November 2006 Leto 12 Številka 153 CENA 200 SIT € 0,83 /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ------------------------------------------------------- IZHAJA 15. V MESECU ---------------------------------- Lokalne volitve 2006 *Sardele *Girice Dobrodošli Umrl je prof. dr. Miroslav Zei, nekdanji član našega časopisnega sveta V triindevetdesetem letu starosti je v začetku novembra 2006 umrl slovenski zoolog in univerzitetni profesor dr. Miroslav Zei, nosilec številnih državnih odlikovanj, svetovno znan po znanstvenem odkritju menjave spolov pri ribah in avtor številnih poljudnoznanstvenih knjig o morju in njegovih prebivalcih. Dr. Zei je živel s soprogo v Luciji. V letih 1993- 1995 je bil aktiven član časopisnega sveta Primorskega utripa, v katerem je objavljal tudi svoje znanstvene dosežke ter tudi tako veliko prispeval k strokovni rasti našega medija. Miroslav Zei je bil rojen v Nabrežini pri Trstu in je bil že v mladih letih povezan z morjem. Sedem let je bil direktor Inštituta za morsko biologijo Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Rovinju, predstojnik Zoološkega inštituta na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani, bilje na pomembnih odgovornih mestih tudi v tujini, član mednarodnih organizacij, gostujoči profesor na raznih fakultetah in dve leti honorarni predstojnik Morske biološke postaje v Piranu. Leta 2005 mu je Univerza na Primorskem podelila častni doktorat. Za vedno je odšla naša dobra učiteljica Otroci v OŠ Lucija, učitelji in starši smo bili te dni zelo žalostni. Po hudi bolezni je umrla učiteljica angleščine Anita Grošelj. Od nje smo se poslovili 15. novembra na piranskem pokopališču. i Za prenos fotografije s CD, diskete, I Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir V Izoli je za trenutek zavladala ulica 1NTER ■^SEČOVLJE PRODAJA IN MONTAŽA JL S % SERVIS AVT0KUM AVTOKLEPARSTVO SLOVENICA aW=v AVTOLIČARSTVO Parecag 173a, Sečovlje tel.: 05/672-02-00 ŠKODA FABIA za zimske radosti Škoda Fabia je pripravljena na zimo z gratis opremo za zimske radosti v vrednosti 264.408 SIT Oprema za zimske radosti vključuje: 4 zimske pnevmatike s platišči Strešne nosilce Kovček za smuči tir Snežne verige Lopato za sneg! Število vozil je omejeno! Akcija traja do 31.12.2006. PORSCHE KOPER, Ankaranska cesta 10,6000 Koper Letošnje lokalne volitve na Slovenski obali so šle v smeri barvnih sprememb. V Kopru je že v prvem krogu prepričljivo zmagal Boris Popovič. V Piranu je v drugem krogu slavil Tomaž Gantar, v Izoli pa nekaj časa Tomislav Klokočovnik potem pa Breda Pečan z minimalno prednostjo dveh glasov. Stranka Izola je naša je poslala občinski volilni komisiji ugovor zoper delo občinske volilne komisije in volilnih odborov. Med zasedanjem komisije se je pred občino v torek, 14. 11., zvečer zbrala množica volivcev Klokočovnika in nosila različne transparente. Intervenirala je policija in zavarovala vhod v občinsko zgradbo. Več o volitvah na straneh 6 in 7. FOTO: FK-Primorski utrip. | Na Košti že predali ključe 22 stanovanj i Občina Piran je začela dobro skrbeti za gradnjo neprofitnih i stanovanj. V sodelovnaju s Stanovanjskim skladom so že I izročili ključe 22 stanovanj. Tam bodo zrasli še novi I stolpiči. • NZ 4 -X .^ „ ® $ ...............*/. ziCfAM Z '■ STRudUlt N-fcUč in / fcvtVK ZA SOOČI ^ a ' : r— irt X » A/ 3««? IVsVMAtiKE" . JfrDA FAblA PSaffAVL>>'A mp laja? H i V vreditosK M.HcS Sff{ |i]gf j * Ponudb« vel^ ob nAupu škode FatMr do ton<« H«. Usodna prt jS^A^Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! L j ubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 Noč čarovnic Le še zanimiva prireditev Noč čarovnic so letos priredili v Piranu, Borštu in še kje po Sloveniji. Praznovanje je povezano z zabavnim večerom, ko se ženske našemijo in le malokdo popmisli, kaj se je s »čarovnicami« nekoč v resnici dogajalo. To, da letajo na metli, se zdi danes zabavno. Čarovnice so bile po ljudskem verovanju ženske, ki imajo zvezo s hudičem in ki povzročajo škodo ljudem in živalim. Pravi lov na čarovnice so uprizarjali v srednjem veku. Prve primere procesov proti njim poznajo že od leta 1489 in naprej, pa vse do leta 1744, ko so v Radgoni zažgali zadnjo čarovnico. Torej pred komaj 262 leti! Najprej so ženske mučili, da so priznale zvezo s hudičem, nato so jih na grmadi žive sežgali. Pri tem je imela odločilno vlogo tudi cerkev. Ocenjujejo, da je bilo v zahodni Evropi okoli 100.00 takih procesov. Samo na območju današnje Slovenije okoli 1.100. Mučenje čarovnic je prepovedala avstrijska cesarica Marija Terezija. Noč čarovnic ima svojevrstno ime -Hallouveen Noč čarovnic oziroma Hallovveen je običaj, ki se ga praznuje na večer 31. oktobra. Ponavadi se otroci v zahodnih državah oblečejo v maske hodijo od vrat do vrat po sladkarije. Noč čarovnic praznujejo predvsem v ZDA, na Irskem, v Združenem Kraljestvu, Kanadi in tudi po nekaterih predelih Avstralije ter Nove Zelandije in zadnja leta tudi pri nas v Sloveniji. Naziv “Halloween” izhaja iz besedne zveze “Ali Hallow’s Eve” oz. na kratko “Hallowe’en”, včasih ga poimenujejo še “Ali Saints’ Eve”. To je torej večer pred dnevom vseh svetih. Ta naziv je sicer posledica pokristjanjevanja v Angliji. Halloween izhaja mnogo dlje v preteklost, v čas Keltov in njihovih verovanj. Enaintridesetega oktobra, okoli leta 1000 pr.n.š., so se Druidi prvič dobili in počastili prihod novega leta s kresom, dajatvami bogovom in plesom okoli ognja. V Keltski kulturi se je namreč leto začelo našega 1. novembra, takrat se je zaključila “doba sonca” in pričel “čas teme in mraza”. Kelti so verjeli, da v tej noči (imenovali sojo Samhain) padejo vsa pravila narave in da se takrat združita svet živih in mrtvih. Da se duše mrtvih ne bi vselile v njihova telesa, so ugasnili ogenj v svojih hišah in se »pogršali« na različne načine (z maskami, oblekami ipd.). Kasneje so ozemlje Keltov prevzeli Rimljani (43 n.š.) in prinesli s sabo svoj praznik, ki se je dogajal ravno na isti dan (praznik žetve - Pomona). Praznika sta se zlila v eno (tako je Hallovveen dobil jabolka v običaj). Leta 600 je papež Bonifacij IV določil 1. november za praznik vseh svetih, da bi s tem ukinil poganske obrede ob 31. oktobru. Ljudje so kot posledico tega začeli praznovati oba datuma. Dvesto let kasneje se je Cerkev odločila, da bo dan vseh svetih na isti datum, kot je bil “Samhain”. Določili so tudi, da morajo med praznovanjem vsi mladi moški hoditi od vrat do vrat in prositi za hrano za revne iz matičnega kraja, ob tem so se lahko preoblekli v svetnike. V 16. stoletju sta bila praznika (vsi sveti in Samhain) že popolnoma zlita pod angleškim imenom “Ali Hallows 1 Day”. Večer pred tem so poimenovali “Ali Hallow’s Evening”, ljudje so pa vse skupaj skrajšali na “Hallovv Evening” oz . “Hallowe’en”. Okoli leta 1840 se je zgodilo večje priseljevanje katoliških Ircev v Ameriko (posledica t.i. “krompirjeve lakote”). S sabo so prinesli tudi praznovanje Noči čarovnic in izdelovanje Jackovih svetilk. Legenda pravi, da je nek moški po imenu Jack prelisičil samega Hudiča, ko gaje na noč vseh svetih spravil splezati na drevo, na katerega je vklesal križ. Tako Hudič ni mogel z drevesa in je obljubil Jacku, da ga bo pustil pri miru za vse večne čase, če ga spusti z drevesa. Po Jackovi smrti, ta ni šel v nebesa, saj je bil v življenju velik nepridiprav, ampak niti v pekel ni mogel, saj je prelisičil Hudiča. Zato Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva ^ Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Letna naročnina (za 12 številk) 2.400,00 SIT 10 EUR Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. primorski u*r'p Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov mu je ta ponudil košček gorečega pekla, da si lahko sveti v mraku, ki ga je obdajal. Da bi ogenj trajal več časa je Jack izdolbel eno veliko repo in ogenj vstavil vanj. Po izročilu so torej na Irskem svetilke izdolbli iz rep, v Ameriki pa je bilo na pretek velikih buč, zato so tam uporabili kar te. Najprimernejši barvi za praznovanje noči čarovnic sta črna in oranžna. Danes noč čarovnic praznujemo povsod po svetu ter se tudi tako poklonimo umrlim. Prizor s praznovanja Noči čarovnic na Trgu 1. maja v Piranu. Breda Krajnc Predsednik Drnovšek ni »odštekanec« »Ljudje imajo radi »odštekance« in zato je tudi priljubljenost predsednika Drnovška relativno visoka«, je med dmgim v 30. številki Žumala pod naslovom »Norost kralja Jurija« zapisal Dejan Steinbuch. Predsednika države dr. Janeza Drnovška opisuje kot zmedeno, živčno in samovoljno osebnost, kar pa ni vse. Podtika mu celo vzdevek nakakšnega podalpskega Gandhija. Svoboda misli in tiska je resda na vrhuncu, toda piscu bi vseeno priporočil, da izkaže do predsednika države vsaj malce spoštovanja. Sedaj naj bi bilo naenkrat s predsednikom vse narobe in vsi si nekako jemljemo »pravico« do njegove zasebnosti, kaj zajtrkuje, zakaj odvrača uradno medicino... Nikomur pa ni mar, kot kaže tudi piscu ne, daje prav dr. Drnovšek kot ugledni ekonomski strokovnjak bil dolgoletni predsednik slovenske vlade in prav njemu gre naj večja zasluga, daje Slovenijo popeljal v zdrave gospodarske vode, kljub težkim časom, ko smo po osamosvojitvi izgubili okoli 60% balkanskega tžišča, na katerega smo bili tesno navezani. Sedaj, ko je predsednik zbolel, pa take opazke. V imenu koga pisec v Žumalu, glasilu ki je bolj podobno oglasniku kot časopisu, piše »pri Drnovšku smo vedno bolj zmedeni...«. Priporočali bi uporabo prve osebe v ednini. Resda po ustavi RS predsednik države nima veliko pooblastil, ker pač nimamo predsedniškega sistema kot ga imajo na primer ZDA, ko skoraj o vsem (tudi o vojni), lahko odloča predsednik George W. Bush. Dr. Drnovšek je svetovno znana in spoštovana osebnost, vsaj to bi lahko upoštevali. Pisec, ne vem, če je res po poklicu novinar, se obregne tudi ob »Drnovškovo darfiirsko pustolovščino«. Seveda je veliko lažje sedeti doma na fotelju, pred računalnikom in od daleč opazovati in pisati kako v Darfurju nasilne smrti umirajo otroci, kako posiljujejo in ubijajo ženkse, starce, kot pa se podati v ta nemiren kraj kot je to storil Tomo Križnar, Drnovškov odposlanec. Je norec ali junak, ki si je zato, da bi svetu pokazal resnico, upal tvegati celo svoje življenje? Franc Krajnc Predsednikovo pismo zaleglo Iz urada predsednika države dr. Janeza Drnovška so sporočili, daje bilo za Al Bašiijevo potezo o pomilostitvi raziskovalca, humanitarnega aktivista in popotnika Toma Križnarja, ki je bil 45 dni zaprt v Sudanu, odločilno Drnovškovo pismo in njegovo osebno zavzemanje. Za izpustitev Toma Križnarja si je prav tako prizadevalo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Kalvarija Toma Križnarja, ki seje medtem že vrnil v Slovenijo, seje končala srečno, svet pa bo zagotovo lahko izvedel še kaj več o tragediji nedolžnega ljudstva v sudanskem Darfurju, čeprav so Križnarju na sudanski policiji odvzeli pomembno dokazno gradivo. Berlin Nemški državni dolg 900 milijard evrov Zvezna republika Nemčija je še vedno evropska gospodarska velesila, to pa ne velja za njen državni dolg, ki je konec junija znašal že 899,2 milijardi evrov in napoved' kažejo, da bo na koncu konca leta 2006 presegel neverjetnih 900 milijard evrov. Nemčija velja tudi kot največja neto plačnica v evropsko skupno blagajno. Nemci že dobri dve leti zategujejo pas, cene rastejo, pokojnine in povečini tudi place pa ostajajo na isti ravni. Zanimiveje, da tudi v tej državi le malokdo verjame v uradno statistiko o letni stopnji inflacije (1,9%). Zgodilo seje tudi že, daje vladna blagajn3 morala zakrpati luknjo pokojninskega zavoda, česar prej niso poznali. Blaginje je ko1 kaže konec. Letos seje tudi prvič zgodilo, da Nemci niso šli tako masovno nadopusf kar se ne nazadnje pozna tudi v slovenskem turizmu, saj je bilo v prvem polletju 200° v Sloveniji kar 14 odstotkov manj prenočitev nemških gostov kot v enakem času lan1- Ne bodo ga (še) obesili Bivši iraški diktator in predsednik Sadam Husein ima pravico do pritožbe. 