Političen list za slovenski narod.
fl poŠti prejema« velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., z» četrt leta
4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., m pol leta 6 fld., za četrt leta t fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 3.
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr.. češe tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/t6. uri popoludne.

V LJubljani, v četrtok 0. oktobra 1892.
Letnilt XX.
Zavod za gluhoneme in slepe.
Našli so se preblagi dobrotniki, ki so se, v j svojih oporokah spominjali nesrečnih ljudij, ki so 1 nemi in gluhi, zopet drugih, ki nimajo sreče, videti | prekrasne narave, Katera tako lepo in jasno spričuje ■ vsemogočnega Stvarnika.
Prelepi so nameni ustanov za revne, za sirote, a gotovo največje hvale vredne so ustanove, name njene v podporo, oziroma odgojo nesrečnih gluho-nemov in slepih.
In v tem ozira je naša dežela toliko srečna, da so se svote, katere so v to svrho blagodušno darovali preblagi človeštva dobrotniki, kakor Škot Wolf, dekan Holzapfel, baron Flodning, Holdheim, dosedaj narasle po obrestih na skoro pol milijona goldinarjev!
V deželnem zboru so zahtevali poslanci, da naj visoka vlada, ki oskrbuje večinoma te ustanove, vendar že dovoli v to, da se prično uporabljati te to ustanove, ker, žal, množi se število nesrečnih otrdi, nemih in slepih, ki se morajo dosedaj pošiljati v daljni Line, kjer se uče v tujščini.
Gospod deželni predsednik izrekel je, da tudi vlada priznava potrebo, naj se osnuje domač zavod ter da bo vlada privolila v porabo nabranega kapitala teh ustanov.
Sedaj se ravnd, da se zavod osnuje na dobri podlagi, ter da se pridobe za pouk sposobne učne moči, katerim naj se izroči v odgojo nesrečni otroci.
Glede pouka bomo zamogli marsikatero dobro navodilo, oziroma nasvet dobiti pri goriškem deželnem zavodu za gluhoneme, kjer se otroci slovenskih roditeljev poučujejo v materinščini. Zavod je že prestal marsikatero skušnjo, tako, da se more ondi go-
voriti že o zavodu, ki se more ponašati z marsikaterim vspehom.
Pred leti ao poučevali otroke z znamenji, sedaj pa so ondi vpeljali metodo ustnega poučevanja. Metoda sicer silno mučna za učitelje, a blagonosna, ker posreči se učiteljem, da navadijo učence svoje, da celo glasno izrekajo cele besede in stavke!
Kdor je take nesrečne gluhoneme otroke imel priliko slišati odgovarjati na stavljena vprašanja, katera so mu imeli brati iz ustnic učitelja, moral se je čuditi takemu neverjetnemu vspehu pouka, in marsikomu tudi trdoBrčnemu prikrade se gorka solza, ker srce, ki količkaj ljubi trpeče človeštvo, mora se omehčati in radovati se; kaj še le ubogi roditelji, ko vidijo in slišijo izrekati cele pravilno doneče besede iz ust svojih nesrečnih nemih otrok!
Da se torej ta sreča nakloni, oziroma olajša nesreča vsem onim roditeljem v naši domovini, kateri imajo neme otroke, ter da se nesrečni slepi dom& odgajajo, naj se prepotrebni zavod prej kot mogoče osnuje in otvori.
Ker sem v kratkih besedah navedel, koliko se more nesrečni nemi otrok izučiti, naj še navajam, da se slepi izurijo tudi v branju in pisanju, v raznih obrtnijah in celo v glasoviru, in znan nam je slep mladenič, ki je obiskoval izvrstni zavod za slepe v Lincu in se izuril kaj spretno v orgljanju. Sedaj popolnuje to znanost v domači orgljarski šoli prezaslužnega „Cecilijanskega društva", kjer ga bodo neutrudljivo skrbni g g. učitelji glasbe nadalje izvež-bali v orgljanju.
V prihodnjem zasedanju deželnega zbora bode ustanovitev deželnega zavoda za gluhoneme in slepe gotovo prišla v razgovor in posvetovanje. Zato je umestno in pravo, da se to preimenitno vprašanje pravočasno javno razpravlja, da se osnuje zavod na
najboljši podlagi, vgajajoči dejanjskim razmeram in potrebam naše dežele.
Preudariti bode treba, kje naj bodi ta zavod, kje naj se poiščejo u č n e m o č i, komu naj se izroči vodstvo zavoda.
Glede kraja bilo je brati v tukajšnjih listih, da je došla ponudba od lastnika gradu Prapreškega. Ne le, da je to poslopje v silnft slabem stanju, naj se le streha pogleda, in bi sploh ne bili za to, da se kake stare razvaline v to kupijo, saj imamo priliko glede tega znati, koliko tisočakov je morala dežela porabiti v popravo gradu na Grmu, mora se pa odločno oporekati, da bi se tako samoten kraj, oddaljen od mesta, in celo od farne cerkve skoro več kakor eno uro pota, zbral za ta zavod, ki naj se zgradi v Ljubljani ali v nje največji bližini, ali v Kranju, v Rudolfovem, ali sploh v kakem mestu. Zavod bodi pristopen, ne pa skrit v pustem, samot-
nem
u.
Dognati in vrediti treba tudi vprašanje gled6 učnih močij. In tu menimo pač, da so v prvi vrsti za to poučevanje sposobni redovniki, oziroma redovnice, katere so v šmihelskem zavodu za neme dokazale lepih vspehov. In kdo more ugovarjati, da bo treba gledati pri vsem osnovanju tudi na de-narstveuo stanje ? In zopet se mora trditi, da bodo poučne moči redovnikov najcenejše.
Da se ne zavleče ustanovitev toliko potrebnega zavoda, naj vis. odbor že misli na vsa ta vprašanja, os&bito glede učnih močij, in naj skuša dognati vse predpogoje tudi glede ustanov, da bo mogoče v prihodujem zasedanju deželuemu zboru že storiti primeren sklep, ter da se omogočijo in uresničijo preblagi nameni, katere so imeli velikodušni dobrot-niki-ustanovniki!
LISTEK
Proslava veleč. g. kanonika J. Marn-a.
(Dalje.)
