je za 20 odstotkov cenejša od vstopnic v redni prodaji. Abonmajsko vstopnico si bo moč kupiti v Domu kulture od jutri, petka, 18. oktobra, dalje in to vsak delavnik od 8. do 14. ure, ali pa jo naročiti po telefonu št. 21-210 in jo potem dvigniti pri blagajni doma.
RAZSTAVA DEL JERCE ŠANTEJ
SEVNICA — Sevniška Zveza kulturnih organizacij vabi drevi, 17. oktobra, ob 18. uri na otvoritev razstave del Jerice Šantej v galeriji na sevniškem gradu. Dr. Mirko Juteršek je napisal spremno besedilo kataloga in vabila razstave, v njem pa namenja nekaj spodbudnih misli Šantejevi, ki skuša svoje ustvarjalne sposobnosti na svojem prvem nastopu v javnosti izraziti na dveh med seboj le delno povezanih področjih: v slikarstvu in modnem kreiranju. V kulturnem programu bo sodeloval Vlado Kreslin.
(.5Sk
— Mestno gledališče Ijub-teden na turneji po Dolenj-t0' 'nJ,°savju. Z delom izraelskega t ■ J® Ephraima Kishona. Bil ieškriaro
Je v "»'••■aima Kishona, Bil je škrjanec, Nov POnede'Jek ln torek gostovalo v Hji ?tn mestu, in sicer v okviru abon-sP°reda> danes, v četrtek, 17. ko* bra’ Pa prihaja v Krško. Predstava n^dije Bilje škrjanec se bo v Kultur-n domu začela ob 19. uri.
Krajevne knjižnice so »podhranjene«
V novomeški občini premorejo te knjižnice, ugotavlja analiza, le tretjino z normativi in standardi zahtevanih knjig — Obisk in izposoja se skokovito povečujeta — Poslovanje je najboljše tam, kjer delajo poklicni knjižničarji
meljni knjižni zalogi vsaj trikrat več
NOVO MESTO — Pravijo, da se kulturna razvitost dežele meri tudi s tem, koliko krajevnih knjižnic premore in s kolikšnim številom knjig, koliko bralcev jih obišče in koliko knjig si izposodijo, ter še z marsičim, kar sodi zraven. V novomeški občini so take knjižnice v desetih krajih, in sicer v Brusnicah, Dolenjskih Toplicah, na Dvoru, v Mimi Peči, Otočcu, Stopičah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu in Žužemberku. Skupaj s Študijsko knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu in še nekaterimi širši javnosti manj znanimi knjižnicami, npr. v zaporih, bolnišnici itd. (ne pa tudi v šolah, tovarnah, župniščih in še kje), tvorijo tako imenovano mrežo splošno izobraževalnih knjižnic. Pred leti sta taki knjižnici delovali tudi na Prevolah in v Šmaijeti, a so ju ukinili, knjige pa spravili v tamkajšnjih osnovnih šolah. Seveda tudi v prej navedenih krajih knjižnice ne delujejo povsod, tako ne na Dvoru (trenutno iščejo zanjo ustrezen prostor), v Straži, kjer knjižnico po nekajletnem mirovanju pravkar prenavljajo, in v Dolenjskih Toplicah, kjer se je zaradi preurejanja zdravilišča preselila v osnovno šolo. Pomeni, da je aktivnih le sedem ali 70 odstotkov vseh krajevnih knjižnic v novomeški občini.
Analiza stanja krajevnih knjižnic, ki jo je pripravila bibliotekarka Ja-
dranka Zupančič, vodja matične službe v Študijski knjižnici Mirana Jarca, ni pokazala prav razveseljive podobe. Vse je pod normativi in standardi, ugotavljajo v matični službi, najprej pa zbodejo v oči povsod premajhni prostori, ki poleg tega večinoma tudi ne ustrezajo. Razen na Dvoru, kjer je sicer najmanjša krajevna knjižnica, živi na območju vseh drugih najmanj po 1.500 prebivalcev. Normativi in standardi zahtevajo, da bi morale imeti knjižnice (kot javna izposojeva-lišča) vsaka vsaj 100 kvadratnih metrov prostorov in v njih najmanj osem sedežev. Stanje pa je tako, da se ponekod knjižnice stiskajo na nekajkrat manjših površinah, v Stopičah celo na 9 m in v Mimi Peči na 15 kvadratnih metrih; na najboljšem je knjižnica v Šentjerneju, ki ima s 60 kvadratnimi metri pravo prostorsko razkošje v primerjavi z drugimi, pa še ta le 60 odstotkov najnujnejšega prostora. Analiza je pokazala, da premorejo delujoče krajevne knjižnice le četrtino prostora, kot ga zahtevajo standardi in normativi.
V tako majhnih sobah se stiskajo knjige in ljudje. Vseh deset krajevnih knjižnic skupaj ima na policah 27.477 knjig ali le dobro tretjino zahtevanih z normativi in standardi. Ti namreč določajo, da mora imeti vsaka splošnoizobraževalna knjižnica v svoji te-
knjig, kolje prebivalcev na njenem območju. Ce torej upoštevamo, da živi na območju krajevnih knjižnic v novomeški občini nekaj nad 25.000 prebivalcev, bi moralo biti v knjižnicah, tako so izračunali v matični službi, skoraj 75.200 knjig. Če primeija-mo stvarno stanje z zahtevo, naj bi vsaka knjižnica premogla po tri knjige na prebivalca, lahko ugotovimo, daje tej zahtevi zadoščeno le na Dvoru oziroma tamkajšnja knjižnica normativ celo presega s 4,73 knjige na prebivalca. Več kot eno knjigo na prebivalca premorejo šentjernejska kot največja krajevna knjižnica v občini (8.341 knjig ali 1,63 na prebivalca), žužemberška (4.859 ali 1,22) in mirnopeška (2.765 ali 1,12), nekaj manj kot eno knjigo na prebivalca imata knjižnici v Otočcu (1.738 knjig ali 0,99 na prebivalca) in Dolenjskih Toplicah (3.126 ali 0,98), medtem ko druge knjižnice dosegajo od pol do tri četrt knjige na prebivalca.
Številčno stanje knjižnih zalog v krajevnih knjižnicah se sicer iz leta v leto izboljšuje, vendar je prirast komaj zaznaven. Lani so vse knjižnice pridobile (z nakupi, darovi ali kako drugače) 833 novih knjig, kar pa bi po normativu (1 nova knjiga na 5 prebivalcev) zadostovalo le za eno (šentjernejsko) knjižnico. Dotok je bil
Jadranka Zupančič: »Trenutno je v novomeški občini odprtih sedem krajevnih knjižnic.«
več kot šestkrat manjši od potrebnega, oziroma so z njim knjižnice dosegle le pičlih 16,6 odstotka namesto 100 odstotkov ustreznega normativa. Postajanje za knjižničarsko razvitejšo Slovenijo je več kot očitno in matična služba ugotavlja, da bi morali letos za krajevne knjižnice nabaviti vsaj kakih 3.500 knjig, če bi se hoteli vsaj za nekaj korakov približati drugim območjem.
Da bralci kljub temu niso prehudo prikrajšani za branje, skrbi potujoča knjižnica, ki deluje v okviru Študijske knjižnice Mirana Jarca. Ta knjižnica se je lani oskrbela s 1.815 novimi knjigami ter obiskala 38 vasi in osem delovnih organizacij, postajališča pa je imela tudi tam, kjer delujejo krajevne knjižnice.
Kako nujno je trdno postaviti na noge krajevne knjižnice, jih oskrbeti s čim več novimi knjigami vsako leto in urediti vse drugo v njih, zahtevajo poleg matične službe tudi sami bralci.
Podatki iz analize povedo, da se v knjižnice zateka vse več prebivalcev in da tudi število izposojenih knjig skokovito narašča. Še posebej se to vidi v Šentjerneju, Škocjanu in Žužemberku, kjer deluje poklicni (višji) knjižničar. Lani seje izposoja knjig v teh knjižnicah povečala v primetjavi z letom prej povprečno za 125,8 odstotka, najbolj, za 175 odstotkov, v Šentjerneju, kjer se je najbolj povečal tudi obisk — za 187,4 odstotka. Razumljivo je, da se povečuje tudi število članov v teh knjižnicah — v omenjenih treh knjižnicah za okoli 39 odstotkov. Kar dve tretjini stalnih obiskovalcev in bralcev sta iz vrst mladih, predvsem šolarjev.
Matična služba Študijske knjižnice Mirana Jarca, ki strokovno skrbi za krajevne knjižnice, si prizadeva, da bi te knjižnice, ki zdaj premorejo predvsem razvedrilne, splošno kulturne in strokovne knjige, še posebej večje krajevne knjižnice (v Šentjerneju, Žužemberku itd.), obogatili še s časopisjem, revijami in drugim periodičnim tiskom. Podeželani naj bi v teh knjižnicah dobili vsaj nekaj tistega, kar je omogočeno meščanom v mestnih splošno izobraževalnih knjižnicah. Da pa bi to lahko uresničili, bo morala še več posluha za knjižničarstvo in nakupe potrebne literature kot do zdaj pokazati pristojna novomeška občina.
I. ZORAN
Novinarji Dolenjskega lista komentirajo ♦ Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
Visoka
šola
sprenevedanja
Tiste Slovence, ki so naivno verjeli visokoletečim parolam o demokratični Evropi, kako z odprtimi rokami komajda čaka, da bomo potrkali na njena vrata, je danes ena sama žalost in razočaranje. Pravzaprav ni važno, kdo je prvi izkoristil zavajajočo modro rumeno barvo, da bi si med Slovenci pridobil naklonjenost, kajti medtem ko je zavajal, je in bil tudi sam zaveden. Današnja Evropa namreč ni več Evropa šestdesetih let, Evropa spontanih, odprtih, ljudskih politikov, ki so znali stopiti, če je bilo treba, tudi na čelo protestnega pohoda proti vojni in agresiji v neki tretji državi, Evropa spontanih množic samostojno mislečih ljudi, ki so znali sami povedati resnico, ko so njihovi politiki zatajili, pa naj je šlo za uničevanje Vietnamcev in njihove dežele, atomske poskuse na dolnjih Bikinih ali za pingvine na arktičnih obalah.
• Kaže, da je pod kroglami, ki so utrnile življenje švedskega premiera Olofa Palmeja, umrla tudi spontana politična vest in je Evropa doživela diplomatsko klinično smrt, iz katere je ne morejo prebuditi tudi največja grozodejstva, uničevanje ljudskih življenj, imetja in neprecenljivih kulturnih dobrin tako rekoč sredi rye same. Kako bi si sicer lahko razlagali besede enega od njenih pomebnejših zunanjih ministrov, ki sredi bobnenja topov izjavlja, da vojne v Jugoslaviji ni, ali besede enega od poslavljajočih se evropskih opazovalcev v Sloveniji, ki v trenutku, ko jugoslovanski generali gospodarijo vsak v svojem pašaluku in obljube enega ne veljajo za drugega, izjavlja, da je Jugoslavija dejavnik, ki ga je treba upoštevati. Medtem ko to izjavlja, se njegovi kolegi plazijo pod avtomobili in ne vedo, ali bi šli s konvojem, namenjenim ranjencem v obkoljenem hrvaškem Stalingradu, naprej ali nazaj, kqjti en gene-
Baraga agent CIE?
TREBNJE — Anonimneži, ki so se hudovali zaradi našega pisanja o slavnem trebanjskem rojaku Frideriku Baragi, so očitno dobili svoje zadolžitve že precej pred prireditvijo Iz trebanjskega koša Kajti anonimni telefonski klici so kar deževali, ko so zapriseženi nasprotniki, ne le misijonskega škofa in jezikoslovca Barage, ampak vsega kar vsaj malo diši po veri in cerkvi, zavohali, da bo imel ravno Baraga osrednje mesto na omenjeni letošnji kultumo-zabavni prireditvi
Moški anonimnež, domnevajo vsaj. da gre za isto osebo, ki je visoko kotirala v svinčenih časih, zdaj pa doživela moralni brodolom, si je drznil celo groziti da razpolaga s pismom, ki odkriva, da je bil Baraga lump, da je malo takih, saj naj bi bil po tem pismu celo agent CIE. Nekam znano to zveni, spomnimo se le Mojsove-ga proslulega »štabnega dokumenta«, ki ga nikoli nihče ni videl je bilo pa tedaj to očitno znamenje Srbiji da ima proste roke za pogrom proti A Ibancem na Koso vu.
Zato verjetno taki pamfleti poniglavih anonimnežev ne bodo omajali volje tistih, ki se vztrajno zavzemajo celo za beatifikacijo Barage. Nič nas ne bi smelo presenetiti ako bi se tedaj našli osebki, ki bi brez bizantinske lokavosti kar naravnost obsojali Dolenjce, češ da so dobili za svetnika agenta CIE.
P. P.
ral pravi, da je pot prosta, drugi pa strelja na-njih.
Podobnih sprenevedanj je današnja Evropska diplomacija polna in vse skupaj izpade še bolj groteskno kot zatiskanje oči ob podpisu mirovnega sporazuma med Hitlerjem in Stalinom, kije bil u vod v kosanje Evrope in končno v drugo svetovno vojno. Groteskno zato, ker bi morali biti nekateri vzorci, ki se v poglabljanju jugoslovanske krize očitno ponavljajo, zlahka prepoznavni. To bi lahko prepoznali že v prvih posplošenih vzklikih
»Siluju nam majke, siluju nam decu! Slovenija laže!« in iz podobnih, ki so orili širom po Jugoslaviji, zgroziti bi se morali nad podivjanimi, zaslepljenimi hordami, ki so jih prenašale ter se skrajno resno zamisliti nad prvimi okupacijami ozemelj v »zaščito ogrožene manjšine«. Tako je po Evropi razsajal Hitler, vse bolj grobo in odkrito, dokler Evropa ni bila prisiljena odvreči črno ruto z očes in se braniti na življenje in smrt
Podobno slepoto in paraliziranost je y srcu Evrope, v EGS, čutiti danes. Namesto visoke šole diplomacije, ki bi jo na tem mestu pričakovali, smo priča visoki šoli sprenevedanja, ki najbolj koristi agresivni strani, se pravi srbski oblasti in armadi Tako lahko rečemo, da je sprenevedanje dvojno, kajti ko hoče taka diplomacija obdržati mačko in miš v istem košu, sprenevedajoč se, da se bosta dogovorili, se hkrati ne zaveda samo, da dogovor med takima protagonistoma ni možen, ampak se zaveda tudi, kdobožrtev. Temu bi človek rekel sprenevedava sprenevedavost Hlinjenje take naivnosti evropski diplomaciji, ob že zdavnaj uspavani vesti evropskih intelektualcev in narodov, kar dobro uspeva, ugaja pa tudi njihovim ameriškim kolegom. Kako bi sicer oni pravočasno opozorili ameriške državljane, naj zapustijo Zagreb, sovjetskim kolegom pa prepustili, naj opozorijo Hrvate pred letalskim napadom. Vedo pa eni in drugi še veliko več, kot pokažejo.
T. JAKŠE
Strahovi
»obmejnega
območja«
Posa vski kraji ob meji s Hrvaško postajajo obmejno območje. Domačini o tem pojmu že govorijo, in to z nekakšnim odporom ali strahom. Ne bojijo se, da bi meja med Slovenijo in Hrvaško lahko ločila prijatelje, če slednji tega ne želijo. Verjetno pa prebivalce tega obmejnega območja skrbi, da ne bi nastajajoča meja prinesla v njihovo življenje kaj, kar bi jih zmotilo in česar ne marajo.
Toda ni izključeno, da bodo domačini y obmejni pas prejeli skupaj z nastajajočami zametki carinskih postojank na slovensko-hrvaški meji tudi nekaj dodatnih neprijetnih reči, zaradi katerih bodo ti ljudje lahko rekli, da se je zanje začela nova era njihove tukajšnje naselitve. Nekaj takih neprijetnosti že imajo, kot smo slišali nedavno na nekem sestanku v Brežicah
V Dobovi na železniški postaji je vojaški vlak z veliko orožja in nekaj ljudmi Ta sivo zeleni kamen na slovenskem vratu bodo ob spletu ugodnih okoliščin verjetno odstranili in z njim povezane skrbi domačinov bodo prešle. Toda na slovenski strani železniških in cestnih vrat Hrvaško bi utegnil tudi po tistem ostati neprijeten obmejni vrvež, ki si ga utrujen in pošten človek ne želi Kakšno dogajanje pride v poštev, so že skusili domačini v Obrežju. Kamioni z živino, za katero verjetno vozniki in drugi ljudje niso uredili vseh papirjev, stojijo v nočeh na »carinskem«postajališču in domačini se zbujajo, m najboljšem primeru samo zaradi ropotanja in oglašanja živine.
Če je videti tak dogodek komičen in se kot tak oblastem ne sme zdeti vreden uradne pozornosti, bo kdo moral premisliti, ali je ali ni iz trie izvit dobovski strah pred mednarodnimi kriminalci Menda je dosti primerov, da se ob mednarodni železniški postaji v Dobovi sprehajajo neznani ljudje. Vsakdo, ki se
sprehaja, seveda še zdaleč ni kriminalec, lahko pa se vsak kriminalec prelevi v trenutku v sprehajalca. Morda je šlo ravno za to tudi y primeru dveh neznancev, ki sta 26. septembra delovala y Dobovi Kot je poročalo Delo, sta tega dne dva »konjska mešetarja« še pred osmo uro zjutraj ustrahovala 49-letno Dobovčanko in ji vzela deset tisočakov.
Podobnih tatinskih pohodov je veliko in bilo bi narobe, če bi omenjeni obisk dveh tujcev na vsak način pogojevali z bližino bodoče meddržavne meje. Toda ali je zmotno misliti da podobni kadri, kot sta omenjena konjska trgovca, najdejo iz različnih vzrokov prav v obmejnem območju priložnost za svoje potrebe?
M. LUZAR
Bodo ukinili
subvencije
stanarin?
Povečevanje stanarin gotovo ne prispeva k večjemu zadovoljstvu, tako kot nobena podražitev ne. Toda tisti, ki stanujejo v družbenih stanovanjih, se morda niti ne zavedajo, da se pravzaprav vse bolj oddaljujejo od plačevanja ekonomskih stanarin, o katerih je bilo prelitega že toliko črnila
Stanarina bi morala biti predvsem ekonomska kategorija le zares izjemoma tudi socialna dostikrat poudarja tudi direktor Stanovanjske zadruge Šentrupert Peter Br-car. On že ve, čemu vse se morajo odpovedati
Navkljub kriznim časom Trebaryci niso med večjimi zamudniki in ne dolgujejo večjih zneskov stanarin. Težave pa so s subvencijami stanarin. Za te bi letos potrebovali 960.000 din, vendar so v občinskem proračunu lahko zaradi pomanj-kanja denarja zagotovili komaj 670.000 din. Ta denar pa so že v celoti porabili v juliju in avgustu. Zdqjje vprašanje, kako naprej s subvencijami za 122 upravičencev. Septembrski znesek za subvencije ob 30-odstotnem povišanju stanarin I. septembra znaša 106.450 din. Ali bodo Tre-
eb-
•narja za subvencije stanarin ali se bodo odločiti, da zaradi pomanjkanja denarja ukinejo to vrsto socialnovarstvene pomoči?
banjci sprejeli rebalans piana do potreb ne celoletne vsote denarja za subvencij
..j slabšimi plačami vendarle prebijejo do lastne strehe nad glavo. Najlažje je seveda s prstom kazati na krivično družbo; to pa pogosto počno ravno tisti, ki po svoji opravljeni službi raje poležujejo, podpirajo šunke ali kako drugače kradejo bogu čas, sebi pa denar, in ubijajo še tisto trohico delavoljnosti, ki tiči v vsakem človeku.
• Povprečna cena stanarine za kvadratni meter stanovanjske površine znaša v trebanjski občini 27,58 din, obračunana mesečna stanarina pa 969.130 din.
Med kritikastri so pa tudi brihtneži Te bistre glave so izračunale, da se bolj splača pristajati na (ne)udobje družbenega stanovanja in investirati m kakšen vikend, avto, podjetje itd. Zakaj pa ne bi tega počeli če družba to omogoča? To je še vedno sprejemljivejše kot pasivno čakanje na pomoč. Postavlja pa se lahko načelno vprašanje, ali ne gre prav pri vprašanju, ali za ekonomske stanarine ali proti za preveč udomačeno lažno solidarnost, ki zamegljuje pravo podobo razmer.
P. PERC
Bo morala Lahinja spremeniti svoj tok?
Črnomajski ribiči so se že kar nekako navadili, da je v Lahinji prav v središču Črnomlja, vsaj enkrat na leto pogin rib. Te »navade« bi se seveda še kako radi tudi odvadili, pa jim to očitno ne bo uspelo, dokler bo v tej nekdanji belokranjski lepotici, sedaj pa le še kanalu za odplake in gnojnico, še kaj migalo. V zadnjih dveh mesecih so ribe poginile kar trikrat, vedno od izliva črnomaljske kanalizacije t' Lahinjo po toku navzdol
Na Zavodu za socialno medicino in higieno v Novem mestu so ugotovili, da je do pogi-
na najbrž prišlo zaradi zastrupitve s prostim amoniakom ali zaradi zadušitve, kajti ob nizkem vodostaju Lahinje lahko pride ob večjih izpustih fekalnih voda do pomanjkanja raz-topljnega kisika. Strokovnjaki so dobili potrditev za fekalno kontaminacijo površinskih voda v odvzetih vzorcih, v katerih so bile velike količine prostega amoniaka. Iz literature pa je poznano, da sta za ribe lahko smrtonosna že 2 ali 3 mg prostega amoniaka v litru vode.
• Sicer pa je čudno, da v Lahinji sploh še lahko uspeva rastlinje in preživi kakšno riba, ko pa se prav vse odplake črnomaljskih gospodinjstev brez čiščenja izlivajo vanjo in njen pritok Dobličico. V nekaterih tovarnah so sicer že poskrbeli za vsqj delno čiščenje svojih odplak. Jasno pa je, da bi se lahko izognili nadaljnjim ekološkim nesrečam v središču Črnomlja le z zgraditvijo kanalizacijskega omrežja v mestu ter s čistilno napravo. Slednje pa zagotovo vsqj še nekaj časa ne bo. Letos naj bi namreč zgradili (f zadnji kolektor do čistilne naprave, pri'
'T-------------------
hodnje leto pa začeli z gradnjo čistih* naprave. Če bo seveda denar.
In kaj je mogoče narediti, dokler ne b° čistilne naprave? Bo dovolj apel ribičev. naj ljudje preprečijo nasilje nad naravo in5 tem pogin rib? Bo zadostoval poziv vodnogospodarskega inšpektorja večjim podjetjem naj ne bi onesnaževali Lahinje in Dobliticf-Ali bo apel izvršnega sveta občanom, naj se obnašajo čimbolj ekološko, naletel na plodno tla? Vprašanje, saj v vse te pozive ter v njihovo uspešnost ne verjame niti vodnogospodarski inšpektor, izvršni svet pa priznava, da ribji zarod v Lahinji nima bodočnosti, dokler ne bo zgrajena čistilna naprava. Ne zanika, do bi še kako rad ugodil zahtevam in prošnjom ribičev, ki bi v zadnjem obupu radi še rešili kar se da, toda žal se vse ustavi pri denarju-Tega pa za vodno gospodarstvo v črnomolj' ski občini nimajo. Odvisni so od republike• od katere ne dobijo tako rekoč nič. Zagotovo | bo potrebno problem rešiti prej, preden se bi Lahinja morebiti odločila spremeniti strugo in začela teči bližje Ljubljani	...
M. BEZEK-JAKSt
Posavski klici k renti
KRŠKO — Kaže, da bo reka Sava Čel kakih enajst let vredna dobrih 970 milijono'1 mark več, kot je danes, kajti toliko naj bi veljala gradnja savskih elektrarn, ki bodo na; red čez dobro desetletje. Nič pa ne kaže, daje dogovorjeno, koliko je vreden prostor * gradbenih rezervatih ob reki, ki ga Posavci ne morejo uporabljati po mili volji Če druge' ga ne, na njem ne morejo zidati ker bo verjetno ali pod vodo ali pa onstran »tovarniške* ograje tistih hidrocentraL	.
To, da so s predvideno gradnjo ljudje oj> Sa vi zdaj prikrajšani za delavnice, zajčnice ‘n hiše, je eno, o čemer se menijo domačiM Drugo pogla i je posa vske neje volje pa se slu kot vprašanje, koliko bo Slovenija plačuj prebivalcem ob in na »zaseženih« elektrarniških območjih od Vrhovega do kdoktkj zato ker si bo lahko kuhala in svetila s sp°? njesavsko elektriko. Odprto je torej vpraN' nje rente. Posavci čakajoči strokovnih ,n' formacij in skorajšnjega zakonskega odgov°J ra nanj, najbrž imajo v rokavu tudi sv<>J predloge o višini rente. Če bi zahtevali vjf' meno samo brezplačno elektriko, bi se najb'1 prodali prepoceni. Tako so prepričani suni Podobno pa jih uče tudi potencialni slovetd vladarji Emil Milan Pintar, »senčni« mier, je nekoč na Mirni dejal, in to ravn°, zvezi s posavskim okoljem, nekako tako:a žava naj odloči, če bo kje gradila kak g/%.. jeki na primer prepotrebno deponijo vih snovi Toda ljudem naj v zameno pošten
Premik v malo
podjetništvo
Prejšnji teden so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani za pet dni odprli vrata naj večje sejemske prireditve s področja elektronike pri nas — mednarodni sejem Sodobna elektronika 91. To je najstarejša in edina tovrstna prireditev na območju bivše Jugoslavije in sploh y jugovzhodni Evropi. Na sejmu se predstavljajo proizvajalci elektronike, t- lekomunikacij, radiodifuzije, opreme za proizvodnjo, sestavnih delov, funkcijskih ■ not in materialov ter inženiringa in literature. Na rangu evropskih sejmov te vrste se Sodobna elektronika uvršča na 4. mesto za ifuenchnom, Milanom in Parizom Prvič so -ejem postavili že leta 1953. letos je torej prireditev že osemintrideseta po vrsti.
Politični in gospodarski položaj, v katerem mo se zaradi preoblikovala jugoslovanske balkanske federacije znašli, je po svoje ukrojil sejem, predvsem je skrčil število razstavljavcev iz tujine, ki jih je letos nekoliko manj
Mitja Kopina
kot lani, ko jih je bilo rekordno število. Letos pač Jugoslavija, kjer za večino sveta Slovenija še je, nikakor ni prostor, kamor bi si kdo pra vzelo želel K ljub vsem teža vam te vrste se je Sodobne elektronike udeležilo 411 razsta-vlavcev, od tega 230 razstavlavcev iz 21 tujih držav in 181 z območja nekdanje Jugoslavije,
med njimi kar 141 iz Slovenije. Razveseljiv je predvsem delež domačih razstavlavcev, med katerimi je polovica manjših zasebnih podjetij z majhnim številom zaposlenih strokovnjakov. To potrjuje pospešen razvoj podjetništva pri nas. Ker so se tovrstna zasebna podjetja v zahodnih državah izkazala kot razmeram ter trgu hitro se prilagajajoči nosilci proizvodnje in storitev profesionalne elektronike, lahko porast tovrstnega podjetništva pri nas vidimo kot eno od pravih poti za uspešno prenovo slovenskega gospodarstva in njegovega vključevanja v širši evropski prostor.
Na 11.000 m2 razstavnih površin je bilo veliko takega, kar je zanimivo zgolj za poznavalce in strokovnjake. Kar 34 odst. vseh razstavlavcev predstavlja sestavne dele, enote in materiale, nekaj manj kot tretjina jih pred- ‘ stavijo izdelke profesionalne elektronike, ostalo pa so razstavlavci s področja inženiringa, montaže, vzdrževanja in telekomunikacij. Posebej viden je porast števila razstavlavcev s področja osebnega računalništva, kar je pritegnilo veliko obiskovalcev, posebno mladine, ki se je v dneh, ko je bil sejem odprt za vse, v precejšnji gneči zgrnila okoli računalnikov vseh vrst. Videli so lahko večino lega, kar ta čas ponuja trg z računalniki, od močnih namiznih računalnikov z barvno
grafiko do naročajnikov in prenosnikov, ki zmorejo opraviti enako delo kot njihovi namizni vrstniki. Dovolj je bilo tudi laserskih, igličnih in kapljičnih tiskalnikov vseh znanih proizvajalcev računalniške strojne opreme. Med znanimi imeni je bilo zaslediti precej domačih podjetij, ki se ukvarjajo s sestavljanjem računalniške strojne opreme in tudi z razvijanjem izvirne programske opreme, predvsem pa z zastopanjem znanih svetovnih podjetij.
Od zanimivejših stvari omenimo brezžični telefonski sistem Čuk podjetja CTN iz Kranja, ki omogoča brezžično vzpostavitev vseh telefonskih zvez iz bližnje okolice telekomunikacijske točke. Intertrade iz Ljubljane je predstavil laserski sistem za arhiviranje poslovne dokumentacije Odin, ki poenostavi iskanje in poveča dostopnost vse dokumentacije, hkrati ko jo zaščiti tako pred propadanjem kot nepoklicanimi očmi ter omogoča povezavo z računalnikom Podoben sistem si je med prvimi v Jugoslaviji privoščil generalštab JA, kar je dovolj zgovoren podatek. Za trgovceje uporaben nov izdelek ljubljanskega Mikrohi-ta »inteligentno prodajno mesto«, ki deluje tako, da en sam osebni računalnik krmili sistem množine blagajn.
Dolenjci smo imeli na letošnji Sodobni elektroniki dva predstavnika: Trimo in Fe-
nix. Trimo se je predstavil s programom « (l mor za simulacijo okolja. Gre za naprave katerih lahko zagotovimo določene sPef.lJjh ne pogoje za izdelavo in testiranje rail'.M0. izdelkov. Uporaba je vsestranska, sajTrtm_ ve komore lahko uporabljamo v testnih. f ratorijih za preizkuse lastnosti izdelkov a . sami proizvodnji, kjer tehnološki PoSje„i zahteva posebne pogoje izdelave, Pre<*vStJ. različne temperature, različno relativno v nost, hitre temperaturne spremembe ter ob tavanje v korozijski atmosferi Na željo k L ca je mogoče komore opremiti za raču niško vodenje meritev.	,a.
Novomeški Fenix se je predstavil ko< stopnik in distributor elektronske ib l-x0y macijske opreme. Mitja Kopina, tehnični direktor, je povedal, da so že M-g pol na tržišču, na sejmu pa se predstavi ^ prvikrat. »Smo generalni zastopnik V Electro— Voice in distributerji za.firoiz' Panasonica, JVC ja, Pioneerja, Gam Naša osnovna dejavnost je računam strojna in programska oprema ter ptsarnl~^(j in telekomunikacijska oprema.	%
pa se tudi z maloprodajo in servisiranji odzivom na sejmu smo zadovoljni in aP a. da se bo udeležba poznala tudi v prodaj ših storitev.«
M.
Drugače o »obsedenosti z lastnino«
K razmišljanju predsednika vlade v senci Emila M. Pintarja o prestrukturiranju slovenskega gospodarstva
Videli je, da je bil moj prvi zapis o lem zakonu predolg, zato gaje urednik skrajšal. Ker ta snov zanima predvsem hste, ki bi se lahko čutili opeharjene, je Potrebno povedati še nekaj misli.
E.	M. Pintar je v enem od svojih razmišljanj o prestrukturiranju slovenskega gospodarstva zapisal, da le-to zadeva ob problem, imenovan DEMOS.
_ Prijazna Tilia
Pomoč pri prenosu zava-_ rovalne police
Prišel je čas, ko seje tudi na področju zavarovalništva pojavila konkurenca, s 'em pa se je ustvaril nov odnos do strank. To sem spoznal pred kratkim, 'to sem se oglasil na novomeški zavaro-yalnici Tilia. Kupil sem si avto, ki gaje 'rael lastnik zavarovanega pri zavaro-valnici Adriatic v Kopru. Zavarovalno Pplico sem želel prenesti na zavaroval-n,co Tilia. Prijazni uslužbenec pri oken-t-u mi je pojasnil, kaj vse moram storiti, da bi lahko prenesel zavarovalno polico na svoje ime in na njihovo zavarovalni-Co- Na koncu seje odločil, da bo to on opravil v mojem imenu. Naredil je fo-l°kopijo mojega vozniškega dovoljenja !n fotokopijo zavarovalne police, ki sem J° dobil od prodajalca avtomobila, ter tapisal spremni dopis. Vse skupaj je po-|al na zavarovalnico Adriatic v Koper. ^ Po nekaj dneh sem prejel zavaroval-n° polico na moje ime in zeleno karto.
. Za to uslugo sem zavarovalnici Tilia j®.1njenemu uslužbencu zelo hvaležen. ‘Mislim, da taki odnosi do strank na ši-r°ko odpirajo vrata zavarovalnice za n°ve stranke. In tudi prav je tako.
IVAN LAVRIČ
RES VREDEN IZLET
V začetku oktobra je društvo invalidov občine Trebnje organiziralo izlet v Maribor, na Pohotje, Areh in Osanka-fico. Med potjo smo se ustavili v Mariboru in si ogledali spomenik Antona Martina Slomška, ki so ga odkrili 29. ^Ptembra, ob 130. obletnici njegove smrti. Ogledali smo si tudi mariborsko stolnico. Po ogledu postaje vlečnice smo se odpeljali na Pohotje. V prijetem športnem hotelu Areh smo imeli kosilo, nakar smo se peljali do Osanka-Ijoe, kjer smo si ogledali obeležje bitke Pohorskega bataljona pri Treh žebljih, "račali smo po južni strani Pohorja Preko Slovenskih Konjic domov. Vso P°t nam je zelo strokovno in z velikim banjem razlagal zgodovinske poseb-■Josti naš trebanjski vodnik, magister Jože Kukman. Izletniki smo imeli občutek, da beremo izčrpno geografsko-kpodovinsko knjigo, za kar se invalidi trebnjcga še posebej zahvaljujemo. Organizator izleta gospod Stanko Reč-tiik pa je skromno izjavil: »Stojalo svetilke je vedno v temi.«
R. M.
Stavka v zdravstvu se nadaljuje
^lada noče prisluhniti ^zahtevam zdravstva
., ^tavka v zdravstvu in socialnem rbstvu se po celi Sloveniji v času, ko , PiSemo, to je v ponedeljek, nadaljuje, ^ Pogajanja stavkovnega odbora z ado niso uspela.
Med stavko poskušata obe strani t Jjdstavljati svoja stališča in se obenem v I Pogajati. Stavkovni odbor trdi, da em primeru slovenska vlada ne ravna Vno korektno. Odločno protestirajo ^Per navedbo ministra za finance Du-stv 3	ki je dejal, da so si v zdrav-
r„,u Povečali osebne dohodke tudi na vun materialnih stroškov, sedaj pa on evaj° denar za ta namen. Hkrati je vP^onl, da v državni upravi niso po-čali osebnih dohodkov od decembra . Polletja letošnjega leta. Sindikat trdi, a Je primerjanje razmer v državni UmV' 7 razmerami v zdravstvu ne-‘uestno, saj so zamrznjene plače pri-^erljivih poklicev državnih uslužbenci' ^ vedno precej višje od plač Poslcnih v zdravstvu. Obstajajo tudi ^n, ko so del svojih osebnih do-0e ,i°V namenili za urejanje zdravstve-^dejavnosti in ne obratno, kot trdi
za^dstavniki vlade želijo ob stavki skrK,SCn'^ v zdravstvu in socialnem praDstVu vzbuditi vtis, da za stavko HS, VzaPfay ni pravega vzroka. Žal to ne ja|„eza dejstvom. Vlada je resda pove-Pov jSe^nc dohodke za 36 odst., ni pa edala, da je za toliko povečala l*kr ^ ^°f'<)dke, ki so bili pod ravnijo ga a* veljavnega zajamčenega osebnega k''”°d*ta- Nemogoče je pričakovati, ned i° tuc*‘ v zdravstvu pripravljeni v °Bled zategovati svoje pasove.
Dr. JOŽE BERTOLE predsednik stavkovnega odbora
Desnemu krilu pripisuje elemente kon-zervalizma: »Če iščemo vsebinsko oznako politične filozofije tega desnega krila DEMOS-a, potem je to lastništvo, obsedenost z lastnino«. Da bi res razumeli »obsedenost z lastnino«, je potrebno povedati to, kar je bilo zadnjič spuščeno.
Po končani vojni in revolucionarnem prevzemu oblasti je Partija za zagotovitev popolne oblasti izvedla lastninsko reformo v obliki nacionalizacije. S prevzemom lastnine v državne roke je bil narejen prvi korak. Ker pa je Komunistična partija hotela biti v očeh ljudi avantgarda, poosebljena pravičnost, je bilo potrebno vzpostaviti sistem, ki bo deloval nadzorovano. Z razlastni-njenjem malih podjetnikov, kmetov in Cerkve, jim je bila vzeta ekonomska moč in z njo tudi politična veljava. Kapitalistični ustroj je zahteval trislojno organizacijo: lastnik — menager — sindikat, ki jo je bilo treba ustrezno nadomestiti. Sindikat, ki naj zastopa interese delojemalcev, je bil v začetku celo prepovedan. Ko so nastali pogoji, da Partija prevzame s svojimi kadri odločilen vpliv, so se znova vzpostavili. Srednje elementi, vodstva podjetij, ki se je
GOVORICE
NATOLCUJEJO
Zaradi mnogih govoric in nejasnosti, ki burijo duhove med krajani Mirne, želimo javno povedati, da so sredstva, ki so bila nakazana občinskemu Rdečemu križu in KO RK Mirna, odobrena posameznikom in organizacijam, ki so bili prizadeti v času vojne na območju KS Veliki Gaber in ob hudem neurju v KS Mirna in Šentrupert. Pri predlogih so sodelovale za to pristojne inštitucije in mnogi aktivisti Rdečega križa ter člani predsedstva. Prepričani smo, da so se sredstva pošteno razdelila, saj zaupamo aktivistom na terenu, ki že vrsto let brezplačno opravljajo mnoga humana dela.
Krajanom Mirne sporočamo, da lahko natančne informacije dobijo na sedežu občinske organizacije RK.
Predsedstvo občinske organizacije RK Trebnje
formiral v ozkih krogih občinskih ali republiških kadrovskih komisij pri partijski vrhuški, je vzpostavil še zadnji kamenček v popolnem nadzoru nad delom in rezultati dela. Tako sta postala lastnina in dobiček ključna elementa poleg aparata represije — za praktično izvajanje oblasti. Samoupravljanje v ta sistem ni poseglo, saj je ostajalo na periferiji resničnih odločitev, zato se je transformiralo v farso in v demotivacijo zaposlenih. Kdo je »obseden z lastnino«? Ali sedanji politični dediči Partije, ki s svojo kadrovsko strukturo obvladujejo še skoraj ves »družbeni kapital«, ali »desno krilo DEMOS-a«, ki poizkuša z Zakonom o lastninjenju podjetij ta družbeni kapital vrniti tistim, ki so ga ustvarili? Gotovo je v takem skrivanju resničnih interesov bojazen, da bi delavci v njih prepoznali tisto skupino, ki hoče obdržati vse privilegije propadlega sistema.
Ob vsem tem so prav značilne razprave predstavnikov opozicijskih strank v skupščini, saj razgaljajo vso nestrpnost ob eventualni izgubi moči. Komisija za strategijo nacionalnega in regionalnega razvoja je v svojem poročilu zapisala med drugim tudi sledeče: »Komisija seje seznanila tudi z amandmaji Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije k predlogu zakona ter čistopisom predloga zakona. Na tej podlagi komisija ugotavlja, da je narejen velik napredek v dograjevanju predloga zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Komisija je po razpravi ugotovila, da ni več bistvenih vsebinskih razlogov, ki bi narekovali odložitev obravnave predloga zakona.
Komisija ocenjuje, da lastninsko zakonodajo potrebujemo čimprej, zato predlaga zborom, da predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij sprejmejo.«
Kot neformalno usklajevalno telo je v postopku sodelovala t.i. Kopačeva komisija, kije bila sestavljena iz poslancev vseh treh zborov, kije tudi našla ustrezne vsebinske rešitve in jih preko vladnih amandmajev vgradila v tekst. Daje ironija popolna, priča dejstvo, da Zbor združenega dela navkljubn vsem tem naporom vztrajno kljubuje in noče izpeljati proceduro obravnave in sprejemanja tega zakona. Osebno sem prepričan, da nosi pri tem naj večjo odgo-
vornost poleg direktorskega lobija v zboru njegov predsednik, kije obenem predlagatelj vzporednega predloga zakona.
Za konec pa še tale zanimivost iz razprave:
F.. M. Pintarje predlagal, zbor DPZ pa tudi sprejel pogoj, da zakon sprejmejo, če se navadne delnice, ki naj jih delavci prejmejo, spremene v prednostne. To je utemeljil s tem, da naj podjetje izplačuje najmanj 2-odst. profit iz naslova prednostnih delnic vse dotlej, dokler to podjetje zmore. Ko pa bo zašlo v težave, naj se delnice preoblikujejo v navadne, podjetje pa naj rešuje vlada. Kdor se vsaj malo razume na poslovanje, bo ugotovil, da tak predlog lahko pride le iz klopi, kjer imajo do slovenske vlade sovražen odnos. Vlada v senci gotovo spada v to kategorijo.
MARJAN DVORNIK
ŠE: KMETIJSKA ZADRUGA ZA ZASEBNE KUPČIJE
Zadnje leto ali dve je Kmetijska zadruga Črnomelj tarča vrste napadov, ki jih tudi preko sredstev javnega obveščanja (Dolenjski list) inscenira nekaj prenapetežev, ki hočejo tok dogodkov prikrojiti svojim bolnim ambicijam. Pri tem izbirajo podla sredstva, kot so anonimna pisma na naslove republiških in medobčinskih organov, v katerih je vrsta neresnic in blatenja, ki nima z delom vodstva zadruge nobene zveze. To je dokazano z vključevanjem vseh ustreznih organov pri preverjanju vsebine oz. trditev iz teh pisem. Mislim, daje posledica tega tudi obsežen članek B. Budje v predzadnji številki DL.
Čudim se, da ima novinar B. Budja vpogled v kriminalistične spise in jim daje težo po svoji lastni presoji ter kot take posreduje javnosti, ki so vsaj v primeru, ko okarakterizirajo mene kot direktorja KZ Črnomelj, blago rečeno, povsem neutemeljene. Če B. Budja smatra demnokracijo v neomejenem blatenju odgovornih ljudi in firm, potem bo moral spoznati, daje demokracija tudi odgovornost do izrečene javne besede, ne pa pisunstvo na osnovi nedokazanega.
NIKO POŽEK
Sadovi jeze na socialno politiko
Zadnje stavke in socialni nemiri potrjujejo, da je vlada zrela za odstop
Slovenija je ta trenutek žalosten zgled naslednejga dejstva: kadar je bogata socialna država državljanom najbolj potrebna, ker je socialna stiska v družbi najhujša, je zanjo najmanj možnosti! Dvesto trideset tisoč delavcev dela v podjetjih z blokiranimi žiro računi, število brezposelnih nezadržno drsi proti 80 tisočem, samo polovica pa jih ima pravico do nadomestil in denarnih pomoči; število upokojencev je že zraslo na 430 tisoč; 5 tisoč dijakov, ki so letos končali srednje šole, ni dobilo ne dela ne mesta na obeh univerzah; 300 tisoč ljudi je že na seznamih upravičencev do raznih oblik socialne pomoči, čeprav so bili kriteriji za te pomoči znatno poostreni; v Sloveniji je ta trenutek že 15 tisoč uradno prijavljenih beguncev, koliko je tistih, o katerih ne vemo, da so tu, pa ne ve nihče.
Teh dejstev zdaj, ko so že tu — in SDP je vladi ves čas dokazovala, da jih je velik del proizvedla ona sama s skrajno nedomišljeno razvojno politiko — ne more čez noč spremeniti nihče.
Toda to ni vse. Na obupno objektivno stanje se veže še obupnejša vladna socialna politika. Namesto da bi se vlada tesno povezala z najboljšimi strokovnjaki in sindikati v družbenih dejavnostih ter z njimi izdelala in izvršila
projekte uskladitve drastično skrčenih možnosti in drastično povečanih potreb, izriva s svojimi domislicami nenaklonjene strokovnjake na cjbrobje ali jih preprosto odstavlja s pomembnih mest (primer dr. Kebra v Kliničnem centru, primer dr. Cerarja v Ginekološki kliniki v Ljubljani), sindikate in njihove zahteve pa arogantno ignorira.
Namesto da bi vodila politiko namenskega trošenja sredstev in čistih računov, izvaja politiko tako imenovanega integriranega proračuna in zvijačnega spreminjanja njegove strukture, s katerim je npr. v zdravstvu od namensko zbranih prispevkov že na samem začetku odškrnila toliko in namenila za druge potrebe, kolikor zdaj znašajo nakopičene izgube v zdravstvu.
Namesto politike reguliranega in s sindikati dejavnosti dogovorjenega trga dela, torej skladne porazdelitve bremen krize med vse delavce v družbi in med vse zaposlene v državni upravi in podržavljenih družbenih dejavnostih, izvaja zmedeno politiko zatiskanja ventilov in popuščanja pod pritiski zdaj na eni, zdaj na drugi točki neurejene predplačne fronte.
Ta čas, ko vlada zvišuje zares obupno nizke plače državnim uradnikom, prepričuje šolnike in zdravnike, naj zatisne-
jo pas za nadaljnjih 20 odstotkov.
Posledice take tekoče socialne politike, ki jo spremlja tudi neokonzervativi-zem v spreminjaju sistemov, ki državljanom jamčijo spodoben socialni standard in družbeno solidarnost takrat, ko so je najbolj potrebni (osnutki zdravstvenih zakonov to kažejo najbolj zgovorno!), že preraščajo v sadove jeze — štrajke šolnikov, zdravnikov, javne proteste obubožanih in jeznih študentov. Stranka demokratične prenove se strinja z vsemi, ki pravijo, da morajo pristojni ministri odstopiti, da je vlada, kije vodila takšno razvojno in socialno politiko, zrela za odhod.
Zdaj niso v težavah le družbene dejavnosti in delavci v njih, z napačnimi odločitvami Demosove vlade je postala ogrožena socialna varnost nas vseh.
SONJA LOKAR
Prenehajmo s pomori rib v naših rekah!
Javen poziv ribičev
Člani Ribiške družine Črnomelj pozivamo vse, ki kakorkoli lahko prispevate k izboljšanju stanja naših voda, da to storite po svojih najboljših močeh. Pričakujemo podporo.
Stanje naših voda se katastrofalno slabša. Iz leta v leto smo priča poginom rib. Letos septembra smo v Lahinji, v samem središču Črnomlja, opazili tri večje pogine rib. Po naši oceni je z življenjem plačalo človeško nasilje na stotine rib, v teži okr. 1000 kg. Kljub prizadevanju mnogih članov naše družine nismo dosegli ničesar. Sami popravljamo vodne objekte, obveščamo javnost in strokovne službe, opozarjamo odgovorne, organiziramo čiščenje voda, spremljamo stanje v kritičnih dneh in pokopavamo mrtve ribe.
Vodo smo ribiči dobili v upravljanje od občine, torej je dobrina in sramota vseh občanov. Ne moremo in ne smemo več nemo in nemočni strmeti v Lahinjo, ki se je pod Črnomljem spremenila v smrdljiv odtočni kanal. Poginile so ribe, odmrla je večina rastlinstva. Mestna kanalizacija in na desetine črnih odtokov pa teče v strugo. Če bomo zamudili današnji dan, bo jutri prepozno.
Ribiči in Zeleni Črnomlja bijemo plat zvona in si zastavljamo vprašanja, na katera moramo dobiti odgovore. Zahtevamo izboljšanje stanja brez roka. Takoj!
Zanima nas, koliko sredstev zberemo in koliko porabimo za vodno gospodarstvo v občini. Kaj lahko pričakujemo od Republiške vodne uprave? Kaj lahko stori Komunala iz sredstev, zbranih za kanalščino? Kdaj bo začela delovati čistilna naprava?
Pozivamo vse, ki so odgovorni za opisano stanje, k odločni akciji za izboljša vanje. Vsako odlašanje vodi v ekološko kastastrofo! Seje čas, da popravimo posledice neodgovornega odnosa do narave.
Predsednik RD Črnomelj: STANE MUHIC
OBRAMBA ALI PROPAGANDA OBRAMBE
Poveljstvu Pokrajinskega Utaha TO za Dolenjsko izročam čestitke za dobro izbran borbeni položaj protiletalskih bojnih vozil BOK kisla postavljena na Kidričevem trgu in Kapitlju. Nisem sicer prepričan, da se bo ob morebitnem zračnem napadu z zelenič-ke na vratih mesta in pod Kapitljem najbolj obnesel Toda s stališča »psihološkog i propa-gandnog dejstva«, kot bi dejali učitelji JLA, pa na mestno prebivalstvo stoodstotno deluje. Predlagam še, da bi kako podobno oborožitveno tehniko postavili tudi na G b vnem trgu, ki je s stališča obvarovanja kulturne in zgodovinske dediščine še brez ustreznega topovskega varstva. V katerem od prostih terminov pa bi tam izvedli še priložnostno parado, ali sejem obrambe, morda teden TO...
JOŽE DERGANC
pisma
in
odmevi
Še: Zavajanje ima usodne posledice
Pripombe k ugovoru novomeškega župana (DL ___________10. X.)___________
Novomeški župan g. Dvornik nekaterih dogodkov v družbi očitno noče razumeti ali pa si jih prikraja po svoje. Na zasedanjih zborov občinske skupščine je izjavil: »... da objekti JA pripadajo ministrstvu...« (torej postanejo njihova lastnina, op. M.R.). Citirani ustavni zakon o temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije pa v zadnjem odstavku 9. člena govori, da «... premoženje JLA prevzamejo v upravljanje enote Teritorialne obrambe, pa še to v skladu z odločitvami Predsedstva Republike Slovenije...« Nisem sicer pravnik, da bi tolmačil gornje določbe, najbrž pa je že laiku jasna pomenska razlika gornjih besed.
Spoštovani g. Dvornik, če že niste imeli namena zavajati delegatov, potem ste pa zagotovo bili neprecizni! Če se strinjate z mojimi izhodišči, da je bil prostorski razvoj večjega dela občine zaradi vojaških omejitev »amputiran«, potem vas opozarjam, da je za spremembe o namembnosti nekdanjih vojaških objektov zelo malo časa. (Določene aktivnosti v zvezi s tem, kot mi je znano, namreč že potekajo.) Zato vas ponovno opozarjam, da je »dolgotrajnost« pridobitve teh objektov odvisna izključno od oblastnih organov.
G.	Dvornik, sklicevanje na določbe iz zakona, ki je bil sprejet 25. junija 1991, so prešibki argumenti. Medtem
• Istočasno s tem pisanjem izkoriščam priložnost, da izrazim javni protest zoper nameščanje oklopnih vozil s topovi Teritorialne obrambe na območju mestnega jedra Novega mesta. Oklopniki pri simbolu Novega mesta — Kapitlju in pri Savinškovem spomeniku so najmanj nekulturno dejanje. Če bo —bog ne daj — do nuj-hujšega vseeno prišlo, bo akcija gotovo sprožila reakcijo. Zaradi tega pa bodo, ne krivi ne dolžni, najkrajši konec potegnili prav kulturni spomeniki najvišjega ranga. Zato teritorialce pozivam — ne da bi se spuščal v strategijo obrambe — da takoj odstranijo svoja orožja iz neposredne bližine vsem Novomeščanom tako vrednih kulturnih vrednot. Upam da mi zato nihče ne bo očital antipatriotizma.
seje namreč zgodila in zaključila agresija. Čez nekaj dni bo JA zapustila Slovenijo. Od politične modrosti, aktivnosti in strokovnih argumentov je odvisna usoda »lastništva« nad nekdanjimi vojaškimi območji v novomeški občini.
za Zelene Novega mesta mag. MARJAN RAVBAR
Tudi v Avtu slabo vozijo
Vse kaže, da naložba v Nemčiji za kočevski Avto ni bila koristna — Tudi več drugih očitkov sindikata
KOČEVJE — Zaradi bolezni, da bi podjetje Avto Kočevje lahko zašlo v resne težave ali celo v stečaj, so 14. oktobra sklicali zbor voznikov, na katerem so najprej ustanovili sindikalno organizacijo v podjetju, ki se bo vključila v sindikat cestnega prometa Slovenije in prek njega v Konfederacijo 90. Za predsednika IO nove sindikalne organizacije so izvolili Daniela Svetiča, za podpredsednika pa Milana Trosta. Ustanovnemu zboru sta prisostvovala tudi predsednik in podpredsednik sindikata cestnega prometa Slovenije.
Po tem sestanku so na zboru voznikov obravnavali sedanji položaj podjetja, ki ni zavidljiv, pa tudi še ne kritičen. Prisotni so menili, daje prišlo v podjetju do mnogih odločitev v škodo podjetja in voznikov. Zato so sklenili, daje treba do konca tedna izvoliti nov delavski svet podjetja, saj so staremu izrazili ne-