'Sš Obsodba Sadama Huseina na smrt z obešanjem za zločine nad lastnim ljudstvom ima kar nekaj grenkih primesi. Irak razpada, krvavi, uporniške skupine se pobijajo in ni dneva, ko ne bi kje v Bagdadu ali drugje po državi počila bomba. Država, ki so jo pred dobrimi tremi leti napadli Američani in njihovi zavezniki, pod krinko, da ima atomsko bombo ter, daje Sadam Husein nevaren za ves svet, sedaj razpada in drvi v državljansko vojno. Preprosti Iračani v bistvu niti ne vedo kaj se v njihovi, nekoč bogati, a danes dodobra izčrpani deželi sploh dogaja. Ameriški, britanski in še ________ (J kakšni vojaki sojih sprva obsuli z bombami, potem pa so jim prišli povedat, daj1 branijo in prinašajo demokracijo. Sadam Husein, v času vojne z Iranom zavez1)1 Bele hiše, odličen prodajalec črnega zlata zahodu, je obtožen zločinov nad lastni prebivalstvom, ko naj bi vedel in dovolil napad na Kurde s kemičnim orožjern 1 dovolil pobiti prebivalce neke vasi češ, da so pripravljali nanj atentat. Do obsod Sadama Huseina je prišlo dva dni pred ameriškimi kongresnimi volitvami. Zrežir3 predstava pa ni pomagala ne Bushu, ne »očetu« napada na Irak, obrambnemu miws . Donaldu Rumsfeldu, ki smo ga pred kratkim lepo gostili tudi v Portorožu in v Lip1 Rumsfeld naj bi bil tudi kriv za mučenje zapornikov v Abu Graibu in zloglasn6 taborišču Guantanamo na Kubi. u Oba, tako Bush kot Rumsfeld, z Irakom v resnici sedaj že izgubljata izgubljata. « ta nesrečna država, je plačala dvojni davek. Bilanca vojne v Iraku je strahotna. N1 ^ v bistvu ne ve koliko ljudi je izginilo ali bilo mučenih v Sadamovih zaporih, mf*°lzVnCl p2 sc vc koliko deset tisoč nedolžnih žrtev med civilisti je umrlo ob nupudu y zunaj in v poznejših notranjih spopadih med Suniti in Šiiti. Davek vojne Iraku plačujejo tudi mladi ameriški vojaki (doslej že več kot 2000), kijih vojska p°s ^ domov k svojim materam v krstah. To so pravi junaki, pravi predsednik ®uvSjga počasi izgublja tudi politično vojno na svojih tleh. Resje le eno: Amerika je najm°c11 J ( vojaška sila na svetu, ne more pa biti svetovni žandar. Posledica tega je lahko raz svetovnega terorizma, kar je najbolj nevarno za civilni svet v 21. stoletju. . v3 Usmrtitev Sadama Huseina, nekoč velikega vladarja Iraka, postaja vprasu ^ in ne bo mogoča brez privolitve iraškega predsednika, sicer pa tudi nihč^ ve, ali bi se z njegovo usmrtitvijo zares razplamtela državljanska vojna? bo diktator dočakal svoj konec kar v zaporu, tako kot Miloševič v Haag11- ja r (kraji iiie Namesto občin jih bo ustanovila država Državni zbor RS bo na temelju 143. člena Ustave z dvotretjinsko Večino glasov navzočih Poslancev Ustanovil Pokrajine in tako tudi na Podlagi zakona morda že do leta 2009 oblikoval II. stopnjo lokalne samouprave. Dbčine se niso mogle dogovoriti, čeprav jim je Ustava to omogočala. Kaj naj bi prevzela Pokrajina in kako Reorganizirati mestne občine? Želi ‘Ja po oblikovanju druge topnje lokalne samouprave -0krajin - je bila prisotna že v set,h 1994/95, ko smo v Sloveniji ^Prejemali zakon o lokalni arr>oupravi in ga pozneje tudi s°P°lnjevali. Tisti, ki imajo dober n u01*.11 vedo, da je ustanovitev ^krajine, ali bolje rečeno širše J^oupravjjg slalpnosti, omogočal k atTleniti 143. člen ustave, v se erem.je bilo zapisano: »Občine samostojno odločajo o [ , ezovanju v širše samoupravne po,a'ne skupnosti, tudi v oDSine’ za urejanje in y vbanje zadev širšega pomena, j sP°razumu z njimi prenese dr?3' 3 nanJe določene zadeve iz i?v' Vne Pr'stojnosti v njihovo U(j'rn_° pristojnost in določi Prerij0 te^ skupnosti pri laganju ter izvrševanju iz državne v resnici pripravljena prenesti iz učinkov, svoje pristojnosti na nižjo lokalno stroških, raven. Na najnižji lokalni ravni so povečali, se bali, da bodo morale občine prenesti na pokrajino del svojih že tako pičlih pristojnosti, saj se država nikoli ni popolnoma izjasnila kaj pa je ona pripravljena prenesti na pokrajine. Problem prenosa pristojnosti z državne ravni na drugostopenjsko raven je prisoten še danes. Najbolj neodgovorno pri vsem tem pa je naštevati število pokrajin ne da bi prej do temeljev razčistili vsebino njegovega delovanja in pristojnosti. Pomembna sta 140. in 143. člen ustave V novem 140. členu ustave je v primerjavi s prejšnjim enakim izpuščen bistveni stavek ali bolje rečeno pomembna besedica »lahko«. Namreč v starem členu , je pisalo : »Po predhodnem soglasju občine ali širše samoupravne skupnosti lahko država z zakonom prenese na občino ali širšo samoupravno lokalno skupnost opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva«. V istem (starem) členu tudi piše: » V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla država, opravljajo državni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela«. Novi 143. člen natančno določa: »Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin. Država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva«. da ki ne bi govorimo o se enormno JADRANSKO MORJE MARE ADRIATICO skupnosti prgri Jn°sti. Načela in merila za 0(lsta!lPriStOjnosti iz prejšnjega V s,, Vka ureja zakon«, let 7eniji smo Porabili kar nekaj reSrij-a Sm° spoznali preprosto o sl c°’ da se neradi dogovarjamo °bčinPri^ zadevah in da torej ustave ne bodo uresničile dane Ustanne.Možnosti, da bi si same Ue^at . e Pokrajine. Pri tem so Pokra - Putiki celo mešali pojme Ueznara ‘ regija, še največja a Pa je (bila), kaj je država Med javno-upravnim in samoupravnim, enotirnim ali dvotirnim Moderna Evropa se je glede vzpostavitve sistem oziroma piramide odločanja od najnižje do naj višje ravni v državi že davno organizirala, v naši mladi Sloveniji pa se nekako še lovimo. Če ne bomo ob uvedbi pokrajin razčistili temeljnih vprašanj glede pristojnosti in krogotoka delovanja državne uprave in samoupravnih celic bomo skuhali še eno veliko godljo, iz katere ne bo mogel nihče razbrati pravih V Sloveniji imamo sedaj tako imenovani dvotirni upravni sistem: javno-upravno (upravne enote) in lokalno samoupravo. V bistvu deluje prva stopnja lokalne samouprave s funkcioniranjem 210 občin, od katerih jeli mestnih s širšimi pooblastili. Dvotirnost prenosa pobud s terena Lokalna samouprava se drobi na krajevne ali četrtne skupnosti, ki so del občine in lahko so pravne osebe, če tako odloči najvišji organ občine - občinski svet. Že na tej najnižji lokalni ravni se ponekod zelo zatika, zlasti tam, kjer so krajevne skupnosti dobile status osebe javnega prava, hkrati pa nimajo skorajda nobenih statutarnih pooblastil. Temu primerno šepa tudi lokalna samouprava. Pojavlja se dvotirnost prenosa pobud in predlogov s terena občinski upravi, županu ali občinskemu svetu. Občinski svetniki, ki so bili izvoljeni kot »predstavniki ljudstva«, postajajo talci strankarske politike in ponekod sploh ne sodelujejo niti z organi krajevnih skupnostmi, čeprav bi prav tam (na zborih krajanov) morali črpati spoznanja kaj se dogaja na terenu. Tako pa imamo pravo dvotirnost, ki prej škoduje kot koristi. Evropa je to že davno presegla - in ne pozna Krajevnih skupnosti, pač pa najnižjo celico lokalne samouprave predstavlja občina, ki pa resda ponekod ustanovi tudi potrebne lokalne odbore za posamezna področja. Bodo statistične regije postale kar pokrajine? Kaže, da je bila že pri občinah storjena velika napaka, ker so bile najprej opredeljene teritorialno namesto, da bi najprej opredelili njihove pristojnosti. Sedaj se strokovnjaki sprašujejo ali se lahko zgodi podobno tudi s pokrajinami in kako naj bi bila upravna struktura skladna z razvojnimi regijami ter kakšne bodo finančne posledice ustanavljanja številnih, morda kar 12 ali 14 pokrajin, ki bi enostavno nastala iz sedanjih statističnih regij. Katera mesta naj bi sodila pod obalno-kraško pokrajino? Če bo obveljala logika statističnih Strunj Plran/Pfrano. Portorož/Portorose.i/i M/toNSMS • ZALIV' Strtaae regij naj bi pod pokrajino sodila mesta oziroma občine: Divača, Hrpelje Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran in Sežana. Okoli 120 tisoč prebivalcev, 21.500 zaposlenih v 2765 malih, srednjih in velikih podjetjih, ki zabeležijo letno okoli 830 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje. K temu je treba prišteti še 4.415 samostojnih podjetnikov, ki so v letu 2005 ustvarili 57,4 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje. Pri 3.828 podjetnikih je samo 647 zaposlenih, sicer pa je skupaj zaposlenih pri podjetnikih okoli 3.200 delavcev. Plača predsednika pokrajine? Po novih izračunih, upoštevajoč število občin, velikost statistične regije in število prebivalcev, naj bi znašala osnovna plača profesionalnega predsednika pokrajinskega sveta od 950.000 do 1.100.000 tolarjev. V vsakem primeru več kot j o po novem lahko pričakujejo župani. Pomenska razlika med pokrajino in regijo Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena. Je oseba javnega prava in je predpisana ter ustanovljena z zakonom. Regija je oblika, ki jo povezuje neko ozemlje, več skupnih podobnih krajev - predvsem koristna za zajemanje statističnih podatkov - statistična regija. V Sloveniji je 12 statističnih regij, ki so nekakšne naslednice nekdanjih medobčinskih skupnosti. Spomnimo se Obalne skupnosti, kije delovala kar nekaj let in usklajevala nekatere skupne interese. Sedaj imamo obalno-kraško, goriško, notranjsko (statistično) regijo in te naj bi se po nekaterih preprostih zamislih prelevile v pokrajine. Tako naj bi že konec leta 2008, po predhodnem sprejetju štirih zakonov in več podzakonskih aktov, neposredno volili pokrajinske svete in njihove predsednike ter verjetno tudi svete občin kot posvetovalna telesa, ki jih bodo predstavljali posamezni župani občin, katere bodo sodile v območje pokrajine. Ne smemo namreč pozabit, da je leto 2008 volilno leto. Kaj z mestnimi občinami? Pokrajine naj bi zaživele leta 2009, ko bo oblikovan tudi nov parlament. Izvolili bodo pokrajinske svete in druga samoupravna pokrajinska telesa ter predsednika. Ob tem pa še sploh ni jasno kaj bo z mestnimi občinami, na primer z Mestno občino Koper in ali bo sedež obalno-kraške pokrajine v Kopru? V nobenem primeru se ne sme zgoditi »birokratko prekrivanje«, kajti s tem bi lokalno samoupravo dodobra podražili, državljani pa bi spet tekali od vrat do vrat. Kaj naj bi od države prevzele pokrajine? Čeprav bo država le s težavo prenesla na pokrajine določene funkcije oziroma pooblastila, je vendarle pričakovati, da bi pokrajine lahko prevzele »regijske skupne zadeve« kot so bolnišnice, oskrba z vodo, prostorsko načrtovanje za regijske projekte, srednje šolstvo, gasilske brigade, čistilne naprave in podobne skupne funkcije in objekte. Obalno-kraška pokrajina bi si tako lahko naprtila kar veliko težav s sanacijo Splošne bolnišnice Izola, ki se že nekaj let nikakor ne more izkopati iz dolgoročnih in kratkoročnih zadolžitev, ki trenutno z dolgovi vred znašajo okoli 2,5 milijarde tolarjev. Rižanski vodovod, ki bi ga prav tako lahko prevzela pokrajina, sodi trenutno med rentabilna podjetja. Koliko (evropskih) regij? Regionalno in medregionalno sodelovanje je izjemnega pomena, zlasti kar se tiče pridobivanja sredstev iz kohezijskih skladov Evropske unije (Interreg). EU ne predpisuje pokrajin, uveljavlja pa kriterije za ustanovitev evropske regije. Eden od kriterijev glasi, da naj ima regija vsaj 800.000 prebivalcev. O tem koliko naj bi bilo regij v Sloveniji se pogovarjamo že kar nekaj časa, rezultatov pa ni videti. Franc Krajnc Zanimanje za Jorasovo hišo V našo redakcijo je prišel potencialni kupec iz Lucije, z dvojnim državljanstvom (hrvaškim in slovenskim) in poizvedoval ali imamo morda informacije, če bi Joško Joras, ki ima občasno težave s hrvaškimi obmejnimi organi, bil pripravljen prodati svojo hišo v Sečovljah št. 1 in bi se tako rešil vsega hudega - lahko bi se preselil v Slovenijo, kot naj bi mu nekoč že predlagal sam predsednik Hrvaške Stjepan Mesič. Zadeva pa kot kaže ni tako preprosta. Hiša Joška Jorasa je v Sloveniji, z zaselkom de facto upravlja Hrvaška, deiure Slovenija, Joras pa pravi, da že živi v Evropski uniji. Bogato leto za Pošto Slovenije Veseli bodo vaše pomoči Center za korekcijo sluha in govora Portorož, ki letos praznuje 60. obletnico delovanja in je prejel je občinsko plaketo, svečana prireditev pa je bila 20. oktobra v Gledališču Tartini, predstavlja v slovenskem prostoru del mreže za vzgojo in izobraževanje gluhih, naglušnih, otrok z govorno jezikovnimi motnjami, s težavami na posameznih področjih učenja in otrok z večvrstnimi motnjami, bi tudi letos želel za praznične decembrske dni razveseliti otroke z obiskom dedka Mraza in jih tudi obdariti. Žal bo, kot sporočajo, to težko storiti, kajti nimajo finančnih sredstev, zato prosijo za pomoč. V kolikor bi se odločili za denarni prispevek vas prosijo, da jih nakažete na njihov podračun št. 01100-6030690726, odprt pri UJP Koper, s pripisom »za obdarovanje otrok«. Hvaležni vam bodo, še zlasti veseli vašega darila bodo otroci, sta zapisali v prošnji mentorica Irena Lušina in ravnateljica Aleksandra Turk Huskič. V Primorskem utripu, ki bo tudi nakazal nekaj sredstev pomoči, bomo objavili imena darovalcev z zahvalo. Mestna knjižnica Piran ob dnevu splošnih knjižnic vabi med zgodbe našega kraja v ponedeljek, 20. novembra 2006 ob 18.30 v čitalnico knjižnice, kjer bomo predstavili zbornik V zavetju, ki smo ga izdali ob 50-letnici Mestne knjižnice Piran, in spregovorili o viziji knjižničarstva v piranski občini. Praznujmo skupaj! V petek, 24. novembra 2006 ob 18. uri pa v Tartinijevo hišo v Piranu, kjer bo potekala predstavitev diplomske naloge knjižničarke in etnologinje Špele Pahor Po poti nekaj življenj - življenjske zgodbe Pirančanov kot vir za preučevanje načina življenja. Z avtorico se bo pogovarjala