Po teh toplih besedah, ki so na mladino, kakor tudi na slavljenca napravile viden vtis ginjenja, pristopi g. ravnatelj Fran W i e s t h a 1 e r , čestitajoč i on imenom učencev niže gimnazije. .Hčerka" — omenjal je — „se raduje slave svoje matere, tako se raduje tudi najnovejša gimnazija odlikovanja toli zaslužnega člana velike gimnazije. Zaslugam krona! Tako slove pregovor, in prav to je znak našega največega veselja, da ste prečastni gospod odlikovanje v popolni meri zaslužili. Nasproti svojim tovarišem bili ste vsekdar prisrčno ljubeznjiv, z ne-omahljivim svojim značajem ste si srca vseh pridobili, z očetovsko skrbjo pa in ljubeznijo do mladine ste si osvojili tudi srca učencev. Sedaj, ko se ločite od učiteljstva učenci sicer tožno za Vami gledajo, toda jedno prepričanje, jeden spomin jemljete soboj, katerega Vam smem po vsej pravici v imenu učencev dati: spomin vedno zvesto udane mladine. In v to svrho kličem: Bog Vas živi!
Nato se dvigne velečastni gospod slavljenec in opravljen z insignijami častnega kanonika, z viteškim križcem na prsih izredno živahno, prav mladeniško DAvdušeno spregovori besedo, katere svojim čita-
teljem nočemo ukratiti dobro vedoč, da jo bodo nekdanji učenci našega jubilarija radostno čitali, kajti ne moremo jo označiti drugače nego: to je podoba Marnovega duha, delovanjs, značaja.
Glasi se nekako tako-le:
Visoko spoštovana družba !
Dvojno čuvstvo mi prešinja danes srce: čuvstvo hvaležnosti in čuvstvo radosti. Prvo hvaležnost sem dolžan in izrekam Bogu Vsegamogočnemu, ki me je — smem reči — čudovito ohranil do današnjega dne. Slabotnemu od rojstva bilo mi je prestati mnogo, mnogo bolezni pa trdih, trdih bojev : bojev na družinskem in narodnem, na pedagogičnem in literarnem, na cerkvenem in političnem polju. Prezgodnja moja canities in calvities ima pač tudi v tem svoj poseben vzrok. Za srečno izvršitev vsega, kar sem delal in dosegel bodi Bogu prva zahvala!
Za Bogom izrekam danes največo zahvalo Nj. Veličanstvu, našemu najmilostnejšemu gospodu in cesarju. Po milosti Njegovega Veličanstva postal sem na tem zavodu učitelj verouauka, profesor, častni kanonik in sedaj vitez reda, ki se po presvetlem cesarju imenuje. In dasi sem že doslej — da ne omenjam posebnih prilik — pri vsaki sveti maši napravil gorki „memento pro imperatore nostro Francisco Josepho", hočem to storiti v bodoče še iskreneje in sicer ne samo za vzvišeno osebo Nj. Veličanstva, marveč za celo visoko cesarsko hišo. Bog ohrani, Bog obvaruj, Bog blagoslovi Njegovo Veličanstvo!
Za presvetlim cesarjem sem posebno zahvalo dolžan namestniku Njegovega Veličanstva, prebla-gorodnemu gospodu deželnemu predsedniku. Odkar biva na Kranjskem — danes moram to javno priznati — odlikoval me je s toliko paznostjo ob raznih prilikah, da sem bil primoran večkrat zavzeti se in strmeti nad tako ljubeznjivim ravnanjem. Da sem bil dvakrat odlikovan — to vem dobro — za to se je on živo potrudil. Bog mu povrni vso dobroto obilo v časnosti in večnosti!
Potem sera dolžan veliko, prav posebno hvaležnost svojima neposrednima šolskima predstojnikoma visokočislanemu gospodu deželnemu šolskemu nadzorniku in dragemu gospodu ravnatelju. Oba gospoda sta občevala vedno z menoj, ne samo prijazno in Ijubeznjivo, marveč z nekim odkritosrčnim prijateljstvom, kar mi je težavno službo katehetovo jako olajšalo, tn prav to je tudi vzrok, da se od učitelistva težko ločim. Posebno pa mi je dolžnost zahvaliti se Vam, velespoštovani gospod deželni šolski nadzornik, za to, da ste mi danes osebno znak cesarske milosti izročiti blagovolili in tako krilate besede v mojo proslavo izpregovorili. Tej zahval-nosti pridevam tudi spoštljivo prošnjo, Vaše blagorodje izvoli kot zastopnik in ud v svetu cesarske vlade mojo globokoobčuteno, najiskrenejšo zahvalo izreči za toli visoko odlikovanje na povoljen način ekscelenciji gospodu ministru za uk in bogočastje, pa tudi poročiti mojo zahvalnost na najviši sedež Njegovemu Veličanstvu.

Politični preg-led.
V Ljubljani, 6. oktobra. Notranje dežele.
Delegacije. Pri vsprejemu avstrijske delegacije je oesar se razgovarjal tudi z nekaterimi posamičnimi delegati. Poslanca Dumbo je popraševal o budgetnem poročilu, s Hartelom je govoril o razvoju Budimpešte in umetniških zbirkah, z dr. Ka-threinom o delovanju državnega in tirolskega deželnega zbora, z grofom Badenijem o naredbah proti koleri v Galiciji. Izrekel je svoje obžalovanje, da letos te dežele obiskati ni mogel. S Papstmanom se je vladar razgovarjal o vojaških manevrih pri So-ootfci in Gičinu, z Gregorčičem o razmerah v goriški bogoslovnici, s Plenerjem o delih delegacije. Poslanca Richterja je cesar popraševal o vremenskih nezgodah na Dolenjem Avstrijskem, potem pa o delovanju dolenjeavstrijskega deželnega zbora. S poslancem Suesom se je vladar tudi razgovarjal o delovanju dolenjeavstrijskega deželnega zbora in grajal škandale v tej zbornici. Pri tacih razmerah deželni zbor pač ne more vspešno delovati. Z mlado-češkimi poslanci se je vladar pogovarjal o njih delovanju v javnih zastopih. Poslanca Spinčiča je vladar vprašal, je li prvi pot v delegaciji. Poslanec je odgovoril, da je ou prvi isterski Slovan, ki je odposlan v delegacije. Cesar mu je pa odgovoril, da mu je gospod poslanec poslednji čas s svojim postopanjem napravil mnogo žalosti. Z grotom Falken-haynom je vladar govoril o pripravah družbe Ru-dečega križa proti koleri. Mladorusinskega poslanca Mandyczevskega je cesar popraševal po razmerah v njegovi župniji in škofiji. Vprašanec je odgovoril, da je Businom še marsikaj treba, in vladar mu je priporočil potrpežljivost. S časom vse pride. Z dvornim svetnik Meznikom je vladar govoril o strankarskih razmerah na Moravskem in izrekel zahvalo za prijazen vsprejem v Brnu, ki mu ostane vedno v spominu. Rusa je cesar popraševal o razvoju Karlovih Varov. Poslanec je izrekel zahvalo, da je cesarica obiskala Karlove Vare, ob jednem pa prošnjo, da tudi cesar obišče to kopališče. Z Lurzattom je pa vladar se razgovarjal o delovanju tržaškega deželnega zbora. Zastopnik Trsta je pri tem izrekel željo, da se zopet obnovi tržiško pristanišče, ali je dobil za odgovor, da to ni mogoče, pač se bode pa drugače kaj storilo za Trst. — Našim čitateljem je že znano, da je Mladočeh Eim v budgetnem odseku bil proti dispozicijskemu zakladu. Gospod delegat pa proti tej točki ni protivil toliko zaradi tega, da ministerstvu vnanjih stvarij ne zaupa, temveč zaradi tega, ker podpirani vnanji listi zabavljajo proti Slovanom. Grof Kalnoky je trdil, da je zla-gauo, da bi vlada take liste podpirala. Ker se pa poslanec ni pustil očitati laži, je grof Kalnoky popravil svojo besedo v toliko, da je dr. Eim napak poučen.