zaupnico. Nezaupnico sta dobila tudi komercialni in pravnik podjetja. Zahtevali so postopek za njuno razrešitev, ki naj bi ga izpeljala direktorica. Ta pa se s tem ni strinjala, zato so sklenili, naj delegati zbora delavcev glasujejo na delavskem svetu tudi za njeno razrešitev, hkrati pa je treba poiskati možne kandidate za novega vršilca dolžnosti direktorja, ki bo dolžan dobiti tudi novega komercialista.
Veliko govora je bilo o firmi Tehno-trans v Nemčiji, katere pretežni lastnik je Avto Kočevje. Ta firma je v hudih težavah, iz katerih se bo, kot kaže, težko izvlekla. To pomeni, daje vložek Avta v to firmo lahko tudi izgubljen. Novi delavski svet se bo moral odločiti, ali bo Avto v to firmo še vlagal in jo skušal spraviti na zeleno vejo ali pa bo šla v stečaj. Sindikat predlaga stečaj.
J. PRIMC
NOVE PODOBE MESTNEGA SREDIŠČA — Vse je lepo in prav, da smo Slovenci pregnali jugoslovansko armado, da branimo svojo samostojnost, da imamo svojo vojsko, da imamo... Nekaterim Novomeščanom, ki znajo ceniti premoženje Študijske knjižnice in bogastvo Kapiteljske cerk ve, ni vseeno, da so pred vrati teh usuinovpostavljeni težki oklopniki s posadko. Vsi skupaj si želimo, da bi bilo vseh teh napetosti kmalu konec in bo spomenik Svobode spet prišel prav. (Foto: J. Pavlin)
»Ne« razvrednotenju boja proti fašizmu
Ob 50-letnici vstaje smo dolžni dati priznanje vsem, ki so se uprli okupatorju — Vabilo za srečanje na Rogu
Živimo neprijazne čase, ki spodbujajo k razmišljanju in vrednotenju dogodkov. Se posebej nas k temu sili vojna v soseščini. Ob tem se spominjamo zadnje vojne vihre v Sloveniji pred meseci pa tudi zadnje svetovne vojne proti fašizmu.
Vse to je toliko bolj aktualno ob naših razmišljanjih ob praznovanju občinskega praznika v novomeški občini. Pri tem ne gre za samo praznovanje, temveč za vprašanje, ali smo sploh izbrali pravi spominski dogodek ali pa je to le popolna ideološka zadeva.
NOVEMBRA KUP PODRAŽITEV
METLIKA — Težko je reči, ali bo življenje Metličanov od 1. novembra zares vredno več, zagotovo pa bo dražje za 25 do 100 odst. Podražile se bodo komunalne storitve, kurjava, stanarina in vrtec. Pravzaprav jo bodo Metličani še najbolje odnesli pri pitni vodi (ki v resnici sploh ni več pitna, o tem pa na drugem mestu), ki se bo podražila le za četrtino. Čiščenje vode in kanalščina bosta dražji za 50 oz. 100 odst., a gre tu še vedno za ene najnižjih cen v Sloveniji. Odvoz smeti pa bo veljal na osebo 35 tolarjev in bo za 30 odst. dražji kot sedaj. Za stanarino bo potrebno odšteti za 30 odst. več, vendar se bodo s tem stanarine realno zmanjšale, saj so v začetku lega leta stanarine v metliški občini dosegale 2,24 odst. revalorizirane nabavne vrednosti stanovanjskega fonda, po podražitvi pa bo ta stopnja le še 1,97 odst. V vrtcu pa so se cene že s 1. oktobrom povišale za 37 odst., tako da bodo starši, ki plačujejo 50 odst. ekonomske cene (teh pa je le nekaj), morali za otroka v jaslih odšteti 2.656 tolarjev, v vrtcu pa 2.054 tolarjev.
ZA INVALIDE ŠE PROSTOR V TERMAH ČATEŽ
SEVNICA V vodstvu sevniškega društva invalidov ugotavljajo, da njihovi člani še vse premalo storijo za svoje zdravje. Pravijo, da še marsikdo ne pozna ponudbe Zveze društev invalidov Slovenije, ki daje na razpolago prijetne, pozimi ogrevane hišice v Termah Čatež. Hišice, v katerih lahko istočasno letujejo največ 4 osebe, imajo tudi kopalnico s termalno vodo, kuhinjo, barvni televizijski sprejemnik in vse ostalo udobje. Sevmško društvo invalidov ima v Termah Čatež še prost termin, in sicer od 16. do 26. novembra. S priloženim računom pa društvo priznava in plača del zdravstvenih storitev v vseh slovenskih zdraviliščih.
Novomeški občinski praznik je posvečen uporu proti fašizmu in okupatorjem. V Evropi ni dežave, ki upora proti fašizmu ne bi priznavala kot velikega zgodovinskega dejanja slehernega naroda. Prav zato je sramota, da se pri nas zaradi odpora proti komunizmu odrekamo civilizacijskim vrednotam upora proti fašizmu.
Če sije komunistična partija kasneje prilastila NOB, potem to poračunajmo z njo, ne pa da sedaj to poračunavamo z borci proti fašizmu. Vsega tega ni mogoče stlačiti v isti koš. Zavedajmo se, da so bili komunisti vendarle velika manjšina med uporniki proti okupaciji, medtem ko je breme celotnega boja proti okupatorjem slonelo na plečih preprostega slovenskega človeka. Temu mora iti priznanje, za katerega se zavzemam.
Vse, kar seje po vojni delalo slabega, nima z uporom proti okupatorju in fašizmu oziroma NOB nič skupnega.
Zdravniki o dializi
Srečanje na Otočcu * v
Četrtega oktobra je bilo na Otočcu strokovno srečanje sekcije medicinskih sester za področje nefrologije, dialize in transplantacije ledvic. Udeležilo se ga je 90 medicinskih sester iz cele Slovenije, ki se srečujejo z dializnimi bolniki pri svojem delu v patronažni službi, v diabetičnem in nefrološkem dispanzerju in enotah za hemodializo.
Na seminarju je višja medicinska sestra (vms) Jožica Rolih prikazala obseg dela v diabetičnem dispanzerju. Dr. Sonja Cimerman-Steklasa, vms Valerija Fink in Marica Parapot pa so predstavile zdravljenje dokončne odpovedi ledvic pri sladkornih bolnikih iz novomeške regije/Strokovni sodelavec Tovarne zdravil Krka, Nenad Durič, je prikazal dva nova preparata, ki sta že nekaj časa v rabi ponekod v bolnišnicah. Dr. Guček iz nefrološke klinike UKC Ljubljana je seznanil zbrane z zdravljenjem s C A PD metodo. Spregovorili sta tudi vms Ana Butara in Majda Ris iz Centra za dializo UKC Ljubljana.
Zahvaljujemo se Krki kot glavnemu sponzorju, posebej neutrudni g. Paviši-čevi s sodelavci. Žahvalj ujemo se tudi IMV Revozu, krškim obrtnikom, Studiu D, črnomaljskemu Integralu, KZ Metlika, KZ Oskrba Novo mesto, Podjetju Smer, Obrtni Zadrugi Metlika, Kemofarmaciji, Sanolaborju, Medici, Plivi, Cvetličarni baru Badavinec in Dolenjskemu oktetu.
Odsek za dializo Novo mesto
Obračunati kaže s tistimi, ki so to počeli, ne pa z uporniki proti fašizmu, katerim so se prav tako dogajale mnoge krivice.
Vendar bi nekateri radi s popolnim razvrednotenjem upora proti okupatorjem in fašizmu vedno znova in vedno bolj odločno izbrisali svoje napačne odločitve in ravnanje med drugo vojno. To, da so se uprli komunizmu, jim ni mogoče oporekati. Žal pa niso izbrali prave poti, ker če bi se uresničilo to, čemur so prisegli, danes ne bi imeli komu kaj očitati, ker slovenskega naroda po fašistični zmagi ne bi bilo več.
Menim, da moramo imeti toliko evropske in civilizacijske kulture, da priznamo uporu slovenskega naroda proti okupatorjem častno mesto v narodni zgodovini. V novomeški občini je bil začetek tega upora napad novomeške čete na nemško postojanko na Bučki. Prav zato smo ob 50. obletnici tega dogodka dolžni dati priznanje vsem, ki so se uprli okupatorju.
Ker očitno sedanja oblast v novomeški občini tega predloga ne sprejema, socialisti skupaj z borci NOB in prenovitelji organiziramo in vabimo na srečanje na Rogu ob občinskem prazniku. Vabilo ni namenjeno le članom, temveč vsem ljudem dobre volje, ki priznavajo pomen narodnega upora proti okupatorju. Spomnili se bomo tega zgodovinskega dohodka brez poveličevanja in patetike, vendar z dolžnim spoštovanjem vsem, ki so se borili proti okupa-
BO METLIKA DOBILA NOV OBČINSKI PRAZNIK?
METLIKA - Medtem ko se metliški kulturni dom v kratkem ne bo več imenoval po Edvardu Kardelju, pa bodo Metličani letos svoj občinski praznik praznovali na tisti dan kot leta doslej, torej 26. novembra. Predsedstvo skupščine občine pa je predlagalo, naj se ponovno prevetri primernost datuma metliškega občinskega praznika, ter povabilo k sodelovanju tudi občane. Vendar ni nujno, da predlagajo zgolj nove datume, ampak lahko z argumentirano obrazložitvijo podprejo tudi datum obletnice napada na belogardistično postojanko na Suhorju, torej 26.november.
• Demokracija ni mogoča vse dotlej, dokler ni dosežena ločitev Cerkve od države, države od gospodarstva in tudi Cerkve od gospodarstva. (Rus)
Novo mesto — koliko res še mesto?
Ob javni razgrnitvi strategije prostorskega razvoja mesta in PUP_
V prejšnji številki smo predstavili poglavitne vzroke /a današnje stanje v prostoru Novega mesta, tokrat pa osvetljujemo nekaj poudarkov iz strokovnih osnov.
Novo mesto je prostorsko razpadlo — kot urbani sistem dejansko ne obstaja več. Tako imamo zgodovinsko jedro Novega mesta (z delno ustrezno vsebino) ter okoliški, urbanizirani prostor, ki seje vzpostavil po I. 1950.
Tudi naši najpomembnejši poznavalci mest (npr. dr. Košir) trdijo, da je Novo mesto (p)ostalo eno najbolj razdejanih, če že ne kar najbolj razdejano slovensko mesto po urbanizaciji do 90-tih let. Poleg neustreznih tipov stavb, ki imajo izrazito an-timestni značaj, je mestno tkivo doživelo zelo boleče reze z lokacijami industrijskih gigantov, k popolnemu razkroju mesta pa so odločilno prispevali številni, vedno novi projekti tako v urbanizmu kot arhitekturi, posledično pa seveda tudi v zelo občutljivem prometno komunalnem sektorju.
Razvoj mesta v novejšem času je mogoče povzeti zelo preprosto: odločilna prelomnici za cel sklop vprašanj razumevanja prostora in gospodarskega ter prostorskega razvoja mesta se je zgodila ob/po drugi svetovni vojni. Pred njo se je srednjeveško jedro kvalitetno prostorsko nadgrajevalo (zelo kvalitetni nastavki nove razvojne faze mesta na območju današnjega Novega trga in ob Ljubljanskih vratih). Tik pred drugo vojno so se pojavili prvi znaki novega razumevanja mesta (nekatere vile na neustreznih lokacijah).
Po drugi vojni, predvsem do konca 70-tih let, delno pa do danes, je šlo za zagotavljanje novih površin/kapacitet na novih kmetijskih površinah med primestnimi vasmi ob najpomembnejših vpadnicah.
Mehanizmi, prek katerih je prišlo do prostorskega razpada mesta, so naslednji:
a) Razvoj mesta je (bil) razumljen predvsem kot njegova fizična širitev. »Razvoj« je tako potekal z gradnjo vedno novih sklopov, ki so nastali naenkrat in niso imeli ustreznih povezav z obstoječim in okoliškim prostorom. Največ, kar se je upoštevalo, sta bili konfiguracija in sesta-
va tal ter prometno komunalni sistem. Lokacije takšnih sklopov so se izbirale zgolj na podlagi trenutnih interesov najmočnejših gospodarsko političnih dejavnikov, kar praviloma pa je šlo za vedno nove kvalitetne kmetijske in gozdne površine. Pri teh projektih je eden glavnih problemov, da so vedno znova začenjali iz začetka, brez zadostnega vrednotenja predhodnih naporov, tako projektnih, predvsem pa iz izkušenj ter kvalitet že izgrajenega. Iskanje vedno novih površin in zanemarjanje obstoječih potencialov je pripeljalo tudi do propadanja ter neizko-riščenosti nekaterih vitalnih, zelo pomembnih delov mesta, ki so tako postali moteči središče Šmihela, Bršljina, Žabje vasi, Gotna vas...
b)	Tudi posamezne stavbe so organizirane in oblikovane bolj ali manj izolirano, edine povezave z okoljem so izkoriščanje atraktivne lokacije ter priključki na prometno komunalne sisteme. Ža funkciona-listično/modernistično Novo mesto je poleg tipa »stanovanj v bloku« značilen predvsem tip »vilc/palače«. Pojavlja se v dveh merilih: kot individualna stanovanjska hiša in kot »vila/palača« za javne funkcije. Oba tipa sta že po svojem ustroju
v urbani sredini konfliktna —-od organizacije parcele, do odnosov z javnim in naravnim prostorom, ipd. Ob tem, ko smo z nesmotrnim razporejanjem individualnih hiš dobili nepregledne, slabo izkoriščene ter krajinsko moteče sklope, ki so danes marsikje tudi ovira za preobrazbo, pa so vile/palače razgradile najpomembnejše dele mesta (npr. Novi trg, center v Bršlji-nu, v Kandiji...). Bistvena pomanjkljivost stavb iz tega obdobja je tudi njihova neprilagodljivost in nezmožnost rasti.
c)	Zaradi zanemarjanja odnosa med stavbnim tkivom in prometno komunalnim sistemom temelji Novo mesto le na linearnih povezavah primestnih (bivših) vasi. Mreža cest, kot osnova strukturne mreže mesta, seje bolj ali manj le tehnično modernizirala, ne pa tudi dopolnjevala kot sestavina urbanega. Tako danes vsa pozidava temelji na mreži vaških in poljskih poti iz prejšnjega stoletja. Zaostajanje komunalnega sektorja za razvojem poselitve (kanalizacija telefon...) ie tudi že
torju in fašizmu za osvoboditev slovenskega naroda, še posebej tistim, ki so za to darovali svoje življenje.
BORIS DULAR predsednik kluba poslancev socialistov v SO Novo mesto
TISOČAKA ZA NAPAČNO PARKIRANJE
SEVNICA Komunalni nadzornik sevniške občine bo imel sorazmerno dobro plačano, a ničkaj hvaležno službo. Kako neki bi ga pogledali, ako bi od vas na kraju samem terjal 1000 din denarne kazni za prekršek, ker ste denimo parkirali avtomobil na prostoru, ki ni določen za parkiranje ali pa če tovornjak parkirate tam, kjer je določeno za parkiranje osebnih avtomobilov! Dopolnjeni odlok o urejanju in varstvu okolja v novem 76.a členu določa enako kazen tudi za lastnika stavbe, ki pozimi ne odstrani snega s pločnika in dohoda na cesto, ali pa za osebo, ki »kakorkoli poškoduje zelenje v javnih parkih in nasadih, trga cvetje, lomi drevje in živo mejo ter poškoduje, prevrača ali zamaže klopi in mize na javnih površinah in otroških igriščih « To si velja zapomniti!
Velko S. Rus:
•	Kdo bo sodnega dne zagotavljal neodvisnost sodstva?
•	Med sabo bomo tovariši šele, ko bo vsak svoj gospod
•	Nož, s katerim se nekomu reže kruh, je nevarnejši od bajoneta.
•	Ostro smo proti politizaciji kulture. Vsak tak primer naj se zato obravnava na ustreznem forumu.
•	Samo prebujeni narodi lahko sanjajo o lepši bodočnosti
•	Če ljudi sodimo po dejanjih, jih ne moremo obsojati za besede.
•	Slučajni sopotniki običajno potujejo s povratnimi kartami.
•	Muhe enodnevnice živijo že vso človeško zgodovino.
Mucki takšni in drugačni
Razstava v OŠ Grm
NOVO MESTO — V nedeljo bodo občudovalci in ljubitelji do-
PRIJA TEUICE — Katja Božič . v družbi svojih puhastih prijateljic s pasemskim poreklom.
mačih živali spet prišli na svoj račun. Člani Felinološkega društva iz. Ljubljane namreč pripravljajo na grmski osnovni šoli razstavo in prodajo pasemskih mačk. Računajo na udeležbo kakih štirideset in več primerkov iz osrednje Slovenije, pa tudi od drugod. Vsekakor dovolj, da bodo obiskovalci dobili dokaj dobro predstavo o tem, kako razvejeno in vse bolj razvito postaja pri nas tovrstno ljubiteljstvo. Razstava bo v nedeljo, 20. oktobra, odprta od 10. do 18. ure.
Nekako tako sta pričela z vzrejo mačk pred dobrim letom tudi dva od petih novomeških članov Felinološkega društvo Ljubljana. Katja in njen oče Franci Božič. Letos bosta na Grmu že razstavljala tri pasemske perzijske mačke: Emi, Emino in Fiono. Ena od mladih puhastih lepotičk sije na razstavi v Postojni že pridobila priznanje. Ko bo dobila še enega, bo po predpisih lahko že postala mati pasemskih mladičkov s potrdilom o rodovniku.
TJ.
mjm
9«, Jt
U/tf>cUuAtw
tujcu
Teden otroka vsem na očeh
Na Glavnem trgu so imeli prvo besedo otroci — Bo pri ZPM uspelo pripraviti tudi novoletne prireditve?
konstantno. Bistveno pa je, da večina infrastrukture nima urbanega značaja npr. cesta je razumljena predvsem kot povezava dveh točk, ne pa kot mestni prostor s številnimi drugimi funkcijami.
d)	Zaradi odsotnosti strategije razvoja mesta in z.goraj naštetih dejavnikov se ni izoblikovala niti arhitekturno prostorska niti funkcionalno namenska hierarhija. Mešanje različnih izključujočih se dejavnosti in principov oblikovanja je pripeljalo do neurejenosti mestnih ambientov in drugih prostorskih konfliktov.
e)	Novo mesto ima znotraj fizičnih meja zelo obsežne zelene površine, vendar pa je večina nekvalitetnih ali povsem neizkoriščenih. Tako ločimo dve glavni skupini: zelene površine v urbani rabi ter ostale, ki so v hitrem tempu urbanizacije ostale degradirane in neizkoriščene. Pri slednji gre za zelo obsežne ostanke kmetijskih in gozdnih površin, ki za takšno rabo niso več primerni, zato jih je mogoče obravnavati kot pomembne potenciale mesta (npr. pasovi vzdolž Belokranjske ceste, okoli Tovarne obutve v Bršljinu ipd ). Zaradi neustrezne rabe in vloge v prostoru mesta je torej veliko zelenih površin motečih.
Izpostavil sem le najpomembnejše probleme, seveda pa ima mesto še vedno (resda okrnjene) izjemne nastavke kvalitetnega mesta od izjemnih naravnih pogojev (Krka) pa do zgodovinskega jedra z. obema zelenima antipoloma (Porto-valom in Ragovim logom), do potencialov v Kojarcih, Brezovici ipd. Zelo obsežne rezerve znotraj obstoječih meja mesta, ki smo jih za raven globalnega odočanja tudi ocenili, izpostavljajo nujnost orientacije razvoja mesta v že načeti, poseljen prostor. Na ta način bi se moral začeti reševati problemski sklop razvoja Novega mesta ponovne vzpostavitve KOMUNIKACIJE, mesta z naravnim okoljem, z njegovimi prebivalci, stavb med seboj, stavb in javnega prostora (z ulicami, trgi...), dialoga preteklosti in sedanjosti z. ohranjenimi možnostmi za prihodnosj...
Prihodnjič: Kako od urbaniziranega prostora ponovno do mesta?
JOŽE SLAK
NOVO MESTO Pri občinski Zvezi prijateljev mladine so letos ob Tednu otroka še posebej veseli, da jim je uspelo na ta praznik opozoriti vse starše in tiste, ki morajo vedeti, da imajo tudi otroci svoj teden. Le redki so se našli. ki so še sredi preteklega tedna spraševali, zakaj je popoldan zaprt novomeški Glavni trg, zakaj so postavljene stojnice z igračami in otroškimi oblačili in obutvijo in zakaj je del parkirišča zaseden z vrtiljakom in mini vlakcem. Zvezi prijateljev mladine je s postavitvijo tega »otroškega cirkusa« na Glavnem trgu uspelo razveseliti otroke. Zato bi bilo napačno, če bi že naslednje leto tudi to prireditev pregnali s trga. Že vnaprej lahko zapišemo, da otroci in starši od tega ne bi imeli nič. Teden otroka bi šel mimo kot vsa prejšnja leta.
Med prireditvami na trgu velja še posebej omeniti četrtkovo prireditev »No-čemo vojne«. Že dopoldan je trg obiskalo več kot 100 otrok pribežnikov, ki so začasno nastanjeni na Otočcu. Brezplačno so jim omogočili, da so se po mili volji vozili na vrtiljaku in vlaku. Ob 12. uri so na trgu proti vojni demonstrirali srednješolci, popoldan pa so na to temo risali in kiparili tudi najmlajši. V programu prireditev velja omeniti še
• Vse kaže, da bodo pri Zvezi prijateljev mladine letos lahko pripravili tudi obdaritve in prireditve z Miklavžem in dedkom Mrazom. Med tistimi podjetji, ki so prva poslala svoj prispevek (96 din na zaposlenega), je bil kolektiv Dolenjskega lista na prvem mestu.
nastop mlade pevke Heidi, koncert najmlajšega slovenskega ansambla Tumba ter za otroke nepozabni izlet v Kostanjeviško jamo.
Pokrovitelj vseh prireditev na trguje bila Zveza prijateljev mladine, kije vse stroške programa in izvedbe krila z denarjem najemnin stojnic in drugega prostora na trgu.
VOJNA
»NAJPAMETNEJŠIH«
Vojna, žalost, pokol, uničenje. Irak Puščava, po njej lezejo jekleni hudiči, nad njimi letijo sejalci smrti. Nedolžni ljudje padajo j>od črnim dežjem. Sočustvujem / njimi. Čutim strah. Za njimi še večja puščava kot prej brez življenja. Žal mi je za ta svet, ki ne bo preživel moje generacije. Uničil ga bo človek, najpametnejše bitje na svetu.
ALEŠ PLUT 8. c, OŠ Bršljin Novo mesto
Teden otroka je mimo, organizatorji pa že razmišljajo o novoletnih prireditvah. Izvedba teh in obdaritev 9000 otrok novomeške občine je še v negotovosti, saj so denar (96 tolarjev na zaposlenega) pričeli zbirali prav v tednu otroka.	j p
SPOZNAVALI SMO MIRNO GORO
V četrtek, 3. oktobra, smo imeli učenci šestih razredov naravoslovni dan. Že zjutraj smo se odpeljali na Planino, kjer nas je čakal gozdar France Janež. Veliko nam je povedal o naravi, ogledali pa smo si tud' gozdarsko hišo, kjer smo videli veliko slik. razglednic, knjig, ostankov živali, pravo gozdno razstavo. Potem smo sc napotilina Mirno goro. Večkrat smo se ustavili, ker nam je gozdar pokazal vrste dreves in tudi živali. Videli smo krmilnico za divje živali in lovsko prežo ter na koncu srečali še koj nje, ki so bili otovorjeni z drvmi. Zaradi težkega tovora so na hrbtih imeli rane, zato so sc nam zelo smilili. Kljub vsemu smo preživeli zelo lep dan.
IVA DUJEC MAJA ŠIMEC JANA TRGOVČIČ 6. b. OŠ Mirana Jarca, Črnomelj
VOJNA IN OTROCI
Velikokrat sem bral zgodbe iz vojn«, vendar se mi je zdelo, da gre za pravljico t” da se nam kaj takega ne more zgoditi. Le-los smo bili pripravljeni, da gremo oa morje, vendar se je ravno tisti dan začela vojna. Blizu naše hiše seje začel odvija*1 normalen promet in zvedeli smo, da so druge ceste zaprte. Pri nas so se večkrat ustavili oboroženi policisti. Cesto so kma" lu zabarikadirali s hlodi. Z grozo sem op3' zoval vojaška letala, ki so nad Dobravo v nizkem letu drvela proti Medvedjeku; Strah me je bilo še posebej, ko je skoraj nad našim domom zaokrožilo letalo i" streljalo. Tudi takrat sem trepetal, ko se1” slišal sirene in je naša družina stekla v klet, kjer imamo zasilno zaklonišče. Ponoči n*e je Se dolgo tlačila mora od hrupa letal,sl' ren in streljanja. Vse to. kar sem doživet-so zame grde, mučne sanje. Iz srca si žel)1**! da se ne bi nikoli več ponovile in da bi * končale za uboge ljudi na Hrvaškem.
JURIJ REDE* 6. a, OŠ Bršlj"1 Novo mes*°
KULTURNI DAN V PIŠECAH
Za letošnji prvi kulturni dan srno se s kolesi odpeljali v Pišece na ogled zbirke slik o Maksu Plctcršniku. Obiskali sm0 tudi njegov grob in zapuščeno domačijo Spotoma smo si ogledali cerkev sv. Mi haela, potem pa smo se napotili proti gra du. Opazili smo, da je tudi grad zelo ra puščen. Veliko sem zvedela novega, hkrati pa sem bila zelo razočarana. Prebivalci ■ |' šec in okolice ne bi smeli dovoliti, da ku1 turna dediščina tako propada, kot se doga' ja z gradom in Pleteršnikovo domačijo, SANDRA BREGA* 7. r„ OŠ Globoko
SLON, VLAK IN V RTU JAK - V znamenju teh velikih otroških igral, sej^ in programa je na novomeškem Glavnem trgu od 7. do 14. oktobra Pole,v0j Teden otroka. Dopoldan je bilo veselo za šolske otroke, popoldan pa so na1 račun prišli najmlajši. (Foto: J. P.)
ČRNOMELJ SKOZI ČAS—Pretekli petek je bila v črnomaljskem kul‘Uf£nj.
domu otvoritev razstave likovnih del, kijih je 38 učencev iz devetihbelo	v
skih šol ustvarilo na jubilejnem, 10. slikarskem ekstemporu mladih likov" jla Letošnji ekstempore z naslovom »Pogled na Črnomelj skozi čas« je PrlP o ^ črnomaljska Občinska zveza prijateljev mladine. Ob otvoritvi razstavej J^0. menu ustvarjanja mladih umetnikov govorila Marinka Dražumerič ,:,ujtllr-meškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (na levi), v ^g]/ne nem programu pa so se predsta vili učenci črnomaljske glasbene šole in oS . zo šole Loka. Ob tej priložnosti so podelili tudi posebno priznanje Peiru ia.o: ti njegovo desetletno udejstvovanje na belokranjskih ekstemporih. (J'
B.-J.)
NAGRADA V ČRNOMELJ
Žreb je izmed reševalcev 38. nagradne križanke izbral ŠTEFKO PETRUNA iz Črnomlja in ji za nagrado dodelil knjigo Krvave reke. Gre za samostojen roman obsežnejše ?age Bogdana Novaka Lipa zelenela je. Nagrajenki čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev Pošljite najkasneje do 28. oktobra na naslov: Dolenjski list, Cilavni trg 24, gOOO Novo mesto, s pripisom KRI-
REŠITEV 38.
nagradne križanke
Pravilna rešitev nagradne križanke št. 38 se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OZN, TOLEDO, AEROME-TER, SVAT, SALO, VARNOSTNI, SVET, KVOTA, AJDA, LILEK, GRUDEN, KAC, VT, LET, OBA-DAR, ANIT, STRN, TIL, VIKONT, OJNICA, AJANT, NAVČEK.
mm?
Pokaži mi najbližjo smer za Pot okoli vesolja. Nič ni važno, kam pokažeš, vsaka je najkrajša...- in zmeraj kaže nazaj na samo sebe.
R. HEINLEIN
. Kako zelo krhka in minljiva Je človeška sreča!
M. KAPOR
Vsakršno spoznanje je konec koncev — med.
M. GORKI
Tisti, ki se redno drogirajo, sproti rušijo pot svojega osebnega zorenja.
J. RUGELJ
Spet tolarji
Pri nas najbolj znan iz časa Marije Terezije
Dobili smo nov slovenski denar. Ime tolarje treščilo kot strela z jasnega, saj smo še pred dnevi slišali za Povsem druga imena, kot so klas, lipa, karant. Pa tudi prav, v anketi Delaje tolar več kot trem četrtinam Slovencev všeč. Ime ni novo, stoletja nazaj so ga nosili srebrni kovanci Po skorajda celi Evropi.
Tolar seje pojavil v 16. stoletju na Tirolskem, Češkem in Saškem, Potem so ga pod različnimi nazivi Prevzele druge države, Anglija pod 'menom crown, Italija kot ducato-ne in Holandija kot daalder. Tolar ““Joachims taler« je dobil ime po ■nestu Jachimovu na Češkem, kjer So ga prvič skovali. Ime prihaja od novca, ki je skovan v dolini po ne-ntško Thal, od tod T(h)aler, torej Dolinar. Od leta 1753 so v Avstriji Kovali tolar s podobo Marije Tereze, nekaj let kasneje tudi s podobo £ranca Jožefa. Tolarje za Koroško, kranjsko in Štajersko šo kovali v Celovcu.
Zadnje kovnice srebrnikov pri aas smo imeli v srednjem veku v Kamniku, Kostanjevici in Gutten-J'erthu na Krki, v Slovenj Gradcu, Ljubljani, Celju, Brežicah. Za temi Kovnicami iz prve polovice 15. stopnja je sledilo dolgo obdobje, ko ni-?rno imeli lastnega denarja vse do eta 1944 g0 so partizani natisnili °nc z imenom lira. Po vojni smo u°bili dinarje, ki smo jih pred dnevi ' navdušenostjio zamenjali za naše “dolarje«, oprostite, tolarje.
J. DORNIŽ
Črna zibelka zahodne civilizacije
Profesor Martin Bernal ponuja nov model razumevanja razvoja grške kulture
Je bila Kleopatra črnka? In slavni grški filozof Sokrat, je bil tudi on temnopolt, kot naj bi bil tudi slavni pevec Homer? So temnopolti vojaki iz doline Nila zasedli Egej in položili temelje zahodne civilizacije?
Že nekaj časa afriški in nekateri ameriški strokovnjaki ponujajo dokaze, da se je zahodna civilizacija porodila na črnem kontinentu, kot pravimo Afriki. Pitagorev izrek, število pi, geometrijske formule, vijak in vzvod, vse to naj bi odkrili v starem Egiptu in ne v stari Grčiji, kot so se stoletja dolgo učili šolarji v vseh šolah po svetu. Vendar so zahodni strokovnjaki ob takih zamislih le zamahnili z roko. Toda ali je to še mogoče narediti?
V strokovnih krogih je ponovno oživela razprava o mestu starega Egipta. Ponovno rešetajo njegovo vlogo pri rojstvu sijajne grške civilizacije, ki jo imamo za zibelko zahodne civilizacije, in s tem ponovno tehtajo vlogo Afrike v svetovnem civilizacijskem razvoju. Vse bolj se v razprave vriva tudi vprašanje, ali ni bil stari Egipt črn, se pravi, ali niso bili ustanovitelji in vladarji Egipta, njegova gonila duhovna sila temnopolti ljudje. Teh vprašanj ne zastavljajo več le temnopolti afriški profesorji, obremenjeni z afrocentrizmom. med njimi so tudi belci, s tem pa z vprašanja izginja rasna obarvanost in postaja to, kar bi ves čas moralo biti, stvar stroke.
Pomemben preobrat pomeni knjiga Črna Atena, katere prvi del je pred tremi leti izdal univerzitetni profesor Martin Bernal. Delo je lani prejelo visoko priznanje Ameriško knjižno nagrado. V 575 strani obsežni knjigi Bernal raziskuje početje evropskih znanstvenikov, ki so v 18. stol. začeli odstranjevati stari Egipt in Kanaan iz okvirov zahodne civilizacije ter čistiti staro Grčijo vseh mogočih vplivov obeh starejših civili-