Sadhvi Savitri Puri, zaigrala pa nam bo mandolinska skupina Serenate. Veselimo se tudi Vaše prisotnosti! Pa še res je Kupil bi za polovično ceno Koprski župan Boris Popovič je po znanem konfliktu z novinarko Primorskih novic odpovedal naročnino vseh izvodov časopisa, kolikor jih je občina prejemala doslej, že veliko prej pa je odpovedal tudi objavljanje uradnih objav v tem časniku. Tako je Primorske novice »stisnil« tudi finančno za kakšnih 15 milijonov tolarjev. Vse pa le ni tako tragično. Na nedavni novinarski konferenci je povedal, da so pripravljeni v občini kupovati PN in oglase po polovični ceni. V Luki Koper za prijazne tehnološke procese Prizadevanja za okolju prijazne tehnološke procese v so bistven element razvojne politike družbe Luka Koper, d.d.. Evropski energetski terminal v očeh javnosti še vedno velja za problem, čeprav je bilo za okoljevarstveno zaščito na tem terminalu veliko narejenega. Kljub temu, da emisije s tega terminala ne presegajo z okoljevarstvenimi predpisi določenih mej, si v Luki prizadevamo, da bi bilo delovanje tega terminala čim manj moteče, brez opaznih vplivov na okolico. S tem namenom sta bila nabavljena tudi dva nova prekladalna stroja znamke Caterpillar. Najsodobnejša prekladalca imata dve bistveni odliki: porabita manj goriva, predvsem pa sta bistveno manj hrupna kot drugi stroji te vrste. Podrobnosti bodo predstaviti na novinarski konferenci, ki bo v petek, 17. novembra 2006 ob 11.00 v upravni stavbi Luke Koper. Po pogovoru z upravo družbe bodo skupaj s predstavniki dobavitelja strojev, družbe Avtek d.o.o., novinarjem predstavili nove stroje. Suzana Zornada- Vrabec Vodja službe za odnose z javnostmi Zorko Bajc predstavlja vtise s popotovanja po Avstraliji Piranski župnik in umetniški fotograf Zorko Bajc bo 16. novembra ob 19. uri v čitalnici Mestne knjižnice v Izoli, ulica OF 15, z besedo, sliko ter glasbo predstavil svoje vtise s poletnega popotovanja po Avstraliji. Podobno predstavitev je imel tudi že v Piranu. Odkar so veletrgovske organizacije začele uveljavljati lastno reklamno ponudbo na letakih, biltenih in zgibankah, ki pristanejo v naših poštnih predalčnikih, se Pošti Slovenije cedita med in mleko, saj njeni poštarji dnevno raznosijo na tisoče reklam Interspara, Špara, Tuša, EuroSpina, Obija, Mercatorja, Hoferja... Čeprav dobra tretjina reklamnih sporočil pristane naravnost v košu ali ostane neprebrana, se kot kaže trgovcem tak način reklamiranja, kajpak vedno najcenejših artiklov, splača. Če na primer ne želite prejemati takšne reklame morate na poštni predal nalepiti ustrezno nalepko, ki seveda nekaj stane, ni pa rečeno, da kljub temu v vašem predalčniku ne bo pristala kakšna druga reklama. Popovič se ne bo opravičil Ideološko kresanje in javno zmerjanje med Primorskimi novicami in županom Borisom Popovičem je doseglo svoj višek. Popovič se za izrečene besede novinarki Petri Vidrih kot kaže ne bo javno opravičil. Trdi, da novinarki ni grozil z udarcem. Novinarka Primorskih novic Petra Vidrih, ki pokriva Mestno občino Koper, je verjetno le svoj evrstna »žrtev« skaljenih odnosov. Si je pač »drznila« postaviti nelagodno vprašanje, »ali v Kopru obstaja leglo mafije«? Pri tem ni kršila nobenega člena zakona o medijih, niti dejavnosti, ki temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti, očitno pa je razburila Popoviča. Novinarka se ukvarja z zbiranjem, obdelavo in razvrščanjem informacij za objavo prek medija. Zbira tiste informacije, ki so zanimive za javnost, pri tem pa je seveda dolžna upoštevati pravila in merila o novinarskem poslanstvu; od zakona o medijih, kot temeljnega akta naše dejavnosti, do novinarske etike in kodeksa. Do tu nič narobe. Od župana, ki vodi in predstavlja veliko slovensko mestno občino, bi seveda pričakovali drugačno reakcijo, predvsem samoobvladovanje, ne pa odgovor v izbruhu jeze »spizdi in odjebi«. Popovič je dan po zmagoslavnih volitvah te grde besede lepi novinarki verjetno izrekel v afektu, saj morda takega vprašanja le ni pričakoval. Kaže tudi, daje vprašanje vzel osebno. Nikakor pa izrečenega ne obžaluje in hkrati odločno zanika, da bi novinarki grozil z udarcem. Na novinarski konferenci, 25. oktobra, v Pretorski palači je dejal, da novinarka Petra Vidrih laže in ponovil, da se govori, da je ljubica (beri piarovka) županje Brede Pečan, kar seveda tudi ne more biti res, saj je Breda Pečan povedala, da novinarke niti dobro ne pozna. Je pa res, da je Bredo Pečan politično, verbalno, strokovno in še kako drugače, težko premagati. Priročne metode pa tudi niso nagrajena. S tem pa obalnih burlesk še ni konec. Politik Boris Popovič, ki ima močno podporo iz Ljubljane (podpira ga Janez Janša), se novinarki, tudi na zahtevo DNS, kot smo razumeli, ne namerava opravičiti. Svoje mnenje ima tudi o Primorskih novicah kot časopisu, za katerega trdi, da ga ignorira, zlasti, ko gre za volitve. ( Zanimivo, da ima podobne pripombe na časopis tudi Breda Pečan). Prepričan je, da je dnevno izhajanje Primorskih novic, ki jim močno pada naklada, strel v prazno. »Najboljše so bile, ko so izhajale trikrat na teden«, pravi Popovič. V vabilu za novinarsko konferenco je pristojna za informiranje v Mestni občini Koper Mojca Beljan (bivša novinarka Primorskih novic) zapisala, da »bo koprski župan Boris Popovič spregovoril o domnevnem incidentu in pojasnil, kdo si želi oziroma kdo načrtno spravlja vsak dan bolj rumene Primorske novice v stečaj«. Kdo želi Primorske novice spraviti v stečaj nam ni uspelo izvedeti. Morda lastniki, med katerimi je tudi Mestna občina Koper? Dejstvo je, da se svojevrsten tihi spor med PN in županom Kopra vleče že nekaj mesecev in kot kaže, kljub menjavi vodstva v Primorskih novicah ne pride do sprave. Res pa je, da so Primorske novice temu dogodku posvetile prevelik pomen in preveč strani. Popovič očitno ubira metode, ki časopis »finančno bolijo«. Že pre° meseci je Primorskim novicam ukini1 uradne objave in jim tako odškrnh letno okoli 15 milijonov tolarjev prihodka, sedaj je odpovedal tudi vse naročene izvode in to pospremil z izjavo, da so časopis na občin1 pripravljeni kupovati za polovično ceno, prodal (ali podaril) pa naj bi tud* sicer zelo skromen (0,5%) kapitalsk1 delež, ki ga ima občina v tem podjetju-Novinarkinega vprašanja 0 »domnevnem leglu mafije« (v vsakem primeru gre za hude besede) seveda ne gre razumeti kot, da so vsi (70,27 /») volivke in volivci, ki so dali svoj glaS Popoviču, mafijci. Obračati smisel in namen novinarkinega vprašanja j6 poskus vplivanja na javnosf manipulacija, javna škoda pa je tako ali tako že povzročena tako eni ko drugi strani. Dejstvo je, da se danes več ko1 polovica Koprčanov istoveti Popovičem, verjame v njegov progra^1 in tudi sicer lahko vidijo pridobit''0, od lepih palm, ceste obvoznic^' gasilskega doma, zdravstvenega dom3, do ceste in velike osnovne šole. Ljudstvo mu je na volitvah dalo tak0 rekoč absolutno oblast, tako v občtns upravi kot v občinskem svetu, kar P‘ ne pomeni, da mu ne bi bilo tre nekoliko bolj paziti kaj lahko kom1 zabrusi. Naučiti se bo moral leporečj3' tudi, da ga novinar sme vpra rašati ° ost vsem, kar morebiti zanima j avnos da pač nikoli ne bo on tisti, ki odločal kateri novinar sme opravU ^ svoje delo in kateri ne. Za to ima službe nadzora, častno razsodišče P DNS in ne nazadnje delodajalk uredništvo. . . Franc KroJ»c 'i|r Ljiljana Jelačič Kerin »Kljub podtikanjem ostajam v stranki!« Nadzorna komisija Občinskega odbora SDS Piran je predlagala izključitev Ljiljane Jelačič Kerin iz stranke, češ da jim s svojimi stališči in delovanjem povzroča Politično škodo, izključitev iz stranke pa so predlagali tudi za njenega partnerja Sergija Kerina. Ljiljana Jelačin Kerin trdi, da so to čisto navadni konstrukti in vztraja v SDS. Ljiljana Jelačič Kerin in Sergej Kerin sla se na sklep nadzorne komisije Pritožila. Ljiljana, ki naj bi zaradi Političnega delovanja v stranki imela tudi težave na delovnem mestu v Splošni bolnišnici Izola, kjer je ZaPoslena, trdi, da je početje 10 SDS Oran in nekaterih članov stranke zoper Pio osebno nelegitimno in nezakonito *er v nasprotju s statutom stranke. Mnenja je, da posamezniki povzročajo stranki SDS nepopravljivo škodo, Predvsem v času volitev in s tem sam ugled vladajoče stranke. Svoje Zadoščenje bo dosegla s kazensko oyadbo zoper nekatere člane OO SDS lran, saj je, kot piše, njihovo obtoževanje in blatenje njenega dobrega imena v javnosti nedopustno. Sledila so nekakšna zaslišanja članov, izjave, obtožbe, pritožbe in celo grožnje s tožbami. V zgodbo je vpletenih kar nekaj imen Portorožanov in ene Pirančanke. Zanimiva je izjava Henrika Kuka, ki je (bil?) v vlogi predsednika nadzorne komisije 00 SDS in ki je pridobil naslednjo informacijo: »Ga. Nada Kozina je na moje vprašanje o poteku dogodka, opisanega v predlogu za izključitev Sergija Kerina iz stranke odgovorila, da je opis dogodka napihnjen in da v resnici ni potekal tako, kot je navedeno v zapisniku. S strani Kerina ni bilo nobenega fizičnega nasilja ali groženj zoper Seli Mohorčič Peršolja.« Piše tudi, da je dr. Alojz Zorn, predsednik 00 SDS Piran izjavil: »Od direktorice Splošne bolnišnice Izola sem dobil podatek, da je članica SDS Ljiljana Jelačin Kerin, zaposlena v SBI, izkoristila težko bolnega pacienta, od katerega naj bi si izposodila dva milijona tolarjev z namenom, da si pridobi osebno korist.« Branko Kelemina je Henriku Kuku 2. oktobra odpisal, da je podobnih problemov kot jih imajo v OO SDS Piran po vsej Sloveniji veliko. »Poskušamo razumeti, da stanje v Piranu ni idealno, verjetno pa tudi ni tako kritično kot opisujete. V času volilne kampanje res ni pravi čas za pranje perila doma. Po volitvah bomo položili račune za opravljeno«, omenja v pismu. Brigita Brumen, predsednica Nadzornega odbora Slovenske demokratske stranke je Nadzorni komisiji Občinskega odbora SDS Piran 10. oktobra poslala sklep Nadzornega odbora SDS, da je Nadzorna komisija 00 SDS Piran ravnala v skladu s Statutom stranke in ker na to ni bilo pritožb se sklep piranske nadzorne komisije potrjuje. V prometni nesreči umrl Danilo Kodrič V ponedeljek, 14. novembra, seje na cesti pri Kobdilju med Sežano in Štanjelom zgodila huda prometna nesreča. Povzročil jo je 42-letni voznik D. K. z začasnim prebivališčem v Sežani, ki je vozil iz Sežane proti Štanjelu. Pri prehitevanju je prišel v škarje in treščil v osebni avtomobil Danila Kodriča, nekdanjega finančnika novogoriškega Hita, kije lani odsedel zaporno kazen. 54-letni Danilo Kodrič je v prometni nesreči umrl. Ogroža sebe in druge Bruno iz Sečovelj prosjači denar na ™°vstu pred trgovino Mercator v . ecovljah, občasno pa prihaja v Lucijo n Portorož, kjer počenja prave Vragolije. To kar uprizarja menda že kar Jjekaj časa pa ni več nobena šala. . °vorice, da se kar sam meče na cesto ln izziva nesrečo (ali odškodnino?) citno niso iz trte izvite, saj smo se o jn lahko prepričali tudi sami v soboto, 11. novembra, okoli 16. ure, ko je ležal na mostu na regionalni cesti, ki pelje kozi Sečovlje (na fotografiji). Ogroža sebe in druge. Še sreča, da ga kdo ne povozi, saj ga bo potem nič kriv nič ^ zan imel na vesti. Bruno se spet pobere in v ponedeljek smo ga že videli malce razgrajati v Supermarketu v Luciji. e nekaj časa ima poškodovano nogo tako, da si pomaga z berglami. Videti je slaboten, izžet, živi v nemogočih ehigienskih razmerah in če bo šlo tako naprej ga bo alkohol dotolkel. Nerazumljivo, da pristojne institucije, ki vse to Vedo, tudi policija, ne ukrepajo. Se mora res zgoditi kakšna tragedija? [van Ribolica Zamolčani gasilec Malo je znano, daje naš občan iz Lucije Alojz Ribolica leta 1956 rešil življenje starejšima zakoncema, ki sta prebivala v Piranu, v ulici IX. Korpusa 21. tam je zagorela je trinadstropna hiša. Plameni so švigali in že segali v zadnje naj višje nadstropje. Mož in žena sta bila življenjsko ogrožena in klicala na pomoč. Takratna piranska gasilska brigada je prihitela in prislonila lestev do okna ogroženih, kajti vhod in stopnice so že Ga 'i goreli. stan' 6C Alo-)z Ribolica se je povzpel po lestvi in stopil skozi okno v na.d„vSe Prejel, Vanje polno dima. Spust enega po enega ogroženega po lestvi je bil t srhljiv. Ribolica je za svoje junaško dejanje 29. decembra 1956 je Za k naiv'šje takratno slovensko gasilsko odlikovanje, priznanje I. stopnje, takr er° še vedno hrani pisno listino Gasilske zveze Slovenije s podpisom V a^ne8a predsednika Matevža Haceta. Gas-, 1Vu Piranskega društva žal ni zapisa o tem dogodku, je v glasilu On,e 6c ZaPisal gasilski kronist Ivan Vlahovič. Zato Ribolica tudi ni bil zaj j|en v pred nedavnim izdani publikaciji Piran - mesto in gasilstvo od a do leta 1988, katere avtorje Ivan Vlahovič. Franc Krajnc Na fotografiji so gasilci: Franc Kante, Justo Kozlovič in tretji z leve proti desni Ivan Ribolica. Naši štirinožni ljubljenčki Primorski utrip začenja