Vnanj e države.
Francija. Vlada je naročila prefektom, da imajo z vso strogostjo postopati proti jezuitom, kjer so se naselili brez vladnega dovoljenja in morda celo poučujejo v šolah. V vsaki naselbini smejo trpeti le tri minihe kot čuvaje. Iz Pariza je vsled tega ukaza že odšlo več jecnftov.
Srbija. Liberalci si posebno prizadevajo, da bi dobili mestno upravo v Belemgradu v svoje roke.
To pa ni lahko, ker večina meščanstva je radikalna. Radikalni listi pišejo, da Ristic . posnema v vsem kralja Milana, ali nazadnje bode pa moral odstopiti, kakor je tudi kralj Milan. Govori se tudi, da vlada misli proglasiti obBedno stanje, samo da dosedaj de nima nobenega pravega uzroka. Volitev sa skupščine razpisati se pa liberalna vlada sedaj še ne upa, ker menda dobro 16, da bi propala.
Grška in Bolgarija. Ne samo grška vlada, temveč tudi carigraiskl patrijarh se poteguje za grške šole v Bolgariji. Šel je bil k porti in zahteval, da porabi svoj vpliv za grške šole n* Grškem. Turški državniki so pa patiijarhu dali -najlepše obljube. Storili pa seveda ne bodo dosti.
Anglija. Poslanec Dilke je te dni na nekem shodu govoril o vnanji politiki nove liberalne vlade. Njegove izjave so pomenljive, ker ima tesne zveze z ministri in je z nekaterimi oseben prijatelj. Najprej je grajal vnanjo politiko prejšnje vlade, ki ie Nemcem zastonj odstopila Helgoland. Liberalna vlada bode v vnanji politiki, izimši egiptsko vprašanje, hodila vsa druga pota, kakor je Salisbury. Tro-državne zveze se ne bode držala, ker ta zveza ne more Angležem nič koristiti v Indiji.
Izvirni dopisi.
S Štajerskega, 2. oktobra. (Drag. Hribarja popravek — čitateljem v zabavo.) K dopisu „S Štajerskega, z dnč 1. oktobra t. 1." v štev. 224 „Slovenca" prosim objaviti sledeči popravek:
Ad 1. „Domovina" št, 18, leto II. Ni res, da je Tartilffe oče članku: „Branimo, Slovenci, obe očesi svoji !"
Ni res, da je imel ta članek jasni smoter udeležencem prvega slovenskega katoliškega shoda vreči v obraz najhujšo psovko Slovenstva sovražnikov. Člauek je imel nasprotno jasen namen, le braniti družbo sv. Cirila in Metoda v sedanji sestavi in s sedanjim namenom, ter odvrniti napad nekaternikov n&njo. Spisatelju članka pa tudi ni treba igrati Tartilffa.
Ni res. da je „kakor iz megle" padla tiskarna „Dragotin Hribar" v Celju. Nasprotno, društvena tiskarna v Celju nastala je vsled večletnih naporov celjskih rodoljubov, kateri pa menda dopisniku niso znani. Prevzel sem tiskarno na željo teh rodoljubov v prvi vrsti iz ljubezni do narodnega dela.
Ni res, da je „Domovina" na najboljši poti, postati ognjišče prepira na Štajerskem. — „Domovina" imela je pravico in dolžnost, povedati svoje mnenje o načelnem vprašanju obrambe naroda; nadalje o teh prepirih ne bode pisala, razven v slučaju silobrana.
Ad 2. Ni res, da sem jaz spisal ali podpisal telegram iz Celja v „Slov. Narodu" št. 217, podpisan „Celjski Slovenci".
Ni res, da sem jaz zaklical „Slovencu": „Spremenite ime!" — Tisti dan mene niti v Celju ni bilo, ker sem bival v Kamniku zaradi poslov, kar lahko vsak čas dokažem; na telegraam torej niti vplivati nisem mogel.
Ad 3., „Slov. Narod" št. 218; „Razdirati nikar!" Ni res,; da sem jaz pri tem članku kumoval. Ni res, da jaz ali sploh kdo drugi zá me tam našteva moje zasluge za vero in narod, da tam polagam Sloveo-•em na arce, naj se že o nagradi zá-me zmenijo itd. Nasprotno je res, da jaz omenjenega članka nisem pisal in da jaz niti danes pisatelja tega članka z gotovostjo ne bi vedel povedati.
Obžalovati je torej, da se dopisnik zaietuje v mojo osebo z osebnimi napadi in psovkami celó tam, kjer nimam ničesar zraven opraviti.
Dragotin Hribar.