zacij. Osnovni razlog za tako početje naj bi bil rasizem in antisemitizem evropskih znanstvenikov, ki niso mogli sprejeti misli, da bi lahko bila njihova ljubljena Grčija »okužena« z idejami drugih, manjvrednih ras, ter so zato zavrnili kot mit same grške izvire, ki so potrjevali, da se je egejska civilizacija oblikovala iz egiptovske in kanaanske tehnologije, filozofije in politične misli. Namesto te 3000 let stare vednosti so klasicisti ponudili arijski model, po katerem seje grška civilizacija začela sredi četrtega tisočletja pr.n.št. z vdorom belih indoevropskih ljudstev v Egej.
Pravkar je v ZDA izšel tudi drugi del Črne Atene, v katerem je Bernal izdelal nov model razumevanja razvoja klasične Grčije, ki naj bi nadomestil sedaj prevladujoči arijski model. Na osnovi študija gore dokaznega gradiva, od jezikovnih do arheoloških dokumentov.
Motorji harley—davidson osvajajo evropska srca.
Legendarni harley-davidsoni
Ameriška tovarna motociklov Harley-Davidson se je rešila bankrota in osvojila trg — Kdo vozi statusni
motor?
ne, ki rastejo v Afriki.
Bernal tekoče govori grščino, hebrejščino, koptščino, kitajščino, francoščino, nemščino, japonščino in viet-namščino, zato je doma tudi v primerjalnih jezikoslovnih študijah. Po lastni etimološki analizi ugotavlja, da polovica grških besed izvira iz egipčanščine in semitščine, predvsem pa besede za pomembne pojme, kot so: kralj, modrost, čast. Vse skupaj, od arheoloških do jezikovnih analiz, dokazuje množičen in stalen kulturni vpliv egiptovske kulture na kulturno manj razvito prebivalstvo Egeja.
Če znanost sprejme Bernalov model razvoja grške civilizacije, bo morala sprejeti tudi to, da je zibelka zahodne civilizacije črna. Stari Egipt ima svoje korenine v temnopoltem prebivalstvu. Egiptovska država je nastala ob gornjem Nilu. Fosilne lobanje vladarjev ranih egiptovskih dinastij so zelo podobne lobanjam sedanjega prebivalstva na severu Etiopije, to pa so črnci. V kasnejšem razvoju je bilo prebivalstvo starega Egipta pomešano s prišleki iz Mediterana in iz Azije, vendar je ohranilo negroidne poteze. »Egiptovska civilizacija je v temelju afriška,« zatrjuje Bernal.
MiM
(Vir: Time, Newsweek)
Najbrž so najbolj slavna motorna kolesa na svetu tista, na katerih se blešči napis Harley—Davidson. Gre za ameriške motocikle, okoli katerih seje splel cel niz legend in so dobili skoraj mitološki status. Njihovo slavo je po svetu in tudi v naš konec ponesel film Easy Ri-der s Petrom Fondo. Motorjev se drži tudi kanček zlega; spremlja jih namreč sloves, da jih vozijo bradati, v usnje oblečeni in tetovirani pripadniki cestnih tolp, nekakšni sodobni družbeni izobčenci, kar pa, kot zatrjujejo v tovarni, že dolgo ni več res. Danes boste prej videli na harley—davidson u univerzitetnega profesorja, miroljubnega književnika ali advokata kot pa divjega cestnega nomada v usnju in bleščečih zakovicah. In vsi ti vam bodo s ponosom povedali, da ne vozijo motorja, marveč harleya. Beseda motor je za druge motocikle, harley—davidson pa se spodobi omenjati samo s pravim imenom.
Razpotegnjeni motocikel z veliko kromaniranih delov in močnim motorjem je postal svetovni statusni simbol, še posebej v Evropi in Aziji, kjer povpraševanje po teh motornih kolesih tako naglo narašča, da preprosto ni mogoče ugoditi vsem, ki bi ga želeli kupiti. »Pred leti je bilo težko priti do harteya, zdaj pa je to skoraj nemogoče,« razlaga eden od lastnikov VVerner Kiefer iz nemškega mesta Geislingen. Nekateri so pripravljeni plačati tudi 160.000 tolarjev prek prodajne cene, samo da bi prišli do motorja. Harley Davidson sicer stane od 160.000 tolarjev za najbolj poceni model do 640.000 tolarjev za luksuzne in močnejše modele. * S.
Preveč demokracije se sprevrže v domišljavo anarhijo.
S. VUGA
Neupogljivi zakoni naključja izbirajo naročje kaosa, da bi se izpolnili.
A. BASTOS
Tolikšna je slepota ljudi, da se s slepoto celo ponašajo.
A. AVGUŠTIN
svet v številkah
ŠPORTNIKI BOGATAŠI
v mio USD
18,50
PIP
pp
m
lili
11.00
g ji
mm*
.r.VAVAV.V
10.00	9,50
Pii
M
DOUGLAS (b)
TTSOH (b)
SENNft (Fl)
HflNSELL (Fl)
PROST (Fl)
HOLIFIELD (b)
Največji zaslužkarji v športnem svetu so fantje z močnimi mišicami in tisti, ki jih odlikuje drznost. Na lestvici desetih poklicnih »Portnikov, ki so bili lani najbolje plačani (v izračun ne gre iztržek fa propagando), ni nobenega igralca tenisa ali golfa, ki sicer slovijo Kot zaslužkarji, prav tako med deseterico ni nobene ženske. Največ •I® lani zaslužil boksar James Douglas (približno 1,370.000.000 sit), sledi mu boksar Mike Tyson (993.640.000 sit) in na tretjem mestu avtomobilski dirkač Ayrton Senna (295.410.000 sit). Sicer pa si Oglejte graf, kjer je prikazan zaslužek vodilne šesterice, kjer so trije ooksarji in trije avtomobilski dirkači v formuli I.
Ostanki kraljevske palače v Knososu na Kreti. So jo postavili egiptovski kolonizatorji: temnopolti ali beli graditelji? (Foto: M. Markelj)
zatrjuje, da seje grška civilizacija razvila v obdobju med 2100 in 1100 pr.n.št., ko so egejska ljudstva prevzela in si priredila nove bogove, jezik, tehnologijo, idejo prava in zamisel o mestnih državah. Vse to naj bi dobila pri starih Egipčanih in Feničanih.
Sami stari Grki so o sebi trdili, kot pričajo številni stari dokumenti, da je njihova kultura nastala okrog leta 1500 pr.n.št., ko so Egipčani in Feničani civilizirali egejske domačine. Stari dokumenti govore, da so tudi Atene ustanovili Egipčani. Herodot je zapisal, da so skoraj vsa imena grških bogov prišla v Grčijo iz Egipta. Drugi dokumenti govore, da so zakonodajalci, kot je bil špartanski Likurjg, študirali v Egiptu, od koder so v Grčijo prinesli temeljne zamisli, na katerih še dandanes sloni zahodna politika.
V prid Bernalovih zamisli govore tudi številni arheološki dokazi. Arheologi so izkopali na egejskem območju, od Krete do Soluna, številne predmete egipčanskega izvora. Ostanki kraljevskih palač na Kreti in v Grčiji govore, da seje ta arhitektura pojavila nenadno, Bernal jo povezuje z egiptovsko kolonizacijo, saj nikjer drugje v tem delu sveta takrat niso gradili palač, razen v Egiptu. Na Egipt opozarja tudi arhitektura grškega mesta Tebe. Slikarije, ki so jih odkrili na stenah zgradb na otoku Tera, so po tematiki izrazito egiptovske, saj prikazujejo pokrajine ob Nilu in rastli-
vaša zgodba — vaša zgodba — vaša zgodba
Ana: Pod šolsko streho
Življenje pod šolsko streho je zanimivo in živahno, zlasti pred poukom in med glavnim odmorom. Prerivanja po hodnikih je na pretek. Privoščimo pa si tudi trim tek po stopnišču in skok skoz okno. Seveda vse proti želji učiteljev. Malo svežega zraka je potrebno. Tudi pretepa ne manjka, kriv pa je ponavadi predsednik razredne skupnosti, ker ni dovolj vzgojno vplival na svoje tovariše.
Med urami spraševanja je mučno. Razposajenost, smeh in klepet se konča s prihodom učitelja. Že odpira redovalnico. Mučna tišina. »Le koga bo danes izbral za svojo žrtev?« V mislih si vsak želi: »Da vsaj ne bi poklical mene! Ko bi vsaj kmalu pozvonilo!« A ura se je šele začela.
Tišina, sliši se le pritajeno dihanje. Učitelj zajame zrak, pogleda po razredu, pokliče in žrtev se počasi dvigne. Popraska se po laseh, kot da ji bo to osvežilo spomin na razlago iz preteklih dni. Nekaj vprašanj, manj odgovorov, strogi učiteljev pogled in: »Sedi! To je slaba dvojka. Ne, ne za dvojko je potrebno znati vsaj polovico.«
Potem sledi hinavsko vprašanje razredni skupnosti. »No
učenci, kakšno oceno mu bomo dali?« Podamo nekaj predlogov, seveda trojka, dobra trojka. Nazadnje pa obvelja učiteljeva dvojka s pikico. Po razredu švigne nekaj obtožujočih pogledov, učitelj pa že išče novo žrtev. Spet mučna tišina. Postopek je isti, le žrtev je druga. Ko si izbere tretjo žrtev. pozvoni. Oddahnemo si. In spet je tu pet minut razposajenega življenja.
Zagreni ga prihod učiteljice. Tokrat je na vrsti razlaga. Zanimiva snov. Učiteljica se trudi pri razlagi, po razredu pa se začnejo papirnate padavine. Listki letijo sem in tja z vso mogočo vsebino: »Kakšen dolg čas!«, »Napiši mi kaj zanimivega.«, »Daj mi prepisati domačo nalogo.«, »Poglej Mihca, kako zaljubljeno gleda našo manekenko! Danes je izredno lepa, posebo zato, ker ima na sporedu novo snov in ne spraševanja!«
Takih in podobnih »padavin« je na pretek. Velikokrat sc zgodi, da listek pade na napačen naslov.
»Kdo je poslal ta listek?« se oglasi učiteljica. Tišina. Vsi radovedno zremo v tablo, kakor da ves čas sledimo razlagi.
»Zakni ne pnob>«ate? Zakaj
Pred desetimi leti ni nič kazalo, da se bo zadeva tako dobro obrnila. Tovarna v ameriški zvezni državi VVisconsin je bila skoraj pred polomom, ni imela dovolj kapitala, s trga sojo skoraj povsem izrinili poceni, a kakovostni japonski motocikli. Ko pa sta v tovarno prišla japonski kapital in tehnologija, seje začel ponovni vzpon. Danes Harley— Davidson obvladuje 32 odstotkov svetovnega trga z visokokubičnimi motocikli (motoiji nad 850 ccm). Leta 1985 sojih izvozili nekaj manj kot 6.000, lani pa že 20.000. Prihodnje leto bodo odprli predstavništva za prodajo harley— davidsonov tudi v bivših socialističnih državah, na Poljskem, Češkoslovaškem in Madžarskem. Morda jih bomo kmalu videli tudi na slovenskih cestah.
Umetna polena
Narejena iz odpadkov in ostankov — Bolj čista
Na vse mogoče mislijo ljubitelji naravnega in čistega okolja. Razmišljanje, kako bi prispeval svoj kamenček k varovanju gozdov, je pripeljalo ameriškega izumitelja Curtisa Beyerja do zanimivega izuma. Izdelal je umetna polena za kurjenje ognja v kaminu ali na prostem. Ustanovilje tudi družbo Clean Burning Fuels (Cisto kurivo), kjer prodajajo in razpečujejo umetna polena. Trdi, da njegova polena izgorevajo zelo čisto, z manj dima in z manj ogljikovega monoksida kot običajno kurivo. Za nameček pa še velja, da so umetna polena cenejša od pravih drv.
Polena izdeluje iz odpadnega materiala, kot je star papir, in iz kmetijskih odpadkov, kot so koščice oliv, luping ameriških oreščkov, lupine školjk in vejice od obrezovanja sadnega drevja. Tega materiala je dovolj na voljo in je zelo poceni, tako da nima nobenih težav z nabavo. S prešanjem dobi lepo oblikovana polena.
Prvi večji kupec umetnih polen je Yosemitski narodni park v Kaliforniji. Tamkajšnja uprava bi rada zmanjšala škodo, ki jo v parku delajo izletniki, ko kampirajo in kurijo taborne ognje. Poskusili bodo uveljaviti Beyerjeva polena namesto pravih.
:
:
•
:
:
•
:
:
•
:
:
9
:
ne sledite razlagi? Komu pa razlagam, za koga se trudim?« Vsa iz sebe poizveduje z visoko dvignjenim glasom. Mučna tišina, storilca pa ni.
Jeza se sčasoma pohladi in ura teče dalje, dokler je ne prekine šolski zvonec.
Spet živžav do naslednjega klica zvonca. Na vrsti je malica, ki ni le hrana za lačne želodčke, ampak tudi telovadba in tekmovanje. Malica ni nikoli tako kvalitetna in ne tako »•obilna, da bi po njej potrebovali počitek.
Najbolj disciplinirani smo med preizkusi znanja — kon-trolkami, kaj ti le zbranih misli lahko ugodimo radovednim učiteljem. Ti se v šoli prav gotovo niso veliko naučili in občutek imamo, da bi vse radi zvedeli od nas, nebogljenih učencev, če nam uspe, si znanje lahko sposodimo s strogo zaupnim »plonk listkom«. To pa je le za zelo spretne učence.
Ura se seveda razlikuje od ure, ena je bolj znaimiva kot druga, ta učitelj lepši, oni inteligentnejši.
Vse lepo in dobro, zanimivo in manj zanimivo se začne in konča s šolskim zvoncem.
In nihče naj ne misli, da v šoli ni zanimivo in lepo!
:
:
•••••••••••••••••••«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
POTA
Ii\ STO/
dežurni
poročajo
NA PERONU OB TORBO — Neznani storilec je 11. oktobra ob 13.40 na peronu železniške postaje v Črnomlju Ljubljančanki Antoniji Jakofčič ukradel torbo, v kateri je imela ženica vino, žganje in jajca, tako da je škode za okoli 1.300 SLT.
VLOM V HIŠO — V noči na 10. oktober je nekdo na Hribu pri Orehku vlomil v vikend Franca Goršina iz Črmošnjic pri Stopičah in odnesel radiokasetofon, vreden 3.000 SLT.
OSTALA BREZ DENARNICE — V trgovini KZ Krka v Novem mestu je 10. oktobra ob 10.45 Antonija Piškur iz Ža-lovič med plačevanjem na pult blagajne za hipec položila denarnico. Ko jo je hotela znova prijeti, denarnice in 4.000 SLT v njej ni bilo več.
IZGINILI HLODI — V času med 26. in 28. septembrom je nekdo iz gozda v Dolenji Nemški vasi ukradel štiri hrastove hlode, vredne vsaj 13.000 SLT. Lešje bil last 33-letne Marije Makovec.
KDO JE ODPELJAL KOLO? — Miran Kristan iz Češče vasi je bil 11. oktobra ob 18.30 ob kolo znamke Rog, ki gaje začasno parkiral pred diskontno trgovino v Bršijinu. Vozilce je vredno 6.000 SLT.
UKRADEL MOTORNO IN ELEKTRIČNO ŽAGO — Neznani storilec je 10. oktobra okoli 4. ure v Šentjerneju vlomil v prodajalno Kovina Dolenjka v Novomeški ulici. Nepridiprav je odnesel motorno in električno žago, trgovci so s tem oškodovani za okroglih 31 tisočakov.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	40-letni Pero A. iz Črnomlja se je odhoda JA nadvse razveselil Na svoj dom je lastnoročno in urno iz kasarne preselil pomivalno korito, leseno mizo in Se nekaj drugih predmetov. Nekdanja vojna pošta je ob 5.000 SLT.
•	Maščevanje utegne biti kruto in nevsakdanje. To je prejšnji teden občutil Janez Proj iz Gorenje Nemške vasi, kateremu je nekdo na eno od koruznih stebel na jivi obesil kos betonskega železa premera 16 mm in dolžine enega metra. Železo je svojo vlogo odigralo 11. oktobra, ko je Proj s silokombajnom pospravljal koruzo. Stroj je obtičal na njivi z zlomljenim pogonskim zobnikom.
•	S silo telesa je nekdo v noči na 13. oktober vlomil v kokošnjak Janeza Stoparja v Biču in tam s silo rok v malho stlačil šest kokodajsk, ocenjenih na 1.200 SLT.
•	52-letna Martina B. iz Rebri pri Žužemberku je 8. oktobra nepovabljena stopila na hodnik stanovanjske hiše Jožeta Rozmana na Rdečem Kalu. Naključje je hotelo, da je tam stala tudi zamrzovalna skrinja, iz katere si je Martina sposodila več mesnatih paketov, s sosednje police pa je vzela še nekaj paradižnika in lovski nož. Žužem-berški Romi pravijo, da že lep čas ni bilo take pojedine.
ZNAK ZA HRABRO DEJANJE — Že v začetku meseca je slovenski minister za notranje zadeve Igor Bavčar policistom, kisosevčasu vojne izkazali s pogumnimi in hrabrimi dejanji, podelil »znak za hrabro dejanje«. Med takimi je bila tudi peterica Dolenjcev; zanje je bil v ponedeljek pripravljen sprejem pri načelniku novomeške UNZ Borutu Likarju. Dušan Jarc (tretji z desne) in Vinko Kulovec (peti z desne) sta znak prejela za hrabrost na Medvedjeku, ko sta navzlic nevarnosti s kamero posnela letalski napad, Peter Šajnič (drugi z desne) in Mirko Sopčič (četrti z desne) sta se izkazala v spopadu med JA in teritorialci na Pogancah, Franc Glušič (prvi z desne) pa je znak dobil zavoljo hrabrosti, ko je 29. junija rešil življenje ranjenemu komandantu vojašnice na Puščavi pri Mokronogu, Branimiru Furlanu
V soboto srečanje gasilcev
Ob mesecu požarne varnosti v sevniški občini
SEVNICA — Letošnji mesec požarne varnosti za gasilce v sevniški občini ne pomeni zgolj enomesečne kampanjske dejavnosti. Načrtno delujejo preventivno skozi vse leto, širjenje požarnovarnostne kulture pa so letos intenzivirali že v septembru.
Na Lisci je občinska gasilska zveza pripravila srečanje pionirjev in mladine, zatem so se zvrstili obiski gasilcev po osnovnih šolah in vrtcih. V sevniški osnovni šoli so sevniški gasilci izvedli še gasilsko vajo, kar je mladež pozorno spremljala. Na štabu operative OGZ
Da bo pot v šolo bolj varna
Obisk učencev osnovnih šol pri predsedni-ku skupščine občine
METLIKA — V sredo pretekli teden, ko je bil v Sloveniji dan varnih poti, je metliški predsednik skupščine občine, Branko Matkovič, sprejel delegacijo otrok iz metliške in podzemeljske osnovne šole ter suhorske podružnične šole. Mnoge stvari, na katere so učenci opozorili v preteklem letu, so že urejene ali pa jih urejajo. Metliški otroci pa so tokrat predlagali, da bi razširili Šolsko ulico ter da bi miličniki v času, ko gredo otroci v šolo ali iz nje, poostrili nadzor v prometu, posebno pozornost pa bi morali nameniti mladim voznikom na kolesih z motorjem. Suhorčani so predlagali nadstreške na avtobusnih postajah ter pločnik od pošte do spodnje trgovine v kraju. Podzemeljčani pa si želijo cestna ogledala pri zadružni trgovini ter župnišču; radi bi tudi nov šolski kombi, saj se jih sedaj v njem vozi več, kot je dovoljeno.
Predsednik skupščine občine jim seveda ni mogel obljubljati vsevprek, ker ga bodo otroci prihodnje leto znova obiskali ter ga lahko prijeli za besedo, če obljub ne bi izpolnil. Dejal je, da bodo v občini naredili pri urejanju prometa vse kar je v njihovi moči. Priznal pa je, da urejanje, žal, poteka zelo počasi, ker je za vse posege potrebno dovoljenje republiškega inšpektorja za ceste, ki pa redko zaide v metliško občino.
M. B.-J.
TATVINA IZ POTOVALKE
NOVO MESTO — 3. oktobra med 16.45 in 18.00 je neznani storilec na vlaku med Ljubljano in Novim mestom iz potovalke Vere Hrvatin, doma iz Spodnjih Škofij, zmaknil 2.000 din in 53.000 lir, skupne škode je tako za okoli 5.000 SLT.
MOTORIST NENADOMA PRED AVTO — II. oktobra ob 11.35 se je 33-letni Jože Vojščak iz Malega Gabra peljal s stoenko po makadamski cesti z Velike Loke proti Velikemu Gabru. Na delu ceste, kjer je zaradi njive, porasle s koruzo, preglednost zmanjšana, je z desne strani nenadoma z motorjem zapeljal na cesto 35-letni Ludvik Grm z Velike Loke. Vojščak je sicer zaviral, toda trčenja ni mogel preprečiti. Grm je najprej padel na pokrov motorja, nato pa obležal hudo ranjen na cesti. Prepeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko so materialno škodo ocenili na 40.000 SLT.
ČELNO TRČILA — 26-letni' Ivan Klemenčič iz Dolža se je 9. oktobra ob 11.30 peljal z osebnim avtom po cesti proti Stopičam. V Velikem Orehku je takrat po kolovozni poti pripeljal traktor, ki pa gaje voznik še pravi čas ustavil. Ne glede na to, je Klemenčič zavil proti sredini ceste, takrat pa je nasproti z jugom pripeljal 30-letni Florjan Juršič z Dolža. Slednji seje sicer umikal, vendar trčenja ni uspel preprečiti. Voznik Klemenčič se je v čelnem trku hudo ranil in se zdravi v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je za 30.000 SLT.
Sevnica so se dogovorili tudi o nabavi manjkajoče opreme in o izobraževanju operativcev. 18. oktobra bo v Inpletu na Brezovem tekmovanje industrijskih gasilskih enot.
Letošnje 2. srečanje tekmovalnih enot za plaketo Jožeta Smodeja bo potekalo v sosednji laški občini, v Radečah, soorganizator te prireditve, ki bo 19. oktobra, pa bo OGZ Sevnica. Za varnostno službo v podjetjih utegne biti koristno strokovno predavanje 23. oktobra, če bodo seveda v sleherni tovarni malo nadzirali, ali so njihovi vratarji v resnici varnostniki ali pa hodijo v vratarnice dremat, kar se, žal, še vse prevečkrat dogaja. Sicer pa bo o tem vedel marsikaj povedati tudi medobčinski požarni inšpektor.
Letošnji kviz, ki ga 25. oktobra priredi sevniško gasilsko društvo za učence osnovnih šol, bo potekal pod geslom »Močnejši od ognja!« V oktobru bo seveda še več preveijanja operativne pripravljenosti in usposobljenosti operativnih članov po društvih. Izvedli bodo tudi t.i. tiho, se pravi nenapovedano vajo zoper namišljeni požar v dveh predelih občine, v enem od večjih podjetij pa bodo izvedli obsežno vajo, pri kateri naj bi sodelovale vse industrijske gasilske enote.
P. P.
Eksplozija skladišča stresla Belo krajino
24 km od Vinice je JA uničila svoje skladišče
METLIKA — Ob silovitem poku, ki je v nedeljo okoli 9.10 pretresel Belo krajino in močno vznemiril tamkajšnje prebivalce, nam je ministrstvo za informiranje Republike Slovenije poslalo sporočilo naslednje vsebine:
»Hkrati z močno eksplozijo, ki jo je bilo slišati v delu Bele krajine, se je na obzorju v smeri Hrvaške pojavil megličast oblak. Nekateri so sklepali, da gre za letalski napad, pri katerem so bila uporabljena kemijska sredstva. Temu primerno sta v koordinaciji z Republiškim centrom za obveščanje novomeški in črnomaljski center malo pred 10. uro izdala sporočilo, v katerem opozarjata pred možnimi posledicami.
Kasneje je bilo ugotovljeno, da ne gre za tovrstni letalski napad. Vse kaže, da je JA v okolici Ogulina, približno 24 km od Vinice, uničila svoje skladišče, da ne bi prišlo v roke hrvaških oboroženih sil. To domnevo potijuje tudi dejstvo, da sta se po 10. uri slišali še dve eksploziji. Novomeška TO je proti meji s Hrvaško takoj poslala svojo strokovno ekipo, katere naloga je ugotoviti, kakšna bojna sredstva so bila uničena in ali se je pred posledicami potrebno zavarovati.«
Kot je znano doslej, so skrbi Belokranjcev odveč, v zraku ni škodljivih snovi, na roke pa jim je šlo tudi, da je veter v tistem času pihal proti Liki in oblak dima gnal v nasprotno smer.
KUKEC NOVI KOMANDIR POSTAJE
TREBNJE — Ker bo dosedanji komandir trebanjske Postaje milice, Stanislav Smolič, imenovan za namestnika komandirja na Postaji prometne milice Novo mesto, je trebanjska občinska skupščina za novega komandira PM v Trebnjem imenovala dosedanjega namestnika komandirja na tej PM, 29-letnega Janeza Kukca iz Tržišča. Kukec je končal višjo šolo za notranje zadeve v Ljubljani. Za njegovega namestnika pa so odborniki v soglasju z republiškim ministrstvom za notranje zadeve imenovali 34-letnega Zlatka Zupanka iz Spodnjih Vodal pri Tržišču. Doslej je bil Zupanek komandir oddelka milice v Mokronogu. Tudi on je končal višjo šolo za notranje zadeve v Ljubljani.
Roparja napila šoferja
Kako in zakaj je Edvard R. ostal brez vozniškega dovoljenja ? — Zbudil da se je šele v Zagrebu
KRŠKO — Pred seboj imamo zgodbo, ki se je ne bi sramoval noben pisec scenarijev kriminalnih zgodb. Njen avtor Edvard R. je doma iz Trbovelj, po poklicu šofer, zaposlen pa v Viatorju Njegove težave so se pričele 8. oktobra popoldne, ko je tovornjak, za krmilom katerega je sedel, obstopila patrulja krških prometnih miličnikov. Edvardu so pod nos pomolili »frutico«, napravo za merjenje alkoholiziranosti šoferjev, ki je kmalu zaigrala svojo znano in voznikom nič kaj prijazno melodijo. Za nameček je pogled na tahografski vložek izdajal, da je Edvardov tovornjak občasno brzels hitrostjo celo preko 120 kilometrov na uro. Edvard je tako ostal brez vozniškega dovoljenju Zgodba bi se s tem končala, če...
Dan kasneje, 9. oktobra, se je Edvard R. oglasil na krški Upravi za notranje zadeve. Vozniško je hotel nazaj, trdilje, da je bil žrtev brezobzirnega napada neznancev, ki da sta zakrivila tudi to, da so mu miličniki pobrati papirje. Približno takole je razlagal začudenim možem postave:
»8. oktobra, bil je torek, sem se s tovornjakom ustavil na Smedniku Kar naenkrat sta se poleg vozila znašla dva neznanca in me obstopi-lu Zagrozila sta mi z orožjem in moral sem z njima v tovornjak. Tam sta pograbila pločevinko s pivom, jo odprla in vanjo dotočila še žganja ter neko drugo smrdljivo tekočino. Vse to sem potem moral ob nenehnih grožnjah popiti, nato sta mi ne-
znanca ukazala: .Stari, vozi brzo prema Zagrebu!, Hočeš nočeš sem se usedel za volan, medtem ko sta se napadalca spravila na posteljo v kabini in tam nadzorovala moje početje. Na poti proti Zagrebu sta me pred Čatežem prisilila, da sem na tamkajšnji črpalki napolnil rezervoar. Tudi med tankanjem sta me vseskozi nadzorovala, tako da nisem imel nobene možnosti za pobeg. Vožnjo smo nato nadaljevati proti Podgračenemu, kjer je avto ustavila patrulja miličnikov. Vame je bilo naperjeno orožje, zato si nisem upal narediti nič nespametnega Miličnika sta mi dala pihati in mi kasneje vzela vozniško dovoljenje. To je tudi vse, česar se še spomnim, vem leto, da sem se zjutraj prebudil v Zagrebu, v denarnici pa mi je manjkalo 400 nemških mark in 6.000 din.«
Takšna je bila Edvardova zgodba Policisti so že med poslušanjem s težavo zadrževati smeh. Vseeno so pripoved preveriti, ugotoviti so, daje Edvard resnično tankal na Čatežu, tam pa tako kolovratil okoli tovornjaka da je miličnikom padel v oči. Pra v zato somu tudi slediti, ko pa je s prehitro vožnjo še dodatno načel njihovo potrpežljivost, so ga ustavili Vse ostalo je bolj ati manj znano, Edvard R. je na koncu skesano priznal, da si je zgodbo kratko malo izmislil Za kaj takega je imel svoj razlog. » V Viatorju je tako, da z izgubo vozniškega dovoljenja izgubiš tudi službo. Zgodba je bila moje zadnje upanje.«
B. B.
RAZDEJANJE V ZAPORU
DOB PRI MIRNI — Slovenski javnosti dobro znani in zadnje čase nekam pozabljeni zapornik Darko Š. je prejšnji teden znova opozoril nase. V pralnici KPD Dob pri Mimi je najprej poškodoval likalnik in razbil okensko steklo, nato pa je stekla razbil še na oknih spalnice, poškodoval pa tudi več inventarja. Škode je za 19.000 SLT.
TATINSKI PRSTI
ČRNOMELJ — Še neznan storilec je 11. oktobra ob 13.30 v prostorih Ljubljanske banke v Črnomlju brskal po odprti torbici Menke Cemič z Brega. Zmaknil ji je 4.000 SLT.
119%
POJASNILO
ŠKOCJAN — V zadnji številki DL smo pisali o tatvini v Škocjanu, kjer je ne-kdo iz hiše Antona Bobiča odnesel devize v protivrednosti 100.000 SLT. Na zahtevo oškodovanke Dragice Bobič dodajamo, daje 2. oktobra dopoldne iz hiše izginilo 2200 DEM, 30.000 SLT, 4.000 LIT in 2.750 ATS, kar vse skupaj da protivrednost 100.000 SLT.
Šolo okradla za 185 pralnih strojev
Zakonca Ciril in Ana Plut, bivši ravnatelj in računovodkinja OŠ Leskovec, obso ena — Vse obtožbe sta zanikala — Protivrednost protipravno prisvojenega blaga je danes 185 pra nih strojev Gorenje
KRŠKO — Pisanje v pogojniku ni več potrebno. Resda sodba, ki jo je zakoncema Cirilu in Ani Plut iz Krškega prejšnji ponedeljek, 7. oktobra, opoldne izrekla Danica Kostevc, predsednica senata krške enote Temeljnega sodišča Novo mesto, še ni pravnomočna, toda dokazov — takšnih in drugačnih — so sodniki našli toliko, da vsaj na podlagi vsega doslej znanega o krivdi obsojenih ne more biti dvoma. Kot smo na kratko zapisati že v prejšnji številki, je bil danes 65-letni bivši ravnatelj osnovne šole v Leskovcu obsojen na 6 mesecev zapora, njegova žena A na, bivša računovodkinja te ustanove, pa na 8 mesecev zapora, oba morata tudi povrniti stroške sodnega postopka ter škodo, ki sta jo s svojim početjem prizadejala leskovški šoti
Na dolgo in široko smo pred časom pisali o odkritju kriminalistov krške UNZ ter kasneje o vloženi obtožnici zoper ravnatelja Osnovne šole herojinje Milke Kerin in njegovo ženo, računovodkinjo, ki naj bi storila kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Tudi sojenje je potrdilo, da so bili sumi in obtožbe upravičene, zakonca Plut sta si na račun šole nagrabila za celo premoženje različnega blaga, ki sta ga plačevala večidel s šolskimi naročilnicami. Doslej nemara največja afera v Posavju, zanesljivo pa v Krškem, je tako dobila sodni epilog, o katerem pa bodo kakšno morali reči tudi v Ljubljani, kajti bolj ali manj na dlani je, da se bosta obsojenca zoper odločitev krškega sodišča pritožila.