z novo rubriko o naših hišnih ljubljenčkih, njihovem dobrem počutju, zdravju, in na splošno o našem življenju z njimi. Ker je področje zelo široko tem pa veliko, vas vabimo, da nam pišete, o čem bi se želeli pogovarjati. Maja iz Lucije vam bo poskusila pripraviti vsakič kakšno aktualno vsebino ali zanimivost. Upam, da bo naše druženje prijetno. »Danes sem želela spregovoriti predvsem o jeseni. Jutranje nizke temperature in zgodnje vstajanje, da se odpravimo v službo ali šolo so znamenje novega začetka. Tako je tudi za naše ljubljenčke. Danes bomo ostali kar pri eni najbolj zastopanih vrst domačih živali - psu. Pri jutranjem sprehodu, pa tudi večernem, ko se temperature spet spustijo, bodimo pozorni, in ga pripravimo na spremembo temperature. Kratek čas pred sprehodom naj bo v prehodnem prostoru, recimo veži, da ne bo šok pri prehodu na mraz tako velik. Če imamo kratkodlakega, starejšega ali bolnega psa, bo ob izjemno mrzlem in vetrovnem vremenu primerno, da ga oblečemo v plašček. Naj nas ne bo sram, saj tudi mi hodimo naokrog v bundi, ko pomolimo nos iz toplega stanovanja! Če imamo psa zunaj, si vzemimo nekaj časa in preglejmo njegovo bivališče. Je podlaga dvignjena od tal? Pasja uta mora biti nekoliko dvignjena, da ležišče ni vlažno, mirujoči zrak pod njo pa nudi dodatno izolacijo pred mrazom. Ali nudi psu hišica zavetje? Prostora v uti naj bosta dva, prvi ima vhod, ki gaje priporočljivo zakriti z zastorjem (iz blaga, iz plastike), da ga lahko pes brez težav odrine, ko gre v uto ali iz nje, nudi pa zaščito pred mrazom in vetrom. Drugi prostor služi temu, da se pes lahko vanj umakne in daje bolj na toplem. Naslednja pomembna stvar je, da kužku povrnemo rutino, ki seje morda zgubila med poletnim lenarjenjem. Določimo kar se da stalne ure sprehodov in hranjenja. Pri tem je še pomembno, sploh za kužke velikih pasem, da jih ne hranimo vsaj 2 uri pred sprehodom in da po prihodu domov tudi nekoliko počakamo, preden mu damo za jesti. Lahko namreč pride do zasuka želodca, ki brez primerne kirurške terapije oziroma operacije privede do smrti. O zasuku želodca bom govorila v eni od nadaljnjih številk. Ker pa naš kuža tudi rad kaj počne, ne pa samo je in spi, je jesen, ko smo polni energije, poletna vročina pa je mimo, več kot primeren čas, da ga naučimo kakšne nove veščine, se vpišemo v pasjo šolo in opravimo celo kak izpit iz poslušnosti ali pa se lotimo katere izmed pisane palete kinoloških disciplin kot so agility ali flyball. Ne glede na to, za kaj se bomo odločili, pomembno je da si vzamemo vsaj nekaj minut na dan, da se ukvarjamo s psom. Ne boste verjeli, ampak 15 minut igranja skrivalnic, vmes pa še kakšen “sedi, lezi in tačko”, bo kužka veliko bolj utrudil, kot dve uri monotonega teka ob kolesu. Ko že govorimo o šolanju in uboganju povelij, ki jih kužku damo, ne pozabimo, da se naš kuža uči ves čas. Opazuje nas, predvsem pa preiskuša, koliko in kaj mu dovolimo. Tako da bodimo dosledni, premislimo, kaj naš kuža ne sme, kje smo mu začeli popuščati (morda prej ni smel na kavč, pa smo mu pred kratkim vseeno dovolili...). Če smo še vedno mnenja, da kuža spada na svojo blazino ob kavču na tleh in ne nanj, začnimo čimprej to spet od njega spet zahtevati. Če bomo dosledni, bo pravilo hitro obnovil. In tako naprej za ostala pravila našega skupnega življenja - kuža jih bo sprejel, samo povedati oziroma pokazati mu moramo, kaj se od njega pričakuje. Nenazadnje bi želela poudariti dve pomembni stvari, ki sta ključni za dobro sožitje med lastniki, ljubitelji psov in tistih, ki psa nimajo ali pa ne želijo te živali oziroma posledic njene prisotnosti v svoji bližini. Kar ni nič napačnega, saj smo ljudje različni in imamo radi različne stvari. No, v tej točki pa sem želela prijazno opomniti vse nas, lastnike psov, da smo za svojega štirinožca odgovorni sami. Imejmo ga pod nadzorom! Na sprehodih pazimo, da ne bo nadlegoval mimoidočih, ki si njegove pozornosti ne želijo. Če imamo psa na dvorišču, ga ne puščajmo brez nadzorstva - še posebej to velja če nam pes uhaja po naselju, ali pa do kakšne goneče se psičke. Pomislimo na to, kaj lahko vse ušpiči na svojem samostojnem sprehodu, koliko preglavic lahko povzroči lastniku psičke, ki se ga nikakor ne more otresti izpred hiše in kar je najhuje, povzroči kakšno prometno nesrečo. Zavedajmo se teh nevarnosti in poskrbimo za varnost psa in okolice. Druga pomembna stvar, ki je zadnje čase pomembno jabolko spotike lahko med lastnikom psa ter vsemi ostalimi (Ja, prav ste prebrali, tudi lastniki psov to obsojamo): pobiranje pasjih iztrebkov za svojimi kužki. Morda en dober recept, ki ga imam sama: Pri izhodnih vratih visi na obešalniku vreča, v kateri so manjše (Noja, odvisno od velikosti psa seveda.) vrečke, brez katerih ne grem na sprehod. Navadno vzamem dve ali tri, jih dam v žep, ali posebno torbico, ki prav tako visi pri vratih in vsebuje poleg vrečk še igračko in kak priboljšek za mojo psičko, dajo lahko na sprehodu nagradim, ko sproti narediva kakšno vajico lepega vedenja. Kar ste prebrali se bo morda komu zdelo zapleteno. Naj vas ne skrbi. Vsaka pot je sestavljena iz posameznih korakov in že če boste naredili eno stvar več, kot ste jo naredili včeraj, bo namen tega članka dosežen. Zdaj pa pobožajte svojo živalico, stisnite jo k sebi in nasvidenje do naslednjega meseca!« Maja ■ Volivci nagradili in kaznovali Lokalne volitve 2006 na Slovenski obali bodo šle v zgodovino po nekaj ključnih spoznanjih. Zaton rdeče socialno čuteče mavrice. Na letošnjih lokalnih volitvah se je prvič izkazalo precejšnje nezaupanje do političnih strank. To nezaupanje so dodobra unovčili nekateri neodvisni kandidati, kar je posledično pripeljalo do najostrejših spopadov v volilni kampanji doslej ter do tako rekoč pravega razpada levosredinske opcije, ki je na Obali nehote na stežaj odprla prostor drugačnim, sama pa precej izgubila, ali bolje rečeno doživela hud poraz, zlasti v Kopru in Piranu. Volilno kampanjo prezgodaj začeli novinarji Volilno kampanjo smo nehote nekoliko prezgodaj začeli mediji sami z objavljanjem favoritov, če že ne skoraj zmagovalcev. Nekateri mediji žal pri vsem tem niso zmogli obdržati svoje načelne neodvisnosti. Preveč je bilo raznih, lahko bi rekli, nestrokovnih anket. Zanimivo, da je najbolje kazalo predvsem kandidatom, ki so imeli kakršen koli spor , ali so bili politično, gospodarsko ali kako drugače izpostavljeni ali celo odstavljeni. Lahko bi rekli, da se je prav na Obali začela amerikanizacija volitev; svojevrsten spopad premožnih v senci nebogljenih kandidatk in kandidatov. Naravnost oster spopad seje odvijal v Izoli. Nekateri so si lahko privoščili mega -spektakle, češ, morda pa je mogoče kupiti volivca celo za dve brezplačni karti. Razočaranje je bilo kar veliko. Verjetno najbolj v LDS, kije igrala svojo igro in v ZZP z njenim skoraj da večnim NE. Zasledili smo, da so postali slovenski volivci bolj samozavestni, zahtevnejši, prepoznajo razliko med praznimi obljubami in dejanji kandidata. Poseben problem je tudi volilna udeležba, ki j e bila v drugem krogu precej slaba. Letošnja volilna kampanja je tudi precej zmedla volivce. Ti so sicer hoteli spremembe, a so si ponekod zaradi preveč agresivnih in bogato plačanih akcij ter omalovaževanja nasprotnikov, zadnji hip premislili. Bilo je tudi kar nekaj kršitev. Po napovedih policije na Primorskem menda celo največ, tako v prvem kot v drugem krogu. Najbolj je zbodel v oči primer parkiranega avtomobila z velikim plakatom županskega kandidata ZZP v bližini OŠ Lucija (v času prvega kroga), kjer je bilo volišče, kar zakon o volilni kampanji strogo prepoveduje. In če ocenimo volilno propagando? Taje bila v prvem krogu še nekako znosna, sprejemljiva, izredno pa se je zaostrila v drugem krogu. Kandidat za občinskega svetnika iz IV. enote -Sečovelje si je pomagal celo s fotografijami predsednika Drnovška.... Drugi županski kandidat je na tiskovni konferenci omenjal domnevne mafijske naveze v piranski občini. Slišali smo celo, da se niti v eni od osnovnih šol niso mogli izogniti razkazovanju volilnih letakov. Kandidati so obljubljali vse mogoče, gradove v oblakih, skratka stvari, ki jih seveda nikoli ne bi mogli uresničiti, ali pa za to občine sploh niso pristojne. Programi so si bili v 80 odstotkih čisto podobni. Graže, ceste, sprehajalne poti, pristanišča, igrišča, odlagališča... Piranska LDS je na novinarsko konferenco v Piran poklicala na pomoč - in za podporo - tudi svojega glavnega političnega nasprotnika, predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, kije odlično opravil svoje delo - dodatno očrnil županjo Vojko Štular, češ »ni naredila nič, razen, da je postala bolj d....a«. Kajpak osebna neotesana žalitev, ki jo je v volilnem času, ko je dovoljeno vse, pač treba pogoltniti. Zanimivo je bilo predvsem tudi to, da seje v predvolilni kampanji že dalo slutiti kdo koga podpira z vrha in kdo hoče pregnati rdeče obzorje na Obali. Predsednik SDS Janez Janša je javno na TV podprl Popoviča, Popovič podpira oba svoja kolega Gantarja in Klokočovnika. Pri tem pa je bolj kratko potegnil regijski časnik, ker je njegova novinarka Popoviču zastavila nelagodno vprašanje o domnevnem leglu mafije v Kopru. Tako sedaj že vemo, da naj bi imeli kar dve legli mafije na Obali? Zanimivo bo videti kam bodo sedaj romale razne koncesije (npr. igralništvo), kdo bo komu kaj vračal za zasluge, kaj lahko iz javnega kolača pričakujejo lobisti. Kdo je v resnici zmagovalec? Različni, tudi izključevalni prijemi V času volilne kampanje smo lahko videli tudi velike in drage jumbo plakate, na katerih je bilo mogoče razbrati tudi izključevanje. Na primer »En, dva tri, SD več ni« Na drugem plakatu županski kandidat pometa »listje SD«, in to kar pred piransko občinsko palačo, spet na drugem plakatu napis »Popo go Home«, kar spominja na osvoboditev »Mamula go Home«, ali pa »Nočemo biti provinca Kopra«, »Pometajte pred svojim pragom« in podobno. Volivci so bili že čisto zmedeni, a so se na koncu odločil: Kaznovali in nagradili. Vsi so zmagovalci, vsi so dobili. V resnici pa je na Slovenski obali prvič zmagala nasprotna politična opcija, podprta s predstavniki kapitala. Bila je bolj zbrana, organizirana, bogatejša v spretnostih (in denarju), morda malce napadalna, uspela je prepričati volivce, da ima svoje koristne cilje ter da je sicer socialno čutečo politična opcija na Slovenski obali preživeta stvar in predolgo na oblasti. Ni se zgodil čudež, zgodile so se »nujne« spremembe. Kdor hoče drugače, mora zamenjati ljudstvo. Strahovi, s katerimi so strašili volivce, da bo Izolo in Piran politično, gospodarsko in še kako drugače nadziral in usmerjal Boris Popovič, ki naj bi za ta cilj »nastavil« svoja dva kandidata V Grand hotelu Palače v Portorožu je 29 gospodarstvenikov z Obale poslušalo program kandidata Tomaža Gantarja. za županski mesti; dr. Klokočovnika - Izola je naša in dr. Gantarja - Piran je naš, so odveč. Lokalna samouprava vendarle ima nekaj samostojnosti, mar ne? Mrgolelo kandidatov Na Slovenski obali se je za tri županska mesta potegovalo kar 25 kandidatk in kandidatov. V Kopru 10, v Izoli 6, v Piranu 9. Med njimi tudi nekaj starih znancev. V Kopril. kjer seje potegovalo za župansko mesto kar 10 kandidatov, je absolutno večino 70,27 % oddanih glasov dobil aktualni župan Boris Popovič in tako gladko povozil vse svoje protikandidate. Politična stranka Koper je naš ima premoč tudi v občinskem svetu in sicer takšno, da ne potrebuje nasvetov preskromne opozicije, niti v primeru statutarnih sprememb. Vseh devet preostalih kandidatov za župansko mesto si je lahko razdelili slabih 30 odstotkov glasov, kar samo potrjuje, da so bila prizadevanja kako očrniti Popoviča, s katerim se istoveti dobra polovica Koprčanov, strel v prazno. V Izoli seje za župansko mesto potegovalo 6 kandidatov. V drugi krog sta se uvrstila Tomislav Klokočovnik in Breda Pečan. Breda Pečan je v prvem krogu prejela 41,51% glasov, Tomislav Klokočovnik pa 34,91 % glasov ali 495 glasov manj kot ona. Volilni scenarij »12 3, SD več ni«, se kar nekaj časa ni mogel zarplesti. V PirailU se je za župansko mesto potegovalo kar 9 kandidatov ali štirje več kot na volitvah leta 2002. V drugi krog sta se kot je znano uvrstila Tomaž Gantar in Vojka Štular. V primerjavi z občino Izola, ko je bila v prednosti Breda Pečan, je bil v prvem krogu v Piranu v prednosti Tomaž Gantar. Prejel je 30,52% glasov, ali 450 več kot Vojka Štular, ki je prejela 24,98 % glasov vseh volivcev, ki so volili. V drugem odločilnem krogu je zmago na Tartinijevem trgu, skupaj z množico, zlasti mladih podpornikov, slavil Tomaž Gantar. Volilni scenarij 12 3, SD več ni, za Piran torej sedaj že drži. Ni pa odgovora na vprašanje kaj vleče tako pomembne ljudi v politiko? Plača, ki po novem za piranskega župana znaša borih neto 439 tisoč SIT, zagotovo ne. Čas za premislek Veseli ali