Opomba vredništva: G. Hribar kakor se kaže, vidi le svojo osebo, ne pa stvari. Nam ne gre za njegovo osebo, marveč za stvar, katero zastopa „Domovina". Mi želimo osebi gosp. Hribarja najboljših vspehov, „Domovino" pa bomo grajali, dokler ne bo vrejevana v pravem katoliškem duhu. — V kakem duhu se sedaj vrejuje, zato klasičen dokaz iz zadnje številke „Domovine", ki piše: „Slovencu" pa zaupamo skrivnost, za katero nas še nihče ni vprašal, da smo mi brezpogojno za šolo, kakoršno zahtevajo naši škofje v verskem oziru, nismo pa za šolo, kakoršno bi znali zahtevati v narodnem ali kakem drugem oziru tisti škofje, katere je prav zaradi nenarodnosti celo sam katoliški „Slovenec" grajal." Torej: Verska šola skrivnost!! — „Domovina" ni za šolo, kakeršno bi znali zahtevati v narodnem oziru škofje!! „Domovina" res veliko zna, celo to, kar ni in nikdar biti ne more, ker škofje kot škofje nimajo gledé učnega jezikav šoli v naši državi — nobene besede.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. oktobra.
(lldanostno izjavo prevzvišenemu knezoškofa ljubljanskemu) je poslala občina Želimlje na Golem, katera se glasi: Ker se v zadnjem času — prav od katoliškega shoda sem vedno pogosteje — m pa na surov in hudoben nači vrše napadi na Vašo pre-vzvišeno osebo od strani domačih brezvernih nasprotnikov, ki se trudijo in prizadevajo celo z lažjo višjega pastirja pri njegovi čredi očrniti ter jo od njega ločiti, porabi najponižneje podpisana občina želimeljska to priliko, da pokaže v priprosti besedi sinovsko udanost in pokorščino, ter popolno zaupanje svojemu škofu: Večni vladar Vas je postavil, prevzvišeni knezoškof, za višjega dušnega vodnika v naši škofiji, zato so in ostanejo Vaše stopinje — naša pota, Vaši ukazi — naše zapovedi, Vaše želje naša spolnovanja neglede na to, kaj poreko k temu domači sovražniki sv. cerkve,'ker se dobro zavedamo Kristusovih besedi: Kdor vas posluša, mene posluša kdor vas zaničuje, mene zaničuje. — Podpisani so: Fr. Mavc, župan; Jan. Glinšek, Ant. Železnikar, Mih. Glovan, svetovalci; Mat. Sivec, Andr. Gradišek Jan. Ponikvar, Jtn. Mehle, Ant. Virant, Jan. Le-
Hvala Vam, visokospoštovani, dragi gospod ravnatelj! Po Vašem resnobnem posredovanju in čvrstem sodelovanju je nastala današnja slavnost. Gospod Vam to povrni! On Vam dodeli moč in zdravje, da bodete vstrajali še mnogo, mnogo let v tem zaslug polnem poklicu na slavo zavoda, na radost vsega učiteljskega zbora, na blaginjo učeče se mladine.
Pa tudi Vam gospod ravnatelj mlajše gimnazije srčna hvala za prijazne besede, s katerimi ste me počastili. Bog Vas usliši in blagoslovi Vaš mladi zavod: vivat, crescat, tioreat!
Hvala prisrčna vsem tu navzočim, velečastitim gospodom: prečastnemu gospodu prelatu in proto-notariju, kot komisarju knezoškofijskega ordinarijata; blagorodnemu županu ljubljanskega stolnega mesta, osobito pa mojim dosedanjim gospodom tovarišem pri učiteljstvu!
Čutilo hvaležnosti mi prešinja danes srce, pa tudi čutstvo radosti, — zato, ker ste prečastita gospoda le to mojo slavnost v skupno veselje, v skupno slovesnost izpreobrnili. Prav ste storili: saj je tudi to skupna slavnost, zakaj koliko bi bil pač jaz storiti mogel brez Vašega prijaznega sodelovanja! Tako pa smo delovali v imenitnem poklicu za vzgojo in omiko naše učeče se mladine vzajemno po vzvišenemu vzgledu preljubljenega nam vladarja: „Unitis viribus!" Oseminštirideset let sem hodil v to hišo: trinajst (ker prištevam še prvo leto bogoslovja) kot učenec, in petintrideset let
kot učitelj. Med tem časom imel sem pet ravnateljev, deset nadzornikov in vse k vsemu 120 koleg. In če smem kot sedanji Vaš senior, in kot duhovnik katoliške cerkve podati Vam za slovo še jeden svet, Vam zakličem od srca: ljubite učečo se mladino! Potem Vam bode sladek jarem, v katerega ste ž njo vred vpreženi in lahko breme, katero z mladino skupno prenašate."
Doslej govoril je slavljenec v nemški besedi, kot odgovor na prejšnja čestitanja. Sedaj pa vzdigne glas in v mili, dragi materinščini tako-le nadaljuje:
„Ker sem pa to, kar sem, dosegel poglavito po slovenščini, spregovorim rad v slovo tudi v mater-nem jeziku. Ne morem in ne maram Vam pripovedovati, kako je bilo pred 48 leti, ko sem vstopil kot učenec, ali le pred 35 leti, ko sem vstopil kot učitelj v to hišo: kako s slovenščino, kako na slovenskem slovstvenem polju. Ne maram Vam razlagati, da sem I. 1857 vstopil za časti in hvale vrednim učenim možem, ki pa postaran ni imel več posebne veljave. Tedanji ravnatelj Nečasek hodil je dve leti ž njim v šolo — njemu v obrambo. Red ali „klas" iz slovenščine se ni štel; brez pripravnih knjig učiti sem moral — s kmetov dospel v katedro VII. in VIII. razreda —• slovenščino po nemški. Dokaj truda mi je biio, da sem pripravil učence dotlej, da so najboljši v čast si šteli, najboljše rede dobivati tudi iz slovenščine. Ne morem Vam razlagati, kolike borbe so bile, da se je slovenščina smela učiti po slovensko, da se je pripustil vero-nauk v I. gimnazijskem razredu tudi po slovensko.
— A zdaj! Kolika sprememba! Kak razloček! Koliki napredek! — Tovarišev učiteljev sem štel 120, dijakov v veronauku in v slovenskem jeziku pa štejem na tisoče in tisoče. In srce mi radosti igra, kedar se oziram v duhu okrog po svetu in vidim, da v vseh stanovih, -— v vseh strokah, hvalno, da slavno delujejo že moji učenci, in skoro da delovali bodo že njihovi sinovi! Oj da bi delovali vsikdar tako, da bi bilo njihovo prizadevanje na čast Bogu in njim na korist, na čast in korist mili domovini, cerkvi in državi; oj da bi delovali po starem čislanem geslu slovenskem: Vse za vero, dom, cesarja!