Prva sodna obravnava je bila razpisana že za 28. maj letos, sledilo ji je sojenje 20. junija, vojni dnevi na Slovenskem so nato delo senata prekinili vse do jeseni. Skupaj je bilo — vštevši tudi zaključne besede zagovornikov obtoženih in tožilca — do izreka sodbe 7. oktobra kar šest obravnavnih dni. Tudi to dovolj zgovorno priča o zahtevnosti in obsežnosti postopka. Ciril in Ana Plut sta očitana jima dejanja vseskozi vztrajno zanikala, sodnikom sta trdila, kako je sporni gradbeni material vgrajen v šolo, stotine kilogramov spornih živil pa da so končale v šolski kuhinji in nikakor ne v Rostoharjevi ulici, kjer sta obsojenca doma. Zahtevala sta izvedenca, ki naj bi to potrdil, le način, kako naj bi
to naredil, ni bil nikomur jasen, tudi sodnikom ne, zato tej zahtevi seveda niso ugodili. Navsezadnje so bile trditve Plutovih, kako so bile tiste ogromne količine živil porabljene za šolske prireditve, pogostitve in srečanja, postavljene na laž z izjavami prič in celo s primetjavami takratnih jedilnikov. Nobeden se namreč ni ujemal z navedbami obtožencev.
Potem ko je bilo v postopku zaslišanih kar 31 prič — 9 jih je svoje izjave ponovilo na sojenju — pregledanega gore takšnega in drugačnega dokaznega gradiva, za sodni senat ni bilo nobenega dvoma. Plutova sta resnično zagrešila veliko večino očitanih jima kaznivih dejanj, tožilec sam je iz obtožnice umaknil le trditvi, kako sta ravnatelj in računovodkinja osnovne šole s šolskim denaijem kupila pralni stroj in gugalnik, nekaj manjših dobavnic za živila pa je iz obtožnice izpustilo tudi sodišče. Ne bomo se znova podrobneje posvetili opisu vseh dejanj, ki sta jih med aprilom 1985 in oktobrom 1988 storila Plutova, spomnimo se jih le na kratko.
Tako sta Ana in Ciril Plut s šolskimi naročilnicami nabavila zase 315 salonitnih plošč in 30 slemenjakov, 1.630 kg betonskega železa, 460 vreč cementa, betonske cevi, preko 350 kvadratnih metrov stenskih oblog, 70 vreč lepila nivedur, da bakrenih cevi, čopičev, bakrene pločevine, jupola, elektromateriala, miksetjev, torbic, krožnikov, blazin in še česa niti ne
omenjamo. Še nemara bolj kot nad tem so se prebivalci Posavja zgražali nad ostalim početjem, ki gre zgolj na račun Ane Plut. Slednja je pridno hodila po posavskih trgovinah in nabavljala živila z izgovorom, da so namenjena šoli, trgovcem je izročala šolske naročilnice, slednje pa potem kot računovodkinja poravnala s sredstvi šole. Le živila nikoli niso prišla v šolsko kuhinjo. V ilustracijo njenega ravnanja poglejmo le dva izmed več deset tovrstnih nakupov. Julija 1988 je v prodajalni Mercatorja Preskrbe v Krškem nakupila nič več in nič manj kot: 3 paštete, 48 litrov mleka, 2 litra sirupa, 5,4 kg kave, 1,5 kg masla, 6 evrokremov, 5,43 kg sira, liter kisa, šunko, okoli 16 kilogramov (!) različnih salam, 9,6 kg hrenovk, 6 pralnih praškov, 6 kg vratine, 12 litrov olja, 30 sokov, 2 kg rozin, smetano, več klobas in še kaj bi se našlo. Ne dosti drugače ni bilo denimo oktobra, ko si je za šolski denar v košaro naložila: po dve omeli in metli, 400 jajc, 4,28 kg sira, 3,82 kg vratovine, 11 različnih salam, 36 kompotov, 40 kg vampov, 20 cetov, 66 čokolad, 9 kg pralnega praška, 4 mehčalce, 24 1 mleka, blizu 17 kilogramov šunke, 2 kg sira, 3 kg kave in nekaj masla.
Predsednica sodnega senata Danica Kostevc je izračunala, da sta si Ciril in Ana Plut v omenjenem obodbju na račun šole pridobila natanko 1.244,15 din (ne tolarjev!) protipravne premoženjske koristi, ki jo bosta morala šolnikom ob upoštevanju takratnih obresti tudi vrniti. Ob prebiranju gornjih vrstic se zdi ta številka tiskarski škrat, toda staro in poneumljeno pravilo pravosodnega poklica je, da sodišče zneska navzlic še takšni inflaciji ne sme revalorizirati. Danica Kostevc si je zategadelj na pomoč priskočila z druge vrste izračunom. Če vemo, da je pralni stroj v tistih časih stal 6,70 din, potem nam preprost račun poka-
že, kako je znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi Plutovih enak vrednosti — reci in piši — 185 (sto petinosemdesetih) pralnih strojev znamke Gorenje.
Kazenski zakonik Republike Slovenije predvideva za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe zapor v trajanju od treh mesecev do petih let. Ža zakonca Plut krški senat kakšnih olajševalnih okoliščin ni našel, zato pa vrsto obtežilnih-Omenimo le njuno vztrajnost in predrznost, kar tri leta in pol sta dobro živela na račun šole, veijetno bi z dejanji še nadaljevala, ako ne bi bilo zanju usodnega 7. oktobra 1988. Takrat je Plutova v mesnici krškega Mercatoija Agrokombinata na račun šole nakupila in prevzela 56,60 kg različnega mesa in ga po stari navadi seveda odpeljala domov. Nesreča je hotela, da je mesar Ivan Ženva o nakupu seznanil vodjo šolske kuhinje Hedviko Kaplan, ki pa o vsem tem ni imela pojma. Pričelo seje preveijanje, kmalu zatem seje usul plaz odkritij, ki J® mnoge v Posavju in tudi drugod osupnil. Še posebej, ker Ciril Plulv u'
stem času ni sedel le v ravnateljskem fotelju, pač pa še na stolčku podpredsednika skupščine občine Krško, kar mu je sodni senat prav tako štel v obtežilno okoliščino, enako kot tudi realno vrednost šoli odtujenega blaga-
Izrečena kazen, kot že rečeno, še ni pravnomočna, ne oziraje se na to, Pa je sodni epilog prišel o pravem času-Ni jih bilo malo v Posavju, ki so sklepali stave, da bo sodni postopek tako uglednega moža, kot je svojias bil Ciril Plut, in osebo, katere sorodstvene vezi segajo daleč v Ljubljano-šel svojo, bojda položaju in vezem primerno pot. Ti so stavo na srečo izgubili, pravosodje pa je ostalo v službi resnice in poštenosti.	..
B. BUDJA
Krkinim kolesarjem osem medalj
Državna prvaka sta Štangelj v gorski vožnji in Mervar v preizkušnji na kronome-________ ter — Papež in Sajevčeva za las ob zlato
NOVA GORICA — Če nekateri z bero Krkinih kolesarjev na posamičnem državnem prvenstvu v cestni vožnji pred poldrugim mesecem niso bili povsem zadovoljni, potem po sobotnem in nedeljskem merjenju moči najboljših slovenskih kolesarjev V gorski vožnji in vožnji na kronometer ni vzrokov za slabo voljo. Prvo uradno državno prvenstvo Republike Slovenije, ki je bilo hkrati tudi zadnja kolesarska preizkušnja v tej sezoni, je KD Krki navrglo kar osem medalj, med njimi dve zlati; državna prvaka sta v konkurenci starejših mladincev postala Boštjan Mervar v vožnji na kronometer in Gorazd Štangelj v gorski preizkušnji.
1.700 m, čas 1:26,6): I. Purger (Werbole, Ljubljana), 2. Pelas (Dovžan, Ljubljana), 3. Fella III (Krainer, Posavje), 4. Dimbo (Marc, Posavje), 5. Arena Hannover (Košak, Šentjernej); 4. dirka (KK Zagreb, 1.700 m, čas 1:26,5): L Firengo (F. Antončič, Šentjernej), 2. Pevideja (S. Antončič, Šentjernej), 3. Fantast (Si
tegmayer, č, Šentjer-
PlKEL KLONIL ŠELE V FINIŠU — Šele zadnji metri so odločili zmagovalca prve nedeljske kasaike preizkušnje na šentjernejskem hipodromu (na posnetku). Pikel,
je pod vajetmi domačina Gregorčiča vodil večji del dirke, je moral tik pred ciljem Priznati premoč ljubljanskega kasača Daya in voznika Hočevarja. (Foto: B. B.)
Kar dve zmagi ostali doma
Slabo vreme motilo letošnjo zadnjo kasaško prire-_ ditev v Sloveniji — Zmagi Pelisone in Firenga
ŠENTJERNEJ — Da je konjeniška sezona pri koncu, je pokazala tudi nedeljska prireditev na šcntjernejskem hipodromu. Za Šentjernej nenavadno število Sledalcev — vsega kakih 800 — se je 4>ralo ob stezi, na kateri so prizadevni or-8anizatorji pripravili šest kasaških preizkušenj. Žal je gledalce in konje — slednjih Je bilo blizu sedemdeset iz Slovenije in Hrvaške — že kmalu po pričetku tekmo-''anja zmotil dež, ki sicer ne sodi k tradiciji sentjernejskih kasaških dirk.
Jože in Franc Antončič sta s Pelisono in Grcngom poskrbela, da sta kar dve od Sešito zmag ostali doma, kar so gledalci seve-d* navdušeno pozdravili. Še posebej, ker Zvrstni dogodki na domačem hipodromu niso ravno pogosti. Sicer pa je največ za-totnanja veljalo najhitrejši nedeljski dirki, tokmi kasačev s kilometrskim časom *:2l,0 in boljšim, ki jo je po pričakovanju dobil Carlo Frost pod vajetmi Mariborča-na Mihe Kovačiča.
REZULTATI — L dirka (KZ Krka,
‘'00 m, čas 1:29,6): L Day (Hočevar,
*-Jubljana), 2. Pikel (Gregorčič, Šentjer-n®j)... 4. Dag II (Cetin, Posavje), 5. Mikan 'fagorc, Šentjernej); 2. dirka (Naši obrt-niai, L del, 1.600 m, čas 1:35,0): 1. Peli-tona (J. Antončič, Šentjernej), 2. Peer '“•ek, Zagreb), 3. Miranka (Jereb, Ko-toenda); 3. dirka (Naši obrtniki, 2. del,
Krkini kolesarji so z naj večjo bero odličij potrdili, da tudi po letošnji tekmovalni sezoni ostajajo najuspešnejši kolesarski kolektiv v Sloveniji, tesno za petami pa so
Zagreb)... 5. Modra (Radkovič, Šentjernej); 5. dirka (Agroservis Novo mesto, 1.700 m, čas 1:21,1): L Perla B (Čibašek, Komenda), 2. Duras (Sagaj, Ljutomer), 3. Fabio (S. Antončič, Šentjernej); 6. dirka (Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, 1.700 m, čas 1:21 in boljši): L Carlo Frost (Kovačič, Maribor), 2. Walram (Jenko, Ljubljana), 3. Perto (Kosec, Komenda).
JUTRI
»TEK PO ULICAH DOLENJSKIH BENETK«
KOSTANJEVICA — Športno društvo Partizan iz Kostanjevice na Krki organizira jutri, v petek, s pričetkom ob 15.45, v počastitev krajevnega praznika tradicionalni, letos že 11. množični »Tek po ulicah dolenjskih Benetk«. Na startu bo kar 22 kategorij tekmovalcev, od cicibanov in cici-bank, ki se bodo pomerili na 400 m dolgi progi, do članic, članov, veterank in veteranov, ki jih čaka 4 kilometre tekanja. Rekord 4.000 metrov dolgega množičnega teka drži Ptujčan Mirko Vindiš s časom 11:24,6, postavil pa gaje že davnega 1982. leta. Prijave, v katerih mora biti navedeno ime in priimek, rojstni podatki ter tudi, za katero kategorijo se kdo prijavljale potrebno do jutri poslati na OŠ Kostanjevica na Krki.
jim rogovci, savčani, Idrijčani in tekmovalci As Astre. Dvodnevno merjenje moči najboljših slovenskih kolesarjev minulo soboto in nedeljo na Goriškem je vseskozi motilo deževno vreme, vmes je nekajkrat padala celo toča, navzlic temu pa si novogoriški športni delavci zaslužijo visoko oceno za organizacijo. Nasploh za letošnje prvenstvo velja, da kakih posebnih presenečenj ni prineslo, nenadejan je edinole uspeh Celjana Baloha v članskem kronometru.
Boštjan Mervar: Z naslovom prvaka Slovenije v vožnji na kronometer je potrdil premoč novomeške mladinske vrste tudi v Novi Gorici
45 zadetkov v mreži Novomeščank
Črna dolenjska rokometna sobota v obeh super ligah — Rekorden poraz IMV ____Novega mesta proti Olimpiji — Praznih rok tudi Inles in Oprema
V NEDELJO REGATA
Kostanjevica — šd Partizan iz
Kostanjevice na Krki pripravlja v okviru Prireditev ob krajevnem prazniku v nedelu ■ 20. oktobra, s pričetkom ob 10.30 že “• tradicionalno regato okoli kostanjeviš-kega otoka. Start in cilj te veslaške prire-dltve, na kateri se bodo pomerili tekmo-^a'ci v dvanajstih kategorijah, bo na ■tostanjeviškem otoku. Proga za pionirje, Ptonirke, članice in mešane pare bo dolga “kilometre, za vse ostale pa 4.500 m. Najboljše čakajo nagrade in priznanja.
Pričela se je namiznoteniška ^ super liga
1- kolo: Strojna — Novo-._______tehna 7:2_________
v ek(p; mecj njimi tudi novomeška v ?v,ote*tna, je v soboto pričelo prvenstvo toko imenovani super slovenski namiz-oteniški ligi. Ljubljanska Kovina, celjski grad, Strojna Maribor, Gornja Radgoni11’ kranjski Merkur, Ilirija, Sobota in No-tehna se bodo v novi sezoni pomerili za j,r^e naslove državnih prvakov; uvodno °to ni prineslo nikakršnih presenečenj. TirJROJNA MARIBOR — NOVO-jKHNA 7:2 — Novomeščani so v Mari-r odpotovali brez večjega upanja na us-v navzlic temu jim je uspelo mariborski [sti odščipniti dve točki. Zasluge za to tek ^ ^arkn Jamšku, kije dobil kar dve 'ni, zato pa so praznih rok ostali Oeri in ti Pričakovanju Miklič ter Vertuš. Res
a, da Sobočan Oeri, ki je pogodbo z °vomeščani podaljšal, očitno še ni v av' formi, sicer bi kaj lahko bili priče rVle.mu presenečenju. Poglejmo izide: Pl ‘č - Oeri 2:0, Revizs — Miklič 2:0, p1'.1 — Jamšek 0:2, Revisz ‘bič — Jamšek 1:2, Plohl *evisz - Jamšek 2; rbi<5 -- Vertuš 2:0. n Ostali izidi: Kovina — Ingrad 7:2, Sobo** Rac*®ona — Merkur 4:5, Ilirija —
‘Em So*lotH' 19. oktobra, ob 16 uri bodo dv' n<,v°meške Novotehne v športni Jtani pod Marofom merili moči z Ijubl-Vq . o Kovino, ki je nedvomno velik fa-k/'t- Ostali pari so: Sobota — Ingrad, *, erkur — Strojna in Ilirija — Gornja
Upati je le, da se tako črna rokometna sobota, kot je bila za dolenjske predstavnike v obeh super ligah tokratna, zlepa ne bo ponovila. Povejmo za uvod, da so NovomeSčanke v Ljubljani izgubile z rekordnimi 36 zadetki razlike, da so Kočevke proti Velenju pokazale eno najslabših iger zadnjih sezon ter da Inles Riko po tretjem kolu zaseda zadnje mesto na lestvici.
OMNIKOM RUDAR — INLES RIKO 25:19 (12:8) - Ribniški rokome-
- Oeri 2:0,
p -_*• — jamseK i :z, nom — Vertuš 2:0, ~ v«* — Jamšek 2:0, Plohl - Oeri 2:0,
gona.
|„ , Hrugi republiški ligi je v uvodnem ko-pttčevski Melamin v gosteh z 8:1 ugnal . “larja in s 6:3 Petovio, NE Krško pa j toa s 7:2 Kajuha Slovana in zatem še dpeničane s 5:4. Kočevci in Krčani sta tu-dv Cf'n' ekiP‘ s polnim izkupičkom v °onih srečanjih.
taši po 3. prvenstvenem kolu ostajajo pri točki, ki sojo osvojili v uvodnem srečanju
Kros: največ prvih mest v Dolenjske Toplice
Teklo nad 200 mladih
NOVO MESTO — Več kot 200 tekmovalcev iz trinajstih osnovnih in srednih šol novomeške občine seje pred dnevi udeležilo letošnjega občinskega prvenstva v jesenskem krosu. Najuspešnejši so bili predstavniki OS iz Dolenjskih Toplic, ki so si pritekli največ zmag.
Med mlajšimi pionirkami A je zmagala Jožica Kren (Dolenjske Toplice), k Topličankam je odšla tudi ekipna zmaga, med mlajšimi pionirji A je zmagal prav tako Topličan —Ivo Ivanko, ekipno pa so slavili Šmarječani. Pri mlajših pionirkah B je bila prva Marjeta Gorenc (Šmarjeta), njena vrsta je slavila tudi v ekipnem seštevku. Pri pionirjih B je zmagal Aleš Debeljak (Žužemberk), ekipno pa Dolenjske Toplice. Med starejšimi pionirkami A je slavila Topličanka Andreja Blatnik, ekipno Dolenjske Toplice, pri starejših pionirjih A pa Franjo Kikič iz Vavte vasi, ta vrsta je tudi dobila ekipno zmago. V konkurenci starejših pionirk B je bila prva Alenka Lenarčič (SSGT), njena šola je zmagala tudi v ekipni razvrstitvi, medtem ko je pri fantih zmagal Dejan Celič iz SŠTZU, kije bila najboljša tudi v ekipnem vrstnem redu. Med mlajšimi mladinkami je slavila Damjana Zupančič (Gimnazija), skupaj s kolegicami pa zmagala tudi v ekipnem seštevku, medtem ko je med mladinci zmagal Aleš Čolnar (DESS), ekipno pa SKS. Še pogled med starejše mladinke in mladince. Med dekleti je zmagala Miša Korasa iz. gimnazije, ekipa te šole je bila najboljša tudi ekipno, medlem ko je bil pri fantih najboljši Fredi Mervar (SŠTZU).
NOVOMEŠČANI IN BREŽIČANI DEVETI
MARIBOR — Letošnji že 26. tradicionalni kros občinskih reprezentanc iz Slovenije — tokrat za pokale Zavarovalnice Maribor — so pripravili mariborski atletski delavci, na prireditvi pa je nastopilo kar 900 tekačev iz 31 občinskih ekip, ki so se pomerile v štirinajstih kategorijah. Skupna zmaga je vnovič pripadla ekipi Velenja, kije zbralo 952 točk, Mariborčani so si jih pritekli 938, Tržičani pa 913. Na devetem mestu skupnega seštevka sta s po 806 točkami tudi občinski reprezentanci Novega mesta in Brežic.
v Ajdovščini. Žreb Ribničanom, resnici na ljubo, ni bil ravno naklonjen, toda zadnja prepričljiva poraza vendarle kažeta, da bo težko uresničiti zastavljeni cilj — uvrstiti se v sredino prvenstvene lestvice. »Lesarji« so bili Trboveljčanom enakovreden nasprotnik domala ves prvi polčas, zanesljivo prednost so si gostitelji priigrali šele tik pred odmorom. Toda tekma tudi s tem ni bila odločena, gostje so namreč sredi drugega dela izid izenačili na 17:17, nato pa nerazumljivo popustili. Trboveljčani so dosegli kar pet zadetkov zapored in zmagovalec je bil odločen.
Inles Riko: Sinanovič, Djokič 1, Mohar 1, Šilc, F. Lesar, S. Mihelič 2, Lesar 6, A. Mihelič, Fajdiga 5, Jurič 3, Manček 1, Gelze.
Po 3. kolu vodi Pivovarna Laško s 6 točkami, sledi ji Kolinska Slovan prav tako s 6, Drava in Slovenj Gradec po 4, med 7. in 10. mestom so s po dvema točkama Velenje, Omnikom Rudar, Preddvor in Pomurka Bakovci, na dnu pa s po 1 točko Ajdovščina in Inles Riko.
OPREMA KOČEVJE — VELENJE 16:28 (11:15) — Čeprav so se Kočevke na tekmo z Velenjčankami še posebej pripravljale, jim je uspelo pokazati eno najslabših iger zadnjih sezon. Dekleta so igrala povsem brezvoljno, neborbeno, ekipe kratko malo ni bilo moč prepoznati. En sam svetal preblisk so imele v srečanju, ko so se Velenjčankam približale na samo en zadetek razlike (15:16), to pa je bilo tudi vse. Naslednjih 20 minut (!) niso dosegle enega samega zadetka, gostje pa kar deset, in tekma je bila odločena. S takšno igro od boja za mesta pri vrhu lestvice seveda ne bo nič, pa tudi gledalcev bo na takšnih predstavah vse manj.
Oprema Kočevje: Jesenko, Klarič 1, Lindič, Guštin, Vuk 4, Križman, Jerič 8, Bejtovič 3, Dragičevič, Petek, Klančar, Jančič.
OLIMPIJA — IMV NOVO MESTO 45:9 (25:3) — Za mlado in neizkušeno novomeško vrsto bi bil časten poraz proti Olimpiji že tisti z manj kot dvajsetimi zadetki razlike, vseeno pa takšnega razpleta le ni nihče pričakoval. Rekordni zmagi Ljubljančank gre pripisati tudi to, da so imele Novomeščanke težave s prevozom, da jih je na tekmo prispelo le sedem, da so bile brez vodstva in da so se jim šele med srečanjem pridružile še tri soigralke. Igro mačke z mišjo si je ogledalo kakih 100 gledalcev, ki so se po tekmi spraševali, ali ima liga, kjer je en nasprotnik kar za nekaj razredov boljši od drugega, sploh kak smisel.
IMV Novo mesto: Knafeljc, Repinc 2, Klobučar 1, Hvala 3, Derčar 2, Pate 1, Tomac, Šiler, Popadič, Derganc.
Lestvica po 3. kolu je takšna: 1. Belinka Olimpija 6,2. Mlinotest 6,3. Velenje 6,4. Krim 4, 5. Burja Centrocoop 3,6. Oprema Kočevje 2,7. Branik 2,8. Kranj 1,9. Primož 0, 10. IMV Novo mesto O. V naslednjem kolu igrajo: Burja Centrocoop
—	Oprema Kočevje, Kranj — IMV Novo mesto itd.
ZMAGI ČRNOMLJA IN KRŠKEGA — V 3. kolu slovenske moške rokometne lige je največ zanimanja veljalo posavskemu derbiju med Krškim in Dobovo. Gostje so bili resda favoriti, toda Krčani so jih presenetili s taktično zrelo in za nameč- * ek še borbeno igro. Če k temu dodamo še, daje domači vratar Božič ubranil kar pet sedemmetrovk, potem zmaga z 19:18 (8:6) sploh ni presenetljiva. Pri Krčanih je bil z 8 zadetki najuspešnejši Kekič, pri Dobovi pa jih je Glaser dosegel 7. Veliko lažje delo so imeli Črnomaljci doma z ekipo Radeč Papirja, saj so zmagali s 23:14 (13:7). Najboljši strelec domačih je bil J. Papež s 7 zadetki, pohvale pa si zasluži tudi vratar Plut.
Lestvica: 1. Grosuplje 6, 2. Pivovarna Laško ml. 4,3. Črnomelj 4,4. Dobova 4,
5. Krško 4 itd. V 4. kolu igrajo: Dobova
—	Mokerc, Radeče Papir — Krško, Šešir
—	Črnomelj itd.
V soboto zmaga Podbočja?
Tudi v drugem kolu I. SKL dobra igra Podbočja
Napovedi, da bodo košarkarji Podbočja, novi člani rdeče skupine prve slovenske košarskarske lige, za večino nasprotnikov nadvse trd oreh, sc uresničujejo! Po dobri igri v prvem kolu proti ekipi Tinexa Medvod so igralci Podbočja presenetili tudi v Rogaški Slatini. Že rezultat 77:62 (35:35) pove, da so imeli gostitelji z Dolenjci veliko dela.
Kakih 400 gledalcev je sicer pričakovalo zanesljivo zmago gostiteljev, videli pa so kar 30 minut izenačene košarke, v kateri je bila prednost zdaj na eni. zdaj na drugi strani. T ehtnica se je v prid Rogaški prevesila šele kakih deset minut pred koncem, ko so si gostitelji priigrali deset točk prednosti. To razliko so z dobro igro v obrambi obdržali in jo v zadnjih minutah celo še povišali.
Podbočje: Vego 2, F. Rožman 12, Krajcar 12, Krivokapič 13, Jurečič 2, Rostohar 2, Krošelj 17, Vaupotič.
Navzlic porazu je Podbočje z igro dokazalo, da je za to ekipo obstanek v ligi povsem uresničljiv cilj.
TURNIR TENIŠKIH DVOJIC
■ TREBNJE — V soboto in nedeljo, 19. in 20. oktobra, bo v športnem centru Vita v Trebnjem teniški turnir dvojic. Potekal bo po skupinah, prijaviti pa seje moč do petka do 19. ure na telefon 44-232 alt 44-990.
Devet kilometrov je bila dolga proga na 682 m visoko Sveto goro, kamor je dirka vodila starejše mladince in člane, medtem ko so morali mlajši mladinci in članice prevoziti 5 kilometrov. Novomeščan Gorazd Štangelj je s prepričljivo zmago le potrdil, da je letos daleč najboljši mladinec pri nas, z drugim mestom je njegov uspeh dopolnil še Filip. Največ zanimanja je seveda veljalo članskemu nastopu. Valter Bonča je domačo progo najbolje izkoristil; v zadnjem strmem vzponu je ušel glavnini in zmagal s prednostjo 40 sekund pred drugouvrščenim krkašem Bogdanom Ravbarjem. Med mlajšimi mladinci je rogovce presenetil Kranjčan Valjavec, medtem ko je v konkurenci članic zmagala Trobčeva, Novomeščanka Sajevčeva pa je bila tretja.
REZULTATI — člani: 1. Bonča (Merx) 22:57,2. Ravbar (Krka) 23:37,3. Šmerc (Mera) 23:45.... 10. Fink (Krka) 24:35; starejši mladinci: 1. Štangelj 27:34, 2. Filip (oba Krka) 27:55, 3. Krišelj (Sava) 27:58 itd.; mlajši mladinci: 1. Valjavec (Sava) 18:57,2. Klemenčič 19,11,3. Čeh (oba Rog) 19,22; članice: L Trobec (Soča) 22:48, 2. Kristan (As Astra) 24:05, 3. Sajevec (Krka) 25:23.
Nič manj zanimivo ni bilo nedeljsko prvenstvo v vožnji na kronometer. Resda so krkaši na tihem pričakovali uspeh Sandija Papeža, toda vse je z izredno vožnjo presenetil Maro Baloh. Nasploh pa velja, da so bile razlike manjhe, desetouvrščeni Glivar je za zmagovalcem zaostal vsega minuto. V konkurenci starejših mladincev je novomeška vrsta znova potrdila svoj primat, precej smole pa je imela med članicami Sajevčeva, saj je bila ob zlato odličje zaradi vsega sedem sekund.
REZULTATI — člani: 1. Baloh (Mera) 57:34,83, 2. Papež (Krka) +18 sek., 3.
Bertoncelj (Sava) +26.9. Judež + 101,
10. Glivar (oba Krka) +1:02 itd'starejši mladinci: 1. Mervar 38:41,76,2. Štangelj (oba Krka) +38, 3. Sviben (Mera) +42, 4. Filip (Krka) +55; mlajši mladinci: L Jakobčič 20:37,70, 2. Čeh +39 sek., 3. Senica (vsi Rog)+55 sek.; članice: L Kristan (As Astra) 21:57,48,2. Sajevec (Krka) +7 sek., 3. Trobec (Soča) +1:55 itd.
B. B.
FRELIH OBČINSKI PRVAK
TREBNJE — Pred dnevi seje končalo letošnje občinsko prvenstvo Trebnjega v tenisu. Tekmovanje je potekalo v dveh delih, prvi je bil odigran v Mokronogu, drugi pa v ŠC Vita, sodelovalo pa je 23 igralcev. Skupni zmagovalec je Frelih, kije zbral 50 točk, sledijo: Bregant 28, A. Grandovec 25, itd.
Novomeški gimnaziji tretje mesto
LJUBLJANA — Navzlic poznemu datumu in temu primernim pričakovanjem je zamisel o ekipnem atletskem srednješolskem prvenstvu Slovenije očitno padla na plodna tla. Že kvalifikacijskih tekem se je udeležilo kar 53 moških in 41 ženskih ekip, na finalnem tekmovanju, ki je bilo pred dnevi na stadionu v Šiški, pa so se prav tako zbrali vsi najboljši.
Po zagotovilih mnogih že dolgo ni bilo tako uspešnega in prijetnega atletskega tekmovanja, nadvse uspešno pa je bilo tudi za dolenjske srednješolske kolektive. V skupnem seštevku moških in ženskih ekip je zmaga pripadla Gimnaziji Šentvid, ki je zbrala 19.242 točk (9981,9261), druga je bila Gimnazija Celje s 16.930 točkami (8992, 7938), že na naslednjih mestih pa najdemo dolenjske in posavske ekipe. Novomeška gimnazija je bila tretja s 16.492 točkami (8442,8050), četrta je bila Srednja šola tehniške in zdravstvene usmeritve Novo mesto s 16.211 točkami (9268, 6943). peta Gimnazija Brežice s 15.552 točkami (8095,7457), medtem ko na 10. mestu najdemo Ekonomsko šolo Novo mesto, kije zbrala 7.543 točk, vse v ženski konkurenci.
NAMESTO SMUČI ODBOJKARSKA ŽOGA
ČRNOMELJ — V tukajšnji športni dvorani bo danes, 17. oktobra, nevsakdanje športno srečanje; ob 18. uri se bosta namreč v odbojki pomerili ekipi Bele krajine in slovenske ženske smučarske A reprezetance. Dogodek ne bo kar tako, pozdravni nagovor bo namreč imel Jelko Kacin, minister za informiranje Republike Slovenije, v kulturno-zabavnem programu bo nastopila ekipa Modre kronike, z njo pa še plesna skupina Mojce Horvat iz Ljubljane. Naj dodamo, da bodo smučarke še pred tekmo obiskale novomeško tovarno Labod in metliško Vinsko klet, sprejel pa jih bo tudi metliški župan. Športni del obiska Bele krajine se bo končal v diskoteki Grad s pomočjo ansambla Pop design.
Rudi Berger
Pred natanko štirinajstimi dnevi smo skupaj stali pred hotelom Grad Otočec, beseda je tekla — o kom drugem neki kot o odbojki. Poln zanosa in načrtov je Rudi Berger razlagal. kako se ekipa Pionirja pripravlja na novo prvenstvo, kdo jih bo okrepil kakšne so težave. Toda Pionirjevi odbojkarji bodo to in naslednja prvenstva pričenjali brez svojega predsednika, na stol ob za-pisnikarski mizi športne dvorane pod Marofom ne bo Rudi Berger
nikoli več sedel V ponedeljek popoldne se je množica sodelavcev in prijateljev na ločenskem pokopališču še zadnjič priklonila njegovemu spominu.
Vsega 53 let je štel, ko ga je sredi dela utrgala zahrbtna bolezen. Tovarna zdravil Krkaje ostala brez direktorja prodaje veterinarskih izdelkov, Odbojkarski klub Pionir pa brez predsednika Odbojki se je Rudi zapisal že pred desetletji igral je v novomeški ekipi, ki se je že v petdesetih letih uvrstila v zvezno ligo. Vse. kar je temu športu v teh časih dal mu je odbojka povrnila letos spomladi OK Pionir se je uvrstil med osem najboljših jugoslovanskih ekip. Kot otrok se je veselil tega dosežka ki so ga sanjale generacije dolenjskih odbojkarjev, hkrati pa vrtal in snoval naprej. Priti v eno od evropskih tekmovanj, je bil njegov zadnji in, žal, za zmeraj neuresničljivi cilj.
Odbojkarji Pionirja se bodo na to pot podali brez Rudija Bergerja toda igrali bodo, kot da je z njimi, igrali bodo zanj in njegove načrte. Njihov uspeh bo Rudijev uspeh, njihova zmaga bo Rudijeva zmaga Pionir. Rudi Berger in odbojka so bili predolgo eno, da bi se lahko kar tako razšli
•	( lani novomeškega alpinističnega odseka so lepo jesensko vreme izkoristili za opremljanje nekaterih smeri v plezalnem vrtcu l uknja pri Prečni. Pod vodstvom Marka Hrovata so navrtali in opremili več smeri, uredili pa tudriokolico.
•	V steni Zijala ob izviru Temenice pri Mirni Peči je Anton Barbo s soplezalcem splezal več smeri težavnostne stopnje od IV do VI+. Smeri so mestoma precej krušljive in dolge do 20 metrov.
•	V alpah pa so novomeški alpinisti opravili naslednje vzpone: Marko Hrovat je s soplezalko v steni Kogla splezal Virensovo smer (IV, III, 160 m, 2 uri), Janez Hrovat in Anton Barbo sta 6 oktobra v taisti steni splezala Zupanovo smer (IV/V, 220 m, 4 ure), medtem ko sta Anton Barbo in Darinka Pirc 19. septembra v severni Triglavski steni splezala Dolgo nemško smer (1100 metrm. IV/lll), za vzpon pa potrebovala šest ur.