žalostni, vodje političnih strank in list imajo sedaj kar štiri leta časa za tehten premislek, kje so morda storili napako. Najbolj presenetila Tomaž Gantar in Tomislav Klokočovnik Zunaj vseh napovedi sta najbolj presenetila Tomaž Gantar, kandidat za župana nove politične stranke na zemljevidu »Piran je naš«, ki je s svojo umirjenostjo na nastopih zabijal strah v kosti svojim političnim nasprotnikom 'n Tomislav Klokočovnik »Izola je naša«, ki pa res do zadnjega ni vedel ali bo res župan. ZZP s svojo znamenito opozicijsko - NE - n3 sejah občinskega sveta - žal ni požela nagrade-V Piranu je izgubila dve svetniški mesti. J°že Maver SDS: »Stavili smo na napačnega konja«-Nada kozina ni uspela v volilni bitki za županjo-Predsednica OO DeSUS Piran je kar dolg0 uspešno skrivala ambicijo, da bi lahko tudi sama kandidirala za županjo. Njeni člani so večinsko podprli Vojko Štular. LDS se je šla posebno volilno igro. S svojimi kandidati se je oddalji*3 od kombinacije SD - LDS je v bistvu uspešno razbila levosredinsko opcijo - in na stežaj odpri3 vrata drugi politični opciji, sama pa v bistvu pogorela in to celo z Jelinčičevo podporo, s katero je nerazumno šokirala. Piransko NSi smo opaž1' v javnosti šele proti koncu volilne kampanje, k° seje nenadoma pojavila s svojim kandidatom 23 župana, ki pa tako ali tako ni vedel povedati m konkretnega. SLS na Obali bo imela nov° priložnost čez štiri leta. Kaže, daje najbolj razočaran nad »svojo« volilno kampanjo kandidat za župana »Neodvisen.si Gašpar Gašpar Mišič, ki mu je prva anketa, K jo je maj3 leto? opravil nas časopi8’ o pokazal3 zmago v drugelt o g 11 ' d 3 Anton Spinelli: “Nič nimamo proti Vojki, vendar je prišel čas za spremembe”. k r R e s takrat še n' bilo dve*1 pomembfl1. u d! njegovih tekmece/’ Toma2 GantarJ ia (Piran je naš) in Miroslava Brkoviča (LDS), " sta v času volilne kampanje pridobila soh volilno bazo in sta v bistvo prav ona dva pobr glasove Mišiču, ne pa Vojka Štular. Ne č,s ^ zadnji kandidat po številu prejetih glaS°V 0 Piranu Denis Goja je verjetno vzel kandida ^ bolj kot vajo za naslednje volilno obdobje-^. Politiki za uspehe - in padce - nikol' prepozno. Franc W Svečano podpisani dogovor Kandidatka za županjo občine Piran Vojka Štular in Gibanje za občino Piran (GOP), ki ga predstavljajo predstavniki političnih strank in list, so 6. novembra 2006, v prostorih KS Lucija podpisali dogovor o ustanovitvi Gospodarskega razvojnega sveta (GRS), katerega naloga je strokovno svetovanje županji na Področju razvoja turizma, drobnega gospodarstva in obrti ter infrastrukture v Dogovor o ustanovitvi GRS so podpisali (z leve proti desni):.. .Dundara, Marko Gorenje, Franjo Žele, Vojka Štular, Stanislava Premru Lovšin, dr. Patrik Vlačič. FOTO: FK- Primorski utrip. °bčini Piran. GOP zastopa Franjo Žele. Podpis dogovora naj bi predstavljal Pomembno novost v načinu vodenja občine zunaj zakulisnih strankarskih, Koalicijskih in še kakšnih dogovorov. Zagotovljena mora biti transparentnost delovanja. Organizacijska oblika GRS bo znana po ustanovni seji občinskega ^veta. Gibanje za občino Piran, katerega ustanovni člani so DeSUS, ZZP, Lista Urja, IDZ in SD, je s podpisom tudi podprlo kandidatko za županjo občine Jran PJ°f- Vojko Štular v drugem krogu, ki je bil 12. 11. 2006. Protikandidat v°jke Štular Tomaž Gantar pa je naslednji dan, 7. 11. 2006, v kavami Central ^ Grand hotelu Palače v Portorožu priredil srečanje z obalnimi gospodarstveniki, ^j^jbi ga podprli na volitvah v dmgem krogu. Hvaležni poraženci in zmagovalci Med prvimi seje volivkam in volivcem v piranski °bČini zahvalil za zaupanje in podporo na lokalnih volitvah 2006 Gašpar Gašpar Mišič. ^eodvisni kandidat za župana Občine Piran je na volitvah izpadel v prvem krogu, ePrav so prvotne ocene kazale, da celo zmagovalec. Med devetimi kandidati j e pristal a sicer visokem 4. mestu. Glasove sta mu v resnici pobrala Miroslav Brkovič (LDS) iomaž Gantar (Piran je naš), ki sta se pojavila v volilni kampanji veliko pozneje kot ij1' Volivke in volivci so dali Mišiču 1.107 glasov, od vseh 8.356, kolikor jih je glasovalo, dr znaša 13,24%. Njegova lista »Neodvisen.si« ima v občinskem svetu 2 člana. To sta k Luciano Monica in Vili Špeh. '®lcu pa vendarle ne moremo pripisati vzdevka poraženec, saj je bil izvoljen v Svet Sv^kucija z naj višjim (770) številom glasov in bo verjetno tudi izvoljen za predsednika ^ zahvalnem pismu volivcem piše, da ne bodo ostali le pri predvolilnih obljubah. Ena jerried teh je bila tudi izgradnja garažne hiše pred mestom Piran, ki pa je on sedaj, kot Povedal na novinarski konferenci, »zaradi obilice dmgega dela«, ne bo gradil. Takoj T0 županskega mesta j e njegova lista brezpogojno podprla kandidata za župana j m,aza Gantarja. Mišičje bil, vsaj na začetku torej, najbolj resen kandidat z možnostjo s0 - ve za župana, potem pa je začel izgubljati, kar seje pokazalo že na generalnem ne°Cenju, ko so ga pristaši nasprotnega političnega tabora izžvižgali. Potem seje po j, P^tebnem zapletel tudi v spor z županjo Vojko Štular, kije najavila, da ga bo zaradi tun u ° ne*7 ° bomo stali na mestu. To bi bila edina sprememba. ukaž a cvetka, da bo Piran provinca Kopra? To pa res ni v redu, da bi nam drugi doi0« a '■ Se pod Benetkami je bil Piran samostojen. Zakaj pa bi morali imeti točno že sanj, 3 zuPana> da bo Popo sodeloval z njim. Kdo ga pa rabi. Kanalizacijo bomo lep0i naPeljali v morje. Itak gre vse v Italijo. Ker, če je ta s Koprom res, nam ne bo Prepfj^0 moraš obvezno na volitve, ker j e tudi tvoj glas pomemben. Aja, pa še prijatelja Vojhj he' ^ ®re v°bts tabo. Koga boš volil-a je tvoja odločitev. Sama bom dala glas Uiajhnj 5 mislim, dajo je ta predvolilni boj streznil. Ugotovilaje, da obstojamo tudi mi »gospod' nas motijo pasji dreki, umazan avtobus in podobne stvari. Kaj se grej o Pa n,e arstveniki«, kijih nastavlja politika zato, da polnijo blagajne določene stranke Volj p Zanima, ker to ne vpliva na moje življenje. Po Pameti! Marjetka Splača se biti župan, še bolj svetnik Po novem naj bila bruto županska plača v Piranu 810.197,00 SIT, v Izoli 749.073.00 SIT v Kopm 876.309,00 SIT. Profesionalni podžupani bodo prejemali 80% županske bruto plače. Neprofesionalni podžupani pa določeni odstotek plače župana ali županje. Bmto sejnine občinskih svetnikov bodo znašale okoli 66.000 SIT, kar pomeni, da bo svetnik za prisotnost na seji občinskega sveta prejel okoli 50.000,00 SIT, za delo v matičnem odbora občinskega sveta pa na sejo, po odbitku dohodnine, okoli 10.000 SIT bruto. Sejnine si bodo lahko izplačevali tudi člani Sveta KS. V piranski občini bi tako, upoštevajoč odbitke, (38,20 % za prispevke, 193.000,00 SIT za dohodnino in morebitni davek na plače) po novem znašala neto plača župana 437.963,00 SIT, kar je še vedno tudi do trikrat manj v primerjavi s plačo managerja v večjem podjetju. Zanimivo, da v politiki (razen kazni zaradi ponovne neizvolitve) ni nobene neposredne odgovornosti posameznika, tudi za gospodarsko zgrešene sklepe. Sejnina pripada svetniku za prisotnost na seji - ne pa za kakršno koli aktivnost. Potruditi se pač mora v toliko, da dvigne roko ZA ali PROTI. Prav v Piranu imamo namreč primer, ko občinski svetnik v štiriletnem mandatu ni niti enkrat odprl ust, a je »potegnil« skoraj 2 milijona SIT sejnine. V Kopru že vse jasno Ustanovna seja Občinskega sveta že 16. novembra Medtem ko se v dragih občinah nekako še usklajujejo je koprski župan Boris Popovič že sklical 1. sejo Občinskega sveta Mestne občine Koper, ki bo v četrtek, 16. novembra 2006, ob 16. uri v Pretorski palači. Za razliko od Pirana in Izole v Kopru ni bilo drugega kroga županskih volitev. Na seji bodo potrdili mandate novoizvoljenih članov mestnega sveta in odločali o morebitnih pritožbah kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana ter ugotovili, da je župan Mestne občine Koper tudi v novem štiriletnem mandatu Boris Popovič, kije že v prvem krogu, 22. oktobra 2006, prejel kar 70,27 % glasov volivcev, ki so glasovali, ostalih devet kandidatov za župansko mesto pa si je lahko razdelilo 29,73 % glasov ali povprečno le 3,3% glasov na kandidata. Politična stranka Koper je naš ima tudi popolno večino v občinskem svetu. Na ustanovni seji bodo imenovali tudi komisijo za mandatna vprašanja in imenovanja. Zmagoslavje neodvisnih Letošnje lokalne volitve so pokazale nekakšen odpor do političnih strank, ker so menda preveč kupčkale. Če smo imeli v bivši skupni domovini »eno stranko«, pozicijo torej, ki si je delila stolčke, opozicije pa tako rekoč ni bilo, imamo v parlamentarni demokraciji povsem drugačne naveze, a iste obljube. Naveze kapitala z vodilnimi politiki ali bolje rečeno obratno. Zanimivo, da so se nekateri posamezniki deklarirali za neodvisne kandidate, a so jih podpirale politične stranke. Ali ni to smešno? V resnici ni, kajti čisti neodvisneži brez vsake podpore političnih strank ali skupin na volitvah ponavadi izgubljajo in bodo izgubljali vse dotlej dokler bo trajal volilni sitem, ki omogoča politični stranki, da postavlja v klopi občinskih svetov svoje ljudi, če stranka kot celota zbere dovolj glasov. Pa vendar, letošnje lokalne volitve so bile nekaj posebnega: Največ (67) županskih mest so osvojili samostojni kandidati in kandidati skupin volivcev. Na drugem mestu (in zmagovalka med strankami) po številu županskih mest je SLS (49), tretja je SDS (26). Sledijo LDS (17), Socialni demokrati (13), Nova Slovenija, (10) SNS (2), ostale politične stranke (7), koalicija strank (19). Osem let Ni bilo povsem na nož in tudi zelo tesno ni bilo. Kljub nekoliko bolj vročemu velikemu finalu in ovadbeno-majijski folklori je Piran relativno mirno prekrižaril pot do ustoličenja svojega prvega nesocialdemokratskega župana v samostojni Sloveniji. Presenečenje? Niti ne. Javnomnenjske raziskave so že v začetku leta pokazale, da ima županja Vojka Štular kljub razmeroma stabilni podpori tudi občutno število negativnih glasov. To so glasovi, ki gredo k njenemu tekmecu, ne glede na to, kdo je ta tekmec. Več negativnih glasov ni nenavadno v primeru župana, ki zaključuje svoj drugi mandat.. Zaskrbljujoče pa postane, kadar število teh glasov skoraj za polovico presega glasove podpore. V taboru Socialnih demokratov so ocenili, da je z dobro volilno kampanjo to neprijetno dejstvo mogoče omiliti in se odločili prezreti tudi nevarnost drugega kroga županskih volitev. Zgodovina slovenskih lokalnih volitev namreč kaže, da ima župan, ki se poteguje za tretji mandat v drugem krogu le približno deset odstotkov možnosti za uspeh. Odločitev Socialnih demokratov za enako kampanjo in istega kandidata kot v preteklih osmih letih je bila razumljiva, saj se tradicionalne stranke le redko odločajo za zamenjavo zmagovalne kombinacije. Nenazadnje tako slaba ta odločitev za stranko ni bila, saj je ohranila pet svetniških mest in celo ob nižji volilni udeležbi dobila več glasov kot pred štirimi leti. Tudi ni pravično, da od kateregakoli politika pričakujemo, da bo uspel sam oceniti, kdaj je čas za odhod in da bo znal sam neobremenjeno oceniti, koliko je bil pri svojem delu uspešen. To nalogo moramo vedno opraviti volivci. So pa Socialni demokrati s ponovno kandidaturo Vojke Štular na široko odprli vrata županske pisarne in s tem privabili rekordno število županskih kandidatov. Večina se jih je razglašala za neodvisne in v podporo svoji kandidaturi zbirala podpise občank in občanov. Nekateri tudi nekoliko neokusno in prisiljeno, saj je bilo jasno, kateri politični stranki ali opciji pripadajo. Virtualna neodvisnost kot tržni prijem, se je pri nas že tako dobro uveljavila, da skoraj vse večje stranke ob svoji kandidatni listi sestavljajo tudi satelitske liste, ki prežijo na politično neopredeljene in nezainteresirane volivce. Neodvisne liste in lokalne stranke so zapeljive tudi zato, ker volivcem omogočajo glas za spremembe, ne da bi ob tem morali spremeniti svoje politično prepričanje. Tudi najbolj zagrizeni piranski socialisti in zapriseženi konservativci se po oddanem glasu za »neodvisnega« Tomaža Gantarja, še vedno vidijo na levi ali desni, čeprav - resnici na ljubo - največ volivcev in tudi kandidatov neodvisnih list prihaja iz vrst opešane LDS. Zagotovo je na državni ravni prav liberalna demokracija največji poraženec teh volitev. Nekoč odlična vladna stranka - danes neposrečena opozicija, je izgubita skoraj polovico glasov, pa tudi izbor njenih županskih kandidatov kaže, da je še nedavno neizčrpen vrelec vrhunskih političnih kadrov začel usihati. V Piranu pa so volivci s političnega neba sklatili desnico. Le dva svetnika iz vladne SDS in nobenega iz SLS in NSi v 25 sedežnem občinskem svetu, je milo rečeno malo in napoved trdih štirih let desnice v senci velikih zmagovalcev iz stranke Piran je naš. Omeniti moramo tudi tragikomični nastop Gašparja Gašparja Mišiča, ki je svoj volilni načrt zasnoval na negativni kampanji proti županji in opravil večino umazanega dela za svojega največjega tekmeca. Ob tem, ko je zavzeto odstranjeval ovire Tomažu Gantarju na poti do županske pisarne, pa so mu (pre)ostri javni napadi izmaknili svetniški stolček. Ko je izgubil vse, pa mu ni prestalo nič drugega, kot da pred drugim krogom podpre prav svojega rablja. Sicer bi težko ocenili, da je bila kampanja za piranskega župana odločena še preden se je začela, je pa verjetno res, da bi Tomaž Gantar te volitve lahko izgubil le v primeru, če bi sam naredil večjo napako. Za to pa niti ni dobil prave priložnosti. S kampanjo je začel zadnji, ves program je vseboval le eno samo kontroverzno točko, ko bi se morala v drugem krogu začeti resna argumentirana razprava dveh konkurenčnih političnih opcij, pa so se iz razprave izločili kar Socialni demokrati sami. Z zasukom v negativno kampanjo in jumbo plakatom »Popo go home!