Za cesarja, kateri so se ozrli milostno po meni tudi na Vas na vso gimnazijo, za cesarja, kateri obhajajo danes svoj veseli god, za cesarja, kateri so I. 1883, kader so bili na Kranjskem, ravno v tej dvorani sprejeli gimnazijske profesorje, dijake pa so obiskali po nekaterih razredih. In ko so v prvem gimnazijalnem razredu poslušali nauk iz naravoslovja, in je neki vprašani deček ves hripav odgovarjal, rekli so obrnivši se proti svojemu deželnemu gospodu namestniku: „No, der ist vor lauter ,Zivi'o schon ganz heiser geworden", — pa so se zasme-jali. In tedaj, dragi moji, sem videl, da jim veseli ,Zivio' niso bili neljubi. In zato prosim in poživljam tudi Vas vse, da sedaj, v tem slovesnem trenotku zakličemo vsi skupaj ,unitis viribus' presvetlemu cesarju krikrat živio, živio, živio!!!
Pevci zapojo cesarsko pesen, katero vsi navzoči
motfé in stojé poslušajo.
(Dalje sledi.
narčič, Jož. Mikolič, Alojz Hočevar, odborniki. — 2j?eli vrli katoliški slovenski možje!
(Družba sv. Mohorja) Poroča se nam : Gradnja nove družbine hiše v Celovcu vrlo napreduje. Dasi-ravuo je mnogo deževno vreme junija in julija meseca stavbarska dela telo oviralo in pri preložitvi kanala voda hudo nagajala, posrečilo se je ob lepem vremenu septembra meseca dograditi temeljno zidovje. Tudi staro hišico, ki je stala na stavbiščn so že podrli. Upati je tako, da bo družbina hiša vkljub mnogim oviram ob pravem Času dogotovljena. Vse potrebne pogodbe z mestnim zastopom itd. so sedaj srečno dognane. — Pričetkom tekočega tedna pri čelo se je z razpošiljanjem letošnjih knjig Akoravno šteje družba letos 5856 udov več, kakor lani in je bilo prirediti tudi več, ponatisov, začele so se knjige malone za tri tedne prej razpošiljati, kakor lani. Razpošiljanje bode trajalo kaka dobra dva meseca. Najprej se knjige odpošljejo udom v Ameriki, potem onim po „raznih drugih krajih", nato pride na vrsto krška, ljubljanska škofija, itd.
(Za četrto porotno dôbo) pri deželnem sodišču v Ljubljani imenovau je predsednikom porotnemu sodišču deželnega sodišča predsednik g. Fr. Koče-var in njemu namestnikoma svetnik deželnega nad-sodišča g. Alb. Levičnik in g. Karol P 1 e š k o.
(Pogorelci in banka „Slavija".) Iz Doba pri Domžalah se nam poroča dné 2. oktobra: V „Slovencu" je bilo že naznanjeno, da je nastal dné 15. sept, v naši vasi velik požar, katerega so pa pridni ljudje kmalu omejili. Naši pogorelci so bili vsi za majhne svote zavarovani pri banki „Slaviji". Pritožujejo se, da jim je banka preveč odtrgala, skoraj četrti del. Ne bomo se v to spuščali, ali je banka to storila opravičeno ali neopravičeno, vendar pa lahko trdimo, da se g. Hribar s svojim vedenjem ni pridobil posebne simpatije pri tukajšnjem ljudstvu, o tem ga bode prihodnost prepričala. Gospod Perdan lansko leto pogorelcu, ki j« bil pri njem zavarovan, niti enega krajcarja ni odbil, četudi mu ni vse do zadnje trske pogorelo, a mož je previdel, da ožgane ali osmojene reči nimajo nikake veljave. Tudi to se mi ne zdi prav, da zavarovanci ne dobijo precej zavarovalnine. Danes je že preteklo 15 dni, a dobil še ni nihče nič. Pogorelci imajo že vse pod streho, a plačanega nič, vse gre na račun zavarovalnine.
(Bolezen.) V zatiškem sodnijskem okraju je v vaseh Lučarjev Kal in Hrastov dol začela se griža. Do sedaj je 20 oseb zbolelo in 6 jih umrlo. — Na Notranjskem pa se je v Stranéh, hrenoviške občine, pojavila vročinska bolezen.
(V pojasnilo zoper neosnovano obrekovanje in zapeljevanje rudniških delavcev.) Spisal in podal cenjenim svojim rojakom Valentin T rev en. V Idriji. Založil pisatelj. — Znano )e pač našim čitateljem, kako so idrijski naprednjaki s svojimi surovostmi onemogočili pripravljalen katoliški shod v Idriji. Od tistega časa rujejo vzlasti tudi zoper vrlega g. Val. Trevna, ki se je z drugimi vred mnogo trudil za lokalen katoliški shod v Idriji. Zaradi teh obrekljivih napadov sestavil jim je omenjeni spis. V tem spisu g. Val. Treven ovrača neosnovana obrekovanja ter pojasnjuje, kako da je on vsikdar deloval za blagor rudniških delavcev, da ima vzlasti mestni zastop in ž njim tudi on zaslugo, da so se pone-koliko zboljšale plače rudarjem. — Konec spisa, tikajoč se lokalnega katoliškega shoda v Idriji, se glasi : „Mesto vsega tega, (da naj bi namreč bil katoliški shod dostojen in časten za Idrijo) strašanski škandal, kakor da je Idrija v deželi nekulti-viranih divjakov, ki ne vedô kaj je omika in kaj mirno in pametno sporazumljenje in dogovor mož o resnih stvareh. Niti toliko niste počakali in prenehali, da bi bili zvedeli, za kaj se prav za prav gré! Za dodatek k vsemu temu pa še lažnjiv dopis v „Narodu", kateri trdi iu svetu naznanja stvari, katere se nikdar godile niso. Tako n. pr. si nista zgoraj omenjena gospoda dr. Gregorič iu dr. Šu-steršič iz Ljubljane pod krinko vere polnila žepov, ker nista hotela sprejeti niti za svoj trud iu za pot nobeuega plačila ; tudi nista sedela med službo božjo v krčmi, ker sta še hitela, da sta prišla ob 10. uri v tukaišnjo cerkev k pridigi in veliki sveti maši." — Kakor povsod, taito tudi iz tega spisa vidimo, kako se morajo boriti naši somišljeniki zoper neresnico, ki «se o njih delovanju trosi med svet.