r
i
TELEVIZIJSKI SPORED
'i
j
. .-j-::;:-'
ČETRTEK, 17. X.
SLOVENIJA 1
8.35— 11.55 in 13.15 — 0.10 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI
ŠOLSKA TV, ponovitev 9.30 VELIKANI SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI: CHATEAUBRIAND 10.00 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: SRCE 10.25 MOSTOVI 10.55 VRTINEC, angl. nadalj., 6/6
11.45 VIDEOSTRANI
13.30	POROČILA 15.10 VIDEOSTRANI
15.20	MOZAIK, ponovitev MOSTOVI
15.50	SOVA, ponovitev
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK, ponovitev ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE
17.30	V ČETRTEK OB 17.30
18.30	EP VIDEO STRANI
18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
NEVARNI ZALIV, kanadska naniz., 18/20
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	NANCY WAKE,avstralsko-angle-ška nadalj., 4/4
20.55	TEDNIK
21.55	DNEVNIK 3, VREME
22.20	SOVA
GREMO NA ZABAVO, angl. humor, naniz., 6/6 DRZNA LUCKY, ameriška nadalj., 2/6 JAZZ, BLUES...
0.00 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
17.30	Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik RAI — 20.00 Žarišče - 20.30 V kaj drvimo skupaj z Zemljo? (angl. poljudnoz-nan. serija, 6/6) — 20.55 Mali koncert —
21.00	Večerni gost: Niko Grafenauer in Josip Jurčič — 21.50 Retrospektiva Dane Zajc: Mlada Breda — 23.20 Yutel
HTV 1
7.00	Poročita — 8.00 Poročila — 9.00 Poročila - 10.00 Poročila - 11.00 Poročila — 12.00 Poročila - 13.00 Poročila — 14.30 Poročita — 16.00 Poročita —
18.00	Poročila — 19.30 Dnevnik 1 —
23.00	Poročita — 1.00 Poročita
gram
1.10 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
17.30 Studio Maribor — 19.00 Domači ansambli (ponovitev) — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.00 Koncert orkestra slovenske filharmonije (prenos) — 21.00 Mozart na turneji (6/13) — 21.35 Oči kritike — 22.35 košarkaški turnir (posnetek iz Pariza) — 0.35 Yutel
HTV 1
7.00	Poročila — 8.00 Poročita — 9.00 Poročila — 10.00 Poročita — 11.00 Poročila — 12.00 Poročila — 13.00 Poročita — 14.30 Poročila — 16.00 Poročila —
18.00	Poročita — 19.30 Dnevnik 1 —
23.00	Poročila — 1.00 Poročila
SOBOTA, 19. X.
SLOVENIJA 1
7.50— 14.05 in 15.25— 1.30
8.05	VIDEO STRANI
8.15	TV MOZAIK
8.15	ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 22. lekcija
8.40	RADOVEDNI TAČEK
9.00	LONČEK. KUHAJ
9.15	ŽABA V ČRNILNIKU
9.40	ALF, 49. epizoda ameriške nanizanke
10.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.00	VEČERNI GOST: Niko Grafenauer in Josip Jurčič 11.50 OČI KRITIKE
12.30 MOZART NA TURNEJI
13.30	POROČILA 13.40 FORUM, ponovitev
13.55	VIDEOSTRANI
15.50 MARLBORO MUSIČ SHOW, ponovitev
16.20	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	JULIJANA, perujski film
18.45 V KAJ DRVIMO SKUPAJ Z ZEMLJO?, angl. poljudnoznan. serija, 6/6 19.10 RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME 19.59 UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3X3
20.35	SHOW RUDIJA CARRELLA 21.35SOVA
NA ZDRAVJE!, 34. epizoda amer. naniz.
22.35	DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME
23.00	SOVA
DRZNA LUCKY, amer. nadalj., 3/6
MAMA, NEHATI MORAM, francoski film
1.20 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
17.00	Košarkarski turnir — polfinale: Los Angeles Lakers — Limoges (posnetek iz Pariza) — 19.00 Garfield in prijatelji —19.30 Dnevnik BG — 20.30 Košarkarski turnir (prenos finala) — 22.50 Video noč - 1.50 Yutel
HTV 1
7.00	Poročila — 8.00 Poročita —
9.00	Poročila — 10.00 Poročila — — 11.00 Poročita — 12.00 Poročila — 13.00 Poročita — 14.30 Poročita — 16.00 Poročila —
18.00	Poročila — 19.30 Dnevnik I N — 23.00 TV Dnevnik 2—1.00
Poročila
PETEK, 18. X.	'
SLOVENIJA 1
8.35 — 11.30 in 13.15 — 1.20 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK PONOVITEV 9.00 KLUB KLOBUK
10.10 NANCY WAKF,, avstral. nadalj., 3/4
11.05 AEROBIKA, 2. oddaja
11.20	VIDEOSTRANI
13.30	POROČILA
15.00	VIDEOSTRANI
15.10	SOVA. ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05 MOZAIK, ponovitev TEDNIK PONOVITEV
18.10	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME 19.59 FORUM
20.20	ČRN USNJEN JOPIČ, angleška dok. oddaja
21.15	NIKOLI VEČ, angl. nadalj. 3/3
22.10	DNEVNIK 3, VREME 22 30 SOVA'
PRI HUXTABLOVIH, 12. epizoda amer. naniz.
OSTERMANOV VIKEND, ameriški film
DRAŽLJIVO, franc, erotični pro-
12.40 VIDEOSTRANI
IŽKRAŽ, ponovitev
13.25 KRIŽ
• Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Exupery)
NEDELJA, 20. X.
SLOVENIJA 1
7.55 — 1.30 in 13.10 — 0.40 TELETEKST
8.10 VIDEOSTRANI 8.20 OTROŠKA MATINEJA:
ŽIV ŽAV
NEVARNI ZALIV, kanadska nadalj., 16/20
9.40	UMETNOST ZA VSAK DAN, franc. dok. serija, 31/5
10.35	GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev
11.05	VIDEOMEH
11.35	OBZORJE DUHA
12.00	MURPHY BROWN, 11 . epizoda
12.30	POROČILA EO Sl ŽKR/
14.40	ZA TEŽAVE BEDNARSKI, poljska nadalj., 3/7
15.30	SOVA, ponovitev
16.50	EP VIDEO STEANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	MELODRAMA NA MANHATTNU, amer. film (čb)
18.50	RISANKA
19.00	TV MERNIK
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME 19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	GALLUS, scenski esej, 1 del
21.20	EPP 21.25 ZDRAVO
22.45	DNEVNIK 3, VREME 23.10 SOVA:
POLNA HIŠA, amer. naniz., 18/22 DRZNA LUCKY, amer. nadalj.
4/6
0.30 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
14.00	Program HTV 1 — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 V orlovi deželi (angl. poljudnoznan. serija, 3/8) — 20.50 Ciklos ročila filmov Mauriciea Puialata: Loulou, fanco-ski film — 22.50 APZ Tone Tomšič ob 45-letnici delovanja — 23.55 Yutel
HTV 1
9.45	Poročila — 9.50 TV koledar —
10.00	Nedeljsko dopoldne — 12.00 Kme- _____
tijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05
Serijski film — 13.55 Družinski magazin — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 c»i?r»A 11 v Risana serija— 19.10 TV sreča— 19.30 'RLUA, L j, A. Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program —
"“rffiSS SLOVENIJA 1
gled — 23.30 Glasbena oddaja — 0.30 Poročila
PONEDELJEK, 21. X.
SLOVENIJA 1
8.35	— 10.45 in 13.15 — 0.20 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev
10.35	VIDEO STRANI
13.30	POROČILA
15.10 OBZORJA DUHA, ponovitev
15.30	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
17.05	MOZAIK, ponovitev ZDRAVO
18.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	SLAVNOSTNI KONCERT GALLUSOVEGA LETA, prenos iz CD
22.05	DNEVNIK 3
22.30	OSMI DAN
23.15	SOVA:
DRZNA LUCKY, amer. nadalj., 5/6
NEDOTAKLJIVI, 8. epizoda amer. naniz.
0.10 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
17.30	Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Green Town jazz band —
20.30	Alternativni viri energije (poljudnoznanstvena oddaja, 5/6) t— 20.55 Sedma steza — 21.25 Omizje —.... Yutel
HTV 1
9.15	Poročita — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program — 10.00 Šolski program
—	12.00 Poročila — 12.10 Video strani
—	12.20 Satelitski program — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar, Šolski program — 17.30 Hrvaška danes —18.15 Otroški program — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 —20.00 Domača serija — 20.50 Zunanja politika — 21.20 Dnevnik 2 — 21.45 Kinoteka — 23.15 Poročila
TOREK, 22. X. SLOVENIJA 1
8.35 — 12.45 in 13.15 — 1.25 TELETEKST
8.50	VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
9.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.00	V ČETRTEK OB 17.30, ponovitev
11.00	ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 24. lekcija
11.25 SEDMA STEZA 11.55 OSMI DAN 12.40 VIDEOSTRANI
13.30	POROČILA
14.30	VIDEOSTRANI 14.45 MOZAIK, ponovitev
OMIZJE
ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 24. lekcija
15.10	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK ŠOLSKA TV
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	OBČUTEK KRIVDE, angl. nadalj., 2/7
21.00	NOVOSTI ZALOŽB: PRELISTAJMO SKUPAJ
21.10	CARMEN NA LEDU 22.25 DNEVNIK 3, VREME
22.50	SOVA:
ŽIVLJENJE BREZ GEORGA, ang. humoristična nanizanka 1/6 DRZNA LUCKY, amer. nadalj., 3/6
GLASBA SKOZI ČAS, 3/6 1.15 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
17.30	Studio 2 Koper — 19.00 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja Ljubljana 91 (2. oddaja) — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Prenos baletne predstave iz SNG Opera in Balet Ljubljana — 20.30 Umetniški večer: S skrbjo in obupom (nizozemska dok. oddaja, 3/4)
—	23.45 Yutel
HTV 1
9.15	Potočila — 9.20 TV koledar - 9.30 Otroška oddaja — 10.00 Šolski program
—	12.00 Poročila — 12.10 Video strani
8.50 VIDEO STRANI
9.00	TV MOZAIK, ponovitev 9.00 ŽIVŽAV
9.50 OBČUTEK KRIVDE, ang,-nadal , 2/7
10.40 AEROBIKA, 3. oddaja
13.30	POROČILA
15.25	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK, ponovitev BOJ ZA OBSTANEK DOMAČE OBRTI, nizozemska izobraž. oddaja, 2/13
17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA
ŠTIRJE PRIJATELJI, amer. film
22.00	DNEVNIK 3, VREME
22.25	VIDEO GODBA
23.10 BORŠTNIKOVO SREČANJE, kronika 1/3 23.40 SOVA:
ALF, amer. naniz.
NASLEDI, angl., 1/5 0.55 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 2
17.30	Hokej — Alpska liga Jesenice : Aleghro, posnetek z Jesenic — 18.30 Alpe Jadran — 19.00 Studio Maribor —
19.30	Dnevnik ORF — 20.00 Športna sreda — 22.15 Svet poroča — 23.00 Yutel
HTV 1
9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program — 10.00 Šolski program
—	12.00 Poročila — 12.10 Video strani
—	12.20 Satelitski program — 16.45 Poročita — 16.50 TV koledar, Šolski program — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroški program — 18.45 Poljudnoznanstveni program — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Filmski večer
—	22.00 Dnevnik 2 — 22.25 Dokumentarni program — 23.25 Poročila
12.20 Satelitski programi — 16.45 Polila— 16.50 TV koledar — 1
17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Znanstveni program — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Serijski film — 20.55 Žrebanje lota - 21.00 V velikem planu — 22.30 Dnevnik 2 — 22.55 Kino-klub Evropa — 0.25 Poročila
8.35 — 11.05 in 13.15 — 1.05 TELETEKST
nisn*
Drašičanka, ki streže županom in državnikom
Barbara 20 let natakarica na Magistratu
Barbara Progar ali kar Kostelče-va Barbara iz Drašičev v Beli krajini je natakarica v mestni hiši na ljubljanskem Magistratu že dvajset let. V tem času je preživela kar šest županov in županj. Zdaj pa je na vrsti šesti, krščanski demokrat in hor-tikulturnik Jože Strgar.
»Z vsemi našimi župani sem se lepo razumela, in še posebno z Marjanom Rožičem, ki je bil tako neposreden in dostopen vsem, in kar je bilo še posebej dragoceno, iz vsake še tako resne stvari je znal napraviti šalo ali dovtip.«
Naša Barbara, kakor ji pravijo vsi, ki jo poznajo, in teh je zares veliko, je uslužna in prijazna gospa in za vsakega, ki pride k njej na malico, ima toplo besedo. Radi jo imajo tudi otroci in jo kličejo kar teta, Barbara pa je vesela, da jo imajo ljudje radi, saj je to nujno, da se človek v službi dobro počuti.
»V teh dvajsetih letih sem stregla že mnogim ljudem, tudi takim na visokih položajih in mnogim državnikom, pa moram reči, da sem najbolj vesela, ko pridejo moji Belokranjci iz Drašičev ali od kod drugod iz Bele krajine. Posebno pa je na našem Magistratu veselo, ko pride Zeleni Jurij. Takrat je pomlad in tudi življenje se nam zdi zaradi tega lepše.«
Barbara Progar ima dve hčerki in moža, ki je iz Hmeljčiča pri Mirni Peči, in pravi: »Naša Lidija in Darja in Jože, no pa še jaz, smo kar prijetna družina. Samo otroci tako hitro rastejo in velikokrat greva z možem kar sama v Belo krajino ali na Dolenjsko. Vesela sem, da seje življenje v naši vasi tako spremenilo na boljše. Zdaj imamo novo asfaltno cesto, ni pa še vodovoda, in še marsikaj bo potrebno postoriti. Najlepše pa je, ko se zberemo na vasi in kakšno rečemo. Zdaj je bila trgatev. Bilo je čudovito vreme in kar veliko smo natrgali.«
LADISLAV_LESAR
Dnevi duhovne prenove
V dekaniji Novo mesto se jutri začne misijon
NOVO MESTO — V tukajšnji dekaniji, ki zajema 17 župnij, bo od jutri do 27.oktobra potekal sv. misijon pod geslom »Jaz živim in živeli boste tudi vi«. Doslej so misijoni potekali po župnijah različno, tokrat pa misijon prvikrat poteka hkrati v večini župnij. Namen misijona je duhovna prenova življenja ter poglobitev in utrditev vere, k čemur kličejo današnji prelomni časi, spodbuja pa tudi vrsta različnih obletnic po župnijah.
Slovesen začetek misijona bo za vso dekanijo v kapiteljski cerkvi v Novem mestu ob 16. uri z mašo, na kateri bo vodil somaševanje metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki bo blagoslovil in podelil spominske sveče misijonarjem in župnikom. Nato se bodo skozi vse misijonske dni zvrstile številne prireditve in verske svečanosti po 13 župnijah novomeške dekanije.
V okviru misijonskih dni bodo v novomeškem Domu kulture vrteli verske filme, in sicer vse dneve ob 19.15 uri. V pripravi je tudi okrogla miza, na kateri bodo sodelovali misijonarji in druge znane osebnosti iz javnega življenja. Na Studiu D bodo v času misijona oddajali vsakodnevne desetminutne oddaje ob 16.20 uri in v njih obveščali javnost o vseh prireditvah po župnijah in o programu naslednjega dne.
Maše bodo vsak dan, povezane pa bodo s pogovori, namenjenimi vsem stanovom in skupinam, posebej še šolarjem, zakoncem, sam-
skim, članom Karitas in zdravstvenim delavcem, ustrezna skrb bo posvečena tudi bolnikom, ostarelim in onemoglim. Vse, ki se v teh dnevih želijo spovedati, bodo na voljo spovedniki vsak dan pol ure pred mašo, za obiske bonikov, ostarelih in onemoglih na domu pa seje mogoče dogovoriti z misijonarji. Vprašanja, na katera bi radi odgovore, je mogoče zastaviti tudi pismeno, zbirali jih bodo v posebnih zbiralnikih v cerkvah, odgovori pa bodo dani po maši.
V nedeljo, 27. oktobra, se bodo misijonski dnevi zaključili v Kapitlju s sklepno mašo ob 16. uri.
Sv. MISUON
VI »KAN« NC M) MIŠK)
IH - Z7 (iluh.1 mi
..niz zmni
f.	.	*n .	.
^živeli boste tudi vi
ma
SLOVENIJA 1991
»Zdaj je na zaprtem območju Kočevske nekaj več svobode«
Pogovor s Šmaljcljevima iz Novih Lazov
KOČEVSKA REKA — Najstarejši, najbolj zdrav in še vedno priden pri kmečkih in drugih delih je na območju krajevne skupnosti Kočevska Reka gotovo Miha Smalj-celj iz Novih Lazov, so nam povedali v Kočevski Reki.
Šmaljclja smo našli skupaj z ženo Ančko na njivi v koruzi. Ona jo je obirala, on pa je v dveh večjih vedrih odnašal storže. Takoj je priznal, da verjetno ni najstarejši in da ima šele 83 let (in ne 92, kot so mi dejali). Rojen je bil v Dragatušu. Švercal je s konji in ga je tako pot zanesla večkrat na Kočevsko, kjer se je spoznal s svojo sedanjo ženo. Sem seje priženil leta 1938. Na Kočevskem je fural les za kočevarske in slovenske žage, predvsem za Činklja, Brauneja, Zurla in Cvara. S furmanstvom se ne ukvarja že 15 let. V modo so prišli traktorji in izpodrinili konje.
Med vojno je bil mobiliziran v partizane. Napasel je veliko uši. Bil je ujet in v internaciji v Avstriji. Po vojni pa so bile obvezne oddaje in drugo, da spet ni bilo miru. Pa zaprto območje! »Nič ni več pravega veselja«, pravi, saj ne gre vse tako, kot si je zamislil. »Zdaj bi bilo lahko najlepše, če bi bila hčerka Majda, ki dela na občini v Kočevju, z nama. Tudi njen mož Franc Arko, trgov-
ski poslovodja, je dober,« pravi Miha. Potem pa pove, da imata z ženo še štiri sinove: najstarejši, Ervin, je v Kanadi, Jože je geometer v Ljub^ Ijani, Lojze je obrtnik v Šalki vasi pri Kočevju, France pa sije sezidal hišo doma v Novih Lazih.
Zaradi bivanja na zaprtem območju Kočevske Reke se ni čutil utesnjenega, saj je delal svoje, kmečko delo. Prizna, da je danes nekoliko več svobode, vendar Novi Lazi nikoli niso biti preveč utesnjeni. Zdaj gre lahko k maši v Kočevsko Reko, prej pa je hodil v cerkev v Kočevje, a ne preveč pogosto, tako, na dva meseca enkrat.
Poročen je 53 let. Za 50-letnico poroke so mu pripravili otroci zabavo pri restavraciji Jezero ob Rudniškem jezeru v Kočevju. Pek)1 so prašiča. Vse so uredili otroci. Pl' šel je tudi Ervin iz Kanade.
Med najinim pogovorom je žena Ančka stala bolj ob strani, v koruzi, a je gotovo prisluhnila pogovoru-Vprašal sem jo, kako shaja M*’®' žem, ki deluje dobrodušno in nav|' hano. Celo nekoliko preveč odkr>-tosrčnoje povedala, da nekako g(e’ a bi ga včasih premlatila, če bi bita močnejša. Na vprašanje, zakaj, P je bil odgovor. »Je siten, če n'nia£,t jače, če jo pa ima preveč, pa sf*
sitnari “	j. PRIMC
1 12% ______ ________—	.
NAJSTAREJŠA V KORUZI - A nčka in Miha Šmaljcelj ti Novih L* zov, ki sodita med najstarejše prebivalce krajevne skupnosti Kočevs Reka, še vedno opravim vsa kmečka in domača dela.
N
ROCK DELA VNICA 91 — Center interesnih dejavnosti Trebnje ho organiziral 15. novembra letos v kulturnem domu v Mokronogu »Rock delavnico 91«. Skupine, ki bi želele nastopiti na tej prireditvi, naj se javijo na naslov: Janez Rnikar, Cankarjeva 31, Trebnje, in to do 2. novembra. Za nastop na rock prireditvi se lahko potegujejo amsambli, ki imajo vsaj za 1 uro koncertnega programa, zato naj organizatorju predložijo repertoar tujih skladb in posnetke svojih. Najboljžo skupino večera bo izbrala publika Prireditelj koncerta bo organiziral izbor miss in mistra večera. Koncert, imenovan »Rock delavnica 91«, bo namenjen samostojni Sloveniji, zato organizator priporoča obiskovalcem, »naj se naučijo peti slovensko himno«. Na sliki: spomin na trebanjsko rock delavnico izpred dveh let. Na posnetku je ljubljanska skupina »Prepozno za krokodile«. (Foto: D. Šalehar)
^AŠ N A RA VOSLOVNI DAN — Razgiban, deloven in ustvarjalen je bil naš Naravoslovni dan. Raziskovali smo življenje v Bršljinskem potoku, Težki vodi, \ajsarju in ob njih. Ure biologije bodo tudi zato zanimivejše in snov bolj razuml-J‘va. Na posnetku: učenci šestih razredov OŠ Center pri ustvarjalnem delu. (Fo-10■' Bojan Šporar, OŠ Center)
[Jožica Ajetovič I Anton Ajster
V nedeljo smo se na pokopališču sv. "*arjete pri Ponikvah zadnjič poslovili ”9 dobre in skrbne mame Jožice Ajeto-‘J. Rodila se je v kmečki družini 20. Icbruarja 1929 na Stanu pri Mirni. Po *°nčanem šolanju seje zaposlila v to-. arni igrač v Novem mestu ter se ob de-**>zučila za šiviljo. Spoznala je svojega “°dočega moža in se preselila v njegov [9)stni kraj Požarevac. Tam je živela Pobližno 20 let, nakar se je vrnila dolgov v Grm pri Ponikvah. Zaposlila se f v trebanjskem Labodu in v njem dela-a vse do upokojitve.
Njeno življenje je bilo težko, kljub £n>u pa je h kruhu spravila tri sinove. “lla je skromna in mirna, živela je le za 9?tt'in družino. Leta 1981 seje upoko-1'ia. Se skrbneje je obdelovala njivo po-
hiše in uživala v krogu svoje družine. red nekaj meseci je težko zbolela in mrt jo je premagala. Ostal je prazen R0rn, toda v naših srcih bo živela še "aPrej.
R. M.
Iz KS Osilnica
KAJAK CENTER - Dela pri dokončanju kajakaško-rekreativnega centra v Starih malnih napredujejo. Dokončujejo fasado, znotraj pa polagajo keramiko. Dela opravlja zasebno podjetje Sedič iz Kočevja. Urejajo tudi okolico in teniško igrišče.
ZA LEPŠI VIDEZ — Pri širitvi in posodabljanju ceste Kjirtoviči-Osilnica je bilo potrebno tudi miniranje. Skalnata pobočja bodo zdaj spet uredili tako, da ne bodo kazila videza te lepe doline.
BEZGARJI DOBILI ASFALT — Skozi vas Bczgarje je končno položen asfalt, in to v dolžini okoli 100 m.
UREDILI SMETIŠČE - Nad Seli so strokovno uredili odlagališče nenevarnih, predvsem gospodinjskih odpadkov, in to za naselji Sela in Osilnica. Tuje bilo odlagališče že doslej, vendar neurejeno. Tudi to odlagališče je le začasno, dokler ne bo urejeno občinsko ali medobčinsko odlagališče odpadkov. Za to ureditev so zbirali tudi denar.
ŠE NEREŠENE ZEMLJIŠKE ZADEVE — Ob posodabljanju in širitvi ceste med Mirtoviči in Osilnico so nekateri krajani potrebno zemljišče za cesto darovali, drugi pa zahtevajo zamenjavo. Obojim je bilo obljubljeno, da bodo zadeve kmalu zemljiškoknjižno urejene, vendar še danes ni urejenega nič.
J. P.
V soboto, 5. oktobra, smo se na trebanjskem pokopališču poslovili od Antona Ajstra iz Prijateljeve ulice v Trebnjem. Rodil se je 23. maja 1909 v Brezjah na Vel. Dolini pri Brežicah. Še
..............v
na
pred vojno se je zaposlil kot kočijaž Zagrebu, po nekaj letih pa je odšel r delo v Francijo, delal je kot rudar, vendar se je kmalu vrnil domov.
Pričela seje vojna, Nemci so ga odpeljali v taborišče v Dachau, kjer je bil od leta 1941 pa vse do konca vojne. Na srečo je taborišče smrti preživel. Po vojni je odšel na Jesenice in se zaposlil v železarni kot topilec. Toda brez svoje Dolenjske ni mogel zdržati. Za jesen življenja sta si z ženo na Dolenjskem kupila staro hišo in jo obnovila. Zal mu je kmalu zatem žena umrla. Da ne bi bil sam, se je še enkrat poročil.
V Zvezi borcev in upokojenskem društvu je bil vedno zelo aktiven. Ljubil pa je tudi naravo in gozd, bil je strasten nabiralec gozdnih sadežev. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
R. M.
Svečarji imajo polne roke dela
RIBNICA — Bliža se L november, dan, ko se spomnimo svojih dragih, znancev in prijateljev, ki so nas za vedno zapustili, dan, kojim v dokaz, da jih nismo pozabili, prižgemo svečke na njihovih grobovih.
Sedaj je čas, ko pomislimo na nakupe sveč, na katere pa bi kar težko pozabili, saj v vseh trgovinah naravnost bodejo v oči. To je tudi čas glavne sezone za izdelovalce sveč.
»September in oktober sta glavna sezona za svečarje. Med letom ne gre toliko, vendar bi se z organizirano prodajo lahko prodalo več,« je povedala žena Franca Tanka, sve-čaija iz Ribnice.
Švečarstvo ima prijavljeno kot (popoldansko) dopolnilno obrtno dejavnost, saj se samo s tem ne zasluži dovolj. Tako sta letos investirala 5.000 DEM, vendar se jima investicija ne bo povrnila. Vzrok za to je predvsem v visoki ceni marke, visokih davkih pa tudi težavah pri nabavi materiala. Glavno surovino-parafin, ki sta ga nabavljala v reški Rafineriji, je težko dobiti, uvožen pa je dvakrat dražji. Tudi konkurenca je velika, čeprav je v kočev-sko-ribniški dolini samo še svečar v Črnem Potoku. Dva ali trije pa so menda še taki, ki delajo »na črno«.
Izdelujeta vse vrste sveč, okoli 10 vrst nagrobnih, pa okrasne in navadne. Prodajo v glavnem organizirata individualno z obiskom na terenu in prodajo doma.
M. L.-S.
PARNI VALJAR V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — V petek, 18. oktobra, bo ob 20. uri v športni dvorani pod Marofom v Novem mestu nastopila zagrebška skupina Parni valjak. Gost koncerta bo italijanska skupina Foxy Lady. Po koncertu bodo v diskoteki Mexim club na Otočcu delili plošče, kasete in avtograme. Dekleta z vstopnico za koncert bodo imela prost vstop v diskoteko.
j£