« so naredili verjetno največje strateško napako po Podobniku, ki je v Ljubljano prijahal na konju. Potem ko so očitno zamenjali korenček in palico, so ponovili tudi napako Dina Pucerja izpred štirih let in se v drugem krogu osredotočili na posameznike, ki vodijo in ne na ljudi, ki volijo. Če se še spominjate, so takrat proti Borisu Popoviču združili moči voditelji vseh koprskih strank in najpomembnejši gospodarstveniki, kar pa ni imelo drugega učinka, kot da je še bolj strnilo vrste njegovih privižencev. Vprašanje, ali bi Vojka Štular ob boljši volilni kampanji lahko obdržala svoj položaj, bo verjetno še dolgo priljubljena tema za analize. Kot vsaka kampanja je bila tudi piranska precej neprijetna zmes podcenjevanja in precenjevanja, iz katere je bilo težko precediti oprijemljiva dejstva. Če so na eni strani zagotavljali, da ni bilo v Piranu narejenega prav nič, drugi niso mogli najti lokacije v občini, odkoder se pogled ne bi odprl na katero izmed pridobitev zadnjih mandatov. Edina skupna točka vsem je bila univerzalna napoved sprememb, zato ne čudi, da je zmagal najbolj univerzalni kandidat: Popovičev človek za tiste, ki stavijo na koprski recept, nekdanji direktor za tiste, ki na občini pričakujejo več poslovnega duha, zdravnik za tiste, ki želijo »doktorja« in nenazadnje moški, za vse, ki jim je po osmih letih dovolj ženske roke na oblasti. Sicer se z nostalgijo spominjam časov, ko so si na volitvah konkurirale ideje in programi, ne pa opeke in obrazi, vendar je to obdobje - vsaj na lokalni ravni - očitno končano. Zato se zdi, da je Vojka Štular svojemu tekmecu že danes podarila tudi prihodnjo zmago. Gradnja doma za upokojence se bo začela naslednji mesec, za gradnjo centralne čistilne naprave je že izbran izvajalec, sprejet je lokacijski načrt za veliko garažno hišo pred Piranom, dela na starem Palacu pa ne zamujajo preveč. Če k temu prištejemo še dve milijardi občinskega plusa, se bo moral novi župan zelo potruditi, da zapravi naklonjenost občanov. Miran Starič je direktor Inštituta za komunikacijski management iz Pirana V komentarju so izražena osebna stališča avtorja, ki ne kažejo nujno stališč časopisa Primorski utrip Center za starejše občane Lucija V prostorih KS Lucija so predstavili projekt izgradnje doma za starejše občane v Luciji za 149 oskrbovancev, ki bo v skladu s časovno koncesi koncesijo države zgrajen do decembra 2007. Začetek gradnje december 2006, dokončanje december 2007. Prve oskrbovance naj bi tako že sprejemali januarja ali najkasneje marca 2008. Cena za standardne storitve na osebo na dan v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij bo 4.670,00 SIT oziroma 140.100,00 SIT mesečno. Projekt so 6. novembra 2006 predstavili Milica Maslo, prof. zdrav, vzg., predstojnica urada za družbene dejavnosti Občine Piran, Rado Bedene, univ. dipl. ing. arh. -odgovorni projektant, Boštjan Bedene, univ.dipl. ing.arh. -projektant objekta, Borut Žerjal, univ. dipl. oec,- direktor podjetja Center za starejše občane Lucija, d.o.o. in Vojka Štular, županja Občine Piran, ki je poudarila, da bo »Dom za Pirančane« v skladu s časovno dodeljeno koncesijo zgrajen do 31. 12. 2007, prve oskrbovance pa bi lahko že sprejemali januarja 2008. Cena za standardne storitve na osebo na dan v dvoposteljni sobi (s souporabo sanitarij) bo skladno s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev znašala 4.670,00 SIT (19,49 EUR). Naložba znaša 3 milijarde SIT Naložba v objekt je ocenjena na 3 milijarde Sit (12,5 milijona evrov), pri čemer je Občina Piran zagotovila zemljišče, poslovni partner pa bo najel ustrezna posojila. Ker gre za hipotekami kredit na 15 let bo objekt prešel v last investitorja po plačilu zadnjega obroka. Osnovne dimenzije objekta je predstavil Rado Bedene. Parcela meri 4.651 kvadratnih metrov, uporabne stanovanjske površine je 9.100 kvadratnih metrov. Prostorski normativi z a oskrbovanca narekujejo 4 0 kvadratnih metrov in bodo preseženi. Objekt bo treba globoko temeljiti, kletne prostore, pritličje, štiri nadstropja in mansardo. V Sloveniji je dodeljenih 6 koncesij, ena od teh končno tudi za Občino Piran, ki je na podlagi javnega razpisa našla ustreznega poslovnega partnerja (Planinvest), s katerim sta skupaj ustanovila podjetje Center za starejše občane Lucija d.o.o., v katerem ima Občina Piran 49 -odstotni lastniški delež, zasebno podjetje pa 51-odstotni delež. Vedno več starejše populacije Ljudje se staramo. Socialno oskrbo in varstvo v piranski občini bi po nekaterih ocenah potrebovalo najmanj 218 oseb. Samo v izolskem domu upokojencev, kjer je trenutno 240 varovancev (od tega 70 iz piranske občine), čaka na sprejem 332 starejših občank in občanov. Lahko je tudi, da nekateri naslovijo svoje prošnje na več naslovov hkrati? Nedvomno pa drži, da bo nov dom za starejše občanke in občane v Luciji predstavljal velik dosežek Občine Piran in razbremenitev tudi za izolski dom, vprašanje pa je, ali bodo vsi tamkajšnji oskrbovanci tudi zaprosili za premestitev? Žal v izolskem domu vsako leto premine tudi okoli 70 varovancev, kar po svoje pove, da je v domu veliko bolehnih, onemoglih starejših varovancev. Pomembna bo torej tudi zdravstvena nega varovancev. V Piranu nacjpouprečna starost populacije Iz gradiva, ki ga je predstavila Milica r Maslo, je razvidno, da je v občini Piran starost populacije nad 65 let nadpovprečna. Če upoštevamo podatke o uporabnikih DC je danes v piranski občini skoraj 17 odstotkov prebivalcev v starosti med 65 in 84 leti. Lahko pričakujemo torej, da se bo število starih ljudi nad 65 let v občini Piran povečevalo tudi s priseljevanjem ljudi iz drugih občin, saj ima piranska občina klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na življenjske razmere. Iz navedenih empiričnih in demografskih podatkov o prebivalcih nad 65 let lahko predpostavimo sledeče: V občini Piran ima 10-20% populacije nad 80 let težave z demenco do te mere, da bi potrebovali delno ali polno organizirano socialno varstvo in skrb. Na podlagi znanih podatkov in ocen so ugotovili, da danes potrebuje organizirano domsko socialno oskrbo g lil aB* Maketa novega doma starejših občanov v Luciji, ki spominja na hotel s petimi zvezdicami. -Zagotoviti dejavnosti institucionalnega varstva v Centru starejših na območju občine Piran; - Z dejavnostjo Čentra razširiti in okrepiti javno mrežo storitev skupnostne skrbi s programom pomoči na domu, pomoči na daljavo, dejavnosti dnevnega centra, z oskrbovanimi stanovanji. Na ta način umestiti manjkajoče programe v lokalnem prostoru in zagotoviti nove vire socialnega varstva in dostojno življenje prebivalcev starejših od 65 let izhajajoč iz njihovih potreb in interesov; - Okrepiti in sodelovati z obstoječo podporno mrežo socialnih varstvenih storitev v domačem okolju - sodelovati s svojci, prostovoljci; - Pri izvajanju storitev sodelovati z Rado Bedene kaže skico Centra za starejše občane v Luciji. predstavili, je struktura starejših prebivalcev v piranski občini v primerjavi s strukturo starejših v Sloveniji precej slabša, to pa verjetno zaradi priseljevanja starejših ljudi iz notranjosti države v obmorske kraje. Vlog še ne sprejemajo Kot so nam povedali na predstavitvi projekta vlog potencialnih oskrbovancev za namestitev v novem domu v Luciji še ne sprejemajo. Tukaj v Luciji bo že do konca leta 2007 zrasel nov dom za starejše občane. in varstvo vsaj 218 oseb to je 7,6% prebivalcev občine Piran, starejših od 65 let. Po projekcijah za indeks staranja v mestu Piran (155,3) lahko pričakujemo strmo naraščanje potreb že v naslednjih 10 letih. Občina Piran potrebuje rešitve z ustreznim obsegom programa institucionalnega varstva s posebno pozornostjo za oblikovanje ustreznih in drugih programov organizirane skupnostne skrbi, za izboljšanje njihovih življenjskih razmer ocenjuje Milica Maslo, verjetna direktorica doma. Predstavitev srednjeročnih in dolgoročnih ciljev izvajalca z vidika potreb starejših v lokalnem okolju in njihove usklajenosti s cilji in strategijami sprejetimi v Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2006 do 2010 Pri načrtovanju zmogljivosti Centra za starejše občane Lucija in izvajanju programa upoštevamo mednarodno sprejete standarde in normative in usmeritve v skladu z merili resolucije nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2010, ki ocenjujejo potrebe po institucionalnem varstvu za 5% populacije stare nad 65 let. Ob tem so upoštevali potrebe v občini Piran, ki predstavljajo okoli 7,6% populacije stare nad 65 let. Cilji Centra za starejše občane Lucija so usklajeni z Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva 2006 do 2010: Srednjeročni cilji: drugimi izvajalci storitev; - Dejavnost povezati v družbeno okolje z dejavnostmi, ki potekajo kot programi številnih kulturnih, izobraževalnih in humanitarnih nevladnih organizacij v Občini Piran. Dolgoročni cilji - Glede na podaljševanje življenjske dobe prebivalstva in povečevanjem deleža stare populacije razviti sistem dejavnosti, ko bodo približevale storitve uporabnikov in izboljšale dostopnost do storitev in programov z odpiranjem Centra in tudi umestitev posameznih storitev, v posameznih primerih, v ustreznejše bivalno okolje; - Razviti podporne mreže z vključevanjem prostovoljcev in zunanjih sodelavcev; - Spodbujati pluralnost izvajalcev; - Izboljšati kakovost storitev in programov s sodobnimi pristopi in koncepti, ki bodo prilagojeni dejanskim potrebam uporabnikov. Koncept centra starejših Lucija, ki ga želijo ustvariti, sloni na vrednotah: - Neodvisnosti; - Sodelovanja; - Kakovostne vsestranske oskrbe; - Dostojanstva in samoizpolnjevanja stanovalcev centra. Struktura starejših prebivalcev v občini Piran V občini Piran je bilo v letu 2005 17.486 prebivalcev, od tega 5.607 starih 65 in več let. Več kot 85 let ima 157 prebivalcev. Po podatkih, ki sojih Zainteresirani občanke in občani občine Piran bodo o tem pravočasno obveščeni prek medijev. Trenutno je v socialnih zavodih (v domovih upokojencev) zunaj občine Piran 124 oskrbovancev. Po ocenah Centra za socialno delo Občine Piran naj bi bilo iz piranske občine 94 čakajočih na sprejem v domove upokojencev. Postopek za sprejem v dom je kar zahteven. Komisija za sprejem, premestitev in odpust mora vlogo rešiti v 60 dneh in upoštevati vrstni red prispetja prošnje. Kot že rečeno naslova kam in kdaj poslati vlogo še niso objavili. Število sob in ležišč V domu za starejše občane v Luciji bo kot rečeno na voljo 95 sob, od tega 44 dvoposteljnih standardnih s sanitarijami, 31 enoposteljnih nadstandardnih s kopalnico in tušem in 20 apartmajev ali garsonjer. Dom bo lahko sprejel 149 oskrbovancev, od tega 88 v dvoposteljnih sobah, 31 v enoposteljnih in 30 v apartmajih ali garsonjerah. Tri kategorije oskrbe Institucionalno varstvo obsega vse oblike pomoči v zavodu. Tako imenovano splošno ali osnovno oskrbo, zdravstveno nego in nadstandardne storitve, kar bo seveda vplivalo tudi na ceno bivanja v domu. Ocenjujejo, da bo zdravstvene nege v domu deležnih 91,2 % stanovalcev, kar po svoje pove, da bodo v dom prihajali predvsem starejši ljudje, torej tisti, k> nimajo doma nikogar, ki bi jim lahko pomagal, verjetno pa jih bo v dom pošiljala tudi bolnišnica, čeprav tudi v Splošni bolnišnici Izola načrtujejo podobne bivalne storitve. Storitve v Centru za starejše občane Lucija Dom, v katerem bo 65 zaposlenih« ( en zaposlen na 2,3 oskrbovance) bo razen institucionalnega varstva starejših ljudi nudil dnevni center-kratkotrajno bivanje, izvajanj6 pomoči na domu in socialni servis-oskrbovana stanovanja in drug6 oblike storitev. Najcenejše mesečno bivanje brez dodatnih plačil 140.100 SIT Oblikovanje socialnovarstvenih storitev določa republiški pravilnik' Dnevna oskrba, cena za standardu6 storitve,(Kategorija I) v dvopostelj0 sobi s souporabo sanitarij znasj) 4.670.00 SIT na dan ali 140.100,00 SD mesečno. Če bo oskrbovanec sprejel, ali mu h° določena oskrba II, bo k plačil11 140.100.00 SIT za pomoč in postrežb6 pri opravljanju večine osnovo1 življenjskih potreb, moral primakniti 31.000. 