(Tivolski nasadi v Ljubljani! Ko je mestni zbor sklenil, nastaviti novega vrtnarja z letno plačo 800 gld. in prostim stanovanjem, čuli so se od
mnozih strani glasovi, da nikakor ni potrebno nastaviti poleg sedanjega še druzega vrtnarja; kajti za teh par nasadov, katere imamo pod Tivoli in nekoliko v mestu, zadostoval je poprejšni vrtnar; ta je z malimi stroški in s pičlimi na razpolaganje mu danimi močmi storil to, kar se za naše mesto zahtevati sme in more; več tudi potrebno ni bilo; kajti kdo pa hodi v tivolski park? Priliko imam sleherni dan sprehajati se ondi dopoludne in popo-ludne in konstatirati moram, da v celem parku ni videti nad sto ljudi čez dan; le ob nedeljah in praznikih je malo živahneje, a večinoma gre le vse po najkrajšem potu skozi park proti gradu. Preverjen sem tedaj, da je občinstvu poprejšne stanje parka popolno ugajalo in da se skoraj nikdo zato brigal ni, s kakimi cvetlicami so nasadi obseiani, kakšne rastline so ondi, ali je krog nasadov trava ali pesek itd. Ako je pa mestni zbor že želel, da bi se več nasadov napravilo, da bi se več cvetlic in rastlin nasadilo, pota bolj snažila in sploh za park bolj skrbelo, no, naj bi se bilo pa vrtnarju dalo par delavcev več, ali pa tudi pomočnika in dovolilo naj bi se mu bilo za nakup rastlin, ia cvetic in semen par desetakov, in vrtnar bi bil z manjšimi stroški več in hitreje napravil kakor to stori novi vrtnar, dasi-tudi posebne razlike med poprejšnimi in sedanjimi nasadi in napravami nikakor ni opaziti. Radoveden sem le, kako se bodo mestni očetje koncem leta za ušesi praskali, ko bodo napravili račun o troških za tivolski park; opaziti je bilo namreč dan na dan polno mestnih brskačev v parku iu na vsacih par korakov zadelo se je ob kako ženico, ki je pulila mah in kislico v parku. Kislica! kislica !
(Osebna vest.) Iz Gradca se preseli in nastani v Novem Mestu inžener g. Vilj. Ha bi.
(Družba vednega češčenja presv. rešnjega T.) lavantinske škofije poroča v svojem jednajstem letnem poročilu, da je imela 1. 1892 2133 06 gl. dohodkov in 2114-20 gl. stroškov. Načelnik družbi je mnogo-zaslužni g. kanonik Lavrencij H e r g.
(Novo mašo) je služil v nedeljo v Novem j Mestu v kapiteljski cerkvi č. g. o. Evgen Merše, I kapucin.
(Invalidni nstanovi) kranjskega veteranskega ! kora po 15 gld. na dobo treh let ste razpisani. 1 Dotične prošnje se imajo vposlati do dne 28. oktobra t. 1. deželni vladi za Kranjsko.
(Umrl) je minulo soboto v vili „Sau Giorgio" v Rečici blejske fare g. Edmund p I. Battisti di Sau Giorgio, brat baroninje Schvvegel-ove, v 46. letu svoje dobe. Pogreb je bil v ponedeljek na župnem grobišču na Bledu. Pokojnik je bil jako pobožnega značaja.
(Zidanje cerkve v (JoriCici pri Domžalah.) Z Goričice se nam piše z dne 4. oktobra: Zidanje naše cerkve še dosti dobro napreduje. Ravno danes bode nova cerkev že vsa pod streho. Cerkev bode imela podobo križa. Zidarsko delo je prevzel arhitekt in stavbeni mojster gospod Viljelm Treo. Lepo in močno delo hvali mojstra. — Služba božja je zdaj v podružnici v Grobljah, upamo, da se čez mesec dnij povrnemo zopet nazaj v prenovljeno cerkev, kjer bomo imeli službo božjo čez zimo vsaj za silo. Ljudje so silno vneti za novo cerkev. Z veliko vnemo in požrtvovalnostjo dela vse. mlado in staro, možki in ženske. Vse je navdušeno! Ednajsto nedeljo po binkoštih so z dovoljenjem vozili pesek in opeko. Napeljali so le popoldne 25000 opeke in 82 vjz peska. Kar mrgolelo je okoli cerkve. Slabotnemu konju so ljudje pomagali peljati po bregu proti cerkvi. Na vozu je bilo 250 opek. Konj tudi s človeško pomočjo ni mogel speljati; otroci začno vpiti: Izprežite konja, bomo samotež speljali; kar konj in ljudje niso zmogli, to so zmogli skoraj sami otroci. Kakor čebele okoli medu, tako so se vsuli otroci okoli voza in šli z vozom — gladko po bregu. Vse se je smijalo in občudovalo to otroško navdušenost in — moč. Srečno dospevši do cerkve vsklikue nedolžni otročiček: Vsaj bi ga ne bili speljali, pa nam je naša Marija pomagala. Ginljiv prizor!
(Naša duhovščina — v „Narodnih Listih".) Tajnik praškega „Narodnega gledišča", gospod dr. j Karol Kadlec, obiavil |e v mladočeškem radikalnem glasilu, v „NArodnih Listih", listek povodom otvoritve slovenskega gledišča, v katerem ocenja rodoljubno delovanje slovenske duhovščine uastopno: „Ko so Slovenci ieli negovati svoj jezik in so se odtujili ilirstvu, trudili so ee, vsemožuo povzdigniti svojo literaturo. Deloval |e vsak, kakor je le mogel, najbolj pa duhovni, brez katerih bi se bil
ipogubil slovenski narod! Ljubezen do narodnega jezika in ljudstva, iz kojega so pohajali, ( vodila je vse slovenske duhovnike. Kdor izmed njih , ni mogel sukati peresa, trudil se je, vsaj gmotno podpirati rodoljubne napore. Nastala je cela vrsta mecenatov, med katerimi sta prva: škofa Slomšek in Wolf. Delovanje duhovnikov pa ni ostalo brez vpliva na slovstvo in v obče na duševno narodno življenje."