ELEKTROTEHNA SET
30% popust
v prodajalnah ELEKTROTEHNE v Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Sevnici, Krškem, Brežicah,...
za kompletni program BLACK&DECKER
Pohitite, popust velja samo do
30. oktobra!
UAA M V* Mm
VISOKA ZMAGA ELANA
NOVO MESTO — V 8. kolu II. republiške nogometne lige so igralci novomeškega I lana naposled razveselili svoje zveste navijače. Doma so kar s 4:0 ugnali moštvo Solinarja Piran, zadetke pa so dali S. Mesojedec v 67. in 80. minuti ter Kramar v 30. in Milanovič v 84. minuti. Dobro so v tem kolu igrali tudi Kočevci, v gosteh pri ekipi Slavije SET so iztržili neodločen izid 1:1, zadetek za Kočevce pa
je prispeval Murn v 8. minuti iz enajstmetrovke.
Po tem kolu je še naprej na čelu lestvice Tabor Jadran s 13 točkami, Elan je 7. in jih ima 10, Kočevje pa 9. s 7 točkami. V naslednjem kolu igrajo: Branik Šmarje Elan. Kočevje — Vodice Šempas, Tabor Jadran Bilje. itd.
Samosfoma
SLOVENIJA 1991
NOČNO BRCANJE V SENOVEM
SENOVO — V soboto, 19. oktobra, pripravlja KS Senovo nočni turnir v malem nogometu. Potekal bo v športni dvorani na Senovem, pričel pa se bo ob 20. uri. Prvouvrščcna ekipa prejme pokal in 10.000 SLT, druga pokal in pet tisočakov, tretja pa pokal in 2.000 SLT. Najboljše čakajo še praktične nagrade.
i