00 SIT, torej skupaj 171.000,01 SIT. Dodatek za pomoč in postrežbo i opravljanje vseh osnovnih življenjsk* potreb (Kategorija Ill/a) znijj 61.000. 00 SIT ali skupaj 201.000,uu SIT. Za storitve najtežje prizadetim bo treh' plačati osnovo 140.100,00 SIT in doda16 87.000. 00 SIT, kar skupaj znaS 227.000. 00 SIT. ,p Poleg navedenega 3. člen Pravilu1 j določa, daje treba za nadstandard pla6,f dodatno k dnevni ceni 4.670,00 ^ različne odstotke. Na primer za laS } sanitarije 5%, za lastno kopalnico 10°/“-balkon 5%, dodatno opremo 5%, 30 /' apartma/garsonjero s kuhinjo, 5%, kos za 20% presega predpisani norma površina. Če upravičenec in zavezanec nista pla6*^i sposobna plača razliko do vredo * storitev občina iz katere prihaja uporaB j, storitev oziroma varovanec. Pri sprej6 j,, v dom bodo imeli prednost občank6 občani piranske občine. ,v Franc AT4/ FOTO: FK-Primorski utrip. Prvo strokovno srečanje o avtohtonih oljkah Prvo mednarodno srečanje strokovnjakov poznavalcev avtohtonih oljk v organizaciji Oljkarskega društva Štorta Piran, bilo je 11. novembra 2006, v Portorožu predstavlja mejnik v aktivnostih in večletnem prizadevanju Za ovrednotenje oljk v Slovenski Istri. * RTA '■ MEDUNARODNl simpozij o autohtonim masunama 11.11.2006 OBt o1 a n ( OT.A1 f C Zlasti zanimive so že znane avtohtone sorte in podsorte: piranska komuna ali rosulja, piranska žižula, piranski zmartel ali mortino, piranska štorta, Piranska mata, piranska črnica in piranska buga. Pomembne vire o piranskih avJ°htonih sortah starih oljk lahko najdemo tudi v knjigi Piranska oljke, ki jo *^tcl 2005 t7.Ha1n Oliknrclm rlmštvn Štnrta Piran NpVai nmpnipnih cnrt ncnovp :a 2005 izdalo Oljkarsko društvo Štorta Piran. Nekaj omenjenih sort uspeva v uradnem oljčniku Občine Piran na Forma vi vi, ki so si ga udeleženci Upozija po srečanju v prostorih lucijske Taverne tudi ogledali, p. v°ritveni nagovor na simpoziju je imel predsednik Oljkarskega društva Štorta ■ran Atilio Radojkovič, ki je udeležencem predstavil tudi program društva, ° ste pa je pozdravila tudi piranska županja Vojka Štular, nakar seje razvila vahna strokovna razprava, v kateri so sodelovali Dani Benčič (Univerza v Trebu, Agronomska fakulteta), kije govoril o oljkah v Istri. Viljanka Vesel uictjjsko gozdarska zbornica Slovenije - KGZ Nova Gorica, Poskusni center (t Jkarstvo v Kopru) j e predstavila sorte oljk v Slovenski Istri. Dunja Bandelj (Up Z RS Koper) je predstavila genetsko podobnost oljk Slovenske Istre. upina strokovnjakov in poznavalcev oljk Bojan Butinar, Milena Bučar •klavčič in Darinka Čalija so govorili o kemijskih značilnostih avtohtonih Oddelek za živilstvo, je podrobno sort, * 0|"erizo Cerrentani z Univerze v Bologni _______ „____ Osal biofenolne sestavine in antioksidativno aktivnost ekstra deviškega J^ga olja ter vplive na vsebnost biofenolov. Marco Oreggia (Italija), urednik T ,°lj znanega kataloga oljčnih olj L’Extravergine, je predstavil senzorične Stac>lnost. oljčnega olja avtohtonih sort. in l kovnJaki za oljkarstvo so na prvem simpoziju v Portorožu ocenili pomen in A??st' avtohtonih sort oljk in pozdravili prizadevanje Štorte Piran za vzgojo Zaščito avtohtonih sort oljk, ki resda dajejo nekoliko manj kot ostale sorte, .j ^ mer istrska belica, a je njihovo olje vrhunske kakovosti, zato je pričakovati, Sr v 0 tU(ii vedno bolj tržno zanimivo. Oljkarsko društvo Štorta Piran bo o anju v Portorožu izdalo poseben zbornik. namreč ugotavljajo izjemno kakovost olja avtohtonih piransk trž^ vn(Jdar bomo morali postoriti še veliko, da bo tovrstno olje dobilo še več lahko J^dojkovič, predsednik Oljkarskega društva Štorta Piran: “Nedvomi nQiHiZn “anes potrdimo, da so nekatere naše oljke (štorta, mata) tudi odlia ge°„ e °ljke, za kar že pripravljamo dokumentacijo za pridobitev označi htre Jsliegaporekla. Iz evropskega sklada za Projekt namizne oljke Slovens, miij0 ° ncifnreč že dobili potrditev o prejemu nepovratnih sredstev skoraj n°v tolarjev”. Praznik kakijev v Strunjanu IMajvečja prireditev doslej Na letošnjem že šestem po vrsti tridnevnem prazniku kakijev v Strunjanu (10. do 12. november) v organizaciji Turističnega društva Solinar se je že na otvoritvi zbralo morda največ obiskovalcev doslej. Prireditveni šotor pred Restavracijo Primorka je bil nabito poln. Zabojček kakijev je bil po 1.300 SIT, kilogram 250 SIT. Županja Vojka Štular in predsednik TD Solinar Gianfranco Giassi pozdravljata udeležence. FOTO: FK-Primorski utrip. Kakijev je veliko vrst Praznik kakijev postaja tradicionalna in hkrati tudi ena največjih in najlepših prireditev v občini Piran, ki jo kaže dodobra unovčiti tudi v turistične namene, smo lahko slišali, saj jo spremlja tudi pestra ponudba zlatih sadežev ali zlatih jabolk, kot pravimo kakijem, kakijeve marmelade, kakijeve krostate, kakijevega žganja, in številnih drugih sladkih dobrot iz kakija, ki jih znajo pripraviti in ponuditi strunjanske gospodinje. Za zabojček zrelih kakijev je bilo treba odšteti 1300 tolarjev. Za kakijevo krostato 400 tolarjev. Še vedno pa je ostala skrivnost kako pripraviti dobro kakijevo marmelado (da ne »veže«). Na prireditvi, ki se začela v petek, 10. novembra in se končala v nedeljo, 12. novembra ob 14. uri z razglasitvijo in podelitvijo nagrad udeležencem akcije »Najlepše urejeni vrtovi« v Strunjanu, je bilo veliko zanimivega, od razstav, tudi kmetijske mehanizacije, pokušnje kakijev, do strokovnih posvetovanj o tem sadežu, ki je letos dozorel nekoliko pozneje. Slavnostno otvoritev so popestrili Pihalni orkester Litostroj in mažoretke Twirling kluba Piran in nastop skupine mandolin »Serenate« Skupnosti Italijanov Piran. Udeležence so pozdravili županja Vojka Štular, Marina Knez in Gianfranco Giassi, predsednik Turističnega društva Solinar, ki mu gre, kot je dejala županja, glavna zasluga, da je ta domača prireditev prerasla v eno največjih v piranski občini. Po podelitvi priznanj najbolj zaslužnim za uveljavljanje praznika kakijev je Pater Niko, župnik iz Strunjana, priredil bogoslužje in blagoslovil kakije. Varovanci iz Centra Elvira Vatovec so pripravili razstavo svojih literarnih prispevkov. Irena Vrhovnik je govorila o proizvodnji kakija v svetu in pri nas (kaki naj bi prinesli k nam iz Kitajske). Zrel kaki na dan je zlata vreden. Janko Brajnik je govoril o sušenju kakijev. V šotoru je Gloria Frlič organizirala uro pravljic za otroke, Fulvia Zudič in Apolonia Krejačič pa keramičarske delavnice. Podelili so tudi nagrado za najmanjši in največji kaki. Največji je menda tehtal več kot pol kilograma. V soboto, 11. novembra, ob 19. uri je bila bogata tombola, ob 20. uri pa nastop harmonikarjev po vodstvom Deana Delgiusta. V nedeljo, 12. novembra, je bila v prireditvenem šotoru Sveta maša, pel je pevski zbor Gloria. Udeležence je zabaval ansambel Tramontana. Prireditev, ki jo je povezovala Zora Mužinič, so finančno podprli Občina Piran, Agraria Koper, Zdravilišče Strunjan in Turistično združenje Portorož. SECTISr b^||l TI|gOT ZZERO OtVMPUS m; Lucija Obula 114. 6320 Portorož ti fujifilm Canon PENTAX -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: wjvw.vitas.si Športno društvo Vitas V začetku leta 2006 smo ustanovili športno društvo Vitas, z namenom delovanja na različnih športnih področjih kot so smučanje, kolesarstvo, razni vodni športi in drugi. Predvsem pa smo se usmerili na področje smučanja, saj menimo, da lahko kljub že različnim obstoječim smučarskim obalnim klubom ponudimo nekaj več. Smučarskim navdušencem smo se predstavili na prvem dogodku pod okriljem društva Vitas, Zaključku sezone 06 (Kronplatz, 23.-26.03.2006). Sledil je še uradni del (Turistična kmetija Kortina, 07.07.2006), kjer smo društvo Vitas prvič predstavili širši javnosti. Ustanovitev društva je pozdravilo tudi vodstvo Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS). Pred nami je torej nova smučarska sezona in člani društva Vitas želimo uresničevati začrtano pot. Prvi dogodek v sezoni 2006/ 2007 se bo zgodil že v decembru, ko se bomo zabavali na Otvoritvi sezone 07. Izbrali smo idilično vasico San Vigilio di Marebbe v smučarskem središču Plan de Corones - Kronplatz. Program za naše člane predvideva še tedenska zimovanja (januar, februar) ter Zaključek sezone 07. Zabavni program, šola smučanja za vse starosti ter ostale aktivnosti bodo stalnica ob naših dogodkih. Ob vsem tem se bomo tudi aktivno vključili v organizacijo primorske medklubske tekme za pokal Banke Koper. Sodobni pristop k učenju smučanja in snowboardinga, prilagojeno vsem starostim in predhodnim smučarskim izkušnjam posameznika bo potekalo v času smučarske sezone 2006/2007. Posebnost programa bo morda izbira smučišč ter raznovrstnih terenov za pridobitev celovitega smučarskega znanja. Naše vodilo je, da izkušnje in znanje učiteljev smučanja ter naših smučarskih popotnikov delimo z vsemi ljubitelji smučanja in snowboardinga.Toda člani društva Vitas smo bili aktivni tudi v poletnih mesecih. Največ zanimanja je bilo za kolesarsko sekcijo. Z gorskimi kolesi smo prečesali teren v slovenski Istri, poslastico pa je nedvomno pomenil kolesarski izlet v italijanske Dolomite. Dogodek, 190 km prekolesarjene poti iz Kopra do Fomi di sopra, smo zaključili s smučanjem ter ogledom finala svetovnega pokala v smučanju po travi. Užitki, kijih posebna vrsta smuči nudi, sicer niso na nivoju zarezovanja zavojev po belih strminah, pomenijo pa dober trening pred pričetkom smučarske sezone. Vsi, ki bi želeli v prihajajoči smučarski sezoni z nami sodelovati ali se v naši družbi lepo imeti, nas lahko obiščite na naši spletni strani: www.vitas.si. Prepričajte se. Upravni odbor Uspešne portoroške balinarke Ženski balinarski klub Prijatelji Portorož je na letošnjem tekmovanju v okviru Obalne balinarske zveze, na katerem se je pomerilo 6 klubov, osvojil 1. mesto. Med članicami posamezno je prvo mesto osvojila Silva Černe. Drugo mesto je osvojil ženski balinarski Gabrovica, tretje pa 4. julij Koper. Uspeh ženskega balinarskega kluba Prijatelji Portorož so proslavile balinarke Silva Čeme, Elda Hvala, Giaconda Domio, Veronika Fuks, Pavla Pavlič in vodja ekipe Marija Mlinar v začetku novembra na Bonifiki v Kopru. ŠPORT MLADIH ŠOLSKI ŠPORT OSNOVNE ŠOLE IZIDI TEKMOVANJ Po dveh odigranih tekmah je OŠ C. Kosmača osvojila naslov občinskega prvaka v malem nogometu za osnovnošolce in se tako uvrstila v nadalnje tekmovanje, t.j. na področno prvenstvo OŠ. Naslov občinskih prvakinj so osvojila tudi dekleta piranske šole po odigrani tekmi med OŠ C. Kosmač in OŠ Lucija, in se prav tako uvrstila v nadalnje tekmovanje. Do konca novembra bomo po odigranih dveh tekmah (tekmi bosta 9. in 16. novembra) med OŠ Lucija in OŠ C. Kosmača dobili tudi občinskega prvaka v košarki. OŠ C. Kosmača seje uvrstila tudi v nadalnje tekmovanje v rokometu za dekleta. RAZPORED TEKMOVANJ V novembru - konec meseca bo potekalo tudi občinsko osnovnošolsko prvenstvo v šahu. V četrtek, 7.12. 2006 pa bo še občinsko prvenstvo v odbojki za dečke in deklice-v organizaciji OŠ Lucija. SREDNJE ŠOLE V torek,5.12.ob 10.00 uri bo občinsko prvenstvo v odbojki za dijake in dijakinje. KLUBSKI ŠPORT Ligaška tekmovanja v igrah z žogo: NOGOMET Mladinci in kadeti-2. slovenska liga zahod REZULTATI IN LESTVICA PO 13. KROGU Mladinci Kadeti Portorož - Piran :ND Slovan 0 : 3 Portorož- Piran : ND Slovan 0 : 7 1.Sava 1. Rudar Trbovlje 10. Portorož-Piran 12. Portorož-Piran 14. Bela Krajina 14. Bela Krajina 31 32 13 8 5 0 U-14- medobčinska nogometna liga Koper REZULTATI IN LESTVICA PO 9.KROGU SC Bonifika : Portorož-Piran 4 : 2 l.MNK Izola 4. Portorož-Piran 7. Postojna 19 10 2 U-12-medobčinska nogometna liga REZULTATI IN LESTVICA PO 9.KROGU Korte - Koper : Portorož-Piran 2 : 0 1 .Jadran Dekani 5. Portorož- Piran 7. SC Bonifika 73 36 12 U-10- medobčinska nogometna liga LESTVICA PO 8. KROGU 1. Jadran Dekani 5. Portorož-Piran 7. Portorož-Piran B 10 SC Bonifika 22 13 6 0 ROKOMET Mladinke- Zahod (predtekmovanje-skupina A) Razpored tekem v športni dvorani v Luciji Nedelja, 3.december 2006 ( turnir) od 11.00-17.00 ure Kadetinje-Zahod (predtekmovanje) Razpored tekem v športni dvorani v Luciji Sreda, 15. novenber ob 19.30 uri ŠD Rokometna šola Piran RK Ilirska Bistrica REZULTATI IN LESTVICA PO 7.KROGU ŠD Jadran Hrpelje- Kozina : ŠD Rokometna šola Piran 24 : 28 1. ŽRK Izola 10 2. ŠD Rokometna šola Piran 8 6. ŠD Jadran Hrpelje : Kozina 2 Mlajše deklice A-Zahod (predtekmovanje) Razpored tekem v športni dvorani v Luciji 6. krog: 25.november obli.00 uri ŠD Rokometna šola Piran : ŠD Maestral 9. krog: 15. december ob 16.00 uri ŠD Rokometna šola Piran : RK Ilirska Bistrica REZULTATI IN LESTVICA PO 3. KROGU ŠD Jadran Hrpelje -Kozina : ŠD Rokometna šola Piran 16:15 l.