(Društvo „Pravnik") priredilo je včeraj zvečer ! društveni večer na Čast odhajajočemu" novoimeno-vanemu okrajnemu sodniku v Ložu, g. Antonu Levcu. Kmalu po osmi uri napolnila se je klubna soba „pri Slonu" z mnogobrojnimi častilci gospoda slavljenca. Videlo se je, da je gospod sodnik Leveč ljubljenec društva. Prvo napitnico govoril je načelnik g. dr. Papež slavljencu. Poudarjal je, da nas zapusti mož, ki je poleg obilega in težavnega svojega uradnega posla posvetil vse svoje moči društvu „Pravnik", predvsem njega glasilu. Opisoval je kreposti, ki dičijo g. slavljenca kot pravnika, sodnika in človeka; temeljito pravniško znanje, stroga objektivnost in pa prisrčna ljubeznjivost značaja. Končaje svoj govor, poudarjal je g. načelnik, da z ozirom na lastnosti, ki dičijo g. slavljenca, danes poleg pozdravov „z Bogom", „na zdravje", „srečno pot", tudi lahko zakličemo „na svidenje", kajti gotovo mora biti vsakemu, ki ga ve ceniti, da se bode gospod sodnik Leveč kmalu povrnil na višjo stopinjo v Ljubljano. Napitnica bila je vsprejeta z velikim navdušenjem. Gospod sodnik Leveč zahvalil se je z ginjenimi besedami za napitnici in napil društvu „Pravniku" in njega prvemu načelniku, gospodu dr. Papežu. Sledila jo potem cela vrsta „divjih" na-pitnic, ki so vse kazale, koliko odkritosrčnih sim-patij da vživa g. sodnik Leveč. Iu to po vsi pravici. Kajti gospod sodnik Leveč sme se vsled kre-menitosti značaja, temeljitosti njegove vednosti, lju-beznjivosti njegove osobnosti po vsi pravici imenovati dika našega pravniškega stanu. Radi tega mu tudi mi iz srca kličemo: Srečno pot — na s v i d a n j e!	H.
(Židovska nesramnost.) V lažeh so židjo mojstri, kakor je že znano; tudi naslednji dogodek to spričuje. V „Indipendance Belge" je bilo pred kratkem v dopisu iz Budimpešte novica, da je cesarica Elizabeta kot izredna prijateljica ogerski ustavi 1848. leta svojemu naddvorjeniku baronu Fr. Nopči naročila, naj v njenem imenu piše prijazno pismo Košutu in mu naznani, da bo naročila cesarica za 19. dan septembra, rojstveni dan Košutov, zanj sveto mašo. Madjarski Žid je dosegel svoj namen; po celem „marijinem kraljestvu" so ponavljali „madjaremberi" laž in po časopisih jo je moral preklicavati imenovani Nopča. Mi se pa učimo, da se ne laže samo pri nas.
(Lep vzgled.) Evgenija, bivša cesarica Francoska ima neizmerne vrednosti zbirko zlatega m srebrnega brokata. Rabila je to za „šlepe". Cešče so jej že velikanske svote ponujali za to, a ona se ni dala pregovoriti. Sedaj pa je skleuila božjemu veličastvu darovati blago, ki je služilo napuhu minljivega pozemeljskega veličastva. Najela si je šivilj, ki v njenem gradu sedaj pridno izdeljujejo iz imenovanega blaga obleke za sobe Matere Božje po raznovrstnih božjih potih na Španjskem in francoskem. Lepo se popravlja napuh!
(Kolumbova razstava v Washingtonn.) Povodom štiristoletuice najdenja Amerike se je priredila v Washiugtonu velikanska Kolumbova razstava, katera se bode slovesno otvorila dne 19. oktobra vpričo predsednika, ministerstva, starešinstva itd. Pri svitu uebrojnih električnih luči se bode v Jackson-parku predstavljal prizor iz raznih dob. Posamezne skupine tega prizora bodo naslednje: Najstarejša doba: Indijanci v svojih surovih čolničih. Kamenena doba: Prebivalci v zemeljskih rovih in votlinah, orodje teh podzemljauov. Brončena doba: Slike iz nabožnega, javnega in družbinskega življenja Asketov. Podobe i s Kolumbovega življenja: Krištof Kolumb na dvoru kralja Ferdinanda, odjadra iz Pala, ua|de Ameriko. Kolumb poklanja Ferdinaudu in Izabeli Indijance in pridelke novega sveta. Novejša zgodovina združenih severo - a meri-kanskih držav: Washington in njegovi generali, proglašenje neodvisnosti, združenje prvin tri-najsterih držav, ustanovljenie velike Ijudovlad«.
(Samomor) V Celovcu obesil se je 29. sept. 40 letni šolski sluga K. Maurer. Zakaj? — ni znano L
Telegrami.
Dunaj, 6. oktobra. Pruski konjiški stotnik Reitzenstein prišel je v Floridsdorf ob 7. uri 57 minut. Iz Berolina je potreboval 73 ur 6 minut in je za jedno uro slabši kot grof Starhemberg, ki ostane prvi. Reitzenstein je drugi, lliklos najbrž tretji. Rratzen-steinov konj se je jako utrujen zgrudil na tla malo korakov od cilja. Reitzensteina je občinstvo burno pozdravilo.
Levou, 5. oktobra. Po uradnem poročilu so v Podgorjih, Plašovu in Debnikiju po jeden za kolero zboleli.
Budimpešta, 6. oktobra. Uradni list objavlja prvo uradno poročilo o koleri. Dne 2. t. m. jih je v Budimpešti zbolelo 18, umrlo 0, v drugih delih dežele ni nihče zbolel. Dne 3. t. m. jih je v Budimpešti 31 zbolelo, 9 pa umrlo; v Raabu je pa bil 1 sumljiv slučaj smrti. Dne 4. t. m. jih je v Budimpešti zbolelo 34, umrlo 8; v Soroksaru je 1 umrl, v Tolni tudi 1.
Beligprad, o. oktobra. Podrl se je veliki železniški most mej Semendrijo in Po-žarevcem, ko so ga ravno poskušali.
(Ttnrli ■«.
2.	oktobra. Frane Gole, posestnik in čevljarski mojster, 71 let, je v Ljubljanici utonil.