d.d. Metlika
Prenovili smo salon in razvili novo kopalniško pohištvo (afrodita, andromeda, artimida).
Ob tej priliki smo za vas pripravili akcijsko prodajo izdelkov iz naših proizvodnih programov KOLPA-SAN in KOLPA-KER, in sicer
od 10.10. — 31.10.1991
Nudimo vam:
—	30% popusta za takojšnje plačilo za izdelke I. kvalitete
—	10% popusta za obročno odplačevanje 1+2 za izdelke I. kvalitete
—	45% popusta za izdelke II. kvalitete (količine omejene)
—	50% popusta za opuščene programe in ostanke od izvoza (količine omejene)
Novost je odslej tudi ta, da vam nudimo še sanitarno keramiko, keramične ploščice in armature.
Se priporočamo!
KOLPA d.d. Metlika Rosalnice 5
tel. 068/58-273, 58-292 fax 068/58-180
Salon je odprt:
vsak dan od 8.00 do 16.00
ob sobotah od 8.00 do 12.00


Brezplačen
tedenski tečaj iz barvitega dnevnega branja.

„•*-

I
Čas, ki ga preživiš ob svojem dnevnem časopisu, je lahko drugačen, bolj sproščen in barvit. Radi bi, da to preizkusite tudi sami, zato vam pošiljamo Slovenske novice en teden brezplačno.
Slovenske Novice en teden zastonj.
Izpolnite tale kupon in Pošiljajte mi teden dni brezplačno in brez obveznosti Slovenske novice, teden dni vam bomo	doleniski ust i >	■
brezplačno pošiljali naš_________I I____m pmmek-------------------------------------------------
časnik.	■	1	Ulica in hišna številka_______________________
f °ZC+ To ugodnost	■ I 1 Ful)| J J F gš J Telefon_____________________________________________
lahko izkoristite samo	■ 1 A v r /M M A ^	_
enkrat, zato jo izkoristite	1 oštna številka------------------------------
takoj!	■■■EEZZEIISHHHi Kraj------------------------------------.--------—---------
Kupon pošljite na naslov: Slovenske novice, 'Titova 35. 61000 Ljubljana

U>10'.
/j
yu*k
£\t
I' : '
V >
iill
1864
Union
rms
»REZ ALKOHOLA
Mednarodna žirija Monde selection 1991 je po opravljenih analizah v priznanih laboratorijih podelila naslednja priznanja:
ČRNI BARON
VELIKA ZLATA MEDALJA
UNI BREZ ALKOHOLA
ZLATA MEDALJA
UNION PILS ORIGINAL
ZLATA MEDALJA
V Pivovarni Union smo veseli in ponosni, da znamo narediti najboljše temno pivo v Evropi Črni Baron.
Da znamo v Union Pils Original ujeti žlahtno aromo savinjskega hmelja s polnim okusom in zlato rumeno barvo.
Da znamo pripraviti Uni brez alkohola za vse pivce piva, kadar ne pijejo piva.
Ul®*,
Pivov >

UNI

TRIKRAT ZLATI MONDE SELECTION 1991
I

Dom-
d.o.o.
Trgovina na debelo In drobno Veliki BuCna vas 1, Novo mesto
Obiščite nas v BTC d.d. Ljubljana, Enota Novo mesto, v hali A na Ljubljanski c. 27
Tokrat vse na enem mestu — v Novem mestu
—	iverne plošče
—	vlaknene plošče
—	vezane plošče
—	furnir
—	žagani les
—	parket
—	ladijski pod, lesne obloge
—	lepila za les in parket
—	premazi za les in kovine
—	okovje, vijaki, brusni material in še kaj
Informacije na tel. (068) 28-078, fax: 22-338. v Uradne ure: ob del. od 7. — 17; sobota od 8. — 12.
"NOVO NOVO NOVO NOVO N0V0 =
TEHNIČNA TRGOVINA
v Sevnici
—	črna in barvna metalurgija — stroji
— orodje
— brusni material — ležaji in verige — vijaki
— gradbeni material — vodovod — ogrevanje — barve, laki — delovna zaščita — elektro material — akustika — bela tehnika
OTVORITEV
v petek, 18. oktobra, ob 9. uri Dolenji Boštanj b. št.
4
JEKLO
TEHNA
(Bohot
Boštanj p.o.
trgovina na veliko in malo
I
ZASEBNI SALONI POHIŠTVA IN KERAMIKE V NOVEM MESTU, V KRŠKEM IN SEVNICI
Nudi:
—	spalnice,
—	dnevne sobe,
—	kuhinje,
—	kopalnice kolpa san
—	•kopalniški program marles
—	uvožene keramične ploščice
—	ter ostalo pohištvo priznanih proizvajalcev.
Pri prodaji vam nudijo obročno odplačevanje na 3, 5 ali 7 obrokov, ter od 10 do 40% popusta pri gotovinskem plačilu.
Poseben popust vas čaka pri nakupu manjših količin keramičnih ploščic iz opuščenih programov.
Strankam nudimo brezplačno dostavo in montažo pohištva. V Novem mestu poslujemo na novi lokaciji, Resljeva 2 (Kandija), v Sevnici Naselje heroja Maroka 17, v Krškem CKŽ 100.
OSNOVNA ŠOLA PREVOLE
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja v osnovni šoli in imeti: -
—	strokovni izpit in najmanj 5 let vzgojno-izobraževalnega dela
—	dosegati uspehe, iz katerih izhaja, da bodo lahko uspešno opravljali naloge pedagoškega vodje šole.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Začetek dela 1.12.1991.
Kandidati morajo vlogi priložiti tudi program razvoja šole. Kandidati naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na OŠ PREVOLE s pripisom »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi.
MERCATOR-KOPITARNA SEVNICA d.o.o. Prvomajska 8 68290 Sevnica
razpisuje prosta dela
VODJE PRAVNOKADROVSKEGA SEKTORJA
Pogoji za zasedbo prostih del so izobrazba VII. stopnje zahtevnosti pravne smeri, opravljen pravosodni izpit in pasivno znanje tujega jezika.
Delovno razmerje za nedoločen čas in ga bomo uredili s pogodbo.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite najkasneje 8. dan po objavi oglasa na naslov:
Mercator kopitarna sevnica d.o.o.
Prvomajska 8, 68290 Sevnica.
\Vse ostale informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja. J
—	oglase
—	razpise
—	licitacije
sprejemamo tudi po telefaxu
068/24-898
llllllllli
IVI Kmetijska zadruga Metlika
objavlja
JAVNI NATEČAJ
za oddajo strojnih zemeljskih del pri urejanju kmetijskih zemljišč agromelioracijskega območja METLIKA II.
Podatki o investiciji:
Obseg dela 625 ha Čas izvedbe:
—	november 1991 — maj 1992 in je odvisen od vremenskih razmer v zimi 91 /92, sicer se ustrezno podaljša.
Vrsta del:
—	ruvanje skalnih samic z bagri, opremljenimi s pnevmatskimi kladivi;
—	izkop jam za deponije kamenja z zajemalko;
—	planiranje zemlje in deponiranje kamenja, širjenje poti in planiranje gramoza — buldožer in nakladalec;
—	dobava in prevoz gramoza za utrditev poti.
Pisne ponudbe s tehničnimi podatki o vaši strojni mehanizaciji, ceni efektivne ure, načinu plačila in ostalih pogojih pošljite do 28.10.1991 na naslov: MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, Komisiji za izvedbo agromelioracije Metlika II, Cesta 15. brigade 2, Metlika.
NOVOTEKS
VABI K SKLEPANJU NAJEMNE POGODBE
TKANINA, d.p.
Izdelovanje preje in tkanin Foersterjeva 10 68000 NOVO MESTO
V najem dajemo avtomehanično delavnico za popravilo osebnih avtomobilov.
Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji investicijsko-vzdrževalne službe, tel. 22-945, ali osebno. Pismene prijave oddajte najpozneje do 25.10.1991.
Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA
Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora
DIPLOMIRANI PRAVNIKI!
Nova država prinaša s seboj vrsto novih zakonov, ki so prav gotovo izziv za vaše strokovne sposobnosti!
Če se želite preizkusiti na premoženjsko-pravnem področju, ste mlajši, dinamični in komunikativni, potem sprejmite
povabilo k sodelovanju!
Možnost redne zaposlitve nudimo
DIPLOMIRANEMU PRAVNIKU z vsaj 4 leta delovnih izkušenj
in
DIPLOMIRANEMU PRAVNIKU - pripravniku.
Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: SO Sevnica, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Glavni trg 19a, Sevnica.
GOTANIN
'SEVNICA JUGOSLAVIJA
JUGOTANIN
kemična industrija, p.o. sevnica
ODKUPUJE
LES PRAVEGA KOSTANJA
Les odkupujemo preko:
—	območnih gozdnih gospodarstev
—	območnih kmetijskih zadrug
Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608-81349, oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica.
Plačilo je dobro in zagotovljeno!
Industrija otroške konfekcije »JUTRANJKA« Sevnica
razpisuje za dne 25.10.1991 ob 9. uri
javno dražbo
za prodajo praznega 3-sobnega, delno mansardnega stanovanja v Sevnici, Glavni trg 34,
pod naslednjimi pogoji:
Izklicna cena stanovanja je 2,887.000,00 SLT.
Kupec bo poleg izklicane kupnine moral plačati še davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice na njegovo ime.
Draži lahko vsak, ki je do pričetka dražbe položil varščino v višini 5% izklicne cene in je verjetno izkazal, da poseduje, ali lahko v primernem času nabavi denar za plačilo izklicane kupnine, če izklicane kupnine kupec ne doplača v 8 dneh po dražbi, se nakup razveljavi, položena varščina pa zapade kot dogovorjena pavšalna odškodnina in se ne vrne.
Varščino je treba položiti na blagajno ali žiro račun prodajalca št. 51610-601-12003, potrdilo o tem pa predložiti dražbeni komisiji.
Kupcem, ki ne bodo izdražili nakupa stanovanja, se varščina takoj vrne na račune, ki jih navedejo, ali način, kot so jo plačali. Do dneva dražbe in 1 uro pred njenim pričetkom si lahko vsak zainteresirani potencialni kupec ogleda stanovanje na predhodno dogovorjeni dan in uro.
Republika Slovenija
OBČINA NOVO MESTO
SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
RAZPISUJE
nagrade v letu 1991, in sicer:
—	10 nagrad za raziskovalne dosežke, pospeševanje raziskovalne dejavnosti in inovativno delo
—	2 nagradi za mentorsko delo z mladimi na raziskovalnem področju
—	1 nagrado za raziskovalno delo mladih
—	1 nagrado za življenjsko delo na področju raziskovalne dejavnosti
Podjetja, zavodi ter druge pravne in fizične osebe iz občine Novo mesto naj vključno do 12. nov. 1991 pošljejo dokumentirane predloge na naslov: Občina Novo mesto, Sekretariat za družbene dejavnosti, Novi trg 6. Pri pripravi predlogov naj predlagatelji upoštevajo navodila, ki so veljala v preteklih letih za podelitev nagrad v bivši Občinski raziskovalni skupnosti Novo mesto.
TKANINA, d.p.
Izdelovanje preje in tkanin novoteks Foersterjeva 10
68000 NOVO MESTO
Po sklepu kolegija z dne 4. 9.1991 podjetje objavlja
LICITACIJO
za
tovorni avtomobil Z-50-80 F
Registrska številka 115-220.
Vozilo je vozno, leto proizvodnje 1986, registrirano do 4 6. 1992. Izklicna cena 300.000 SLT.
Licitacija bo v sredo, 23.10.1991, ob 12. uri na sedežu podjetja. Ogled vozila bo od 10. do 12. ure istega dne. Na licitaciji lahko sodelujejo vsi ponudniki, ki bodo pri blagajni podjetja plačali 10-odst. varščino.
Vozilo bo treba plačati in prevzeti v treh dneh po končani licitaciji. Prometni davek in prepis plača kupec, vsa potrebna pojasnila dobite po telefonu (068) 22-945.
IMP ČRPALKE, d.d.,
Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 12,
objavlja dela in naloge
tehnologa
Pogoji:
—	inženir elektro smeri
—	3 leta delovnih izkušenj
—	poznavanje tehnologije izdelave elektromotorjev
Delo se bo opravljalo v obratu elektromotorjev v Metliki.
Vloge zbira kadrovski oddelek IMP črpalke, d.d., Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 12. Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave.
IA/X\Z
LAMA TRAPER
mednarodno trgovina, d.o.o. Dekani 66001 Koper, p p 91,
VABI
podjetja, d.o.o. in podjetne posameznike, ki bi želeli v svojih prostorih prodajati OKOVJE ter vse vrste POHIŠTVA naših proizvajalcev, da nas pokličete in se prepričate o UGODNEM ZASLUŽKU, v zameno za primeren prostor in odnos do potencialnih kupcev.
LAMA TRADER d.o.o. in pohištvo, ki trka na vaša vrata, vas vabita, da tudi v vašem mestu ODPREMO PRODAJALNO, v kateri si bo VSAK LAHKO KUPIL SVOJ DOM.
Za vse informacije pokličite na telefonsko štev. 066 54-100 (int. 255), fax: 066 54-064.
tedenski koledar
Četrtek, 17. oktobra — Viktor Petek, 18. oktobra Luka Sobota, 19. oktobra Etbin Nedelja, 20. oktobra — Irena Ponedeljek, 21. oktobra — Uršula Torek, 22. oktobra — Zorislav Sreda, 23. oktobra — Severin
LUNINE MENE 23. oktobra ob 12.08
ščip
kino
BREŽICE: 17. in 18.10. (ob 20. uri) ameriška drama Morske sirene. 19. (ob 20. uri) in 20. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Mladoletni vohun. 22.10. (ob 20. uri) ameriški erotični film Vročekrvna.
ČRNOMELJ: 17. (ob 19. uri) in 20. 10. (ob 20. uri) ameriška melodrama Barfly, barska mušica. 18. 10. (ob 20.
uri) ameriški erotični film Hudič v gospodu Holmesu. 20. 10. (ob 18. uri) ameriški glasbeni film Glasbena skrinjica.
KRMELJ: 19. 10. ameriški kriminalni film New Jack City.
KRŠKO: 17. 10. (ob 20. uri) glasbeni erotični film V postelji z Madono. 18. 10. (ob 21. uri) nemški erotični film Grofična nespodobne igre. 20. 10. (ob 18. uri) ameriška komedija Ninja akademija.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 17. 10. (ob 19. uri) dobrodelni koncert Trio Novina. Od 18. do 2 L 10. (ob 17. uri) ameriški akcijski podvodni film Podvodna platforma. Od 18. do 20.10. (ob 19.15) ameriški verski spektakel Jezus iz Nazareta, L del. 21. 10. (ob 19.15) ameriški verski spektakel Jezus iz Nazareta, 2. del.
SEVNICA: 18. in 20. 10. ameriški krminalni film Nevv Jack City. 21. in 23. 10. ameriški akcijski film Deeby osvaja Dallas.

kmetijski stroji
TRAKTOR FORD (35 KS) prodam ali menjam za avto. Stane Župan, Veliki Ban 1, Šentjernej.	5886
TRAKTOR ŠTORE 402, letnik 1981, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru a' (061)864-061.
GOLF JGD, S paket, letnik 85, dobro ohranjen, prodam, o 25-289.
OPEL KADET 1,6 D, letnik 85, solza, dobro ohranjen, ugodno prodam ali menjam. >s 22-690.
SUZUKI RM 125, letnik 1985, z opremo za motokros, prodam za 1800 DEM. Jože Milkovič, Zorenci 5, Črno-
melj.	5900
ŠKODO 120LS, letnik 1979, karam-
Akumulatorji Vesna, Maribor, z dveletno garancijo Primer 12 V, 97 ah, 2650,00, 12 V, 135 ah, 3548,00, gume in rezervne dele za traktoije nudi Agroizbira Kranj, tel. 064-324-802.
TRAKTOR ZETOR 5011, dobro ohranjen, letnik 1983, prodam. Dolfi Si-monišek. Veliki Kamen 55, Koprivnica, v (0608)79-005.	5938
VINOGRADNIKI
Ne zamudite pravočasno nabavitigrelca za vretje mošta-vina. Prihaja hladna jesen, da ne bo težav z vretjem.
Grelec je iz nerjavečega materiala in se lahko uporablja v sodu — kadi.
Proizvaja in prodaja:
El. mehanika Hočevar — Ljubljana
tel.-fax. 061-50-525
kupim
SOD za belo vino (250 do 3001) kupim. m- (068)85-108.	5902
motorna vozila
R 21 GTX 2,0 i, 120 KM, letnik 1989/6, prodam, o (064)312-510, popoldne.
bolirano, motor po generalni, prodam, o 84-814.	5901
Z 128, letnik 1987, prodam. Jakše, Bo-ričevo 6, Novo mesto.	5904
OLTCIT CLUB 11 R, nov, prodam. Informacije po o 25-259.	5906
R 21 NEVADA GTS, star dve leti, in ocesevalno napravo za štiri mizarske stroje s silosom in povratnim zrakom prodam. » (068)23-195.	5907
Z 101 SKALA, julij 1988, prodam. Tomaž Slak, Gubčeva 10, Trebnje.
5908
VISO OLTCIT CLUB II R, novo, kompletno opremljeno, ugodno prodam, o 24-006, dopoldne, 25-986, popoldne.
5909
126 PGL, letnik 1986, registriran do 9/1992, lepo ohranjen, prodam, o 24-006, dopoldne, 25-986, popoldne.
5910
JUGO KORAL 45, letnik 10/89, prodam za 5000 DF.M. S 26-596.
5913
Z 750, letnik 1979, vozno, prodam, o 21-974.	5914
KAROSERIJO ZA R 4 prodam. .» (068)43-674.	5916
OPEL KADETT 1,5 TURBO D in-tercoller, karavan, metalik, 3/91, prodam. « (068)25-800	5917
126 P, letnik 1988. prodam. ':v. 27-646.	5920
GOLF JXD, letnik 1986, ugodno prodam. '® 43-538.	5922
Z 128, letnik 1987, in Z 101, letnik 1987, prodam, o 25-916,25-358.
5925
VW JETTA, bencin, dodatno opremljen. registriran do oktobra 1992, prodam, e (068)21-254.	5927
Z 750, letnik 1980, prodam za 800 DEM. m 25-259.	5929
JUGO 45 A. registriran do 10/92, prevoženih 37.000 km, prodam. Cvelbarjeva 10, Novo mesto.	5932
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO Drago Rustja (glavni urednik in direktor). Marjan Legan (odgovorni urednik). Andrej Rartelj, Mirjam Bezek Jakše. Bojan Budja Breda Dušič-Gornik. Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 30 SLT, naročnina za 4. trime-sečje 390 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 780 SLT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga tuja valuta v /e/ vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 400 SLT, na prvi ali zadn/i strani 800 SLT; za razpise, licitacije ipd. 450 SLT. Mah oglasi do deset besed 350 SLT, vsaka nadaljnja beseda 35 SLT.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št. 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-440519 (LB — Dolenjska banka d.d Novo mesto).
NASLOV Dolenjski list, 68001 Novomesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni uredništvo (068) 23-606, 24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenile, št. 7 91) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk Ljudska pravica, Ljub-
LADO 1.300 S, letnik 1986, 51000 km, registrirano do 3. septembra 1992, prodam, e (068)56-300.	5935
Z 750, 12/84, 30000 km, ugodno prodam. o 23-562.	5937
GOLF DIESEL, letnik 1983, zelen, dobro ohranjen, prodam, o 44-424.
5940
R 5 CAMPUS, letnik 1990, prodam ■o 65-753.	5941
JUGO 55 AX, letnik 1987, dodatno opremljen, prodam, t 21-549.	5942
Z 101, letnik 1984, karambolirano, prodam. Marko Gole, Mali Cirnik 22, Šentjanž.	5943
Z 101 GTL 55, rdečo, prodam. ‘M (068)23-663, zvečer.	5944
ŠKODO 120 L, 10/86, ugodno prodam. ® 51-243, od 7. do 15. ure.
_____________________________  5946
JUGO 45, letnik 1991, prodam. ® (068)21-825.	5947
VW HROŠČ 1300, letnik 1972, prva registracija 1980, registriran do 12. julija 1992, prodam ali zamenjam. »(068)73-196, od 7. do 15. ure.	5948
letmk 1987, registrirano do 9/92, prodam. :v: 52-796.	5951
JUGO 45, letnik 1985, prodam. ® (0608)61-722, dopoldne, Darinka Mu-mč.	5952
GOLF JXD, letnik 1987, odlično ohranjen, prodam za 12300 DEM. e 85-
107.	5954
R 9 GTL, star dve leti, 25000 km, ga-ražiran, prodam. ® 42-096.	5955
R 4, star dve leti, in R 5 campus, star 22 mesecev, prodam. ® 25-545.	5958
Z 101, letnik 1990, in nov OLTCIT Citroen prodam, o (0608)67-041.
5961
126 PGL, letnik 1987, 30000 km, prodam. Jerman, Mala Cikava 13, Novo mesto, 0 20-317.	5962
FIAT 850, brezhiben in lepo ohranjen, star 7 let, prodam za 1300 DEM. s 24-195.	5963
Z 101 COMFORT, letnik 1980, registrirano do 19. avgusta 1992, zelo dobro ohranjeno, prodam, o 20-292.	5964
Z 128, letnik 1990, rdeč, garažiran, ohranjen, prodam. » 86-114, Franc Bevc, Loke 11, Straža.	5967
GOLF DIESEL, star dve leti, 23000 km, rdeč, 3 vrata, ali nov, še neregistriran, prodam. Jože Božičnik, Veliki Kamen 17, Koprivnica pri Brestanici.	5970
R 18, letnik 1984, rdeč in bel mošt ter večjo količino betonskih zidakov prodam. Fink, Smolenja vas 28 a, Novo mesto.
5971
GOLF, letnik 1986, rdeč, prodam. Branko Božič, Luterško selo 29, Otočec.
5972
GOLF GTD, letnik 1988, in golf D, letnik 1989, prodam. ® 21-952.	5973
LADO 1300 S KARAVAN, 12/86, registrirano za eno leto, v dobrem stanju, ugodno prodam, o (068)49-137. 5974 FORD SIERA 1600 L, letnik 1988, prodam ali menjam. 0 24-376.	5975
ZASTAVO 101, letnik 1986, potrebno ličenja, prodam za 3200 DEM. c 28 714.	5977
Z 101, 3/85, prodam, c 21-926.
5980
ALFA 33 1,3 S, letnik 1985/11, prodam ali menjam za manjši avto o (068)22-886.	5982
JUGO KORAL 45, letnik 1988, dodatno opremljen, odlično ohranjen, prodam. o 27-047.	5984
126 P, letnik 1989, registriran do maja, prodam, /e 42-453.	5985
JUGO KORAL 45, star dve leti, 9000 km, prodam za 5500 DEM. v 44-449.
5987
MINI MORIS, registriran do 1992/10, prodam. Eržen, Na tratah 14, Novo mesto.	5988
JUGO45,9/89, rdeč, prodam, o 84-874.	5989
R 4, star dve leti, ugodno prodam. Ro-letarstvo Medle, Žabja vas 47, Novo mesto.	5990
MINI 1100, letnik 1979, prodam, o 27-466.	5992
126 PGL, letnik 1988, malo vožen, nanovo registriran, prodam za 3700 DEM, in R 4 GTL, kovinsko moder, nov, še neregistriran, tudi prodam, o dopoldne (0608)62-810, popoldne (0608)61-097.	5993
Z 750. letnik 1984. registriran do 4/92, in 126 P pr) delih prodam. Krožna pot 7, Otočec.	5995
LADO RIVO 1300, novo, ugodno prodam, o (068)86-147.	5998
OPEL VEKTRO GL 1600 F, novo, prodam. Možna zamenjava za cenejši avto, kot je R 5 campus, fiat uno ali jugo 45.
6 (0608)81-389.	6000
Z 750 SL, letnik 1985, tehnično brezhibna, prodam za 1300 DEM. s (068) 49-137.	6001
GOLF, letnik 1978, prodam. Andrej Nadu, Malkovec 1, Tržišče. 6002 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. Matija Samida, IJršna sela 100.
6003
obvestila
ŽAGAM DRVA v Novem mestu in izven mesta, /sv (068)21 -360.	5648
ŽALUZIJE, ROLETE izdeljujemo in montiramo po konkurenčnih cenah, s (068)44-662.	5887
ACTIKOM, d.0.0.
NOVO MESTO Vrh pri Ljubnu 2 a Telefon: (068) 23-115 od 9. do 13. in od 16. do 18. ure
Vse, ki bi želeli imeti lastno podjetje, obveščamo, da izpišemo dokumentacijo za registracijo podjetja v 48 urah, z vsemi prošnjami in obrazci, vključno z ZTR in statutom. Na vašo željo izpeljemo kompleten postopek registracije podjetja. Izredno ugodne cene!
r
NANCA
Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu
tel. (068) 28-875
,	dodatkov.
Tel. 068/22-366
Ko boste šli mimo naših vrat in vas bo v nos mamljivo pQŠcegetalo,se spomnite našega sporočila!
Trudimo se, da bi vsak gost odšel zadovoljen od nas.
Zato smo poskrbeli za Vaše najraznovrstnejše želje:
ponujsiinoVum 16vrst pizz RAZLIČNIH OKUSOV IN RAZLIČNIH VELIKOSTI
Kdor jih bo vzljubil in bo velikokrat prišel, bo imel še posebna ugodnost: za vsako pizz
•osebna ugoanost: za vsako pizzo, naročeno pri nas, bo gost dobil kupon in za deset zbranih kuponov ga bomo nagradili
BREZPIAČNO bo dobil ŠE ENO PIZZO
ODPRTO VSAK DAN od 8.00 do 22.00
NEDEUA IN PRAZNIKI od 11.00 do 22.00
■"V
Mešana družba
IMOL Lendava d.o.o. Partizanska ul. 9 69220 Lendava tel.: 069 76-044 fax: 069 75-637
objavlja prosta dela
4 izolaterjev -popravljalcev
Pogoji:
VKV, KV izobrazba 2 leti delovnih izkušenj
Delo je predvideno v Nemčiji (temu so prilagojeni tudi osebni dohodki).
Kandidati naj pošljejo svoje prijave (z vsemi dokazili) v 8 ^ dneh po objavi razpisa. j
Se priporočamo!
______________s
ADMINISTRATIVNI SERVIS NOVO MESTO ULICA TALCEV 2 Tel.: (068) 27-179
Organizira usposabljanja za samostojno uporabo računalnikov:
—	DOS, Wordstar, Lotus, Ouattro pro
—	vodenje knjigovodstva
»S0
NA VELIKf IN MAiO
ZTMO
prodaja
ST
"\
Mercator — KZ KRKA TZO POLJE Šentjernej
daje v najem pisarniški prostor na Trubarjevi 4 v Šentjerneju.
Interesenti dobijo informacije na telefonski številki 068-42-034.
Gmajna 6, RAKA Tel., fax (0608) 75-541
Cenjene krajane Rake in okoličane vabimo v našo na no-
vo odprto trgovino na »Ran-Otvoritev bo v petek,
ču«. _______________i_____j
18. oktobra 1991, ob VI. uri!
V naši trgovini boste lahko dobili vse za svojo kmetijo in gospodinjstvo.
Za obisk se priporoča trg. \ podjetje ZRNO Raka
preklici
ANTON STROJIN, Malo Mraševo 5, Podbočje, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel o JOŽETU KUHARJU iz Mladja.	5903
posest

ADMINISTRATIVNI SERVIS NOVO MESTO ULICA TALCEV 2 Tel.: (068) 27-179
VAM NUDI:
-	vse vrste knjigovodskih storitev za obrt
—	administrativne storitve po dogovoru
Trgovina barve laki »STEPAN«
M. Kozine 2, Črnomelj in
»HELIOS« DOMŽALE
organizirata 18. 10. 1991 predstavitev avtolakov in pomožnega materiala »Mobihel« premazov za kovine, les, zid ter barv iz »bio« programa, Val
—	vodni lak za parket, »Tesarol akril« in »Dom-lak«.
—	Strokovnjaki Heliosa bodo odgovarjali na vprašanja o pravilni uporabi avtolakov in pomožnega materiala od 11. do 14. ure,
—	Od 15. ure dalje bo svetovanje pravilne uporabe Helio-sovih proizvodov za sobosli-karje in ostale kupce.
MANJŠE POSESTVO s starejšo stanovanjsko hišo na Senovem prodam. Cena po dogovoru. Informacije dobite na ‘® (0608)77-451, zvečer.	5891
V ŠKOCJANU, na Festengah, Pr0‘ damo 4 parcele v izmeri 8300 m2 — sa' dovnjak z njivami ter gozd v Peščenku - smer Bučka v izmeri 2 ha in gozd v Mačkovcu v izmeri 8970 m2. Vse informacije po ® (068)76-034.	5895
MONTAŽNI OBJEKT, primeren ti stanovanje vikend (8x11 m), prodaj v celoti ali polovico, o (061)483-398, popoldne.	5919
STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO z vrtom v Logatcu prodamo (068)21-236.	5923
KOMFORTEN VIKEND v Semič'2 prodam ali menjam, s 24-754.	5934
PARCELO (27 a) v podnožju Trške gore, primerno za vikend ali zidanico, ugodno prodam. Dostop dober, voda ‘jj elektrika na parceli. *■ 22-308.	5939	'
ZEMLJIŠČE (25 arov) nad Stražo prodam za 2500 DF.M. t 41-116.
5956
VSELJIVO HIŠO prodam o (068> 73-663.	5983
ZAHVALA
Ne jokajte uh mojem grobu, le liho k njemu pristopile, spomnite se. kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
V dneh globoke bolečine, ko nam je za vedno zaspala naša nepozabna in nadvse dobra žena, mama, stara mama, sestra in teta
ANICA ŠKODA
iz Gor. Prekope
nismo ostali sami. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste njen zadnji dom okrasili s cvetjem, nam izrazili sožalje ter pokojno mamo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem, ki soji lajšali bolečine v času zahrbtne bolezni. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena
hvala!
Vsi njeni
PRODAJNI PROGRAM:
Nova trgovina — Reška 23, KOČEVJE
DODATNE UGODNOSTI:
inštalacijski materiali za vodovod, centralno ogrevanje, elektriko, sanitarna keramika, ploščice, gradbeni material, črna in barvna metalurgija, profili, pločevina...
kovinar
kočevje


KOVINOTEHNA
svetovanje, brezplačna montaža določenih blagovnih skupin pri nakupu z gotovino, dostava na dom!
Vabljeni na otvoritev 18.10. ob 12. uri!
Nemogoče je mogoče tudi v Kočevju
prodam
razno
PRODAM RABLJENO STREŠNO
opeko in dve strešni okni. ®
24-291.
SEMENSKI KROMPIR sorte pet: lai>d in jerla, lanski uvoz, po zelo ugodni ^ni prodam. Karol Verbič, Radohova vas Šentvid pri Stični.	5888
BELO SPALNICO, vzmetnice, ku-No prrxlam. Ogled od sobote dalje od *'• do 19. ure, na Cesti komandanta Sta-neta 13, Novo mesto, pri Kastelic.
5892
POSODO ZA VINO (3001), s plava-®im pokrovom, prodam. W (061)262-«0.	5893
VEČ KRAV (A kontrole), molzni Slr°j Vestfalija prodam. Alfonz Jaki, Bri-"J* 6, Šentrupert.	5894
TELEVIZOR, črno—beli, spalni vre-Cl. avstrijsko stajico in hodalico ter stolček ležalnik prodam. ® (0608)61-072. Dve BREJI OVCI prodam, o 21-s|<t,po 14. uri.	5897
PRODAM suhe hrastove in smrekove Nte (3 in 5 cm). ® 51-597.	5898
Mizarsko mizo (ponk), novo, Vodarn. ® (0608)33-032.	5905
, PRODAM kolerabo, repo, kueppcr-7*ch, nov, po polovični ceni. Mišjak, Bo-"^vo.	5912
, PRODAM kamp prikolico IMV Mria 450 q, staro 5 let, čoln Maestral z Rotorjem Tomos 4,8 KS kratka os, cfoško kolo BMX ter kolo Pony. ® ^8)25-800.	5918
PRODAM dva kletna soda (2500 I), SJtnerna tudi za namakanje. ® (061) "5-224.	5930
„ TERENSKO VOZILO jepp Fiat "odam. * 28-138.	5936
HIŠO na deželi, staro 35 let, prodam. ? (0608)81-338, Bajc, Veliki Kamen 57, '"Brivnica.	5949
ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) pro-""n. * 28-370.	5950
r HANSSA GORILNIK s črpalko Htndfoss in plinski gorilnik Tyssen, oba prodam. * 44-887.	5953
j. ŠTEDILNIK DERBI na drva, širina /!cm, dimnik možen levo, desno in zgo-'J’ n°v, prodam. ® 41-116.	5957
ŠYNTHESEIZER CASIO, 5 oktav, el|ke tipke, prodam. ® 65-105.	5959
„ JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE B°dno prodam. W (061)612-570.
ZELJE za kisanje prodam. ® 42-495.
5968
, PRODAM belo dolgo poročno oble-0 ter večje število ženskih oblačil za jesen d,tirno. Možnost nakupa na obroke. ® «•282.	5978
„ brezžične telefone in vide-
j^jkorder JVC ugodno prodam. ® 21-
,i LADIJSKI STROP in zamrzovalno nnJ0 (450 I) prodam. ® 21-835.
o. Kompresor (2001), skoraj nov,
Po naročilu, prodam. ® 25-894.
„ LAMEL PARKET (30 m2) ugodno pr°dam. ® 27-586.	5996
UGODNO PRODAM sure viseče marice (150 cm dolžine), kolo BMX, us-tfU *cos,'m (38—40) in otroško zimsko wrderobo (od 10 do 12 let). * 27-264.
V CENTRU NOVEGA MESTA oddam lokal za gostinsko in trgovsko dejavnost. * 20-506.	5899
Z MALO TRUDA DO ZASLUŽKA! Igrajte z nami fair play. Informacije po ® (062)38-277, vsak dan po 18. uri.
5924
IŠČEM žensko, ki bi bila pripravljena pomagati sUrejši ženski iz. Grčvrha 7 pri Mirni Peči. Osulo po dogovoru. Rozalija Medved. Delne informacije na V 23-154.
5931
ODDAM urejen poslovni prostor, primeren za trgovino ali tiho obrt. » (068)21-590.	5960
INTENZIVNI NASAD jablan (0,5 ha) oddam dolgoročno v najem. ® (068)42-042.	5976
VODIM poslovne knjige za obrtnike in mala podjetja. ® 27-740.	5979
službo dobi
SIMPATIČNO DEKLE za delo za šankom zaposlimo v lokalu San Sebastjan, Prešernov trg 14, Novo mesto.
ŠIVILJO za dopoldansko ali popoldansko delo zaposlim. Tel. 23-893.
Trgovsko podjetje Zrno. d.o.o.
Gmajna 6, RAKA
Želimo zaposliti
—	delavca-delavko kmetijske stroke (kmetijski tehnik, agronom) za nedoločen čas,
—	iščemo pogodbene delavce, akviziterje, za prodajo tržno zanimivih artiklov.
Inf. od 8. do 10. ure na tel., fax (0608)
75-541,
pop. od 15. ure dalje na tel. (068)
24-329.
Temeljno javno tožilstvo Novo mesto
išče
kandidata(e) za namestnika javnega tožilca.
Možnost imajo kandidati s pravosodnim izpitom in 3-letno prakso, prebivališčem v Novem mestu ali bližnji okolici, s telefonom in vozniškim dovoljenjem B-kategorije (dežurstvo).
ZAHVALA
Te črne zemlje globočina ukradla mi za večno sina, mladost odšla je kot vihar, pozabljen ti ne boš nikdar.
8. oktobra smo se z žalostjo v srcu tiho poslovili od tragično preminulega 25-letnega, našega ljubljenega sina, vnuka, nečaka in bra-,	tranca
ROMANA ŠETINCA
iz Mihalovca pri Dobovi
Ob boleči izgubi našega Romana se globoko zahvaljujemo vsem, ki so •Ru darovali cvetje in ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebej hvala DO Videm Krško, sodelavkam Beti Dobova, sosedom za vso pomoč ter pevcem in župniku za opravljen obred.
Neutolažljivi: mama Albina in ostalo sorodstvo ^ Mihalovec, Maharovec, Gabetje, Ljubljana, Stuttgart
ZAHVALA
Vse na svetu mine, vse se spremeni Ljubezen pa ostane, ona vedno živi!
V cvetu mladosti, stara le dvajset let, nas je nenadoma zapustila naša draga hčerka in sestra
IRENA MAJCEN
Tržišče 1
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in kancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala velja tudi delovnima organizacijama Jutranjka in Jugotanin, OŠ Tržišče, Pogrebcem, govorniku, g. župniku in pevcem za lepo zapeto slovo, ''sem iskrena hvala za darovano cvetje, pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
AFIRMIRANO ZASEBNO PODJETJE sprejema pisne ponudbe nežnega spola za delo terenskega komercialista na območju Dolenjske. Pogoj: uspešnost trženja. Ponudbe pošljite do 24. l.m. pod šifro: »TRŽNOST«.	5926
NUDIM OBČASNO honorarno delo na območjih občin Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Krško, Brežice, Sevnica. Obvezen avto in telefon. ® (068)22-420, dopoldne.	5933
ZASTOPNIKE,za prodajo ekskluzivnih švicarskih aparatov na področju Dolenjske iščemo. ® (061)453-603.
5966
AKVIZITERJE za prodajo na terenu iščemo. ® (068)84-655.	5969
stanovanja
DVOSOBNO STANOVANJE v
centru Kočevja za daljšo dobo oddam, e (061)852-030.	5890
GARSONJERO pri Šentjerneju oddam v najem. ® 42-415, v soboto in nedeljo.	5911
AMERIČAN najame stanovanje v bližini Krškega. Po možnosti s pralnim strojem in telefonom. ® (0608)21-621, interna 338, Kovačič.	5945
OGREVANO SOBO, s kopalnico, možnostjo kuhanja, v ožjem centru Novega mesta oddam najboljšemu ponudniku. ® (068)26-282.	5994
DEKLE za delo za šankom zaposlimo v okolici Trebnjega. Ponudbe pod šifro: »TAKOJ«.	5997