ŽRK Izola 6 7. ŠD Rokometna šola Piran 0 Mlajše deklice B-zahod (predtekmovanje) Razpred tekem v športni dvorani v Luciji 6. krog: 25. novenber ob 10.00 uri ŠD Rokometna šola Piran : ŠD Maestral REZULTATI IN LESTVICA PO 3. KROGU ŠD Jadran Hrpelje- Kozina : ŠD Rokometna šola Piran 19:9 l.ŽRK Izola 4 7. ŠD Rokometna šola Piran 0 KOŠARKA Kadeti-2. liga-Zahod 2 Razpored tekem 7.krog:18.november ob 11.00 uri Portorož: Koper mladi 10. krog: 9.december ob 11.00 uri Portorož: Kraški zidar REZULTATI IN LESTVICA PO 5. KROGU Kraški zidar JK : Portorož 111 : 56 1. Kraški zidar JK 4. Portorož 5. Koper mladi Pionirji A-l. liga-Zahod A3 Razpored tekem 10. krog: Nedelja, 19. november ob 11.00 uri Portorož : Misel Postojna REZULTATI IN LESTVICA PO 8. KROGU 2003 Logatec : Portorož 104 : 106 1. Nova Gorica 2. Portorož 6. Grosuplje 23 22 19 Pionirji B- B liga-Zahod B2 REZULTATI IN LESTVICA PO 6.KROGU Portorož : Salonit Anhovo 56 : 25 1. Janče 2. Portorož 4. Koper mladi ŠPORT ODRASLIH Ligaška tekmovanja: NOGOMET REZULTATI IN LESTVICA PO 13. KROGU Portorož-Piran : Krka 1 : 0 1.Ihan 2. Jadran Dekani 7. Portorož- Piran 8. Izola 14. Jesenice 17 13 9 25 23 19 18 7 KOŠARKA Člani-2.1iga -Zahod Razpored tekem v športni dvorani v Luciji 6. krog: Nedelja, 19.november ob 20.00 uri Portorož : Jesenice 8. kivg: Sobota, 2. december ob 20.00 uri Portorož : MP Idrija 2000 REZULTATI IN LESTVICA PO 4. KROGU Portorož : Ajdovščina 87 : 67 1. Portorož 8 7. Ajdovščina 5 10. Union Olimpija mladi 4 ODBOJKA Člani- 3.liga - Zahod Razpored tekem v športni dvorani v Luciji 8. krog:25.november ob 18.30 uri VC Portorož : Logatec II lO.krog: 9.december ob 18.30 uri VC Portorož: MOK Kočevje REZULTATI IN LESTVICA PO 5. KROGU Astec Triglav : VC Portorož 0 : 3 1 .Kamnik II 2.VC Portorož 11. Krka II 13 12 1 Članice - 3.liga - Zahod Razpored tekem v športni dvorani v Luciji 8. krog: 25.november ob 16.00 uri Piran : Eurokabel Neptun lO.krog: 9.december ob 16.00 uri Piran: Bled REZULTATI IN LESTVICA PO 5. KROGU Triglav Kranj : Piran 0 : 3 1. Tabor Ljubljana 13 9. Piran 4 12. Bohinj 0 REKREATIVNA TEKMOVANJA-MALONOGOMETNA LIGA PIRAN LESTVICA PO 7. KROGU 1. Lagrad 24 2. Mak bar 18 3. Epicenter 18 4. FF Enka Alcatraz 16 5. Šavri 15 6. Fjaka 15 7. Hirgrad d.o.o. 10 8. PP Piran 9 9. Galacticos 10. X Pompieri 11. Step 12. D.Alighieri 6 13. Da noi 3 14. Kompanija 1 Portorož 8. mednarodno veslaško tekmovanje v kuterjih V organizaciji Srednje pomorske šd6 in Fakultete za pomorstvo in promet je bilo v Portoroškem zalivu v sobota 11. novembra, tradicionalno 8-mednarodno veslaško tekmovanje v šolskih kuterjih. To je vrsta čolna, k1 je namenjena za izobraževanje, vaJ in urjenje mornarskih spretnos > njegovo posadko pa sestavlja veslačev in vodja - krmar. ... Na tekmovanje so letos povabi pomorske šole iz Benetk, Gradeč’ Beograda, Kotarja, Trsta, Genov6' Bakra, Malega Lošinja in Portom^ ter Fakulteti z Reke in iz Portof°z^ ter domače ekipe. Poleg moških povabili tudi štiri ženke ekipe- V organizacijskem odboru sta Rok Sorta, kapitan dolge plovbe ^ doc. dr. Jelenko Švetak, kapitan do 8 plovbe. Spomin na naše osvoboditelje V Portorožu so se 15. oktobra 2006 poklonili spominu na padle partizanske pomorščake,^vMKopru so proslavili 15-letnico odhoda zadnjega vojaka JLA z Slovenije V Kortah so odprli mladinski hotel Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) je v petek, 10. novembra 2006, v Kortah 74 odprla nov mladinski hotel Stara šola. Števila udeležba na spominski slovesnosti in na koncertu v Avditoriju. Od slavne zmage nad fašizmom in nacizmom nas loči že več kot pol stoletja, a spomin še živi. Prebivalci Slovenske obale so se tudi letos sPomnili na padle v drugi svetovni vojni in Se ob spomenikih in spominskih tablah Poklonili njihovemu spominu. Slovenija je v zadnjih 60 letih izbojevala kar dve vojni ~~ Proti nacizmu in fašizmu in zoper hegemonistično politiko centralnih oblasti v Beogradu, ki so nad našo republiko poslali v°jake. Odmevna in množično obiskana spominska slovesnost je bila v nedeljo, 15. oktobra, na 'lan praznika Občine Piran, pred spomenikom padlih partizanov Pomorščakov na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu, v organizaciji Občine Piran in ^druženja borcev in udeležencev NOB občine Piran. otem ko so delegacije položile vence pred spomenik sta udeležencem spregovorila Brago Žerjal, podžupan Občine Piran in Predstavnik partizanskih pomorščakov Slovenije, prof. Zdravko Marinčič, ki je orisal aktivnosti in prehojeno pot Partizanskih pomorščakov na območju severnega Jadrana ter pozneje v zaledju, gral je Piranski mladinski orkester pod v°dstvom Benjamina Makovca, nastopili so recitatorji. Takrat ni bilo lahko, saj je bilo treba po razpadu kraljeve jugoslovanske vojske vse graditi na novo, si priboriti orožje, ladje, čolne in se spopasti z mnogokrat močnejšim sovražnikom. Kakšnih 1000 pomorščakov, med njimi tudi nekateri za ceno svojega življenja, je to zmoglo. Po kapitulaciji fašistične Italije septembra 1943 so to območje zavzeli Nemci, ki so požigali, pobijali, a so po hudih porazih morali priznati premoč zaveznikov, partizanske vojske in celotne svobodoljubne Evrope. Nemški generali so tako 7. in 8. maja 1945 morali podpisati brezpogojno kapitulacijo, ki je začela veljati 9. maja 1945, ko slavimo Dan Evrope. Po spominski slovesnosti pred spomenikom padlim partizanom pomorcem je bil v Avditoriju koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane. Slavnostna govornica je bila županja Vojka Štular, sledila je podelitev srebrne plakete ZZB NOB Slovenije, nato pa so dobro uro in pol odmevale partizanske pesmi. Gostja večera je bila Jerica Mrzel, ki je pela in recitirala pesmi Sreča Kosovela, Otona Župančiča, Rudolfa Maistra, Karla Destovnika Kajuha, Toneta Pavčka, Frana Milčinskega Ježka, Edvarda Kocbeka.. .Na koncu so vsi skupaj zapeli pesem Vstajenje Primorske. Prozni mnogoboji Literarni dogodek v galeriji Gasspar Piran Po lanskem velikem odzivu je Študentska založba/ Beletrina letos kot uvod v Festival zgodbe - Fabula že drugič organizirala natečaj za najboljšo kratko zgodbo, imenovan Prozni mnogoboji. Srečanje literatov, ki so recitirali zgodbe, je bilo v torek, 14. novembra, zvečer v Galeriji Gasspar v Piranu. Pri organizaciji Proznih mnogobojev sodelujeta tudi Mestna knjižnica Piran in Knjigama Libris. Glavni pokrovitelj je NLB. Piran Britanski strokovnjaki o prenovi mesta Občina Piran in Britansko veleposlaništvo v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo za Južno Primorsko organizirajo 28. novembra ob 9.00 uri v Gledališču Tartini v Piranu seminar s pomenljivim naslovom Preobrazba. Britanski strokovnjaki bodo predstavili svoje izkušnje in podali svojo vizijo o prenovi Pirana in obalne regije. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku, za simultano predavanje bo poskrbljeno. Izola 4. strokovno srečanje o demenci V prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli bo v četrtek, 16. novembra, ob 17.00 uri strokovno srečanje , na katerem bodo zdravniki z Oddelka za socialno medicino ZZV Koper, vodja oddelka Marina Sučič Vukovič, dr. med, spec. soc. medicine, predstavili prepoznavanje demence, komunikacijo z bolniki in njihovimi svojci, oskrbo, terapijo. Demenca j e hud zdravstveni problem in pomeni splošno pojemanje duševnih zmožnosti človeka na vseh področjih. Je običajno posledica bolezni možganov in napreduje, njena najočitnejša značilnost pa so čedalje manjše intelektualne sposobnosti. Najpogostejši vzrok za demenco je degeneracija živčnih celic v možganih, ki se zmanjšujejo - Alzheimerjeva bolezen. V koprski Probanki so obdarili mlade varčevalce V Poslovni enoti mariborske Probanke d.d. v Kopru, Pri Velikih vratih l-3, so tudi letos v času oktobrskih d n e v o v varčevanja, 26. 10. 2006, pripravili prijazen sprejem za mlade varčevalce (na fotografiji), jim povedali nekaj o pomenu varčevanja ter-jih tudi obdarili. Otroci, ki bodo morda nekoč njihovi komitenti, so spoznali bančne prostore in se tudi malce posladkali. Probanka jih je obdarila z nahrbtniki in čokoladnimi zlatniki. Povabilu so se odzvali otroci iz italijanskega vrtca Delfmo Blu in OŠ Dušana Bordona Koper. |HF*~ Podelitev srebrne plakete ZZB. Na fotografijah: Delegacije polagajo vence k spomeniku padlim partizanom pomorščakom. Mali oglasi Prodamo Švicarske bele ovčarje z rodovniki, podobni nemškemu, beli, srednje dolge dlake, enostavne za nego, prelepega videza, po značaju nekoliko nežnejši, nezaupljivi do tujcev, vendar ne popadljivi, uporabni za vse športe ali sprehode, veliki ljubitelji otrok, v tujini zelo priljubljeni, dobri čuvaji. Slike z zadnjem Kinologu. GSM: 041 380 188 Fliegeland Muhič Bele višavske terrierje - cezarje z rodovniki, cepljene proti 6 boleznim, razglistene, oba starša prednika mnogih prvakov, ne puščajo dlake, odlični družinski psi. Lastna registrirana vzreja. GSM: 041 380 188 Fliegeland Muhič Francoski budlog - psičko, čmobelo z rodovnikom in vzrejnim dovoljenjem , dve leti staro, zelo lepo, ljubiteljica otrok, vsa cepljenja. Prodamo zaradi pomanjkanja prostora, le ljubitelju psov. Cena: 1000 evrov , oz. cena mladiča. GSM: 041 269 750 Marjan in Helena Kenda županova oljka Zlatoporočenca je bila kar polna V soboto, 28. oktobra 2006, je bilo v poročni dvorani piranske občinske palače veselo. Pred pooblaščenko za sklepanje zakonskih zvez gospo Vojko Štular in matičarko Dunjo Horjak ter pričama Vilijem Petronio in Danijelom Pokleko sta bila slavnostno potrjena zakonca Marjan in Helena Kenda kot zlatoporočenca. V zakonski stan sta vstopila 27. oktobra 1956 v Piranu, ko sta si svečano izrekla svoj DA za skupno življenje v dobrem in slabem. Marjan je bil rojen v Borštu, Helena pa v Stražišču, Kranj. V njuni zakonski zvezi sta se jima rodili dve hčerki, Irena in Neva. Foto: Primorski utrip. Tudi letos so se na Belvederju, na strokovni in novinarski konferenci zbrali strokovnjaki in ljubitelji oljkarstva, ki so se nato podali v oljčni nasad Danila Markočiča, kjer je obalne županje čakala obložena črnica. Borisa Popoviča žal ni bilo, zato pa sta oljke pridno nabirali Breda Pečan in Vojka Štular. Pomagala sta jima bivši predsednik države Milan Kučan in kandidat za izolskega župana Tomislav Klokočovnik. Spoznanje, daje letošnja bera v povprečju 40% slabša, čeprav bo olje odlično, seveda ni najbolj prijetno za tiste, ki se preživljajo z oljkarstvom. Žvr golen je ptic Obalno društvo za vzgojo ptic je pred nedavnim v Hotelu Lucija pripravilo razstavo 187 ptic, ki so veselo pele v svojih kletkah. Dušan Gmdnik, predsednik dmštva, seje ob tej priložnosti zahvalil bivši županji Vojki Štular za finančno pomoč društvu. Tale ptiček Agropomis na fotografiji Primorskega utripa zagotovo ne ve, da je postal šampion med lepotci, ve pa to njegov najmlajši 12-letni član društva Simon Blaževič. Videli smo lahko veliko različnih vrst ptic, kanarčkov, križancev, papig... Zdravstveni dom v Kopru že obratuje? Pred volitvami seje vsem županom mudilo pokaziti čim več, tako tudi Borisu Popoviču, kije s skupino zdravnikov svečano prerezal trak pred vhodom novega zdravstvenega doma pri novem gasilskem domu v Kopru. Ne glede, da takrat dom še ni bil pripravljen za obratovanje in si ga torej ni bilo mogoče ogledati, pa tudi gradiva novinarji nismo dobili, je to velika pridobitev za Koper. Številne udeležence sta pozdravila župan Boris Popovič in direktor ZD Metod Mezek. Nova igrala in športna igrišča Občina Piran je v Luciji pri TPC odprla novo igrišče z otroškimi igrali, pri športni dvorani v Luciji pa so uredili tudi malo nogometno igrišče z umetno travo in možnostjo nočne razsvetljave, ki so ga že preizkusili mali nogometaši. Športni in mladinski center Piran pa ima še druge načrte, na primer ureditev stadiona nad Piranom. Darilo za Gorana Ivaniševiča Obisk Gorana Ivaniševiča v Marini Portorož je pritegnil veliko pozornost športne javnosti. Po ekshibicijski tekmi z mladim tenisačem Aljažem Bedenejem in prijetnem srečanju z otroki na stadionu, ko jim je vrhunski teniški as podajal teniške žogice, so gostu priredili svečani sprejem, na katerem mu je bivši direktor Marine Portorož Enes Loj o podaril spominsko sliko sečoveljskih solin. FOTO: FK-Primorski utrip. Kuharice so pripravile odlično malico. Teniška žogica Gorana Ivaniševiča doseže tudi hitrost 220 km na uro! Torta za jubilejni V času praznika Občine Piran je bilo v našem mestu veliko prireditev. Izjel^. f lepa in zanimiva je bila tudi 21. oktobra zvečer v portoroškem Avditoriju- J smo si lahko ogledali brezplačno gledališko predstavo - musical - Martin KrP^ jubilejno 100. uprizoritev Gledališke skupine Gib Piran, nastopila pa je \ plesno akrobatska skupina FLIP Piran. Prireditev sta organizirala Športni * FLIP Piran in Gledališka skupina Gib Piran. Ob zaključku je Županja Vojka Štular v preddverju Avditorija prerezala v6 torto, s katero so se posladkali vsi mladi nastopajoči in gledalci. FOTO: FK-Primorski utrip.