4. oktobra. Anton Pabiani, železniškega sprevodnika sin, 15 mesecev, Marije Terezije cesta, v Koliseju, vodenica v glavi.
V bolnišn ici:
3.	oktobra, Mihael Kadivc, delavčev sin, 7 let, tubercu-losis universalis.
Tujci.
4. oktobra.
Pri Maličui Vitez Strigl, tovarnar; Kukel, Hamerer, Gartner, Strohmer, trgovci; Strauss in Kerschbaumer, poto-■valca, z Dunaja. — Schubert, tovarnar, iz Črna. — Zenutti, hišni posestnik, iz Radeč. — Birti, potovalec, iz Zadra. — Honsing, oskrbnik, iz Tržič . — Rossi, trgovec z lesom, iz Trsta. — Reissmiiller z Notranjskega. — Schiehofer, trgovec, h Hamburga. — Stirling, trgovec, iz Linca. — Neuman iz Ljubljane. — Sperling, trgovec, iz Prage.
Pri Slonu: Henriquez, zasebnik, iz Pulja. — Prohaska, Lipar, zasebnica; Benzon. kurat, z nečakom, z Reke. — Mikschc, trgovec; Perker, Hirsihfeld, z Dunaja. — Colombani, Imoski, Wisman iz Milana. — Constantini, trgovec, s hčferjo, iz Trsta. — Singer iz Segedina. — Krone, potovalec, i/ Prage. — Lakenbach iz Vel. Kaniže. — Polanc iz Otaleša. — Le-skovic, zasebnica, iz Idrije. — Pintar, župnik, iz Oselice. — Pollak, gostilničar, in Kragel s soprogo, iz Tržiča. — dr. Holler, zobozdravnik, s soprogo, in Walter iz Celovca.
Pri bavarskem dvoru: Zohrer, fin. straže nad-paznik, iz Trsta, — Slatinski s soprogo iz Gradca. — Galitsch, poslovodja, s soprogo, iz Maribora.
Pri Južnem k<"»dvoru: Guselj iz Škofje Loke. — Guselj iz Goviee. — Sijnanrig « Gorenjske/a. — Kllerich, stotnik, z rodbino, iz Ljubljane.
Pri avstrijskem ram: Strekelj i i Cirknega. — Snpanc iz Pristave. — Seljak s Češkega.
Srednja temperatura 13*1°, za 01" nad normalom
Tržne cene t Ljubljani
due 1. oktobra.
Zahvala.
Ginjenim srcem uražamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za m^ogobrojne doka««, odkritosrčnega sočutja o prebritki izgubi svoje iskreno ljubljene soproge, oziroma matere in stare matere
Margarete Juvanee,
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pokojne k poslednjemu počitku vsemu občinstvu in pa za spomin v molitvah najtoplejšo zahvalo.
Pred vsem pa veljaj naša zahvala še posebno župniku č. g. Podboju za njegov ganljivi in tol^žilni govor ob grobu, in si. učiteljstvu za spremstvo s šolsko mladino. Mili Bog povrni vsem stotero!
V P 1 a * i n i, dne 4. oktobra 1892.
559 1
Žalujoči sorodniki.
star, pristen. Naravnost iz Cognac-a (Francosko). Zdravniki ga priporočajo kot sredstvo, ki posebno
S«, r -	krepča slabotne, bolne in prebolele.
Mala «teldenica a/.0 litra «Id. 1-75, Telik8 ®t<*lenica 4/,o litra gld. 3-—
Piooolijeva lekarna
A	-iV> trnffefju"
f ^^i^r^	v Ljubljani, Dunajska cesta.
T Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (263) 10
u
Dohod in odhod železniških vlakov in pošt.
A. Pošte v Igubljano dohajajo:
1. Iz Kočevja ob 2. uri 10 minut popoldne; 2 iz Novega Mesta ob 2. uri 20 minut popoldne; 3. iz Polhovega Oradoa ob 9. uri 15 minut zjutraj.
B. Pošte iz Ijubljane odhajajo:
1.	V Kočevje ob 7. uri zjutraj;
2.	v Novo Mesto ob 6. uri zjutraj;
3.	v Polhov Oradeo ob 2. uri popoldne (v ponedeljek,
sredo, petek, soboto).

V!
2*3 V
.V—V U
jr ZjS.
Kot sodnijsko postavljeni kurator gosp. Franceta Xilavca svarim vsakterega, osobito pa p. n. klijente odvetniške moje pisarne, naj nikdo imenovanemu mojemu kurandu — ki je kot odvetniški pisar z moje strani z vsem zadostno preskrbljen — ničesa ne posojuje ter od njega ničesa ne kupuje ali v zastavo sprejema.
V Ljubljani, dnč 4. oktobra 1892.
452 3-3
Dr. Ivan Tavčar,
odvetnik.
Zj^z
jir
V
JTOtJ
Vna!:

¡ir
M
Zaz
I Velika aOkrajcarska loterija.| žrebanje
že 15. oktobra.
177 5 Glavni clobitek
75.000 _
Srečke si	kr. priporoča:
I®, f«, Ilfil w IfnBIjamiU
Zadnji mesec za nakupovanje srečk.
D ii n a j s k a borz a.
Dnč 6. oktobra.
Papirna renta 5%, 10% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . , Zlata renta davka prosta . . . . Papirna renta b%. davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kred tne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Napoleondor (20 fr.)...... .
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100........
96 eld. 45 kr.
One 5. oktobra.
Ljubljanske srečke, 20 gld............"¿2 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......21 „
Salmove srečke, 40 gld. .......	62 „
Windischgraezove srečke, 20 gld.....56 .
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2789
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	98
Papirni rubelj....................i
Laških lir 100...........
—	kr.
40	,
50	„
20	.
50	.
19V,„
imenjamična delniška družba na Dunaju,
J	V V I., Wollzeile štev. 10.
Najkulantnejše se kupujejo in prodirajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
■V Razna naročila Izvrfič se najtočneje.
Za nalaganje kapitalno priporočamo:.
4£ bolzansko-mer&nske prioritete.
4''t% g&llikega zemljiškega kreditnega društva zastavna pisma.
4% duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete.
Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje
Natančnejša pojasnila dajo se v našej pozvedovainej pisarni ustno in pismeno.
izdajatelj in olgo^orni vrfdnik . Dr. Ivitn Janeiii.
T'«< ,k'v4.:tr«	V tir