OBVESTILO
Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da se bodo
JAVNE OBRAVNAVE
OSNUTKA PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA MESTO NOVO MESTO, IZVEN MESTNEGA JEDRA
v tangiranih krajevnih skupnostih nadaljevale po naslednjem razporedu:
—	KS Mali Slatnik: ponedeljek, 21. 10. 1991, ob 18. uri v osnovni šoli na Malem Slatniku;
—	KS Majde Šilc: torek, 22.10.1991, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Majde Šilc;
—	KS Regrca vas: sreda, 23.10.1991, ob 18. uri v domu krajanov v Regrči vasi;
—	KS Šmihel: četrtek, 24.10.1991, ob 18. uri v gasilskem domu v Šmihelu;
—	KS Žabja vas: petek, 25.10.1991, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Žabja vas;
—	KS Kandija-Grm: ponedeljek, 28.10.1991, ob 18. uri v avli osnovne sole Grm;
—	KS Mestne njive: torek, 29.10.1991, ob 18. uri v Zavarovalnici Tilia Novo mesto;
—	KS Prečna: sreda, 30. 10. 1991, ob 18. uri v družbenem domu Aljoza Colje v Prečni.
Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto, Ljubljanska 2.
Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalci prostorskih ureditvenih pogojev, ki bodo k osnutku podali podrobnejšo obrazložitev in prisotnim dajali pojasnila.
Vabljeni!	Zavod za družbeno planiranje
in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
ANA SURLA
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje in ji podarili cvetje, še posebno Cestnemu podjetju iz Novega mesta, in gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
S cvetjem zdaj ti grob krasimo, z ljubeznijo,
spoštovanjem in v spomin
MARIJI
KNAVS
iz Novega Kota
V teh dneh mineva eno leto, odkar je umrla naša draga mama. Srčno in plemenito si skrbela za nas v družini. Vedno si imela čas, da si nas poslušala mimo in razumevajoče. V kritičnih in težkih trenutkih si našla besede, ki so nas ohrabrile in nam moč dale za nadaljnje življenje. S svojo marljivostjo, humanostjo in poštenostjo si postala naš vzornik za življenje, ki ga živimo brez tebe. Zahvaljujemo se vsem, ki so ohranili spomin nanjo in za vsako prižgano svečo na njenem grobu.
Sinovi
ZAHVALA
Delo, trud in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine hude si prestal, zdaj boš v grobu mirno spaL
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
FRANC
CIMERMANČIČ
iz Vel. Brusnic 85
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter pokojnega tako številno pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi IMV Revoz, Iskri, ZB NOV, govornikoma za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Anica, sinova in hčerka z družinami in ostalo sorodstvo
Izvršni svet skupščine občine Črnomelj po sklepu seje z dne 10. 10.1991 razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za dodelitev kreditnih sredstev v znesku 3.000.000 SLT
1.	Sredstva se namenijo za sofinanciranje investicijskih programov ter razvojnosanacijskih programov nosilcev samostojnega osebnega dela in podjetij, katerih prestrukturiranje prispeva k razvojnim ciljem občine Črnomelj.
2.	O uporabi sredstev po tem natečaju odloča Izvršni svet SO Črnomelj.
3.	Kreditni pogoji:
—	doba vračanja posojila je 4 leta,
—	devizna klavzula in 10-odst. letna obrestna mera.
4.	Posamezniki in podjetja, ki kandidirajo za ta sredstva, morajo:
—	izdelati investicijski oz. razvojno-sanacijski program (v skladu s skrajšano metodologijo za ocenjevanje družbene in ekonomske upravičenosti investicij ter učinkovitosti investiranja),
—	zagotoviti tudi ostale dele financiranja (lastno udeležbo, sodelovanje poslovnih bank, sovlaganja).
5.	Izvršni svet bo določil institucijo, ki bo izdelala oceno investicijskega oziroma razvojno-sanacijskega programa. Ocena bo služila za presojo upravičenosti do zaprošenih sredstev.
6.	Prednost pri dodelitvi kreditnih sredstev bodo imeli posamezniki in podjetja, katerih programi bodo zagotavljali:
—	ohranjanje obstoječih in zagotavljanje novih delovnih mest,
—	prenos sodobne tehnologije v proizvodnjo in oridobiva-nje novih programov,
—	večjo narodnogospodarsko donosnost,
—	varovanje okolja.
7.	Sredstva po tem natečaju so namenjena za programe, ki bodo realizirani na območju občine Črnomelj.
8.	Prijave za natečaj zbira Oddelek za družbeni razvoj pri Skupščini občine Črnomelj.
9.	Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave v Dolenjskem listu.
ZAHVALA
Kako trpel sem, verjemite, in odšel sem tja kjer ni solza ne bolečine, zapustil dom in ljubljeno družino.
V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari ata, brat in stric
ALOJZIJ HRASTAR
krojač v pokoju
Ul. heroja Simončiča 1, Trebnje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja Čebelarskemu društvu za obiske v času bolezni in za lepo organizacijo pogrebne svečanosti, družinam Vidmar, Piškur, Požes, Breznik in dobrim sosedom, govorniku Ladu Požesu in Rezki Majer, g. kaplanu za lepo opravljen obred, bolnicam Novo mesto, Ljubljana in Golnik za lajšanje bolečin, predvsem dr. Žnidaršiču in sestri ter ostalemu zdravstvenemu osebju. Se enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali v težkih trenutkih ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
■Iščemo besedo tolažbe ob boleči resničnosti čutimo jo r srca pa je ne moremo izreči
V 57. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in teta
ALOJZIJA PREŠEREN
rojena Vovko
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili k preranemu počitku in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in medicinskemu osebju interne bolnice Novo mesto in kirurškega oddelka za lajšanje bolečin ter g. proštu za občuteno duhovno spremstvo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
...vse misli zvirajo iz ljubezni ene, in kjer ponoči r spanji so zastale, zbude se, ko spel zarja noč prežene...
15. oktobra je minilo leto, odkar je umrla draga in plemenita žena, mamica, hči in prijateljica
TANJA KAPLAN
rojena Ilič
Ljubezen in spomin nas obvezujeta, da delamo, živimo in mislimo tako, kot si nas učila in prosila. Čistega srca bomo zato, pošteni, z ljubeznijo do vseh, ki sijih Ti ljubila in ki Ti ljubezen vračajo, pričakali, da nas smrt zopet združi.
Mož, sin, starši z družino in vsi prijatelji
Bronasti zvon izkopali po 38 letih
Vida Ban
kakršno je Vidu Ban zaslutila že pred leti v ljudeh Kozjanskega.
Kot učiteljica je delala v Jur-kloštru in Koprivnici. Vida kot podeželska učiteljica je doživela toliko nesrečnih človeških usod. da bi lahko napisala knjigo. !n to kakšno: najbolj nesrečen človeški lik v, Podeželski zdravnici, pisateljice Ruže Vreg bi bil v primerjavi z ljudmi Vidinega Jurkloštra simbol človeške sreče. Tako srečanje z življenjem marginalcev je Vido zapisalo človekoljubju. Morda je slednjega v njej že kar preveč, saj en sam člo vek. čera vno ima za seboj celo ekipo, ne more sneti s veta s tečajev in ga nasaditi nazaj tako, da bi svet naprej tekel pravičneje.
Vida Ban je bila rojena v Brežicah. Z družino, v kateri so trije otroci, .živi na kmetiji na Zdolah in je zaposlena v Krškem. Njeno delo in življenje potekata v znamenju dveh sekrelarstev. Zalo, ker dela v sekretariatu za družbene dejavnosti na občini Krško kol strokovna delavka za izobraževalno in raziskovalno dejavnost, in zato ker dela v krški občini kol sekretarka občinske z veze prijateljev mladine. Samo škodoželjnost bi privedla človeka do tega, da bi se vprašal, katero od sekrelarstev je Vidi Ban ljubše in bolj »pisano na kožo«.
Veliko se razdaja za vse listo, kar je družba zaradi racionalnosti v izražanju stlačila v suhoparen izraz dejavnosti ob tednu otroka. Tako je Banova najbrž odločilno prispevala k nastanku » Veselega rajanja«, prireditve, kije bila letos '5. oktobra v Krškem. Na to prireditev, ki je bila pisan in privlačen splet zabave in dela za otroke, so posebej povabili tudi otroke—begunce, otroke torej, ki so pribežali s Hrvaškega. Zdaj so ti v Sloveniji pri prijaznih ljudeh, vendar so dejansko na družbenem obrobju in nemara polni značilne grenkobe pozabljenih in odrinjenih ljudi.
»Veselo rajanje« je časovno najbližje in samo delček tistega, kar Vida Ban počne v znamenju prijatejstva do otrok. Pravkar na primer se ubada z mislijo, kako bi kar največ begunskim otrokom pravično razdelila igrače in šolske stvari, ki so jih otroci v občini zbrali za svoje vrstnike—brezdomce. V dokaz tega prijateljstva tudi kaj napiše. Čeravno so morda zgolj teze za kako gradivo, so nekatera njena besedila nekako poziv, naj teden otroka ljudje vendarle razširijo v 365 dni Kajti teden otroka, ki ga malce hinavsko obeša na veliki zvon dosti ljudi, po njenem lahko deluje kvečjemu kot slaba vest in kot opozorilo, da so otrokove pravice kršene. Za resnično srečo otrok je enotedenska ustrežljivost in prijaznost premalo.
Banova je še z enim delegatom Slo
Zelenih Slovenije članica krške občinske skupščine, v parlamentu pa tudi predseduje družbenopolitičnemu zboru. Na volitvah je kot posameznica dobila največ glasov. Občutljiv humanist v Vidi Ban si je potemtakem ustvaril sčasoma tudi svoj nasprotni pol, človeka, ki dela v politiki.
M. LUZAR
Na Kočevskem izkopali zvon, ki so ga zakopali v neki vrtači, še predno so začeli minirati cerkve na tem območju — Zvon je zdaj shranjen v Fari
Skoraj natanko po 38 letih so pri nekdanji vasi Zdihovo na Kočevskem spet odkopali okoli 150 kg težki bronasti zvon, za katerega pa se še ne ve, iz. katere cerkve je. Zvon sta zakopala 14. oktobra 1953 Slavko Poje, ki živi danes v Šentvidu nad Ljubljano, in njegov stric Jože Poje (zdaj že pokojni), kije bil takrat ekspozit (duhovnik na cerkveni izpostavi) na Zdihovem. Takrat sta namreč dobila ukaz, da se morata takoj izseliti z Zdihovega. Ta zvon in še dva druga sta na hitro zakopala in odšla. Cerkev na Zdihovem je takrat še stala, zaminirali in porušili sojo naslednje leto. Takrat je na območju kasnejšega zaprtega območja Kočevske Reke padlo 27 cerkva in kapel.
Po najdeni zvon, ki so ga prej odkrili in odkopali teritorialci, smo v četrtek, 10. oktobra, krenili Alojz Košir, Bogomir Štefanič (predsednik in podpredsednik SKD občine Kočevje), Matjaž. Puc, direktor muzeja samostana v Stični (in član republiškega vodstva SKD), Ivan Potrebuješ, župnik oz. sou-pravitelj župnije v Fari (pod njegovo območje sodijo tudi Kočevska Reka, Banjaloka in Zdihovo), Brane Arko. učitelj iz Kočevja, in pisec teh vrstic. Prvi štirje omenjeni so si naložili zvon in ga odnesli od vrtače, kjer je bil zakopan, kakih 150 m navzgor do nekdanjega župnišča oz. do prostora, kjer je včasih stala cerkev.
Ob ogledovanju zvona so najprej ugotovili, da nima kemblja. Na njem je upodobljen sv. Peter, ki ga je častila še posebno prafara ljubljanska, in še sv. Miklavž, zavetnik ladjerjev in brodarjev, saj je bil čolnarski ceh včasih v Ljubljani najmočnejši. Ni pa na zvonu upodobljen sv. Jurij, ki je sicer uradni zavetnik Ljubljane.
Razločno se da na zvonu prebrali tudi letnica 1.775, ki pomeni gotovo letnico njegove izdelave. Napis pove dalje, daje bil zvon ulit v Ljubljani. Na njem je še ime Johanes Reid, za katerega smo najprej ugibali, da je bil morda takrat ljubljanski škof, potem pa je prevladalo mnenje, daje to ime livarja zvona ali pa botra zvonu.
Predvsem strokovnjak Matjaž Puc je postregel še z nekaterimi podatki. Na Zdihovem je bila baročna cerkev, dolga okoli 30 m, stala pa je v smeri vzhod-zahod. Posvečena je bila Žalostni materi božji. Tuje bila tudi znamenita božja pot za Kočevarje in Kostelce. Vas Zdihovo je štela leta 1910 še 36 prebival-
cev, leta 1941 pa 2, medtem ko danes ni tu nobenega. Tudi hiš ni več. Ohranjeno je le župnjišče.
Nekje na tem območju sta zakopana še dva manjša zvonova. Tako je duhovniku Ivanu Potrebuješu zagotovil Slavko Poje, kije povedal tudi za prvi zvon. Naša ekipa je imela s seboj orodje, da bi izkopala tudi ta dva zvonova, vendar nobeden ni natančno vedel, kje kopati, zato smo se morali zadovoljiti le z enim zvonom. Župnik Ivan Potrebuješ ga je odpeljal v Faro in ga shranil.
Direktor stiškega Muzeja Matjaž Puc pa je ob zaključku razgovora dejal še, da je gotovo še marsikdo shranil ta ali oni kos cerkvenega inventarja, slike, zvonove, kipe, monštrance ali drugo opremo. Tako je to cerkveno premoženje in kulturne dobrine rešil propada in uničenja. Muzej jih zdaj želi dobiti nazaj in je vsakemu tekamu rešitelju in shranjevalcu pripravljen dati tudi nagrado. Kdor torej take predmete ima, naj obvesti najbližnjega župnika.
JOŽE PRIMC
ODKOPALI ZVON, A NE VEDO, OD KOD JE- Na fotografiji je zvon, kije bil 38 let zakopan v neki vrtači pri vasi Zdihovo. Odpeljali-so ga v Faro, kjer zdaj čaka nadaljnjih odločitev. (Foto: Primc)
Kaj skriva Levakova jama?
L^tos so jo kostanjeviški jamarji obiskali trikrat Cista voda in plaže kot na Haitiju — Dolga 400 n
KOSTANJEVICA V dolenjski podzemni lepotici Kostanjeviški jami je bilo letošnje poletje zelo malo obiskovalcev. Člani jamarskega društva so ta premor, kije nastal zaradi vojne na Slovenskem in v Hrvaški, izkoristili za raziskavo Levakove jame v Dolu pri Podbočju. Kar trikrat so se letos odpravili v njeno notranjost in bili nad tistim, kar so videli, zelo presenečeni.
Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«!
Koliko so stali telefoni? — Oblast odira in obira — Dve položnici, da bo laže plačati? — Časopis si ne izbira bralstva — Pomagajte četverčkom!___________
Tako Kostanjeviška kot Levakova jama sta svoja »vrata« odprli ob velikem neurju leta 1937. Že takrat so se v obe jami podali jamarji. Levakova jama je ostala zapisana kot arheološko naj-dbišče in sojo še pred leti raziskovali delavci Posavskega muzeja iz Brežic. V njej so našli ostanke človeka iz 2. in 3. stoletja našega štetja. »Jama je nekaj posebnega. Do sedaj je veljalo, da se za velikim vhodom skriva mala jama. Zdaj je ta teorija postavljena na glavo. Levakova jama je prostorna, meri v dolžino več kot 400 metrov. Res ni tako bogata s kapniki kot Kostanjeviška, zato pa jo krasijo jezera in 'plaže’«, je v razgovoru povedal predsednik kosta-........	TraneČul
največkrat premislili. Tudi kostanjeviški jamarji so se na svojem prvem obisku vrnili, drugič pa so se v jamo odpravili opremljeni s čolnom in drugo potrebno opremo. »Izbrali smo sušno obdobje, da je bilo naše raziskovanje manj naporno. To, kar so osvetlili reflektorji, potem ko smo prebredli prvi sifon, je težko opisati. Človek je imel občutek, kot da je na plaži na Haitiju. Prodnata obala, turkizno zelena barva potoka in na drugi strani breg iz mivke. Manjkalo je le naravno sonce in ožgana telesa,« z navdušenjem pripoveduje Brane o no-voodkritem kopališču, kije dolgo blizu 100 metrov. Prvemu je podobno tudi drugo jezero, tretje pa v sebi skriva veliko vode in ga kljub bistrosti jamarske baterije niso mogle osvetliti do dna.
Kostanjeviški jamaiji ne razmišljajo o tem, da bi še to jamo pripravili za ogled. Radi bi, da bi jo videli tudi drugi jamarji in jo bolj opremljeni še bolj raziskali.
J. PAVLIN
Pomoč četverčkom

NOVO MESTO Na naš zadnji apel za pomoč četverčkom zakoncev Bihar iz Novega mesta so se že oglasili prvi dobrotniki. Novomeška vlada je sklenila, da vsakemu fantku da 10.000 tolarjev, mladima staršema, Leonu in Damijani, pa bodo pomagali priti do stanovanja in očetu do zaposlitve. Prispelo je tudi darilo Novolesa in Studia D v štirih zibkah. Ljubljanska banka Dolenjska banka pa je za vsakega dojenčka nakazala 100 DM v tolarjih na hranilne knjižice. Do sedaj so ponudili pomoč tudi nekdanji
• Tudi pri Dolenjskem listu smo sc odločili pomagati tako povečani družini Bihar. Pri Ljubljanski banki smo mamici Damijani Bihar namenili knjižico št. 52100-620-107-05-1970135-8436029 in nanjo nakazali 20.000 tolarjev. Podjetja in obrtniki, posnemajte nas!
sodelavci staršev, pomoč pa ponujajo tudi posamezni dobri ljudje. »Družina Rauh iz Šmihela je ponudila pralni stroj. Žal smo to odklonili, saj ne bi želeli, da bi nam občani pomagali, saj je danes težko za vse nas«,je na sprejemu, ki gaje v torek opoldan pripravil novomeški župan Marjan Dvornik, povedal oče četverčkov Leon Bihar. Ob tej priložnosti seje zahvalil vsemu osebju piv rodnišnice, ki še danes, ko četverčki Adam, Filip, Samo, in Tilen že rastejo v tretji teden, nadvse skrbno negujejo ta »čudež narave«. Ta čas četverčki že pridobivajo na teži, vsi sc hranijo iz stekleničk in pridno spijo.
SPREJEM ZA OČETA ČETVERČKOV — Novomeški župan Marjan Dvornik je v torek opoldan pripravil v prostorih Skupščine občine Novo mesto sprejem za Leona Biharja in mu izročil kuverto s 40.000 tolarji kot pomoč za četverčke. (Foto: J. Pavlin)
njeviških jamarjev Brane Čuk.
NOVO MESTO — Nedavno smo potarnali, kako malo bralcev je klicalo dežurnega novinarja, krivdo za slab odziv pa smo v glavnem pripisali spremenjeni uri dežurstva. Zdi se, da ura le ni vsega kriva, kajti med zadnjim dežurstvom spet nismo zabeležili več klicev, kot je prstov na eni roki. Bralce vseeno opozarjamo na četrtkovo zgodnejšo večerno uro, ko se lahko pogovorijo z dežurnim novinarjem. Nazadnje so to priložnost izkoristili:
Andreja Strajnar iz Dol. Ponikev
43 je pojasnila, da so imeli telefon že v Novem mestu, predno so ga dobili po preselitvi v omenjeno vas, pa seje in se še godi marsikaj jezljivega. Ker niso bili dolžni plačevati krajevnega samoprispevka, so morali za telefon prispevati še enkrat toliko kot drugi. V vasi je več gospodinjstev, ki tudi niso imela nič opraviti s samoprispevkom, zato je Andrejin oče želel od predsednika krajevne skupnosti Ivana Sabanca izvedeti, koliko so ta gospodinjstva plačala za telefon. Odgovora še zmeraj ni od nikoder, predsednik se izgovarja, da mu krajevni tajnik noče dati pravih podatkov. Do zapleta pa je prišlo že pri plačilu: najprej je bilo dogovorjeno, da bo treba za priključek v pol leta odšteti 2.200
Halo, tukaj Dojenjski list!
Novinarji Dolenjskega lisi
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisat j, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
mark. po naknadnem sklepu tajnika pa so morali plačati 200 mark več, in to v treh mesecih, sicer bi se za telefon lahko obrisali pod nosom.
Franc Jakše iz Orehovice 25 je hud na oblasti, po njegovem so komunisti zvečine brez šol prišli iz hoste in zato dolga desetletja počasi odirali delavce in kmete, zdajšnji oblastniki pa so izobraženi, zato seje bati, da bodo vse na hitro ne samo odrli, ampak obrali do kosti. Drugače si g. Jakše ne zna razlagati pisne odločitve, ki je brez soglasja krajanov prišla od Občinarjev; po njej bodo v vasi od I. novembra dalje imeli kontejner za smeti, za odvoz pa bodo morali precej plačati. In to kljub temu, da na kmetih za smeti v glavnem poskrbijo sami: žaganje in pepel gre na gnoj ali njivo, papirja in praznih steklenic skoraj ni, hrane je prej premalo ko preveč, da bi jo metali v smeti, za kosti pa poskrbijo psi.
J. L. je lastnica stanovanjske pravice v enem najstarejših novomeških blokov. Položnica za plačilo t.i. mestnega zemljišča je doslej prihajala samo na njeno ime, pred kratkim pa sta z možem dobila vsak svojo, ona za 381,60, on za 374,40 tolarjev. Gospe je sicer jasno! da je občinsko denarno vrečo brez dna nekako treba polniti, nikakor pa ji ne gre v račun, zakaj je nenadoma za eno in isto površino treba plačati dvakrat. Primerjajoč seštevek tokratnih vsot z onimi na prejšnjih položnicah, se po gospejinem mnenju ta davščina ne bi smela za toliko podražiti. In če se vseeno je (ter tako prekosila celo grozljive napovedi o jugoslovanski inflaciji), potem se gospa občinskim birokratom zahvaljuje, ker so njeno breme tako smilečno prenesli še na moža.
da že dovolj. Takole v nič dajati novinarsko delo, kajpak ne gre, zato smo nejevoljnemu gospodu na kratko razložili
V jami se pozna, da je imela že več obiskovalcev, vendar so ti prišli le do prvega jezera. Od tam naprej bi bilo treba zabresti globoko v vodo, pa so se zato ne dovolj opremljeni obiskovalci

111
I
tjii [// »■
m//':
l
fi
II/ *.

Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MILKI MAKOR iz Šentjurja in FRANCU BRDNIKU iz Smlednika. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je la leden takšna:
I (2) Gozdovi umirajo SPOMIN 2(1) Pozdravljena Slovenija — ANS. SLAVKA PLUTA 3 (3) Žena je kriva — ANS. TONETA ŽAGARJA
MARELA

4	(7) Rad zapojem ti, Slovenija
5	(4) Moja mamica DRUŽINSKI TRIO NOVINA
6	(9) Zvezda, ki se utrne — SLAK
7	(5) Mlinarjeva hči - ANSAMBEL T. VERDF.RBERJA
8	(6) Polka za prijatelje — ANS. IVANA PUGLJA
9	(10) Za mamco mojo ANS. M. KLINC 10 (—) Pod Kučarjem ORHIDEJA
Predlog za prihodnji teden: Kje moj dragi hodi FIS
>4
V KOSTANJEVIŠKEM PODZEMIJU — V soboto seje 120 otrok iz Novega mesta odpeljalo na tradicionalni brezplačni izlet v kostanjeviško jamo. Izlet so omogočili Gorjanci, Mesarija Bobič, Dolenjske pekarne in Sodavičarstvo More. Na sliki: predsednik jamarskega društva Kostanjevica Brane Čuk s skupino otrok v naj večji kapniški dvorani. (Foto: J. P.)
		
		
ja		
z 2		
		
3 X	Kupone pošljite na naslov: Studio D. p.p. 103, 68000 Novo mesto	
Sevničan B. S. je želel odpovedati Dolenjski list, ker ga je v zadnji številki neznansko razhudilo poročilo o maši za pobite domobrance; farščine ima men- ’
ROCK KONCERT V RUMANJI VASI
RUMANJA VAS — V soboto, 19. oktobra, bo v Rumanji vasi pri Straži rock koncert, na katerem bodo nastopili: Železobeton, The pas Maters, Desert Fox, Free 48, Frakcija Fm, No Escape, K2 in pesnik Jože Krese. Vabljeni!
programsko zasnovo »Dolenjca«, pojasnili, da si časopis ne izbira bralcev, ampak narobe, zato mora Dolenjski list, ako res hoče biti neodvisen in nestrankarski, pisati za vse ljudi, ne da bi jih delil na »farške« ali »rdeče«. Roška maša ob navzočnosti 6 tisoč ljudi je bila pomemben dogodek, in novinarji si ne bi smeli niti mogli odpustiti, ako tega in takega dogodka ne bi »pokrili«. Pod težo teh dejstev je sogovornik dejal, da bo vse še enkrat dobro premislil in se morebiti sploh ne bo odpovedal časopisu.
Novomeščan O. A. je dežurnega novinarja spomnil na to, kako je Dolenjski list pred desetletji vodil veliko akcijo za pomoč trojčkom iz okolice Škocjana. Sprašuje se, zakaj se nihče ne zgane ob četverčkih, ki se tudi niso rodili v najbolj prijaznih časih, povrh še mladim staršem brez dela in primernega stanovanja. Ali ne bi šla občinska oblast, ki sc dela tako pravično in milostno, takoj v akcijo in med stanovanji, ki jih je izpraznila vojska, poiskala primerno za tolikšen naraščaj? Strinjamo sc in dodajamo, da je Dolenjski list pripravljen posredovati kakršnokoli pomoč, ki bi jo bralci namenili Biharjevim.
D. R.
Gostili gasilce Slovenije
V Bršljinu je bilo 11. srečanje mladih gasilcev
BRŠLJIN — Kolektiv in učenci osnovne šole Bršljin ter gasilska društva novomeške občine so bili minuli petek in soboto gostitelji 11. srečanja mladih gasilcev Slovenije, ki se gaje udeležilo 197 učencev iz. 48 osnovnih šol Slovenije, poleg njih pa še 94 pedagogov in mentorjev.
Srečanje je bilo tekmovalno. Tričlanske ekipe mladih gasilcev so se najprej pomerile v reševanju testov, zatem pa v praktičnem znanju in spretnosti na igrišču ob šoli. Največ točk je zbrala trojka iz OŠ dr. Frana Zgeča iz Dornave, med predstavniki Dolenjske in Bele krajine pa so se Črnomaljčani uvrstili na 14. mesto, ekipa iz. Vavte vasi je zasedla 16. mesto, domačini iz Bršlji-na pa 20. V likovni učilnici so mladi
gasilci risali na temo »Preprečujmo požare«. Med 33 deli je komisija najboljšim izdelkom podelila zlate, srebrne in bronaste paletke. Med dolenjskimi predstavniki se je še najbolj odrezal Klemen Vuica iz Vavte vasi s srebrno paletko. Med maketami, ki so jih mladi gasilci prinesli na srečanje, je komisija drugo mesto dodelila maketi Trojka na vaji, delu mladih šolarjev iz osnovne šole Fara pri Kočevju. Na koncu so ocenili tudi glasila, ki so jih mladi pripravili na temo o gasilstvu. Med sedemnajstimi je komisija prvo mesto dodelila glasilu Mladi gasilec iz. OŠ Hinka Smrekarja iz Ljubljane. V soboto dopoldan so se mladi gasilci iz vse Slovenije udeležili še sklepne prireditve s kvizom.
J. P.
BRŠIJINSKA TROJKA — Mlad' gasilci iz te šole so že 10 let občinski prvaki. To pot jim ni šlo tako, kot bi bilo treba, pa vendar so med 34 ekipami osvojili 20. mesto. Na sliki (»d leve proti desni): Bojan Fabjan, Željko Bogolin in Marjan Slak. (Foto: J. Pavlin)